Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euelid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 FOR A.F R E E SLOV EN IA Socialni nauk je treba prevesti v stvarnost in ga ne samo formulirati. To je šr posebej resnično glede krščanskega socialnega nauka, katere luč je resnica, katere cilj je pravica in katere gonilna sila je ljubezen. Janez XXIII, Mati in učiteljica. LETNIK XII. — VOLUME XII. TORONTO, 1 AVGUST 1961 ŠTEVILKA 8 — NUMBER 8 Javna prošnja in poziv... Pod tem naslovom, ki kar nekam kriči po boljšem razumevanju in upoštevanju "vladajočih" krogov okrog bivše JRZ, objavljen v "AD" 1. julija, je nanizan velik slavospev "velike vztrajnosti, požrtovavalnostl in ljubezni do svojega nai-oda" dr. Mihu Kreku. V tem slavospevu ne more preiti, da se ne obregne ob "neko malo skupino, ki se zbira okrog ta-kozvanega državnega gibanja". Ta skupina "v svojih glasilih žali, kleveta in osebno napada razne slovenske javne delavce v izse-ljenstvu ter vodoma piše o njih neresnico" . . Se skoraj ne splača odgovarjati takim-le pisanjem. Da "naša glasila o njih pišejo neresnico"...? Mišlenji sta tukaj predvsem "Slovenska Država" in pa "Slovenska Pot" v Argentini. Smo res kaj napačnega pisali? Vedno smo povdarjali, da ne dr. M. Krek, ne SNO niti mnogi tako zvani "javni delavci" ne služijo resnični slovenski stvari. To pa zato, ker zasledujejo staro jugoslovansko politiko. Star maček ne more pi-elcviti svoje nravi. Tako tudi ne dr. Miha Krek, ne SNO niti Rudolf Smersu, ne Marko Kranjc in drugi iz tega kroga. Tr so in ostanejo na liniji jugoslo-vanstva, pa naj še tako zatrjujejo, da so za slovensko državo. Za kakšno slovensko državo? Kako naj vendar naš tisk one-čašča idejo o slovenski državi? lo trditev jc postavil tako zvani Zbor zaupnikov SLS (JRZ) v Buenos Airesu, ki je bil zbran 25. junija t.l. Naša zahteva je jasna kot beli dan! Slovenska država, svobodna, suverena, z lastno vlado, lastnini, svobodno izvoljenim parlamentom, z svojimi diploma-tičnimi predstavniki pri tujih vladah, skratka: res suverena kot so druge suverene države. Kako bomo urejevali svoje odnose z drugimi državami, je naš slovenski problem. Noben Srb ne sme več govoriti o naših problemih, nobena tuja sila, ne vojaška, ne policijska, ne sme biti več na slovenskih tleh. Kako bomo gospodarili, gradili ceste, šole, železnice, kakor urejevali gospodarstvo, finance itd., to naj bo res naša izključno slovenska zadeva. To m zadeva Beograda! Beograd je bil, je in ostane trn v peti slovenskega narodnega življenja! Sedaj pa primerjajmo program takozvanega SNO. Berite članke dr. Mihe Kreka, njegove govore na Mihaljlovičevih proslavah, razmišljajte o poklonili pri takozv. Nj. Veličanstvu "kralju" Petru II. v Parizu z zvezi z ostalimi slovenskimi "javnimi" delavci"? Ste opazili razliko? Slovenska država? Kakšna pa! Pod narekovajem! Samo prizvok in nič več. Beograd bo centrala, Ljubljana pa glavni sedež "Dra-vobancev" ... Slovence take le prošnje in pozivi ne bodo več zdramili! So že pokoncu in pazljivo gledajo in poslušajo, kaj dela SNO in člani tega neslovenskga stvora, — V ozadju je Jugoslavija, Slovenija pa "država" od danes do jutri, izročena na milost in nemilost Beogradu. Pa na nekaj pozabljajo ti "predstavniki" slovenskega naroda. Pozabljajo, da vodi pot do Beograda preko Zagreba! Ne more- PRVI NARODNOPOLITICNI TEČAJ SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA V soboto in nedeljo 1. in 2. julija) so se zbrali prvi udeleženci narodno-političnega tečaja slovenskega državnega gibanja na Planini v bližini Bracebridgea v Ontariju, da bi posvetili nekaj ur razmišljanjem o sodobnih slovenskih vpračanjih. Udeleženci so bili tokrat večinoma iz Toronta, ker bodo možnosti za večje število udeležencev zgrajene šele v letošnjm poletju. Za predsednika seminarja je bil izvoljen g. dr. Avgust Kuk, za tajnico pa gdč. Zdenka Jakličeva. Prvi del seminarja je bil v soboto zvečer, ko so se udeleženci že nauiili sonca ter vode ob idiličnem jezeru, ki spada k Planini. Dr. Mate Resman je najprej na kratko označil namen seminarja, ki naj bi postal redna letna ustanova ter bo pozneje odprt širši javnosti, da se bo mogla udeleževati razprav in debat o sodobnih slovenskih vprašanjih. Po zaslugi moderne tehnike prijema v zgodovinski stvarnosti ter tehnični izvedljivosti. Za uspeh sta potrebni prava metoda ter prava vizija Študij slovenskih problemov se mora razvijati v okviru anali-litične logike in poznanih izkustvenih podatkov. Toda metoda brez vizije bi bila samo umski šport. Slovenski problemi bodočnosti so plod predanalitične vizije, ki izvira iz dobrega poznavanja preteklosti in iz čuta razvojnih silnic. Ta vizija kaže naslednje predhodne obrise: Vprašanje slovenske družbe (Smo Slovenci kulturno in psihološko V nedeljo smo srečno prispeli iz Bracebridgea od maše, toda nato je vreme za dokaj časa odpovedalo sodelovanje. Bilo je dokaj dežja, ki pa je na drugi strani zmanjševal skušnjave, da oi se kdo potepel k jezeru. G. Ludvik Jamnik je prebral referat o sedanji duhovni podobi slovenskega naroda, ki ga poslala oseba, ki je pred kratkim zapustila Slovenijo, po zaključeni debati pa je podal svoj referat dr. Mate Resman o Sloveniji in Evropi. Poslušalci so izrazili željo, da bi referat izšel v obliki brošure. Po kosilu je dr. R. Cuješ prikazal zgodovinsko pogojenost zasidrani v praktični zavesti po-]pojmov narod in država ter političnega kolektiva?); vprašanje kazal zaključke, ki jih moremo gospodarske strukture Slovenije in njenega povojnega razvoja; vprašanje, ali smo udeleženi na sodobnem tehničnem razvoju; vprašanje bodočnosti Jugoslavije, kaj jo drži skupaj, ali je možna brez totalitarne centralistične merna- Določili so tudi< nai bo povzeti za sodobni položaj Slovencev in za formulacijo svojih narodnih zahtev. Ob zaključku so udeleženci ugotovili, da ie ta zamisel narodno-političnega seminarja zelo pri- smo slišali nato na magnetofonu1 siie; vpliv evropske skupnosti na Prihodnji seminar prihodnje leto uvodne besede dr. Cirila žebota,1 politično bodočnost Slovenije (če ki se tečaja ni mogal osebno u-deležiti. Pozdrav profesorja Žebota Profesor dr. Ciril žebot je v je v njej prostora za Luxenburg, je v njej tudi prostor za Slovenijo), itd. Pi-vi seminar bi se mogel raz-svojem pozdravu povdaril, da gOVonti o osnovnem pomenu smo imeli tudi v domovini dosti študijskih tečajev. Kljub vsem dobrim stranem pa se zdi, da so imeli to pomanjKljivost, da so začenjali vedno znova ter skušali vedno reševati temeljne slovenske probleme, ne da bi prišli do kakih pozitivnih zaključkov. Ko je nato zgodovina nekajkrat odprla vrata, ko bi bilo možno kake načrte tudi izvesti, nismo imeli pri rokah nič praktično izvedljivega. Cas nas je zato vedno prehitel, ker so bile naše priprave površne, nesistematične in brez prave metode in razsežne vizije za pomembno preučevanje novih slovenskih problemov. Sledilo je predavanje "Potreba po akciji", o katerem bomo poročali podrobneje v prihodnji številki. Po plodni debati so udeleženci videli še film o Evropski skupnosti ter krajši barvasti film iz Slovenije: Obisk pri Novi Štifti. Med prigrizkom, ki ga je pripravila ga. Kukova, je pokazal na-kaj svojih barvastih filmov g. V. Mauko. na istem prostoru od vključno 25. avgusta do 2. septembra. Glavni odbor Slovenskega državnega gibanja bo določil propram na seji v začetku septembra ter bo skrbel, da Ho jrJ^krbljeno za dovo-ljno objavo seminarja ter tehnično organizacijo. Udeleženci so se iskreno zah valili lastnikom Planine za izkazano gostoljubnost, ki je veliko doprinesla k uspehu seminarja. Med tem so ce oblaki razpršili in večina se je podala zopet na jezero, da združi koristno s prijetnim. Proti večeru so se udeleženci začeli razha'ati, nekateri, nekateri pa so ostali na prijetni Planini še do naslednjega dne; CELJAN Tudi v Braziliji poučujejo Tudi iz Brazilije poročajo novice o uspehih, ki jih dosegajo naši rojaki na tamošnjih znanstvenih zavodih. Tako je univ. PONEVERBE DOBRODELNEGA DENARJA Končno je prišlo že tako daleč, da niti Avstrijci sami ne morejo več skriti neljube resnice, o kate- profesor Alojzij Fonda postal di- H je že dalje časa pisalo angleško rektor oddelka klasičnih jezikov na filozofski fakulteti mesta Assis. Naš drugi rojak, univerzitetni prof. Franc Košuta, je v Sao Paulu postal direktor inženirske fakultete v Mackenzie. Gimnazijo je dr. Košuta študiral v Ljubljani. — V mestu Sao Joao del Rei v državi Minas pa je profesor na fakulteti Don Bosco slovenski duhovnik Alojzij Zver. časopisje. Sir Allen in Mrs. Hen-derson, katere se je svoj čas prijelo laskavo ime "Engel von Nic-kelsdorf", raziskujeta v Avstriji, kaj se je zgodilo z dvajset milijoni šilingov, ki so jih pod geslom "Rešite begunskega otroka!" darovali angleški dobrotniki za brezdomske otročke. Kaj so avstrijski 'dobrodelni posredovalci" storili s temi dvajset milijoni? Tako sodijo Slovenci . . . Prijatelj našega gibanja iz Jo-lieta nam piše: "Obtožujejo nas, da napadamo škofa dr, Kreka; da' 'AD' branj oba. Ne uvidijo, da ni prave demokracije, kjer ni kri-!gornjem štajerskem. V Spitalu Namesto, da bi bili takoj in neposredno pomagali begunskim otrokom, kot so to pričakovali dobrotniki, so ti "dobrodelni voditelji" kupovali zemljišča in vile v Solnogradu in na Koroškem in tike ali polemike. Hočejo iz nas ob Semmering so si nabavili raz- napraviti samo poslušne ovčke, ki;košno vil° in bo'°al° °Premo iz~ bodo drvele za ovnom v prepad, P°Polnili cdo z »»*»<»»» dres' če tako nanese. Težko je življenje za človeka, ki še kaj misli s svojo glavo, še bo moral priti vihar, denskim porcelanom! Res fletno, ali ne? Zakaj tako? Krivci so računali. ki bo prečistil naše vrste in odne- da bodo zemljišča in vile ostale sel pleve na smetišče"... {v njihovi "upravi" in v praksi - -J avstrijska lastnina. Ce bi denar mo preko tega, da rečemo, to je, razdelili med sirote, oziroma z neumna, naravnost slepa politika, njim lajšali gor e nedolžnih ot-ki ne noče računali s stvarnostjo. ' rok, bi seveda bil njihov lasten Stvarnost je: Jugoslavije noče- dobiček mnogo manjši; zadovo-jo ne Hrvati noče je velika večina ljiti bi se bili morali le z navad Slovencev! Jugoslavijo hoče le oz- nimi uradniškimi plačami. Vile ki krog Slovencev, ki instiktivno pa so že kar takoj postale priljub-čuti, da je doigral. —M. |ljena zabavišča... In kako sc je medtem godilo otročkom, katerih denar so po-neverjali in zlorabljali "posredovalci"? Ti otročki pač niso videli notranjosti razkošnih vil, niti niso jedli iz posod iz dragega dres-denskega porcelana! Avstrijski list "Kurier" z dne 6. maja 1961 v sicer zelo omiljeni obliki priznava, da je n. pr. samo v taborišču Judenau 106 begunskih sirot, ki vse skupaj niso nikdar dobile iz raznih dobrodelnih fondov niti groša pomoči! Vredno se je zamisliti... Med ogoljufanimi otroci so tudi slovenski. In niso prvič ogoljufani, niti niso prizadeti avstrijski "dobrodelni" sleparji edini, ki se ne ustrašijo krasti lačnim brezdom-skim otrokom — od ust! — Edi KOROTAN - DOM SLOVENSKIH ŠTUDENTOV S KOROŠKE NA DUNAJU Po posredovanju preč g. Ivana Tomažiča, ki deluje na Dunaju, so dobili slovenski študentje s Koroške pri klarentinskih patrih celo nadstropje s sobami in Klubskimi prostori. Na razpolago jim bo deset enoposteljnih sob ter dvoranica za klubske sestanke. Prvi sestanek v novih prostorih so imeli 15. julija, ko je p. Tomažič tako rekoč izročil študentom ključe za nove prostore, ki jih bodo zasedli jeseni. Predsednik kluba Jože Wakovnik se je zahvalil redu in predvsem preč, g. Tomažiču za gostoljubnost. Sestanka so se poleg članov in članic udeležili tudi odvetnik dr. Anton Andorfer, strokovnjak za mnjšinska vprašanja, odvetnik dr. Anton Jelen, lektor slovenščine na dunajski univerzi dr.\ Pari Piuk ter zastopniki hrvaških študentov. DAROVI ZA GRADNJO KATOLIŠKEGA DOMA V GORICI Prireditev slovenskih šol v Gorici Slovenske šole v Gorici so za konec šolskega leta oripravile skupno prireditev pod milim nebom, in sicer na obširnem dvorišču šole v ulici Randaccio, ki so jo starši, sorodniki in številni drugi rojaki napolnili, da vidijo, kako napreduje naš mladi rod. Že dolgo ni bilo na kaki prireditvi zbranih toliko Slovencev. Udeležil se je je deželni šolski nadzornik prof. De Vetta s profesorskim zborom. Ob začetku dveurnega programa ' so prišli na oder dečki in deklice v narodnih nošah, s slovenskimi šopki na prsih ter zapeli vrsto pesmi pod vodstvom pref. Bolčine. Posebno navdušenje je zbudila Grimmova igrica "Janko in Metka", ki sta jo pripravila dr. Humar in prof. Bolčina. Ljubek je bil tudi prizor s palčki, ki ga je naštudirala prof. Lojzka Bratuž. Po. $100.— Po $50.— Po $25.— Po $20.— Po $10.— Po $7.50.— Po $6,— Po $5.— Po $3.— Po $2.50 Po $2.- Po $1.50.. Po $1.- Po $0.50 Senica Janez in Suligoj Stanko, oba iz Toronta. Prinčič Milan, Sudbury. Slovenska Hranilnica in Posojilnica J.E. Kreka, Toronto Slovensko društvo "S. Gregorčič", Toronto, Strlič Franc Toronto. Preč. g. A. Prebil, preč. g. J. Kopač, Jakopič Pavel, Srebrnič Rafael, Humar Štefan, Zbogar Štefan, Guliš Vinko, Eržen Jurij, Jermol Edi, Tomšič Franc, Dr. Franc Porovne, Srebrnič Oskar, družina I. Stekar, družina B. Ciglič, Muhič Janez, Božiček Anton, družina Pavšič, dr. Rudolf Cuješ, vsi iz Toronta; Gorjup Ciril, Mimico, Osredkar Franc, Long Branch. N.N. iz Toronta. Rustja Dora, Kukavica Andrej, oba iz Toronta. Grmek Emil (prvi dar), Strlič Andrej, Hušič Josef, Urbančič Frančiška, Mladinski Klub, Kavčič Jožef, preč. g. Stanko Boljka, C.M., N.N., družina Bitežnik, S.S., Lovišček Darko, družina Jereb, družina Zbogar, družina Murovec, ružina Skrt, Cimprič Cvetka, Skrt Ivanka, Levstik Vinko, vsi iz Toronta; Imanovič Mary, in Vršaj Avgust iz Sudburyja. Seničar Anton, Gabršček Jožef, Pogornik Lino, Polajnar Andrej, vsi iz Toronta; Kranc Janez, Dim Fred, Pregelj Valentin iz Sudburyja. Springer Leopold, družina Božič, Toronto. Preč. g. A. Zrnec, Humar Peter, Humar Janko (prvi dar) Rustja Emilija, Alojz in Izidor Humar, vsi iz Toronta; Krmel Franc, Potočnik Blaž, Long Branch; Zaje Matija, Rovanšič Vid, Račic Alojz, Kraje Anton, Lesar Jože, Mikolič Miha, Skubec Avgust, Podobnik Janez, Končan Anton, Zlahlič Tony, vsi iz Sudburyja. Lomski, Toronto Stopar Franc, Gore Jože, Pecman Ivan, Saje Luis, Lukežic Edvard, Gorenc Jože, Zickar Jan, Pečman Anton, Jakša Jože, škufec Jože, Stariha Alojzija, vsi iz Sudburvja. Marold Franc, Sudburyja. SPREMEMBA NASLOVA UREDNIŠTVA Od t. avgusta dalje pošiljajte članke in dopise ureniš^vu na naslov: Rudolf Čuješ, St. Francis Xavier University Antigonish, Nova Scotia, Canada. Naslov uprave jc tudi v bodoče kot doslej: 646 Euelid Ave., Toronto, Ont. ST. F.X. PRIVZEMA NOV KOLEGIJ Katoliška univerza sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu, \'ova Scotia, je sprejela v svoj sestav NOTRE DAME UNIVER-SITY COLLEGE of NELSON, B.C. Notre Dame University je bila ustanovljena 1. 1950 in je štela lansko leto okrog 200 študentov. Vodstvo univerze v Antigonishu bo prevzelo odgovornost za kvaliteto pouka na pridruženem kolegiju, zato pa bodo študentje kolegija lahko dobili univerzitetni diplome, česar dose-daj niso inogli. ALI SI NE ŽELITE, DA BI BILI ZRAVEN? Napravite načrt sedaj! Izdelovanje načrt ja že pol zabave! Zato odpošljite odreže k, da dobite brezplačne zemljevide in drugo potovalno literaturo in pričakujte res razvedrila polno poletje — v Ontariju! Zabavajte se, kolikor si vam srce poželi v Oi^RIO ONTARIO DEPARTMENT OF TRAVEL AND PUBLICITY Hon. Bryan L Cat/icart, Minister SPREMEMBE V DUHOVNI SLOVENSKEGA NARODA PODOBI Ta sestavek je bil pripravljen za študijski tečaj slovenskega državnega gibanja. Njegov avtor je slovenski kulturni delavec, ki je pred časom zapustil Slovenijo. Sestavek je pregledala in Izrazila soglasje z njim še ena važna oseba iz domovine, ko je bila za krajšo dobo v zamejstvu. Uredništvo v ozadju političnih struj dokaj razgibana idejna borba različni! odtenkov. V glavnem je bil tv katoliški svetovni nazor z bolj al manj "širokimi"' oziroma "ozki mi" strujami. Na drugi strani jc bil časovno pogojeni zgolj nacio nalistični in pretežno proticerk veni tabor, ki ga je pa bilo treba še vedno prištevati k idealistične mu svetovnemu nazoru. Na tretji strani je bil materialistični nazoi v skoraj izključni obleki komu-ističnega marksizma. Seveda je bila ta razdelitev v različnih slojih inteligenčni stopnji primerno razvita. Jasno je, da ima v komunistični državi pravico do obstanka edinole marksistični svetovni nazor. Takoj po letii 1945 se je ta nazor gojil v številnih ideoloških revijah. Narod se je z njim bogatil v dnevnem tisku ter na množičnih in političnih sestankih. Ugotoviti pa je treba, da se je kot posledica odklonitve stali-nistinega diktata v letu 1948 tudi izgradnja marksizma silno zanemarila. V začetku so se iskale ideološke osnove za "drugo pot v socializem", kasneje pa je tudi to delovanje zamrlo. Izhaja sicer še "Komunist", tudi "Nova Sodobnost" ter "Naši razgledi' prinašajo včasih že kaj ideološkega gradiva, vendar te Duhovna podoba nekega naroda se odraža predvsem v zavesti njegove narodne individualnosti. Ta zavest je tem izrazitejša, čimbolj se izoblikuje v boju proti sovražnim silam oziroma se razvija v emanaciji narodove moči v politični stvarnosti. V tem oziru je treba reči, da je slovenski narod pozitivno oblikoval svojo zavest v borbi proti ponemčevalnim vplivom v bivši avstroogrski monarhiji. Po 'etu 1918 se je narodna zavest razbohotila v novi nacionalni državi ter dokazala svojo moč v odporu proti izenačevaln©-mu pritisku jugoslovanstva. Tudi v dobi okupacije je ta zavest z živim zubljem zagorela na vseh frontah, saj je bila na eni strani gibalo upora v tzv. Narodno osvobodilni borbi, na drugi strani pa je povzročila odpor proti mednarodnemu komunizmu. Titova Jugoslavija je kot eno svojih največjih pridobitev razglašala rešitev narodnostnega vprašanja s federativno ureditvijo države. Priznati je treba, da se ji je to v dokajšnji meri posrečilo, predvsem radi tega, ker je bil delno zasut grozotni prepad med Hrvati in Srbi,ki ja razklal predvojno Jugoslavijo in ki je bil ponovno v okupacijskih borbah poglobljen, kot še nikoli. Po letu 1945. je zato narod zatiranje nacionalne mržnje občutil kot pravo blagodat. Pripadnost k enemu od južnoslovanskih narodov tudi še danes v glavnem ne pomeni razloga za zapostavljanje oz. za kariero. Odločilna je razlika: komunist, oz. režimovec, ter nasprotnik. Ker torej vprašanje narodne pripadnosti ni več tako aktualno, kot nekdaj, je tudi narodna zavest precej padla. V teku zadnjih petih Jet je opažati, da sc je v splošnem srbski narod bolj prilagodil komunističnemu režimu, kot hrvatski. Srbom je bilo to lažje, ker niso imeli opore v intenzivnosti verske zavesti in ker tudi sider med Srbi svetovno nazorske razlike niso igrale posebne vloge. Zato se opaža v hrvatskih predelih počasno pronicanje srbskega vodilnega elementa ter hrvaški odpor proti temu. V Sloveniji je tega manj, ker so težave z jezikom in se menda še noben Srb ni naučil slovenskega jezika. Poleg tega je slovenska inteligenca bolj klonila pred komunizmom in radi tega tudi ni potrebe po srbski patronanci. Kot vedno imajo seveda Srbi prevladujoč položaj tudi v Sloveniji pri vojski in carini. Slovenska zavest bi se torej lahko javljala v borbi za Koroško in za rojake, ki žive v Italiji. V tem pogledu pa je položaj zopet dvojen: komunisti grme radi Koroške iz partijskih razlogov, ker se jim na ta način nudi prodiranja v Avstrijo oz. lahko izrabljajo ta položaj na mednarodni ravni. Protikomunis-ti na drugi strani ne vidijo posebnega razloga za borbo v korist "zasužnjenih bratov", ker vedo, da se jim bolje godi, kot njim samim. Končna ugotovitev bi bila tale: slovenska narodna zavest v domovini spi, čeprav je treba priznati, da ima narodno življenje na zunaj dokaj bogat" izraz v različnih oblikah. Duhovni obraz naroda je treba predvsem iskati v prevladujočih značajnih potezah njegovih pripadnikov. Preden pa govorimo o tem, se je treba ozreti na nekatere duhovne prvine, ki sodobnemu slovenskemu človeku v domovini dajejo pečat. Ideološka usmeritev Pred vojno so bili Slovenci znani kot ideološko zelo razgiban narod. Poleg stereotipne delitve na liberalce in klerikalce je bila katoličani, temveč ljudje, ki ra-umsko in z vsem bitjem čutijo, Ja daje vera in posmrtnost smisel življenju. V kmečkih krogih je prav tako jd vere odpadlo, kar ni imelo globljih'koreniti. Na drtigi strani pa je kmečka konservativnost / obrambi pred udorom novo-lobnih gospodarskih in družabnih od zgoraj oktruiranih teženj našla neko oporo v stari vernosti. Kmečki stan se vedno bolj krči, njegova verska usmerjenost pa ostane bistveno nespremenjena. Vedno je bilo versko prepri-anje med delavstvom relativno najšibkejše. Ta karakteristika je ostala. Ni pa mogoče reči, da bi odstotek versko usmerjenih o-sebnosti — za to usmerjenost je v Jugoslaviji pač treba osebnosti —bil med delavstvom manjši, kot pred vojno. Temu je vzrok dejstvo, da je delavstvo dobilo močan priliv iz kmečkih slojev in da ti novi delavci večinoma še žive doma na kmetih, kjer najdejo za svoje versko prepričanje tudi oporo. Na drugi strani pa so že preje verni delavci ostali pri svojem prepričanju. Mladina deli usodo starejših generacij, katerih plod je. Značilno za njo je pač, iskanje novih poti v razvojni dobi. Tu je dana možnost, da resnejši posamezniki začutijo praznoto zunanjih užitkov, za katerimi hlepi množica, in da iščejo globje. Od starejših osebnosti in pa od sposobnih duhovnikov je odvisno, če se bo to iskanje usmerilo proti veri, ali pa bo ostalo neizpolnjeno v nekem nihilizmu. V splošnem stvari le malokdo bere, pa tudi je treb* rfči; da postaja mladina vedno bolj kritična. Zato je ne more zadovoljiti puhli politični sicer ima človek pri branju vtis, da je napisano le radi zunanje forme in da se izpolni prostor. Ognja v vsem tem ni več. Titova Jugoslavija je šla pač svojo pot, predvsem v gospodarskem razvoju, ter se iščejo le organizacijska pota za reševanje gospodarskih vprašanj. Ideologija je tu lahko samo balast. Idealistični svetovni nazor je med Slovenci ostal samo še izražen v katoliški veri. Vsi drugi nazori, ki so se prej imenovali idealistični, so praktično izginili iz zavesti ter seveda tudi nimajo nobenega izraza več. Kar se tiče vpliva vere, bo o tem še posebej govora. Tukaj naj bi le omenil, da je iz navedenih razlogov tudi vprašanje idejne usmeritve izgubilo svoj prejšnji pomen. Vsakdo se zapira v svoj krog ter prepušča ideološka vprašanja tistim, ki so za taka premlevanja plačani. Totalitarni režimi načeloma skrbe za to, da posamezniku ne preostane veliko časa za razmišljanje. Odrasli imajo vedno dovolj dela, da preskrbe družini z Jodatnim delom materialna sredstva, ki jim jih osnovna zaposlitev ne nudi v dovoljni meri. Mladina pa naj de svojo zaba vo deloma v športu in še bolj v plesu. Pretežna usmeritev je praktični materializem, kar pravzaprav ni nobena speciali-teta komunistinih držav, vendar ima tukaj ta usmeritev plodno podlago na vseh področjih javnega življenja. Versko vprašanje Slovenci smo se vedno ponašali s tem, da smo veren narod. V splošnem je ta oznaka tudi držala, vendar se je v času komunistične revolucije pokazalo, da je bila ta vernost v mnogo primerih bolj zunanja, vzdrževana po o-kolju, deloma privzeta tudi iz političnih razlogov. Ker je ves razvoj v Jugoslaviji usmerjen proti veri, je razumljivo, da so odpadle vse trhke eje. Vero je pač lažje rušiti, kot širiti, ker je mnogo lagodneje biti brez verskih oz. s tem zvezanih moralnih vezi. Na drugi strani pa ni nobena nova resnica, da versko prepričanje ravno v preganjanju zadobi svojo prvin-sko globino. Isto se je dogodilo tudi v Sloveniji. Brez razlike prejšnjega političnega oz. ideološkega prepričanja so ravno inteligenčno višje stoječi ludje — seveda brez ozira na šolsko izobrazbo — svoje versko prepričanje poglobili oz. ga na novo pridobili. To niso več nedeljski in idejni okvir vladajočega režima. V zadnjem času sicer tudi ta režim poskuša zajeti mladostni idealizem s skupinskimi delovnimi akcijami "Za boljšo bodočnost" in pa širjenjem simpatij do mladih afriških in azijskih narodov v njihovi borbi proti zapad-nemu kolonializmu in imperializmu. Tudi izrodki rasne diskriminacije v Združenih državah Amerike zelo kvarno vplivajo na razmerje mladine do zapadnega idejnega kroga. Ta škoda se kaže tudi v verskem pogledu, ker manjka Cerkvi dovolj sredstev za prikaz vsega, kar je ravno Cerkev v današnjem času napravila za učlenitev mladih novih narodov v enakopraven krog za-padnih narodov. Mladina je navajena na totalitarizem in zato le težko razume, da na zapadu vsi življenski pojavi ne izvirajo iz istega vira. Kritičnost mladine prihaja v pošlev tudi pri verski vzgoji. Tukaj različne verske resnica ali pojavi cerkvenega življenja niso več nekaj samo po sebi umevnega. Vsa ta vprašanja je treba z mladino razčistiti na razumski bazi in zato je pri neodgovarjajo-čih sposobnostih domačih vzgojiteljev in pa seveda tudi duhovnikov, podana nevarnost, da se posamezniki od vere obrnejo proč, češ, da jc vse skupaj neumnost. V splošnem pa velja tudi tu, da ima tisto, kar je s trudom pri-borjeno, tudi večjo vrednost. Končno moram omeniti to, kar lahko v Sloveniji vsakdo opazuje, da namerč cerkve tu niso prazne, oz so vsaj tako polne, kakor v sosednjih "katoliških" deželah. Ce naj za vernost uporabimo ameriško merilo, namreč to, koliko prinesejo cerkvene nabirke, je treba tudi tukaj vpoštevati, da so cerkve iz prispevkov vernikov dobro vzrdževane in da tudi duhovščina, ki ni včlanjene v Ciril-Metodijskem društvu in torej ne prejema od države plače za eksistenčni minimum, lahko primerno živi. Neki visoki cerkveni dostojanstvenik je dejal, da katoliška Cerkev v Jugoslaviji ne čuti telesne lakote, pač pa silno duševno lakoto po verskih pri-pripomočklh in literaturi. Poudariti je treba še eno karakteristiko vernikov, da namreč versko prepričanje na zunaj ne najde odgovarjajočega izraza. V glavnem so se vsi pustili ustrahovati od režimske moči, ter opravljajo svoje verske dolžnosti skrito ali pa izven domače cerkve. Ce bi takoj v začetku vsakdo "P.C.A." PAMETEN NAČIN PLAČILA Crke "P.C.A." pomenijo v bančnem Account, ki predstavlja najuspešnejši kontrole istih. jeziku Personal Chequlng način plačila računov in Plačevanje računov s čekom je ustaljen način izvirajoč iz 17. stoleja. Pravzaprav je leto 1670. videlo prvi ček, ki je pooblastil angleškega zlatarja-bankirja, da naj izplača določeno vsoto „dono- silcu" čeka. Primerek, datiran 11. julija tisteg leta se glasi: ■ "Gospod Hoare: Ižplačajte donosilcu g. VVitt Morganu 50 funtov, 10 šilingov In 10 pene. In zahtevajte od njega potrdico za to vsoto. Vaš ljubljeni prijatelj W1U Hale". Ta način poslovanja je deloval tako dobro, tako da je danes vsaki dan izstaljenih več kot 2,500.000 čekov v Kanadi. Kot vsaka druga stvar v zadnjih 300Ietih, tako se je tudi način plačevanja s čeki izpopolnil. Danes je Personal Chequing Account živa poendstavljenost. Poglejte, kako deluje. čedna oblika čekov izkazujoča vašo .tekočo številko računa vam je izročena ob času odprtja računa. Vsakih šest dni vam vrnemo izplačane in "uničene" čeke s spisano listino zaporedja čekov. To vam pomaga pri vašem osebnem računovodstvu ter vam pomaga držati vaš obračun v redu. Zahtevana ni minimalna balanca. Vi plačate le 10 centov za vsak iztavljeni ček. Vaši "uničeni" čeki so Vaša potrdila. Opozarjamo . . . vaš Personal Chequing Account uporabljajte le za plačilo računov in naj ne meša vašeg;a Savings Accounta, ki vam obrestuje vaše naložene prihranke. Udobnostni Personal Chequing Account je eden izmed mnogih uspešnih uslug, ki jih ljudje v "banki" imajo pripravljene za vas. Vaš okrajni poslovodja Toronto-Dominion podružnice bo vesel, da vam jih lahko obrazloži. Obiščite ga kmalu. Videli boste kmalu da so.. uslužbenci drugačni pri TORONTO-DOMINION the bank that look5 a h c a d BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST \Zf ± tudi na zunaj svoje prepričanje pokazal, bi mu tega nc bilo treba sedaj skrivati, kar povzroča veliko karakterno škodo pri mladini in odraslih. Kulturno življenje Slovenski narod je imel v novejšem času razmeroma visoko kulturo, kar se je kazalo v pismenosti in razgibanem kulturnem življenju. V Titovi Jugoslaviji kvantiteta gotovo ni padla, temveč se še nadalje razvija. Drugače je s kvaliteto. Takoj po vojni je bilo vse kulturno življenje od zgoraj vodeno z izključno težnjo poveličevanja narodno osvobodilne borbe ter preobrazbe širokih ljudskih slojev v smeri socializma. V jedru ima tudi danes vse kulturno življenje ta namen. Kljub temu se je kvaliteta dvignila, bodisi da posamezni proizvajalci gredo svojo pot, ali pa, da se je metoda vplivanja piefinila. K kakšnem obsegu sodeluje ljudstvo pri tem kulturnem življenju? Gledališča so večinoma poklicna ali polpoklicna ter imajo veliko obiskovalcev, kar se je pokazalo posebno po koncu vojne, ko so zlasti sindikati vodili v gledališče nove obiskovalce. V zadnjem času je ta obisk padel na normalno mero, ker je odpadlo dirigiranje in ker ima iz- bira programa še vedno sledi režimske note. Isti pojav je mogoče opazovati v kupovanju literarnih del, oz. v obisku javnih knjižnic. Kar se tiče ljudsko prosvetnega ustvarjanja, je treba ugotoviti, da je tega delovanja mnogo manj, kot pred vojno, očitno pod vplivom splošnega praktičnega materia-lizma in pomanjkanja idealističnih podvigov. Znanstveno delo je mnogo bolj subvencionirano kot pred vojno ter je radi tega doseglo večji razmah pri ohranitvi prejšnje kvalitet. Tudi to je izraz praktičnega utilitarističnega teženja, ki obvlada vse javno življenje. Kar se tiče kulturnega življenja, je položaj napram predvojnemu nivoju še najmanj spremenjen, razen seveda, da je kulturno ustvarjanje izgubilo skoraj sleherni pečat verske usmerjenosti. Karakterne spremembe slovenskega človeka S tem prihajam do jedra tega prikaza ter bom poskušal prikazati razlike oz. sličnosti glavnih lastnosti, ki so bile, oz, so lastne, našemu narodu. Vernost. To vprašanje je bilo že podrobno obravnavano. V celoti je treba reči, da se osnovna usmerjenost v bistvu ni spremenila, izgubila pa je na obsegu in izrazu. * Delavnost. Slovenski človek je ostal delaven in ustvarja še vedno kvalitetno. Posameznik mora še več časa posvetit delu, da zviša svoje osnovne dohodke. Zanimanje za ostala vprašanja se v tej zvevi zmanjšuje, Družinsko življenje. Družina je zadel velik udarec s tem, da se je žena v večini primerov iz ekonomskih in političnih razlogov morala vključiti v delo izven družine. Kljub povečanju različnih otroških zavetišč trpi seveda vzgoja otrok, za katero je najboljše poroštvo ljubeče domače okolje in dosledno vodstvo ene in iste osebe, t.j. v glavnem matere. Komunizem vedno propagira, da hoče ženo osvoboditi | ekonomske odvisnost od moža, ter ji odvzeti "nizka družinska opravila". V resnici pa je že postala suženj države, tako kot njen mož, izgubila pa je svoj prestol v družini, kjer se otroci le preradi raztepo na vse vetrove, vsak po svojem zanimanju. Drug velik udarec pa je zadel družino civilnim ras vezij i vim zakonom. Jasno je, da pri ločitvi največ tipe otroci, V takem primeru nujno doleti tudi ženo večje breme. Komunizem načeloma razbija družino, ker ne more trpeti poleg dirigiranega slošnega družabnega reda neko enoto, ki bi bila povezana s tesnejšimi vezmi. Zato teženje k "osvoboditvi" žene in tudi k osamosvojitvi otrok, ki jih vladajoči sistem na različne načine trga iz družin. Spolno življenje. S tem, da iz gubljajo verske vezi na učinko-visosti, je tudi spolno življenje postalo bolj prosto, ker tudi to sodi v okvir "osvoboditve" človeka. Verskih nagibov, ki imajo svojo zadnjo utemeljitev v večnosti in nespremenljivosti nrav-nih postav, ni mogla nadomestiti tzv. "spolna vzgoja", ki lahko podaja le smotrne utilitaristične napotke, a ji manjka trdni, nespremenljivi temelj. Nekaj pozitivnega jc v tem, da mladi človek dobi pravočasno nekaj razumsko utemeljenih pogledov na celotno spolno življenje. Celoten vpliv vsega javnega gledanja na to vprašanje pa se izraža v večji la-bilnosti kot pred vojno. Ne nazadnje se to čuti v večjem številu zrušenih zakonov 1 Alkoholizem, Da Slovenec nik-j dar ni bil sovražnik dobre kapl-| jice, je stara resnica, ki ji tudi I novi družabni red ni mogel do j živega Cim je bilo po vojni te kapljice dovolj na razpolago, je j bila tudi v seloti konsumirana. | Predvsem v tisti dobi, ko denar i ni imel nobene vrednosti, ko nisi mogel zanj ničesar kupiti, temveč si ga lahko samo potrošil za dnevne dobrine. V zadnjem času sc je ta zadeva nekoliko spremenila v zvezi s te-m, da je sicer za drag denar vendar le mogoče kupiti prevozno sredstvo, moderne kuhinjske aparate ali celo pričeti z zidavo hiše. S tem je bil večji razmah alkoholizma avtomatično zajezen. Praktični materializem. Slovenski pisatelji so večkrat slikali zaverovanost kmeta v njegovo zemljo. V kapitalizmu jc gon za lastno koristjo oz. za dobičkom, eden izmed osnovnih gibal gospodarskega življenja. JKomuni-zem je odpravil lastnino na produktivnih sredstvih in dokaj omejil lastino oz. razpolaganje z zemljo. Mesto tega ie dal večini naroda položaj delavcev z več ali manj garantiranim eksistenčnim minimumon. Kot posledica tega je bilo opažati zmanjšanje pohlepa po bogastvu, ki je v kapitalističnem redu brez dvoma dovedlo do velikih krivic in ne-reč. V zvezi z tem je bil pojav (Dalje na tretji strani spodaj) Toronto Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka je priredila v soboto, 22 julija v cerkveni dvorani poslovilni večer za družino dr. R. čuješa, ki je bil prvi predsednik in pozneje tajnik zadruge. Večerje so se udeležili sedanji in bivši člani vseh treh odborov z ženami. V imenu zadruge se je poslovil od dr. čuješa predsednik g. Viktor Trček, ki mu je tudi izročil kot dar članstva krasen fotografski aparat; tudi g. župnik preč. Andrej Prebil CM je spregovoril v slovo, nakar se je zahvali dr. čuješ, za nepričakovano počastitev ter darilo ter zagotovil navzoče, da bo tudi na novem službenem mestu zasledoval poslovanje zadruge. Izrazil je zaupanje, da bo tesno sodelovanje članov poedinih odborov ter podpora članstva vodilo prvo slovensko zadrugo v Torontu do še večjih uspehov, ki se kažejo predvsem v medsebojni pomoči na denarnem ter kreditnem področju, ki pa so možni le, ker temelje na ideji ljubezni in bratstva. Dr. France Pepevnak, ki je končal svoje študije iz veterine v Španiji, je bil pred kratkim uradno priznan za polnopravnega člana Senior Research at Con-naught Laboratories. Iskreno čestitamo. Slovenec — član kluba ustanoviteljev kreditnih zvez. dr. Rudolf čuješ je bil 8. julija t.l. uradno priznan za člana ustanoviteljev kreditnih zvez "Credit Unioi Founders' Club" v Madi sonu. Pogoj članstva je, da pomaga nkdo, ki je že član kake kreditne zadruge, pri ustanovitvi nove kreditne zadruge. Za vsako zadrugo je ta naslov priznan po eni osebi. SREDNJEEVROPSKI KLUB. V Torontu se snuje Srednjeevropski študijski klub, ki naj bi pripomogel do tesnejšega sode-lovanja med narodi na tem prostoru in izoblikoval temeljni načrt sodelovanja po osvoboditvi od komunizma. Kot izhodišče je bilo sprejeto načelo narodnih držav in njih povezanost v obliki konfederacije. V načrtu so mesečni sestanki. Formulirani predlogi bodo poslani pred do končno odobritvijo poedinim narodnim organizacijam, da jih predebatirajo ter se o njih izjavijo. (hicago • Važno obvestilo. Martinova-nje ,t.j. ples združen z vinsko trgatvijo bo letos precej zgodaj. Zapomnite si datum: Sobota, 4. novembra! Prostor: Tomazinova dvorana. Godba: Roman Possedy! • Slovensko romanje v Le-montu. Vsako leto za 4 Julij od-nosno v prvih dneh meseca, se zbero Slovenci, predvsem novona-seljenci na ameriških Brezjah, pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Tudi letos je bilo tako. V soboto 1. julija so prišil z avtobusi že iz To-ronta in iz Clevelanda. Tudi iz VVisconsina so bili in iz Minneso-te. Da ne manjka romarjev iz Chicago in Jolieta, je razumljivo. Letos so se poklonili predvsem velikemu slovenskemu romarju— pok. škofu dr. Gregoriju Rozmanu čigar zemski ostanki čakajo vstajenja na skromnem lemont-skem samostanskem pokopališču. Sveto mašo in pridigo je imel v nedeljo, 2. julija voditelj toronto- SPREMEMBE V DUHOVNI PODOBI SLOVENSKEGA NARODA (Nadaljevanje s 3. s t rani)' splošne nezamteresiranosti pri delu ter tudi razmeroma dobri medsebojni odnosi delavcev, ker so bili vsi približno enaki reveži. Ko je režim uvidel, -da na ta način ne bo napredka v proizvodnji, je pričel plače diferencirati z ozirom na položaj in z ozi-rom na efekt dela. Radi osebne zainteresiranosti se je storilnost povečala, povečala se je pa tudi priznana slovenska lastnost fovšije, ki je prišla do izraza posebno zato, ker naj bi si delavci \ okviru od države postavljenih ozkih okvirov sami sebi določali plačo. Medsebojna nasprotstva so se radi tega razbohotila kot nikdar poprej. Seveda igra pri nagrajevanju tudi politična pripadnost svojo vlogo, tako, da sta se pohlep in nevoščljivost združila z oportunizmom, oz. hlapčevstvom na politični liniji. Socializem torej ni odpravil materialnega pohlepa, temveč ga je spretno izrabil za borbo med posamezniki s čimer se moč režima in države povečuje. Politično življenje. Pred vojno je bilo politično življenje zelo razgibano, dostikrat so valovi političnega sovraštva pluskali kar previsoko. V novem enostrankarskem režimu seveda ni prostora za politične prepire, ker komunizmu javno ne smeš nasprotovati. Opažati je nadalje tudi, da so člani partije svojo agresivnost zelo reducirali, tako da je homo politicus, razen plačanih funkcionarjev, praktično v ljudstvu nepoznan. S pomiritvijo politične klime zasledujejo komunisti dobro premišljeni cilj: zmanjšati povod za nasprotstva. Značilno za Slovenca je bil dalje pojav, da je bil po navadi bolj papeški, kot papež sam. Ta lastnost je v celoti ostala tudi med komunisti samimi, saj so se ravno med Slovenci vsi politični eksperimenti, kot v laboratoriju pripravljali in so se potem prenesli v druge predele, če so uspeli. Slovenski komunisti so radi poudarjali, da so bolj na-predni, kot vsi ostali. Ta karak-terna posebnost prihaja do izraza pri izboru vodilnega partijskega kadra, ko prihajajo na taka mesta samo oni, ki direktive brez premisleka in z vsem članom izvajajo. To usmerjenost je opažati tudi pri tistih, ki sj s preveliko vestnostjo na račun drugih, zlasti podrejenih, skušajo izboljati svoj položaj. NOVOMAŠNIKI NA KOROŠKEM Vrsti zaslužnih narodnih delavcev med Slovenci na Koroškem, ki jih predstavljajo slovenski duhovniki, so se letos pridružili trije novomašniki: Karel VVos-chitz iz šmarjete, Jošef Paier iz Ličje vesi pri Pokrčah in Leopold Silan iz Rude pri Pliberku. skih romarjev preč. g. A. Zer-nec; med romarji iz Toronta so bili tudi profesor Alojzij Ambro-zič, sestra Lidija Krek in samostanski brat Ciril Vrdnik — Med sveto mašo pri Iurški votlini je prepeval zbor pevcev pod vodstvom organista Ernesta Majhe-niča iz Mihvaukeeja. • Ne pačimo slovenskih imen! "Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti", tega pregovora sem se spomnil večkrat, ko sem slišal bodisi v radiju, ali pa kje drugod pačenje slovenskih imen. Vem, da je za Amerikanca trd oreh pravilno spregovoriti slovensko ime, bodi krstno, bodisi rodbinsko. To nas ne sme zvoditi, da bi na ljubo Amerikancem, ki so prekomod, da bi se skušali vži-vati v miselnost drugih narodnosti, pačili slovenska rodbinska, imena. Znani so premeri, da so se Slovenci preimenovali iz Kovačev v Schmidte Ali pa so po polnema spačili slovensko ime, da bi ga prilagodili amerikanizaciji. Nas je lahko sram! Noben Nemec, noben Lah, noben Anglež ali Amerikanec ne bo na ljubo nam Slovencem poenostavil svojega priimka. Samo Slovenci smo — hlapci... • Prvorojenka! V družini našega naročnika Jožeta Kostelecn na Cermak R. so dobili hčerko prvorojenko. Naše čestitke staršem in ostalim! Ifklll/*C IM nCUI IC izdana kn^iga obsc'ga zgodovino iVNJIvt IN KtVUt zv- antigoniškega gibanja, ki je zraslo iz tamkajšnjega katoliške- Notranja nasprotstva v marksizmu in njegovi dialektiki so vtisnila slovenskemu človeku eno izmed najslabših lastnosti, t.j. hinavstvo. Večina naroda, vključno mladino, igra neko dogovorjeno igro. Na zunaj je vse v redu: režim skoraj nima nasprotnikov, na političnih sestankih, v kolikor se sploh vrše, se vsa razprava vodi kot dogovorjeno. Podobno na sestankih delavskih svetov, stanovanjskih svetov, in podobno. V resnici je pa velika večina prepričana, da je vse skupaj mlatev prazne slame, da pa je treba z volkovi tuliti. Tudi mladina s šoli že dobro obvlada to spretnost, pa če gre za vprašanje verskega pouka, za opravljanje nedeljskih verskih dolžnosti ali pa za sodelovanje v mladinski brigadi. Komunizem je hotel iz naroda hlapcev napraviti narod junakov. Uspeh je nedvomno ta, da je nekatere dane lastnosti uklonljivosti pozlatil z oznako razumnega ravnanja: "Saj vse skupaj nič ne pomaga 1" Slovenci smejo biti sedaj hlapci, ker s tem služijo napredku. Ta dvojnost med zunanjim videzom in notranjim prepričanjem vpliva hromilno na vse delovanje. Nihče noče več prevzeti samostojnega položaja in le redki so, ki imajo korajžo opravljati samostojne poklice, za katere je v majhni meri podana mož nost, kot recimo odvetniki ali obrtniki. Jasno je, da v takih razmerah ni nobene sproščenosti. Vsakdo se zapira v svoj krog, zaupanja med ljudmi je vedno manj in celoton narod se vedno bolj spaja v neorganično maso med seboj nepovezanih delov, ki jih na zunaj stiska isti obroč. Pri gornjem pregledu je opaziti, da je komunizem le maloka-tero karakterno sposobnost razvil v smeri humanizma oz. kržšan ske etike. Noben pojav na svetu nima samo slabih posledic. Na drugi strani pa je socializem r>o-dobo slovenskega človeka tako i/nakazil, da je s tem nastala" največja škoda, ki jo bo mogoče popraviti le v dolgi vrsti let. Edina pozitivna posledica je izkri-staliziranje značajev, kolikor jih še je, in v tej zvezi prezračeni a tradicionalne ropotarnice. Upajmo, da bo v spremenjenih zgodovinskih i-azmerah ta pozitivna posledica pomagala popravljati veliko moralno škodo, prizadeto našemu narodu pod gospod-stvom komunizma. LOJZE SPACAL RAZ-STAVLJA V CELOVCU Mednarodno priznani slovenski slikar Lpjze Spacal iz Trsta razstavlja grafike in oljnate slike v "Galcrie 61" v Celovcu. O razstavi poroča aJ. v Našem Tednu-Kroniki med drugim naslednje (29. junija): "Spacal je globoko čuteča, lirična narava, človek naše "prok-lete" generacije, saj je doraščal v času prve svetovne vojne, dozoreval je v letih strahotne druge svetovne vojne, kot zrel umetnik pa ustvarja v svetu, ko zopet pošastno done apokaliptične atomske grožnje. "Spacal se v svojih podobah bavi sicer z naravo, toda v vseh delih, od vrat koroške kmečke hiše, od barvno blestečih marin, od z mehko liriko prežetih podob zime na Krasu, do grozljivega "začaranega mesta" in na vojno razdejanje spominjaj očih mestnih zidov, pa naprej do rutini-rane "ladjedelnice" čutiš roko človeka, ki sovj svet ljubi z njim trpi in — upa. "Material, bodisi olje na platnu, bodisi umetna snov, bodisi les, v katerih podaja svoje podobe, ali pravilneje svoje misli in čustva zato, da bi mislili in občutili tudi tisti, ki jih gledajo, Spacalu ni zgolj sredstvo izražanja ampak del življenja. Posebno to velja za les, v čigar mrtvih "žilah" zbuja nove podobe življenja. Sam umetnik mi "Jt dejal: "V umetnosti ostane kot trajno le to, kar je za gotovo dobo bistveno, svojsko. Skušam v podobah prikazati naš čas, naše življenje". "Je to težak čas, težka usoda. Kljub snovnemu izobilju nas tare negotovost bodočnosti. Zato so Spacalove slike formalno dovršene in izčiščene, saj je bil deležen vzgoje najpomembnejših italijanskih umetnostnih šol, lepe že na prvi pogled, a bolj ko jih gledaš, ti odkrivajo pot v globino, v razmišljanje. Obenem pa je ta mednarodni umetnik, čigar dela vise po vseh pomembnejših galerij ali evropskih, ameriških velemest, v srcu ostal skromen, mehak slovenski človek, zaljubljen v svojo kraško domovino". r Štiridesetletnica PAX ROMANE Obe veji mednarodne organizacije PAX ROMANA, ki je zboro-bala leta 1938 v Sloveniji, sta praznovali 40 JERICA TERNIK — SOREN- SEN, "....memc d'une pierre, l'oeillet et le romarine slovene". Slovenka ga. Jerica Tcrnik—So-rensen, pomožna knjižničarka v univerzltetini knjižnici v Sudbu-rvju, je predavala 22. marca t.l. o Tragediji Slovenije. Predavanje je objavil časopis v Sud-burvju L'Ami du People v celoti v petih nadaljevanjih. O predavanju, ki smo ga pravkar dobili, bomo poročali obširneje v prihodnji številki. • Hillel Black, BUY NOW, PAY LATER, 240 str. S3.95. Kdor še dvomi, da so kreditne zveze ko ristne in potrebne tudi iz praktičnih razlogov, naj si prebere to knjigo, ki nazorno pokaže, kaj vse se skriva za lepimi frazami o cenemem kreditu in nizkih plačilih. Knjiga razpravlja o vseh možnih oblikah kredita in podkrepljuje svoja izvajanja s konkretnimi primeri, vzetih iz življenja naših dni. • JOŽEF JURČIČ, JERZY KOZ-JAK, JANCZAR SLOVVENSKI. Poljska katoliška založba VERI-TAS v Londonu je pravkar izdala poljski prevod Jurija Kozjaka v lični knjižici. Po prizadevanju dr Kolednika je doseglo to delo mladega Jurčiča menda že rekord v prestavi slovenskih del v tuje jezike. Dunajska revija DER DONAU-RAUM, ki jo izdaja Forschungs-institute fuer den Donauraum, prinaša v. 2. zvezku letošnjega letnika naslednjo vsebino: R. VViener Češko-Slovaška ustava 11. julija 1960; Drago Matkovič, Pomorska plovba Jugoslavije in politika pomorske plovbe; J.A. Tzoebel, Federalizem v Podo-navju; W. Magerstein, Pogodba o zaščiti manjšin izgon ter razlastitev Nemcev v ČSR; K. Wes-sely, Zunanja trgovina ter petletni načrt v Jugoslavija; P.B., Vojaške sile komunističnih clržav v Podonavju. ....V poročilih prinaša naslednje o Jugoslaviji: Pomanjkanje učiteljev — ki je najhujše v Srbiji, toda celo blizu Ljubljane niso imeli za eno šolo učiteljev, da bi bili začeli s poukom. Kot vzrok navajajo slabe plače, zlasti pa dolžnost, da morajo učitelji prevzemati zlasti na deželi politična predavanja, kar jih postavlja v slabo luč pri kmečkem prebivalstvu. Mnogo izšolanih učiteljev je zato raje sprejelo zaposlitev v drugih službah. Za Zagreb navaja poročilo, da jih je 3596 v neučiteljŠkih službah, nekateri so celo šoferji. Borba proti kriminaulu: Novela kazenskega prava iz 1. 1959, ki je uvedla zmanjšanje kazni ter dala več povdarka na preventivne ukrepe, ni rodila zaželenih uspehov po sodbi posebnega zasedanja sodnikov kazenskih sodišč vseh republik, ker sodišča uporabljajo sicer milejše kazni ne izvajajo pa določil preventivega značaja. Tudi so ugotovili, da naraščajo gospodarski zločini: zloraba službene dolžnosti, zloraba službe, prevare, poneverbe, nedovoljeni posli kot trgovanje z valutami, zamolčavanje davkov, raba nepravilnih mer in uteži itd. Zborovanje je tudi zahtevelo, naj bodo sodbe bolj utemeljene, pri čemer so mislili, da morajc upoštevati ne samo pravne, marveč tudi družbene in politične vidike. Nova ureditev bank in kreditov. Novi zakon 1. marca je preuredil bančni sestav tako, da bo Narodna banka odslej samo centralna banka za banke, dočim bo naloga dajanja kreditov izročena specializiranim in komunalnim bankam. Odškodnina za podržavljene zgradbe in stav-bišča: Država bo izdala zadolžni-ce, ki se ne bodo obrestovale, osebam, ki jim je zaplenila stavbe in stavišča. Kuponi bodo vnovčeni vsako leto 15. junija za dobo 50 let. Gradba kanala Donava—Tisa: pa daljšem prestanku so obnovili dela za gradbo tega 300 km dolgega kanala, za kar bodo morali izkopati predvidoma 15,467,000 km2 zemlje. Novice so zaključene sporočilom o pomorskem prometu Trsta v /. 1960. ga vseučilišča ter je izdelalo učinkovito tehniko, gospodarske samopomoči ne samo za primoi>! ske province v Kanadi, ampak tudi za ves svet, zlasti za t. zv. gospodarsko zaostale pokrajine. Delo za primorske province je sa-daj osredotočeno v Extension de-partmentu (neke vrste ljudska univerza), priprava za delo v drugih deželah pa je organizirana v novem International Coady Institutu. Ravnatelj pravega je preč. dr. Joseph N. MacNeil, ravnatelj drugega pa msgr. F. J. Smyth. IV. LETNO POROČILO Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence, šolsko leto 1960,61. Izdalo ravnateljstvo, Kla-genfurt-Celovec. To četrto letno poročilo nam daje nekoliko vpogleda v bogato življenje, ki se preliva v tej ustanovi, ki tako odlično uspeva kljub neugodnim pogojem prav zaradi požrtvovalnosti in idealizma, ki ga dokazujejo ne samo profesorji in starši, marveč tudi dijaki sami. Poleg letopisa, razporedbe pouka, imena učencev itd. vsebuje Poročilo tudi druge podatke o učencih, ki so zanimivi: Po poklicu staršev ima večino kmečki stan (79), kateremu slede blizu delavci (65); uradniškemu sloju je pripadalo 36 dijakov, obrtniškemu stanu 31, prostim poklicem 12 in rent-nikom 5 (vseh dijakov in dijakinj je bilo 228). Večina stanuje v domovih (179), vozi se jih 33 in v mestu jih stanuje 16. Največ jih izhaja iz družin s tremi otroki (48), močno so zastopane družine z dvema (38) štirimi (33) in petimi otroki (36). 32 dijakov in di-jakln izhaja iz družin, ki imajo sedem do 14 otrok, dočim je bilo 23 edinčkov. Letni veliki dogodek zavoda je pevski koncert, ki je tudi letos odlično uspel ter žel zasluženo priznanje tudi nemške javnosti in šolskih oblasti. Slovenska gimnazija je dobila v tem letu tudi prvo dediščino v znesku 54,000 šilingov (rentnik Franc Roveretto). G. Janko Olip v Se-lah je omogočil smučarske tečaje, ker je dal za dve dobi brezplačno na razpolago svojo hišo na Kali-šu, razen tega pa oskrbel brezplačno tudi kurivo in celo krompir za kuhinjo. Nekaj dijakov in dijakinj je bilo deležnih tudi študijskih podpor (23 od deželne vlade po 500 oz. 700 šilingov Sn 6 od prosvetnega ministrstva na Dunaju po 1.000 šilingov). Združenje staršev je prispevalo za šolske potrebščine 16.167.10 šilingov. Dr. France Cigan objavlja v Poročilu nekaj ljudskih božičnih pesmi, ki jih je nabral na Koroškem, prof. Štefan Močilnik pa sestavek o sončnem mrku. MATER ET MAGISTRA. Nova socialna okrožnica papeža Janeza XXIII Mater et magistra je doživela izredno ugodni sprejem v svetnem tisku. Celotno besedilo so prinesli svetni dnevniki kot je n. pr. The New York Times (15. julija) in forontski konservativni jutranjih The Globe and Mail. V vseh pravnih zadevali se lahko z zaupanjem obrnete na Naslov: ANTONY AMBROŽIČ Idllivu £ Muj/anjviu uuiuviv im < i | • novega slovenskega odvetnika ta no,arJai Telefon: LE. 1-0715 KRIŽ X KRAŽ Spodnje hlače za može in fante Patentirane 1945. Posebej narejene z lahno oporo — udoben elastičen pas — patentirano zapirajoč "Kriz X Kraž" sprednji del daje prilegajoč krojen videz. Narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Dolga nošnja, lahko pranje, likanje nepotrebno. Jersey majice za kombinacijo. PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA VAM NUDI višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hip©tečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega d nižinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, popolne ah začane (nad tri mesece trajajoče) nesposobnosti za delo Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746 CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjeu1 v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: IN NOTAR 278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 POZOR! POTUJETE v RIM Prenočišče, hrana, ogled Rima itd- vse te skrbi bPdo ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na: Hotel - Penzion BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 ■ Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte! Ali se izprašujete kam. bi šli ob sobotah in nedeljah in kje bi preživeli Vaš letni dopust? Mi iskreno upamo, da bo naš na novo odprti "VALENTINE RANCH INN" odgovarjal Vaši želji. Kako priti do Valentine Rancha?: Po cesti 401 do Woodbine Ave, po kateri se peljete do Suttona in Beavertona ter nadaljujete do Bi-echina. Dve milje severno boste zapazili kažipot Valentine Rancha. Od tu se peljite proti severu po cesti 69. ko pridete iz Udney-ja, pazite za kažipot za Fair Valley Rd. Od tu pazite na naš kažipot. . Kaj boste našli na Valentine Ranchu? Moderno opremljeni letoviški dom, plavalni bazen, z napravami za filtracijo vode, otroški bazen, buffet, razna športna igrišča, deset opremljenih prostorov za taborenje, in plesišče na prostem. Vstopnina je SI.— Za vse nadalnje informacije se obrnite na VVorld Travel Service Ltd. 258 College St., Toronto, WA. 3—4846 — WA. 3—4261 Se priporočata lastnika: Zlatko Vergič in Stanko Sajnovič THE CAMPUS AND THE COM-MUNITY, The Global Impact of letnico* ustanovitve the Antigonish Movement by skupnim zborovanjem in štu- j Alexander LAIDLAW broširana dijskimi dnevi v Fribourgu v'52,75, vezana 55..50. Ta pravkar Švici koncem julija t.I. Priznanje večnarodnega značaja Koroške Na prvem folklornem festivalu ob Vrbskem jezeru, ki so ga priredili na iniciativo celovške radijske postaje ter so se ga udeležile skupine iz Jugoslavije, Italije, Švice, Žapadne Nemčije in Avstrije, je med uradnimi govorniki edini koroški deželni glavar We-denik omenil, da je Koroške še posebej poklicana za povezavo med narodi, ker se v deželi sami srečavajo nemški, slovanski in romanski elementi. * Slovence so zastopali Veseli planšarji iz Ljubljane Slovenci na Koroškem pa so bili samo gledalci. Slovenske ziljske narodne noše so nosile plesalke celovškega plesnega kluba Edel-\veiss. Višek prireditve so predstavljali Gradiščanski Hrvati s pevskim zborom in baletno skupino. Lovro Novak-75 letnik Na dan sv. Lovrenca obhaja 75 letnico svojega življenja Lovro Novak, doma iz Naklega pri Kranju; sedaj živi v Lethbridge —Albert a— Kanada — v krogu svoje okrnjene družine. Obhaja svoj jubilej — begunec — v tiho-ti mrzle tujine in spomini mu hajajo na čas njegovega 15 letnega plodovitcga clela na zadr. godpodarskem in političnem polju v Slovenije. To je lik tihega javnega delavca — marljiv kot mravlja —, ki se ni kazal na tribunah politične arene, ampak je počasi z neprestanim opazovanjem gradil in raztegoval zadružno mlekarstvo iz občine v občino;- Kranjski, kamniški, škofjeloški in radovljiški okraj, trdno zadružno med sebo j povezani, so bili rezultat dela prve dobe. Vse to je bilo paralelno povezano z Logatcem in Vrhniko, z Grosupljem in Vel. Laščami, že je segala ta organizacija v Savinjsko dolino in preko Gornjega grada na Štajersko. Pater-nost iz Lašč in Skvarča z Logatca; Bedenčič iz Grosuplja in Umnik iz Šenčurja ter drugi so imeli z njim stalno enkrat na mesec razgovore: pregled nazaj in kako naprej in vse to: za tesno povezanost v cilju enotne kvalitetne produkcije-sposobne tudi za izvoz. Slov. zadr. mlekarstvo malega kmeta je bil tisti važen čintelj v življenju slov. skupnosti, ki je gotovo vsako drugo nedeljo v mesecu prinesel dohodek, da je kmet mogel dihati. Les in pro-laja živine sta bila za popravila poslopij, za nabavo strojev, za doto in za slučaj nesreče. Tudi zavarovanje živine (za slučaj nesreče) in stalna veterni-naska kontrola sta bila uspešno izpeljana med kmeti samimi. Celo sam pok. dr. Korošec se je zanimal za ta način zavarovanja brez bank in zavarovalnic. Dolgo časa je jubilant sodeloval kot preds. Zadružne blagovne centrale v Kranju in sodeloval pri Gospod, zvezi v Ljubljani. K jubileju mu iskreno čestitamo z željo, naj mu Bog da še v nadalje zdravja in zadovoljstva. Mi se mu zahvalimo za vse njegovo delo, ki ga je kot idealist opravil za dobrobit slov. življa doma-zavedajoč se: prazna niosnja-cagov moz. Prva knjiga pomorske slovenščine V Ljubljani je izšel prvi priročnik slovenskih izrazov v pomor-stvu. Njeni sestavljalci, jezikoslovec Janez Gradnik ter pomorščaka Ernest Kopriva in Vladi mir Naglič, so gradivo sistematično uredili ter tako omogočili Slovencu, ki se hoče podati na "morja široko cesto", da to stori v slovenskem jeziku. Knjigi je pridan slovar izrazov v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in angleščini. To delo je pa postalo tudi praktična nujnost, odkar je Slovenija po koncu te vojne prvič dobila lastno obalo ter si ustvarila lastno pomorsko ladjevje, ki se danes uveljavlja tudi v trgovski plovbi na svetovnih morjih. LOVENSKEGA TrSžm. NAS TEDNIK — KRONIKA Iz naporu na koncu koncev vendar- Celovca prinaša 22. junija naslednji sestavek: Zbliževanje med sosedi v besedah in dejanjih V zadnjem času je bilo na Koroškem, pa tudi drugod v Avstriji več dobro uspelih prireditev, ki so v najlepši luči pokazale sosednjo državo onstran Karavank, posebno pa Slovenijo. Med drugim so prišli v Celovec gostovat ljubljanski filharmoni-ki in pokazali evropsko glasbeno raven, prav sedaj pa imamo v celovškem Umetniškem domu slikarsko in kiparsko razstavo, ki prikazuje Slovence kot visoko kulturen in umetniško ustvarjalen narod. Vse to ugodno vpliva tudi na izboljšanje odnošajev dobre soseščine, česar se Slovenci na Koroškem še posebno veselimo. Poleg tega pa take prireditve posredno zbujajo v marsikom tudi željo, da to zanimivo in lepo deželo na sončnem jugu tudi sam obišče. Posebno, ko se on ii s. šilingi poceni živi. Potnik, ki se odpravi na tako potovanje, res lahko doživi marsikaj novega in nepričakovanega. In sicer že kar na meji. Pred nekaj časa se je neka celovška dama peljala v Ljubljano. Vzela je s seboj nekaj molit-venikov. Na meji ji je carinik najprej zaplenil molitvenike, s katerimi je nameravala obdarovati svoje znance doli, kjer molit-venikov skorajda ni moč dobiti. Neka druga gospa je pa nesla s seboj glasbene note. Carinik jih je obračal gori in doli, pa se ni mogel znajti. Čudne pike, razvrščene med tenkimi črtami (brez-besedila) so se mu zdele tako sumljive, da jih ni pustil čez mejo. Pa tudi povratek ni vselej lahka stvar. Pred kratkim je na Ljubelju carinik ustavil nekega koroškega rojaka in mu najprej naredil temeljito "premetačino" (preiskavo) v avtomobilu, nato pa mu je pretipal še podlogo obleke. Med drugim je v nekem žepu našel zmečkan program koncerta slovenske gimnazije, na katerega je bil potnik že pozabil. Programa sicer ni znal prebrati, toliko pa je le ugotovil, da je pisan v slovenščini, kar je le še povečalo njegovo nezaupanje. Pojasnilom potnika ni verjel. Za obstoj "slovenačke" gimnazije v "nemačkom" Celovcu očividno ni veden. "Cemu nosiš ta imena v inozemstvo?" je vprašal. Hotel je za vsakogar, ki je bil v programu imenovan, vedeti, kdo je in kaj dela ("Ko je i šta radi"), od naših prvošolčkov in prvošolk pa do Ginzkeya, Hajdna in Beethovna. Nato mu je prebrskal še ostale žepe in ker je naš rojak menda precej razmišljcn, je v skoroda vsakem našel po nekaj drobiža, ki ga potnik seveda ni prijavil, ker sploh ni vedel, da ga ima pri sebi. Ko je vsotico preračunal v dinarje, je carinik hotel vedeti: "Od kod imaš toliko novca?" (denarja). Dobri dve uri je pestil, dokler ni končno njegove službene vneme omehčala noč, ki ima — hvala Bogu — tudi nad cariniki še svojo moč ter je spustil nazaj v domovino našega rodoljuba, ki si je olajšano odahnil. Šilinge mu je seveda po predpisih pridržal. Knjige pa so menda sploh najnevarnejša stvar. Ce pri komu najdejo kako knjigo v slovenščini (nemške niso tako nevarne) jo zadržijo. Ce Imajo na carinarnicah knjižnice, morajo biti že zelo bogato založene. Toda cariniki menda le malo bero, vsaj po "kulturnem nivoju" našega znanca na Ljubelju sodeč! Zgodilo se je, da je pri nekem duhovniku isti carinik našel brevir. Ko mu je pojasnil, da mora vsak duhovnik to knjigo imeti vedno s seboj in jo — tudi na dopustu — takorekoč "službeno" brati, ga je neverno vprašal: "Kje pa imaš ženo?" Na pojasnilo, da ne on in ne drugi duhovniki nimajo le "poceni" izmuznili. Toda kako sc godi tujcem, ki ne obvladajo srbščine, edinega jezika, v katerem se moreš razgovarjati s tem vsemogočnim carinikom vrh Ljubelja, ki poleg vsega, po južni šegi, vsakogar — znanca in neznanca — kar tika? Nemško-nacionalni krogi, ki se v skrbi za "enotnost domovine" tako silovito zaganjajo proti izgradnji ljubeljskega predora, se naj pomirijo! Dokler bodo imeli moč carinik na Ljubelju in njegovi, bo ob tehnično še tako zložni prometni poti meja na Karavankah ostala politična "železna zavesa", ostal bo pa tudi mučen vtis, da je kulturna ločnica med civilizirano Srednjo Evrope in "Balkanom" v najslabšem tradicionalnem pomenu te besede. PABERKI • National Catholic Welfare Conference (NCWC) je od svoje ustanovitve pa dosedaj pomagala okrog 225.000 beguncem, da so si našli nov dom in novo delo v ZDA. 75.000 beguncem pa je pomagala, da so dobili zatočišče v drugih državah. Kljub velikemu opravljenemu delu cenijo, da je danes še nad 15,000.000 beguncev, ki so izgubili svoj dom. • Po odloku Svete kongrega-cije ne smejo duhovniki in redovniki uprorabljati psihoanalize bodisi poklicno bodisi kot po-moček za ugotovitev, ali ima kdo poklic ali ne. • Letos so v ZDA posvetili petnajst črncev v duhovnike. Število katoliških duhovnikov— črncev v ZDA je sedaj 120. štirje novomašmiki so konvertiti. • Francoski socialni teden v Rheimsu je imel za predmet razpravljanja "Vstop mladine v svet odraslih". • Romanja v Cap de la Made- Po drugi strani pa to seveda laine v Quebecu, ki je znana škoduje ugledu slovenskega na- Marijina roženvenska pot, se je roda in škoduje tudi odnošajem dobre soseščine med obema državama. Trpi pa končno tudi sam prestiž Jugoslavije, za katerega je le-ta posebno zavzeta, saj sc toliko prizadeva za njegov povzdig celo po Aziji in Afriki. udeležilo 27 narodnosti. Časopisna poročila ne omenjajo, da bi se tega romanja Novokanad-čanov udeležili tudi Slovenci. • Mnogo katoliških tednikov je objavilo predzadnji teden julija daljše poročilo o položaju Cerkve v Jugoslaviji, v katerem dokazuje z dejstvi, da verski položaj ni tako ugoden, kot bi mogel sklepati tujec, ki je za krajši čas na obisku v državi. NOVA SOCIALNA OKROŽNICA JANEZA XXIII MATI IN UCITELJICA ja naslov novi socialni okrožnici, katero je izdal sedanji sveti oče Janez XXIII. ob prliki sedemdesetletnice znamenite okrožnice Leona XIII "Rerum Novarum". Nova okrožnica "Mater et Magistra", nosi datum 15 maja, 1961, toda zaradi tehničnih težkoč se je objava okrožnice zakasnila do 14 julija. Nova socialna korožnica Janeza XXIII. je naslovljena ne samo na vse škofe in ordinarije Katoliške Cerkve, kot je bilo to v navadi v dosedanjih papeških okrožnicah, marveč tudi na vse duhovnike in vernike katoliškega skupnega dobrobUja" vse člbveš- sveta. Ze iz sameea naslova ie . . v, „ » _ . . , . ke družbe. Papež svetuje, naj bi bili delavci udeleženi pri delni- čela človeške solidarnosti in krščanskega bratstva, ker sta kompeticija v liberalnem smislu in razredni boj v marxističnem smislu nasprotna človeški naravi kot taki in krščanskemu pojmovanju življenja. Okrožnica nato v krat kili potezah obnovi nauk druge socialne DODATNE DRU2INSKE DOKLADE Provinca Ouebec v Kanadi bo nadaljevala podporo, ki jo sedaj dobivajo družine za otroke do 16. leta od federalne vlade, za vse otroke od 16 do 17 leta, ki obiskujejo šole. Doklada do znašala $10 na mesec za otroka in je bo deležno nad 73.000 otrok. Namen te posebne doklade je predvsem olajšati družinam šolanje otrok, ki postaja zaradi večjih zahtev pri zaposlitvi vedno važnejše. sta položila v roke drŽave možnost gospodarskega nadzorstva nad izdelki različnih podjetij in tako nudi priliko izenačenja med različnimi gospodarskimi podjetji in njihovimi izdelki. Toua, nadaljuje Janez XXIII., načelo sub-sidiarnosti mora biti v tem primeru, ko se vloga države na gospodarskem polju vedno bolj širi, še bolj povdarjeno. Po besedi Janeza XXIII. priča zgodovina vedno bolj zgovorno, da ne more biti dobro urejene in uspešne družbe brez sodelovanja na gospodarskem področju obeh: tako posameznika kakor tudi države, katera delujeta skupaj harmonično za skupno blaginjo v spremenljivih razmerah človeškega življenja. Izkušnja priča, nadaljuje sveti Oče, da vlada tam, kjer-ni osebne iniciative, politična tiranija. Nasprotno kjer nt sodelovanja države, je neozdravljiv nered in izkoriščanje slabotnih s strani neskrupoloznih mogoč-njakov. V drugem delu okrožnice sledi opis različnih načinov socializacije. Papež pravi, da toliko časa, dokler socializacija vključi svoje delovanje v meje moralnega reda v smislu preje označenih okrožnice Pija Xl., "Ouadragesi- . „ ' smernic, po svoji mo Anno", katera je, kakor že naslov sam označi, išla za štirideseto obletnico "Rerum Novarum". Pij XI. v tej okrožnici zrasti pov-daril potrebo po pravičnem socialnem redu, ki naj' bi usmerjal delavce in delodajalce v smeri Že iz samega naslova je razvidno, koliko važnost polaga sedanji sveti oče Janez XXIII. na socialni nauk Cerkve, ki ni le podjetja in tako soudeleženi zadeva škofov in morda maloštevilnih duhovnikov in laikov, marveč sveta dolžnost vseh članov ali udov Mističnega Telesa Kristusovega, svete Cerkve. naravi ne stavl-lja resne nevarnosti omejitve svobodnega delovanja posameznega človeškega bitja. Nasprotno, socilizacija pomaga posameznikom pri pospeševanju razvoja in izoblikovanja resničnih znakov prave osebnosti. Istočasno gradi organično družbo, katero je v tako jasni obliki označil Pij XI. v okrožnici Quadragesimo anno in branil kot absolutno potrebni pogoj po zadostitvi zahtevi socialne pravičnosti. Papež ponovno povdarja važnost delnic in tako delavcev soudeležbe na lastnini, upravi in dobičku. Glede tesnejšega sodelovanja delavcev pri podjetjih sveti Oče nadaljuje: mislimo, da je primerno opozoriti na dejstvo, da je zadeva sodelovanja delavcev vedno aktualna, naj si bo podjetje državno ali privatno. V vsakem primeru bi bilo potrebno vse storit;, da bi postal podvig združenje oseb v sodelovanju, aktivnostih in položaju vseh člahov. Tako delo bi ne bilo le izvor plače, marveč tudi izpol- pri lastnini, upravi in dobički« podjetja. Potem ko se sveti oče ustavi še pri radijskem govoru Pija XII. na binkoštno nedeljo Katoliške 1941., v katerem pokojni sveti Oče zelo naglasa pravico do rabe materialnih dobrin, ki ima prvenst-S začetnimi besedami okrožnice' veno prednost pred pravico last-"Mater et Magistra" povdari nine. Zaradi hitro spremenjajo-sveti oče dvojne poslanstvo ve- čih se razmer na socialno-eko-soljne Cerkve, katero je prejela' nomskem področju kakor tudi od svojega Ustanovitelja Jezusa na političnem področju v zadnjih Kristusa. To sveto poslanstvo desetletjih, zlasti v mednarodnem Cerkve je: prvič v materinski položaju, čuti sveti oče Janez skrbi vladanja in varovanja svo- XXIII. kot svojo sveto dolžnost jih otrok in drugič v izobrazbi in in potrebo, da ohrani živo bakljo, poučevanju tako posameznikov katero so prižgali njegovi pred-kot celotne skupine v vidiku nji- hodniki z namenom aa bi vsi hovega človeškega dostojanstva.1 Črpali iz zaklada socialnega nauka nlteV d°1ŽnOSti in 1£vrtitev usluge Takoj nato sveti oče povdari, da'svete Cerkve novih pobud in | Sledi razprava o privatni lastnini, čeravno ima Cerkev prvenstveno smernic v iskanju pravilnega re-!USpeŠni razdelitvi Javne lastllinc nalogo v posvečevanju duš in nji- 'sevanja socialnih problemov, pri-'in S°"aIni dolžnosti Privatne hovo udeležbo pri dobrobitju v lagojenih sodobnim razmeram jlastmne- nadnaravnem redu, je tudi v časa. | v tretjem delu okrožnice raz- skrbeh za vsakdanje potrebe člo- j V drugem delu okrožnice sveti pravlja papež o novih problemih veštva, ne samo tiste, ki zadevajo oče razloži in razširi socialni socialnega vprašanja, kot na pri-materialni položaj življenja, mar- ^ nauk "Rerum Novarum" o pri- mer o neenakosti med industrij-več tudi tiste ki zadevajo dobro- j vatni iniciativi in intervenciji jav-jskim in agronomsKim delom; o bitje in kulturno življenje v vseh ne oblast na gospodarskem pod-, nujni potrebi zmernega in har-številnih izrazih. I ročju. Naj prvo papež povdari, da moničnega razvoja gospodarske- ------Je gospodarski red stvarjenje o-'ga udejstvovanja; o obdavčenju, Okrožnica je razdeljena na štiri sebne iniciative privatnih držav- socialnem zavarovanju in socialni glavne dele. V prvem delu sveti Uanov samih, kateri delajo ali. sigurnosti; o varnosti cen, ak-oče v glavnm obnovi socialni posamezniki ali pa v različnih ^ tivnemu sodelovanju, poslanstvu nauk Cerkve, kateraga j v tako združenjih za uspeh skupnih in-,jn solidarnosti poljedelskih de-jasni in precizni obliki učil in ob-, dresov. Toda na tem področju ; lavccv. Zelo važno poglavje razložil veliki socialni papež Leon javne oblasti ne smejo ostati ne- j tretjega dela okrožnice je obširna XIII. s svojo znamnito okrožnico delavne, če hočejo pospešiti na razprava 0 dolžnosti in poslanstvu "Rerum Novarum", ki je po bese- Pravi način gospodarski razvoj, gospodarsko naprednih držav do dali Janeza XXIII. poslala "pov- ki naj bo v dobrobit socialnega1 gOSpodarsko zaostalih držav. Pomoč gospodarsko zaostalim narodom ni le dejanje ljubezni, marveč zahteva pravičnosti. Pravični gospodarski razvoj med narodi bo nudil najboljše poroštvo svetovnemu miru. Se bolj važno pa je medsebojno zaupanje tako med posamezniki kakor tudi T D DVOJNI RAČUN dvodelno nadzorstvo za bolne finance Hf t: Ali ste kdaj razmišljali da je edino zdravilo za bolne, bolne, bolne finance navadna logika, zato mnogi pametni uporabljejo predpisani ("Dvojni račun") Tvvin Account Plan za rešitev težkih primerov. V osnovi je Tvvin Account Plan prav to, kar ime samo pove. Sta to dva Računa: Savings Account in Personal Chequing Account. Ta dva delata roko v roki, da tako držita vaše finance v ravnotežju. Tukaj je kako! K.o ste odprli oba računa, zaznamujete ogel s procentom vašega zaslužka, ki ga namenite za plačevanje vaših računov in ta denar bo šel v vaš Personal Chequing Account. Dober način ugotovitve tega dela denarja je, če seštejete vse račune vaših obveznosti, kot so najemnina, zavarovanje i.t.d. za dobo enega leta. Nato razdelite vsoto s številem vaših plačljivih dni iste dobe in vsota, ki jo tako dobite je ona vsota, ki io morate vložiti vsakokrat, ob prejemu vaše plače. Ko ste se enkrat navadili na ta način, je samo potrebno še, da vse račune plačate s čekom. Na ta način bo vedno dovolj denarja v vašem računu za vaše vsakodnevne potrebe. Ko ste na ta način uredili plačevanje vaših obveznosti, si oglejte preostanek vašega letnega zaslužka. Del tega bo šel za vaše tekoče malenkosti, a dobršen del boste lahko dali na stran in to redno, na vaš Savings Account, ki bo dobival obresti na vaše naložbe. Ali ni to preprosto? En račun za plačilo vaših obveznosti . . . drugi, na katerem lahko gradite vaše sanje. Predno računate višino vsote za vsak vaš račun, razgovorite se s poslovodjem najbližje Toronto-Dominion podružnico. On vam bo pomagal, da boste napravili pameten načrt. Naš praktični, "Tvvin Account Plan" je le eden izmed mnogih uslužnosti, ki vam jih uradniki "banke" lahko nudijo. Obiščite čimprej najbližjo podružnico. Videli boste takoj, da so . . . THE uslužbenci drugačni pri TORONTO-DOMINION the sank that LOO kS a h K A P BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST zetek" katolištva na ekonomskem napredka vseh državljanov. Delo polju". Papež se dalj časa pomu- družbe ali države je, da vodi, di pri Leonovem nauku o oseb- J vzpodbuja, koordinira in nadzo- nosti človeka kot takega v odnosu do dela. čeprav je za veliko večino človeštva delo edino sred-žena, ga je stvo, iz katerega črpajo potrebna smeje zavrnil: "Meni pa kaj ta- sredstva za življenje, njihovo šte-kega že ne boš pravil!" ' vilo ne sme postati gola številka Takih in še vse drugačnih pri- na delavskem trgu. Nato sveti oče petljajev na mejnih prehodih je'pokliče v spomin nauk Leona še mnogo. V opisanih primerih XXIII. o pravici delavcev. Po 'temeljno načelo socialne filozo-so prizadeti razumeli vsaj neko-1 Leonovem nauku morajo delavci fije, neomahljivo in nespremen liko srbsko, kar za Slovence ni,. ,.'.1 delodajalci regulirati svoj_ ijivo. roje v smislu načela subsidiar-nosti ali dopolnjevanja. Vsaka družabna dejavnost pravi Pij XI., je po vsojem bistvu dopolnjujoča (subsidiarna); nje naloga je podpirati člane socialnega organizma, a ne jih uničevati ali pov-živati. Po besedi Pija XI. je to 'm posebno težko, zato so se ob . ^ , precejšnji izgubi časa in živčnem medsebojni odnos po navdihu na-| Tehnična znanost in napredek tudi duhovno bitje, obdarjen z razumom in svobodo. Zadnji ali četrti del okrožnice je slovesen poziv svetega očeta Janeza XXIII. k obnovitvi socialnega razmerja, ki mora temeljiti na Resnici, Pravičnosti in Ljubezni. Papež poziva vse katoličane brez izjeme k resnemu in med narodi, katero mora biti. temeljitemu študiju socialnega zgrajeno na moralnem redu. Toda, nauka Cerkve in praktični in moralni red ne obstoja razen v'razsodni uporabi tega nauka v Bogu. V tenutku, ko se moralni vsakdanjem življenju. Janez red loči od Boga," se bo razsul v razvaline. Človek kot tak ni le materialni organizem, marveč je XXIII. nadaljuje: "Zelo močno povdarjaino, da je krščanski socialni nauk sestavni del krščau-j Magistra" je sveti oče ske osnove življenja." Sveti oče posebno povdarja dolžnost in težko odgovornost laikov, ki jo imajo pri praktičnem izvajanju in izpolnjevanju socialnega nauka Cerkve v njihovem osebnem življenju kakor tudi pri širjenju tega nauka v njihovem okolju. Sveti oče pravi, to je naloga, ki pripada laikom, ker so ti že po svojem poklicu v življenju neprestano udelženi pri delu kakor tudi formiranju ustanov katerih končni namen je tostranski. Z novo okrožnico "Mater et XXIII. obogatil socialni nauk Cerkve z sodobno prilagotivijo tega nauka v življenje druge polovice dvajstega stoletja. Sedaj je odvisno od nas vernikov, tako duhovnikov kot laikov, da ta sodobni socialni nauk Cerkve spoznamo, študiramo in prenesemo v vsakdanje življenje. Mislim, da tudi slovenskim rojakom, raztresenim sirom sveta ne bo škodovalo, če pridno sežemo po veliki socialni okrožnici "Mater et Magistra" ter se z njenim naukom in smernicami začnemo boriti vsem sovražnikom tega socialne Janez ^ga nauka svete Cerkve. — F.T.