NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani .Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin.
Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon šte». 216.
V Ljubljani, 27. marca 1911.
C. kr. Doštne hran, št. 64.846 Kr. ojrsKe.............15.648
VHehina :	Kaj pa je tebe treba bilo? Istarsko živinogojstvo Vestnik Zadružne zveze. G spodarske drobtine. Občni
zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic.
Kaj pa je tebe treba bilo?
V nekem majhnem mestecu na Kranjskem obstoji mestna hranilnica, ustanovljena kot papilarno varen zavod na podlagi hra-nilničnega regulativa iz 1. 1844. Lansko leto se je ondi ustanovila tudi rajfajznovka, ki je bila prav potrebna. Ljudstvo je do nove zadruge dobilo takoj veliko zaupanje, ker gre prosilcem na roko kar največ more, tako da imajo pri najemanju posojil kolikor mogoče malo stroškov. Namesto, da bi vodstvo mestne hranilnice priznalo požrtvovalno delo rajfajznovke v prid ondotnega prebivalstva, je pa šlo in napravilo na pristojno registracijsko sodnijo proti nji in še proti nekaterim drugim rajfajznovkam v dotičnem sodnem okraju ovadbo, katero v naslednjem ponatisnemo. Ne storimo to zaradi duhovitosti (?) v ovadbi obseženih razlogov, ampak zato, da še ob pravem času pokažemo našim hranilnicam in posojilnicam, da jim mogoče vstanejo neprijatelji tudi v onih krogih, kjer bi kaj takega ne bilo pričakovati.
Ovadba se glasi tako-le:
„V novejšem času so se prigodili slučaji, da so denarne zadruge svoje firme vpisale pri trgovinskih sodiščih nasprotno
besedilu, katero predpisuje državni zakonik (!) z dne 9. aprila 1873, št. 70.
Rajfajzenovke in pa zadruge, po Sulce-Deličevem zistemu ustanovljene, nimajo pravice nositi poleg naslova „posojilnica“ še drugi naslov „hranilnica“, ker s tem naslovom varajo ljudstvo, češ, da so to taki zavodi kakor hranilnice ustanovljene po hranilnič-nem regulativu iz leta 1854 (recte 1844), in katere edine imajo do naslova „hranilnica“ bodisi s predikatom mestna ali občinska pravico.
V	tem oziru je izšlo že več odredb naj višjega upravnega sodišča, v katerih se je zaukazalo, da se naslovi pri denarnih zadrugah, ki so registrovane za „hranilnico in posojilnico“ ali pa vice versa, uradoma izbrišejo in pod tako firmo ustavi vsako poslovanje.
V	sodnem okraju .... skem poslužujejo se take zadruge z zlorabo hranilničnega naslova kakor: v C. z naslovom „ljudska hranilnica in posojilnica“, v D. z istim naslovom, v S. „kmetska hranilnica in posojilnica (dve) na V., v P. in v D. kakor tudi na V.
Podpisana mestna hranilnica stavi predlog:
— 86 —
Slavno c. kr.............sodišče blago-
voli razsoditi, da zgoraj imenovane denarne zadruge nosijo neopravičeno naslove „hranilnica“, zlorabijo hranilnični naslov, ter se jim uradno zaukaže ustaviti n a d a 1 j -no uradovanje pod sedanjim naslovom (pod firmo), dokler ne spremene svojih pravil, o katerih spremembi pa imajo sklepati občni zbori.
O razsodbi naj se blagovoli podpisano
mestno hranilnico obvestiti“.
Da se je vodstvo te mestne hranilnice postavilo na skromno stališče, se ne more ravno trditi. Saj ne zahteva nič manj, kakor da hranilnice in posojilnice ustavijo svoje poslovanje pod sedanjim naslovom, dokler ne izpremene svojih pravil.
Se bolj zanimivi so pa razlogi, na katere se ovadba opira. Da pokažemo njihovo vrednost in dokazovalno moč, hočemo vsakega posebej nekoliko osvetliti.
Ovadba najprej omenja, da so se šele v naj n o vej šem času pripetili slučaji, da so denarne zadruge svoje tvrdke dale vpisati pri trgovskih sodnijah v nasprotju s predpisi zadružnega zakona iz 1. 1870, to je kot „hranilnice in posojilnice“.
Ta trditev je pa zelo ponesrečena in in dokazuje edino le, da gospoda pri omenjeni mestni hranilnici ne pozna posebno dobro zgodovine slovenskega posojilništva na Kranjskem. Že 1. 1894, torej pred 16 leti, je bila na Kranjskem ustanovljena prva rajfajznovka z naslovom „hranilnica in posojilnica“. Od tedaj naprej si je skoraj vsaka nova kreditna zadruga z malimi izjemami privzela enako firmo. Vse registracijske sodnije na slovenskem ozemlju so brez zadržka vpisovale take tvrdke v zadružni register in nobena izmed njih ni imela nobenega pomisleka proti takemu besedilu firme. Sodnijska praksa od tistega časa naprej, ko se je pričelo ustanavljanje rajfajznovk, torej že ni taka kakor jo slika pritožba, ki pravi, da so rajfajznovke šele v najnovejšem času
postale tako predrzne, da se imenujejo „hranilnice in posojilnice“.
Firma „hranilnica in posojilnica“ nasprotuje zadružnemu zakonu z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 73, pravi dalje ovadba. Kako je pa s to stvarjo?
V § 4 omenjenega zakona je predpisano, da mora biti firma vsake zadruge povzeta po predmetu podjetja, torej po glavnem opravilu, s katerim se zadruga bavi. Predmet podjetja pri kreditnih zadrugah je v glavnem dovoljevanje posojil svojim članom. Toda če naj se doseže ta namen, potrebujejo kreditne zadruge denarnih sredstev, katere si morejo v zadostni meri pridobiti zvečinoma le v obliki hranilnih vlog. Brez hranilnih vlog kreditna zadruga nima obstanka. Za njo je sprejemanje hranilnih vlog ravno tako važen predmet kakor dovoljevanje posojil; brez sredstev je onemogočeno izvrševanje namena, brez prvega je iluzorno drugo. Vsled tega odgovarja popolnoma zakonu, če se podjetje one kreditne zadruge, ki se bavi s tema vrstama denarnih poslov, označi z naslovom „hranilnica in posojilnica“ in je v smislu zakona gotovo ta naslov točnejši, popolnejši in priporočljivejši kakor samo naslov „posojilnica“. S takim naslovom se predmet poslovanja — dovoljevanje posojil in sprejemanje hranilnih vlog — natančnejše označi in ker zakon sam zahteva kolikor mogoče jasno označenje poslovnih predmetov v firmi, so tiste kreditne zadruge, ki se poslužujejo take tvrdke, s tem izpolnile samo svojo zakonito dolžnost.
Povdariti je tudi treba, da ne gre iz firme kot take jemati posameznih besed, iz katerih obstoji, in potem iz posameznih raztrganih kosov izvajati napačne zaključke. Merodajne niso posamezne besede vsaka sama zase, ampak besedilo tvrdke v celoti. Gotovo bi bilo napačno, ako bi se kakšna kreditna zadruga imenovala samo „hranilnica“. Toda take označbe nima nobena kreditna zadruga, ampak ima in mora imeti
poleg tega v firmi še kak drug izraz, ki jasno in nedvoumno označuje glavne predmete njenega podjetja.
Dokazovanje, da firma „hranilnica in posojilnica“ nasprotuje zadružnemu zakonu, je torej povsem ponesrečeno, ker se je z njim dognalo ravno nasprotno, kar se je nameravalo.
V jezikovnem oziru bodi še omenjeno, da je besedilo „hranilnica in posojilnica“ samo dobeseden prevod nemškega izraza „Spar- und Vorschusskasse“ ali „Spar- und Darlehenskasse“, ki se dostikrat rabi v nemški pravni terminologiji za označbo kreditnih zadrug. Tako označbo je najti tudi v besedilu nekaterih avstrijskih zakonov, n. pr. v § 1. zakona z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91, v ministrski naredbi z dne 18. junija 1889, drž. zak. št. 92 i. t. d. Od tod je to označenje prišlo tudi v slovenski prevod državljanskega zakonika. Oe zakonodajen sam rabi taka poimenovanja, potem pač ni nobenega dvoma, da se tudi kreditne zadruge smejo v svoji firmi označevati s tem naslovom.
Najlepše pa je še morda tretje in zadnje utemeljevanje, s katerim hoče omenjena mestna hranilnica podpreti svoj znameniti predlog. Ovadba namreč trdi, da je izšlo že več odredb naj višjega upravnega sodišča, v katerih se je zaukazalo, da se naslov pri denarnih zadrugah, ki so registrovane kot „hranilnice in posojilnice“ ali pa kot „posojilnice in hranilnice“, uradoma izbriše in pod tako firmo ustavi vsako poslovanje.
Kavno v zadružnih stvareh je judika-tura avstrijskih sodnij v najvišjih inštancah zelo redko sejana in zato je ni posebno težko pregledati. Navzlic temu pa vendar ni najti prav nikjer nobenega slučaja, da bi bilo kedaj upravno sodišče tako razsodilo, kakor trdijo učeni gospodje iz vodstva označene mestne hranilnice. To pa iz enostavnega vzroka ne, ker take stvari ne spa-
dajo v kompetenco upravnega sodišča, ki se zato sploh ne more z njimi baviti. Pač pa je za take stvari pristojen naj višji sodni d v o r. Ravno najvišji sodni dvor pa je ponovno razsodil, da je pri kreditnih zadrugah dopusten naslov „Spar- und Vorschusskasse“ ali „Darlehens- und Sparkasse“, oziroma v slovenskem prevodu „hranilnica in posojilnica“ ali pa nasprotno. Oe nam vodstvo mestne hranilnice ne verjame, pa naj si nabavi v Manzovi izdaji na Dunaju izšlo knjižico „Gesetze und Verordnungen über Erwerbs- und Wirtschafrsgenossenschaften“, ki stane menda samo 60 krajcarjev stare veljave.
Se na neko okolnost moramo pri tem opozoriti. V varnost občinstva in da se prepreči zamenjava kreditnih zadrug z drugimi denarnimi zavodi, predpisuje zadružni zakon, da se mora firmi vsake zadruge pridevati dostavek, ki označuje jamstvo članov za obveznosti zadruge, kar se navadno izrazi z besedami „registrovana zadruga z neomejeno (oziroma omejeno) zavezo“. Vsakdo, ki namerava pri kaki kreditni zadrugi naložiti svoj denar, se torej že iz registrovane in publicirane njene firme lahko prepriča, da dotična zadrugu ni kaka „hranilnica“ v smislu hranilničnega regulativa iz 1. 1844. in da nima značaja pupilarno varnega denarnega zavoda. Da pa vlagatelji navzlic temu, da kreditne zadruge nimajo značaja pupilarno varnih zavodov, vendar v veliki meri nalagajo pri njih svoj odvišni denar, je vzrok čisto gospodarski: kreditne zadruge obrestujejo namreč hranilne vloge povprečno nekoliko višje nego prave „hranilnice“ in so poleg tega vobče vlagateljem bolj pri rokah, tako da z nalaganjem oziroma dviganjem denarja ne zgube preveč časa. Gmotne koristi, ne pa napačno mnenje, da so tudi kreditne zadruge pupilarno varni zavodi, vodijo torej mnoge vlagatelje, da zaupajo svoj odvišni denar raje denarnim zadrugam nego mestnim ali kakim drugim hranilnicam.
Iz teli pojasnil je vsestransko razvidno, da je bila ovadba omenjene mestne hranilnice brez vsake stvarne podlage.
Mi bi se sploh s to zadevo ne bili pečali na tem mestu, ako bi bili prepričani, da je ta napad izšel od dotične mestne hranilnice same. S tem tudi ne maramo kaliti sedaj obstoječega razmerja med kreditnimi zadrugami in pravimi hranilnicami, ki sicer ni ravno najbolj prijateljsko, ali vendar je tako, da vobče ni dajalo povoda za kako splošno medsebojno nasprotovanje. Tudi nočemo s tem nikakor negirati velikega pomena, ki ga imajo hranilnice v našem narodnem gospodarstvu in za naš hipotečni kredit.
Toda v novejšem času se je pokazalo nekaj sumljivih pojavov, iz katerih se da sklepati, da bi nek znani ,,nekdo“ rad hranilnice pognal v boj proti kreditnim zadrugam, v boj, ki bi nedvomno v ljudstvu še bolj omajal zaupanje do denarnih zavodov in tako škodljivo uplival na obe strani. Eden izmed teh pojavov je tudi ta, ki smo ga zgoraj opisali.
Naj bo poslednji!
I starsko živinogojstvo.
U Istri je preko dvije petine površine pokrivene sa nekakvim za nevolju pašnjacima, kojih je zemlja manje vrijedna, nego li prostrana. To su nekakvi kraški pašnjaci, koji ako i davaju dobru i sočnu hranu, to davaju te hrane tako u maloj količini, da to skoro i nije vrijedno zvati pašnjacima, već radje pustim goletima. Pak i to malo paše, kad dođju osušne godine, a to je skoro redovito, na onoj sunčanoj žezi bas izgori. O livadi ili travnjaku, kako se nadje u drugim stranama, osim rijetkih slučajeva, nema ni govora.
Sva paša, koja na stočarskoj površini u Istri naraste, izračunalo se, da može
vrijediti jedva pol milijona kruna. To je dakako vrlo malo i zato mora seljak za svoju marvu tražiti hrane i izvan pašnjaka, a to mu daju navlastito šume i slama, koje se cijela trećina potroši za hranu marvi. Pošto istarske šume u većini nisu guste sa drvećem, to se trava, koja med drvećem izraste, obično sa živom popase, al to je i razlogom, da su se mnoge šume zatrle i danas se još zatiru, kad blago iza sjeka drva zajedno sa travom pobrsti i mladice. A onda nastanu umjesto šume goleti, jer zemlju bez drveća voda i bura doskora odnese. Kadi toga i prave na otocima, kad sjeku šumu, tako zvane „krnjce“ t. j. ne posjekli deblja stabla pri dnu, već u krošnji na visini od koja dva metra, da tu izrasle nove mladice ne može pasuće blago doseći i pobrstiti. Da nije te šumske paše, to bi se moralo od ono malo slabo hranjene stoke, što je u Istri uopće ima, barem '/* prodati, jer se nebi imalo čime ju prehraniti. Nešto se hrane dovaža i iz vana, ali ne mnogo.
U postotcima ima od cijele istarske površine I'b°/0 livada, a d4°/0 pašnjaka. Livade davaju po hektaru godišnje 15—24 q paše, pašnjaci 3—8 </, a šume jedva 1 —4 </, tako da se čisti katastralni dobitak za livade računa oko 8 K, a za pašnjake jedva 1 K, po čemu se najbolje dade prosuditi, kakovi su to pašnjaci.
U poslednje se vrijeme glede te paše nešto krenulo na bolje, pošto su ljudi počeli u nekim stranama sijati djetelinu i gnojiti sa umjetnim gnojem, te podje li ovim korakom napred, kao što je nade, pridići će se time i stočarstvo. I u dolini Mirne, kao takodjer u onoj od Kaše, dalo bi se racijo-nalnom odvodnjom dosta stočarske površine pridobiti.
U živinogojstvu zauzimlje prvo mjesto mala životinja i to ovce, kojih je poslednja statistika od g. 11)00. nabrojila jedva 227 tisuća, al će toga biti sjegurno mnogo više, jer su neuki ljudi kod popisa mnogo toga
zatajili, bojeć se, da će na to plaćati. Inače ovčarstvo nazaduje, jer dok se nekada gojilo mnogo više ovaca osobito u Ćićariji i na kvarnerskim otocima pomoću djece, koja su te ovce pasla, danas ta djeca moraju u školu i tako mnogi zapustili ovčarstvo. Na Ćićariji moraju se pastiri sa svojim ovcama spuštati po zimi u dolnju Istru (Rovinjštinu i Poreštinu), jer tamo nebi imali na čemu živjeti. Na otoku Cresu i Krku pak živu nevoljno ovce kroz cijelu godinu i po danu i po noći pod vedrim nebom, bez ikakva zaklona, griskajuć po koji bus trave, što ga med kamenjem nadju ili kuš ili koju drugu aromatičnu bilinu. I uza svu tu lošu hranu, ovčje je meso sa otoka osobito slasno, valjda poradi tih aromatičkik biljka i poradi slane paše, koju bura često osoli.
Te domaće ovce, koje se odlikuju svojom umjerenošću, svojom otpornošću i svojom sirovošću, niti su po veličini, niti po vuni jako dobre vrsti, jer poprečno ne teži svaka 10 kilograma i ne dava preko 1 % slabe vune. Nekada je istarski seljak izključivo od te vune pravio svoja odijela, al danas se to sve više zapušta kao tobož preveć prosto i ne gospodsko. Iz ovčjeg mlijeka prave sir, nu većinom za domaću porabu, a van se prodaje najviše janjad, al pošto je ova slabašna i od male težine, to se ne izvuće od nje one koristi, koju bi se moralo. Ipak gdje ratarstvo ne može prehraniti žiteljstva, mora ovčarstvo bar donekle umanjiti bijedu.
Od nekoliko godina natrag nastoji se popraviti tu lošu domaću ovčju pasminu sa križanjem sa pasminom bergamaškom iz Italije. Al pošto ova rasa zahtjeva bolju njegu, to pokazuje dobar uspjeh samo ondje, gdje ju dobro hrane i nastoje, dočim za one strane, gdje se ovce drže posve divlje, pokazala se bolja bosanska pasmina.
Od malog papka jedva da su spomena vrijedne koze. kojih je nekada mnogo veći broj bio, nego li je sada, pošto im strogi
zakoni brane opstanak, da ne unište i ono malo šume, što je do danas sačuvano. I sasvim pravom, jer mnoge goleti imadu zahvaliti svoje tužno lice tim nesretnim kozama, koje se ne zadovoljavaju samo time, da obrste lišće, već i mladice, a i istu mladu koru stabala. Ako je za siromašnog kmeta koza i dosti korisna, pošto mu u pogledu mlijeka služi umjesto krave, sa mnogo manjim potroškom, to ipak gleda li se na štetu, što ju koze počine, to ova nadmašnje u velike njezinu korist. Danas se može pasti kozu jedino uz dozvolu od političke oblasti i to nikada prosto, već privezanu na konopu u česticama bez drolja. Ali uza svu tu strogost pravi se dosta zloporaba. Kod poslednjeg popisa bilo je zabilježeno 434 kozjih glava, danas bit će ih po svoj prilici nešto više, jer su učestale dozvole za držanje istih, radi njihovog zdravog mlijeka, navlastito za sušičave.
Svinjarstvo se pomalo diže, al još ne pokriva domaće potrebe.
Nekada je u Istri opstojala dobra vrst svinja za meso i za smok, a bila je crne boje. Nego pošto naši kmetovi nisu pri parenju pazili na srodstvo, već za naskok krmača često upotrebljavali najbliži rod, to je ta domaća rasa pomalo zakržljala, a k tomu nadošle razne svinjske bolesti, tako da se već danas rijetko nadje po koji primjerak takve svinje.
Iza toga počeli su razni svinjski trgovci uvažati u Istru svinje iz Hrvatske, Bosne,
v
Ugarske, Kranjske i Štajerske, al te više nisu bile tako dobre za smok. Ali uza sve to bacili se neki kmetovi, da sami odgajaju takve svinje, što pak nije općenito uspjelo. Prva se ozbiljno prihvatila uzgoja dobrih vrsti svinja kotarska gospodarska zadruga u Pazinu, naručiv više neriza i krmača yorkshirske pasmine. I uspjeh se pokazao izvrstan, tako da je doskora prestao uvoz svinje u nutarnju Istru. Za tom zadrugom povele se i druge zadruge, tako da će do-
skora, podje li ovako napred, biti u Istri barem za domaću potrebu dostatno svinja.
U Istri hoće da svaki kmet drži po jednu ili dvije svinje za domaću porabu: za smok i za gnoj. Odgaja ih se isključivo u stali (kocu), a pošto se je na zrnu dosta oskudno, to ih se pase samo jednu godinu.
Taj se pak kotac drži baš svinjski t. j. vrlo lošo, tako da se siromašna svinja malne isključivo mora valjati u blatu.
Kod poslednjega popisa nabrojilo se preko 30.000 svinja.
Govedarstvo počelo se takodjer u poslednje vrijeme i što se tiče pasmine, lijepo dizati, al još ipak nije na onom stopnju, kao u drugim austrijskim zemljama.
Broj goveda iznaša nekih 60 tisuća ili 183 glave na 1000 žitelja, što ne odgovara još ni iz daleka potrebi. Tomu je uzrokom nedostatna paša, slaba njega i loše štale. Narod još žalibože nema pravoga smisla za racijonalno gojenje i nježniju brigu.
Najslabije je u tom pogledu i opet na Čičariji i na otocima, a najbolje pak na Buljštini, gdje se zaslugom tamošnje gospodarske zadruge govedarstvo tako podiglo, da može služiti uzorom i nekim naprednijim zemljama. Buljski volovi vrlo su jaki za radnju, što je za onamošnje teške zemlje od potrebe. Ta je pasmina uvedena svršetkom prošloga stoljeća iz Italije (Romanje i Pulje), te danas nadmašuje istu madžarsku rasu, koja je proizašla iz istoga korjena. Boje je obično ridje ili sive, a odlikuje se lijepim velikim rogovima. Već se ta rasa raširila po cijeloj zapadnoj i srednjoj Istri.
Najstarija istarska pasmina, jasne boje, već je skoro izčezla. Još je kraška pasmina u sjevero-istočnoj Istri i na otocima, labinj-ska pasmina u Labin ju i Pleminju i napokon mješana pasmina u Kopru i Piranu. Da se raširi čim bolja vrst radnih volova, uredjeno je do 70 zemaljskih postaja za naskok, ali uza sve to mnogi prepuštaju naskočiti svoje krave kojekakvim zakržljalim mladim do-
maćim bičićima. Radi toga bila je već u istar. saboru predložena zakonska osnova, kojom se dozvoljava naskok samo bikovima od pokrajine postavljenim, a drugima se to brani; al ova nije bila do sada odobrena.
Mladih se volova uopće kod kuće malo odgaja, jer istarski seljak voli kupiti odrasla vola kad mu za radnju treba, nego li ga sam kod kuće odgajati. Zato se i opaža po sajmovima u većini samo volove za radnju.
Domaća pasmina krava nije za mlijeko, stoga ove rabe ponajviše za radnju, umjesto volova, kod siromašnijeg pučanstva. Dobre mljekare uvažaju se iz vana i to oberinn-tbalske pasmine, u koju je svrhu od te rase uvedeno do 50 postaja za naskok. Nego u Istri u većini slučajeva manjkaju uvjeti uspješnog kravarstva, odnosno mljekarstva, a to je paša, stoga se krave mljekare i drže samo u blizini većih gradova Trsta, Pule, Opatije i Rijeke, jer se tamo najbolje isplaćuju. Mljekarske zadruge jesu do sada samo četiri i to u Brmu, Hrušici, Momjanu i Dobri nj u.
Uzgoj konja skoro da nije vrijedan ni spomena, pošto ih ima u svemu samo par hiljada, a i taj se broj od godine do godine umanjuje. Domaće pasmine nema; jedino na Krku ima odavna posebna vrst malih konjiča (sardinskog roda). Pak konj i nije za istarske odnošaje, on je takorekuć kao veliki gospodin u siromašnoj kući. S druge strane ne može ga se u Istri za drugo ni upotrebiti, ako ne za jahanje i za vučenje kočije, al samo po dobrim cestama.
Prirodi kraškoga terena bolje pristaje magarac, kao konj madžarskoj pusti ili deva saharskoj pustinji, pa kako se množi pučanstvo i razvija gospodarstvo, raste i broj magaraca, a u novije vrijeme naročito broj mazaga iz talijanske Romanje.
Domaća pasmina bila je već prilično zakržljala, ali sa križanjem sa magarcima iz Italije, u koju svrhu opstoji do 40 na-
skočnih postaja, se je znatno poboljšala, te se računa da ima danas do 20 tisuća, što magaraca, što mulaca u Istri. Najviše ima toga blaga u Porečkom kotaru, pak u Koparskom i Puljskom, dočim manje u Pa-zinskom, Voloskom i na otocima. Iznimku čini grad Rovinj, gdje ih imade najviše, naime dvostruko \ iše, nego li volova.
Magarac kao tegleća marva, uz svu njegovu poslovičnu lijenost, krotkost i surovost, jest velika blagodat za istarskog malo-posjednika, koji ne može uzdržavat mnogo skuplje volove. Odaljenost posjeda, raskomadana na male čestice, slabi putevi, nestašica krme, sve to čini od neprocijenjive vrijednosti magarca, koji sve to svladava i kmetu u velike pomaže.
Oplodi li magarac kobilu, to iz tog križanja izadje, kako je poznato, mulac. To je osobito izvrsna životinja za gorovitije i kamenitije krajeve, pošto je vrlo žilava i jaka, a znade se izvrsno penjati i po najlošijim putevima. Zadovoljava se sa lošijom hranom od konja, a od njega je jača, jedino je nešto svojeglava.
Od križanja konja sa magaricom izadje mazga, koja je takodjer vrlo mukotrpna životinja, al ih ipak ima u Istri mnogo manje, nego li mulaca, pošto nije toliko jaka, kao ovaj. Ona se po svojim ušima približava više oslu, nogo li konju, dočim mulac više konju. 1 mazge i mule ostaju za vazda neplodne.
Još preostaje, da u kratko rečemo o peradarstvu medju životinjstvom. I to je manjkavo, pošto mu fale uslovi dobroga napretka: hrana, koli u zrnima, toli u travi. Svaka kuća guji po selima nešto peradi, ali u dosta malenem opsegu. Manjkaju statistički podaci, koliko se kokoši u Istri goji i koliko se jaja proizvađja, al bi reć, da ne mnogo. Osim domaćih kokosi, koje su dosta malene pasmine, počelo se u poslednje vrijeme uvađjati i druge bolje vrsti, te je bilo na Koparskoj lanjskogodišnjoj
izložbi izloženo nekoliko ljepših ekseraplara.
Tuke, guske i patke, osim rijetkih slučajeva, jesu u Istri malne nepoznate.
Uzgoj golubova služi više kao privatni šport pojedinaca, nego li kao gospodarska privredba.
U pomanjkanju i skupoći mesa počelo se uzgajati i nešto kunelića, al još ne zaslužuje, da se o tomu posebice govori.
Uzgoj svilene bube donaša u nekim krajevima Istre još i danas dosta lijepih novaca, premda je svilarstvo u prijašnjim vremenima bolje cvalo. Sad se opet nastoji isto podignuti sa badavnim dijeljenjem mladih murvinih stabalca i sa nagradama dobrim uzgajačima. Najviše se sa svilarstvom bave u Koparštini i poposlednja statistika od g. 1908. iskazala je, da se u svemu prodalo nekih 62 tisuće kilograma čahurice.
Na koncu budi spomenuto, da se počelo u poslednje vrijeme nešto podizati i racijo-nalno pčelarenje, koga se bilo od nekadanje cvijetuće dobe malne sasma zapustilo. Ako u nekim stranama i nisu baš najprijatnije okolnosti za uspješno pčelarenje, to se opet ne da poreći, da ima strana, u kojima bi ovo izvrsno uspjevalo, da je samo bolje volje i znanja. U Istri bit će u svemu nekih 5000 košnica, tako da ona zauzimlje pred-posljednje mjesto u državi. Najviše se pčele goje po otocima, po Koparštini i Pazinštini, a najmanje po Puljštini, Poreštini i Voloskom Kotaru.	I. Mahulja.
Vestnik Zadružne Zveze.
Poučni zadružni tečaj za istrske posojilnice na otokih je priredila Zadružna zveza v Ljubljani v času od 13. do 19. marca na Krku. Rednih udeležencev je bilo 13, med njimi 3 učitelji. Pouk je obsegal poslovanje v rajfaj-zenskih posojilnicah in knjigovodstvo.
Dne 27. marca se priredi tak poučen tečaj za konsumna društva v Malem Lošinju.
Nove članice. V članstvo Zadružne zveze v Ljubljani so bile sprejete:
Vodice, živinorejska zadruga.
Ribnica na Pohorju, hranilnica in posojilnica.
Igrani, hrvatska katolička blagajna za štednju i zajmove.
Draga, kmečka hranilnica in posojilnica. Zel inje, hranilnica in posojilnica.
Gospodarske drobtine.
Pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani se vrši v četrtek dne 20. aprila t. 1. ob polu 10. dopoldne v posvetovalni dvorani deželnega zbora posvetovanje glede naprave posredovalnice za vnovcenje živine.
K posvetovanju se povabijo vse kranjske živinorejske zadruge, Zadružna zveza, Gospodarska zveza in Kmetijska družba v Ljubljani ter Splošna zveza kmetijskih zadrug in centrala za vnovčenje živine na Dunaju.
Pri deželnem odboru se sprejme provizorno mlekarski instruktor s plačo VIII. plač. razreda deželnih uradnikov. Prošnje za to službo, za katero je dokazati popolno strokovno sposobnost v praksi in teoriji, se morajo do 1. maja 1911 predložiti deželnemu odboru kranjskemu.
Mlekarski tečaj priredi deželni odbor v času od 20. aprila do 15. septembra t. 1. na zadružni mlekarni na Vrhniki. V tečaj bo deželni odbor sprejel 14 učencev. Na Kranjsko pristojni učenci plačajo za hrano, stanovanje in pouk za ves čas tečaja po 150 K, izvenkranjski učenci pa po 250 K. Šestim na Kranjsko pristojnim učencem podeli deželni odbor popolnoma prosto mesto. Prošnje za sprejem je vlagati na deželni odbor do 5. aprila t. 1. Prošnjam se morajo pridejati dokazila o dovršeni starosti 16 let, o domovinski pravici, o primernem zdravju in o lepem vedenju. Učenci, ki se bodo učili popolnoma na svoje stroške, morajo priložiti tud obvezno pismo staršev ali varuhov, da bodo plačevali zanje oskrbnino.
Ameriške trte se bodo delile v državnih trtnicah na Dolenjskem tekom tega meseca in sicer: v Kostanjevici v četrtek, dne 23. t. m. ob 9. uri zjutraj, v Bršlinu pri Rudolfovem v pondeljek, dne 27. t. m. od 8. ure zjutraj naprej in v Črnomlju v četrtek, dne 30. t. m. od 10. ure dalje.
Ker letos trte preostajajo, dobijo jih lahko tudi še oni vinogradniki, ki jih dosedaj še niso
naročili, po znižani ceni 1 K 80 h za 100 sajenk.
Zglasiti se je čim prej pri c, kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem ali pa najpozneje na dan oddaje trt na kraju oddaje.
Vinogradniki, ki želijo dobiti škropilnice (sestave: Avstrija, Hidrolina, Avtomata itd.), oziroma žveplalnike (Vindobona itd.) tvrdke P. Nechvile na Dunaju po najmanj 20°/o nižji ceni, zglasijo naj se čim preje potom županstva ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem.
Vabilo na redni občni zbor
Gospodarskega društva v Trnovem (Notranjsko),
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23 aprila 1911 v društveni dvorani popoldne ob polu 4 uri.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva
4	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje ha istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov
Vabilo na redni občni zbor
Gospodarskega društva v Sočrgi,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1911 popoldne ob 4. uri v župnišču v Sočergi.
Dnevni red:
1.	Čitanje revizijskega poročila.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4	Odobritev računskega zaključka za ). 1910.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na II. redni občni zbor
Gospodarskega iu vinarskega društva v Sv. Križu pri Trstu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 25. aprila 1911 ob 8. uri zvečer v prostorih hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1910.
4.	Volitev 1 člana načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni obrni zbor
Hranilnice in posojilnice v Trebnjem,
reg. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 23. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1910.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnim redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov
Vab io na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Gorah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši na velikonočni pondeljek dne 17. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih na Gori nad Idrijo. Dnevni red:
1.	Poi 'čilo načelstva.
2.	Pr.' jčilo nadzorstva
3.	O obritev računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva, ti Slučajnosti.
Vabilo na III. redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Konjicah,
registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih v Konjicah h. št. 102 Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910
4.	Izvolitev načelstva in nadzorstva.
5	Slučajnosti.
NB. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
Vabilo na II redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Gothardu, pri Trojanah,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil na belo nedeljo dne 23. aprila t. 1. v društveni dvorani v Št. Gothardu ob pol 4. pop.
Dnevni red:
1	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1910.
4.	Ra govor o obrestni meri. j. Slučajnosti.
V slučaju, da bi občni zbor ne bi bil sklepčen, vršil se bode ob isti uri v istem prostoru z istim dnevnim redom 30. aprila t. 1.
Vabilo na redni občni zbe r
Kmetijskega društva v Rovtah pri Logatcu,
rigistrovane zadruge z oni. zavezo, ki se bo vršil dne 17. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
3.	Volitev načelstva.
4	Volitev nadzorstva
5	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Poziv na redovitu glavnu skupštinu
Sclačkc Seoske Blagajne u Selcima na Braču
registrovane zadruge s neograničenim jamstvom koja će se držati dne 19. aprila 1911 u 9 sali prije podne u prostorijama Kalane Pliš u Selcima na Braču. Dnevni red:
1.	Čitanje i odobrenje zapisnika o zadnjoj skupštini zadruge.
2.	Izvješće ravnateljstva in nadzornoga Odbora.
3.	Odobrenje zaključnog računa i bilance za g. 1910.
4.	Izbor ravnateljstva.
5.	Izbor nadzornog Odbora.
6.	Izbor tajnika-blagajnika.
7.	Izjaviti se o doprinosu za asanaciju Uljarske zadruge u Povija.
8.	Izjaviti se o eventualnom razvrgnuću zadruge.
Vab'lo na občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Prihovi,
reg. zadruge z neom. zavezo,
ki se bo vršil dne 23. aprila 1911 po večernicah v poso-jilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1910
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Srednji vasi,
reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 23. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v poslopju Kmetijskega društva.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru,
2.	Poročilo načelstva
3	Poročilo nadzorstva.
4	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
5	Volitev načelstva
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičini,
reg zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 9. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v Št Vidu št. 2.
Dnevni red:
1.	Čitanje in Jobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev.
3.	Odobritev računa za 1. 1910.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ne bil občni zbor ob navedenem času sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Vipavi.
registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. maja 1911 ob 3 uri popoldne v dvorani kmetijskega društva v Vipavi.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev nadzorstva.
6	Slučajnosti.
Ako bi se v določeni uri ne sešlo zadoslno število članov, bode pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bode brez ozira na število članov sklepal veljavno.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice pri sv. Lenartu v Slov. £or.,
reg. zadr. z neom. zav.
ki bo v četrtek dne (>. aprila 1911 ob 10 uri dopoldne v veliki dvorani A. Arnušove gostilne.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zadnjega zapisnika.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo računskoga pregledovalca.
4.	Odobritev računskega zaključka z i 1. 1910.
5.	Razdelitev čistega dobička, ti. Volitev načelstva
7.	Volitev računskega pregledovalca in njenega namestnika.
8.	Nasveti.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmarju.
r. z. z n z.,
ki se vrši dne 30. aprila 1911 ob 3. uri pop. v „Turnčku“, Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnje.n občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega, zaključka za I 1910.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Kranju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v torek dne 4. aprila 1911 popoldne v Ljudskem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva
Opomba : Ako ob določenem času ne bo zadosti članov navzočih, se bo vršil v smislu pravil z istim sporedom drug občni zbor dne 18. aprila ob 4. uri popoldne, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Mengšu,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 9. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1910.
3	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5 Čitanje revizijskega zapisnika.
0.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Srednji vasi,
reg. zadr. z omejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 23. aprila 1911 ob polu 4. uri pnooldne v Društveni hiši.
Dnevni red:
1.	čitanje in odo renje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za I. 1910.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na islem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na I. redni občni zbor
Hranilnice In posojilnice v Št. Tomažu,
reg. zadr. z neoni. zav.
ki se bo vršil na Cvetno nedeljo 9. aprila 1911 popoldan ob 3. uri v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2 Potrjenje računskega zaključka za leto 1910.
3.	Volitev načelstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji
5.	Slučajnosti.
Vabilo k IX. rednemu občnemu zboru
Ljudske hranilnice In posojilnice v Idriji,
reg zadr z neom. zav.
ki se vrši dne 9 aprila 1911 ob 4 uri popoldan v prostorih kršč. gosp. društva v Idr ji.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva
4.	Potrjenje letnega računa za 1. 1910.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Vabilo k rednemu občnemu zboru
Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji,
reg. zadruge z neomej zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 9 aprila 1911 ob 4 uri popoldan v gostilni g. Jožefa Štiglica p d. Čuježa.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Hranilnice posojilnico v Hinjah,
reg zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 23. aprila 1911 ob pol 1. uri popoldne v prostorih društva.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2 Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tu drug občni zbor z istim dnevnim redom ter bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Predloki,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se ho vršil dne 2 aprila 1911. ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red-
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2 Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1910.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Čitanje zapisnika o izvršeni reveziji.
7. Slučajnosti.
Če bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri D. M. t Polju,
reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 9 aprila 1911 ob pol 4 uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice pri Sv. Helfen k u v Slov. goricah,
registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se vršil dne 23. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v Sv. Ilolfenku v Sl. Goricah v gostilni Fr Horvat.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva-
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1 1910.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Volitev načelstva.
7.	Slučajnosli.
Opomba: V slučaju nesklepčnosti bo čez pol ure na istem mestu z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število elanov kot govori točka 32. zadružnih pravil
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji,
registr. zadruga z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 9. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Jož. Štiglic, p d. Cuješ v Rečici Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobiitev računskega zaključka za 1 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Poročilo o izvršeni reviziji.
7. Slučajnosti.
Ce občni zbor ni ob 3. uri sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
K obilni udeležbi vabi	načelstvo.
Vabilo na občni zbor
Zadru/mc mlekarne v Št. Vidu pri Zatičini,
registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. aprila 1911 popoldne ob poi 4. uri pod kaplanijo.
Dnevni red:
I.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2 Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Vipavi,
reg. zadr. z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 4 maja 1911 ob 4 uri popoldne v dvorani kmetijskega društva v Vipavi.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se bode vršil pol ure pozneje z istim dnevnim redom diug občni zbor, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na XII. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Loškem potoku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 30. aprila 1911 v dvorani Izobraževalnega društva na Hribu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva G. Sprememba pravil.
7. Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Ilnmilnicc in posojilnice v Galiciji,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo 2. aprila 1911 ob 9. uri zjutraj v posojilnlčni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Qdobritev računskega zaključka za 1 1910.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Sprememba pravil
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Vrhniki,
reg. zadr. z neoin. zavezo,
ki se vrši dne 9 aprila 1911 ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu Dnevni red:
!■ Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4 Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorsta
6	Slučajnosti.	Načels vo.
Vabilo na občni zbor
Nodnrske zadruge v Češnjici,
r. z z o. z.
ki bo 18. aprila 1911 ob 1. uri popoldne v lastnih pr štorih Dnevni red;
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva,
3.	Poročilo nadzorstva
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1910.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva
7.	Prememba pravil.
8- Poročilo o izvršeni reviziji.
9.	Slučajnosti.
Vabilo na občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Slivnici,
registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki bo 9. aprila 1911 ob '/a 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1 1910.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.	Odbor.
Ako bi ta občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen,
vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki ho veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
— 97 —
poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov
za mesec februar 1011.
Ime	Pre- jemki		Izdatki		Denarni promet		Hraniln vloženo		e vloge vzdignjeno		P 0 s dano		ojila vrnjeno		Število članov j
	K	V	K	1 v	K	1 v	K	1 v	K	V	K	1 v	K	1 v	
Artiče .	.	.	.	7435	59	6212	07	13647	66	2872		3947		2220		333	02	271
Baška ....	21211	07	22737	31	43948	38	19896	08	11717	69	400	—	209	94	213
Beram ....	4855	14	5246 54		10101	68	3210	-	657	24	2785	—	1409	92	130
Bled . . . .	218(56	40	26293.01		48159	41	17755	—	7615	86	2140		2553	—	259
Bloke . . .	.	15524	46	16557 21		32081	67	7272	92	4131	08	12264	30	7664	30	369
Boh. Bistrica	19648	42	19827i75		39476	17	18879	16	12052	27	2500	—	420	—	178
Boljun ....	6354	54	6664 19		13018	73	3839	77	678	61	1520	—	2265	06	141
Borovnica.	.	.	24105	78	23319.72		47425	50	5312	70	12565	28	10580	—	11123	05	371
Boštanj .	.	.	4367	31	463026		8997	57	1746	36	2717	84	1800	—	107	50	139
Buče ....	10227	22	8919 40		19146	62	9995	—	5097	50	1450	—	—	—	26
Bobovišče. . .	3384	13	3818 46		7202	59	2448	20	430	—	—	—	230	—	54
Bilčovs . . .	6733	20	6471 59		13204	79	5263	59	120	—	2650	—	280	—	34
Brezovica .	.	11405	60	11411	67	22817	27	7073	-	1820	-	2080		— .	—	118
Cerklje. . . .	91466	57	92192	75	183659	32	53554	—	31192	83	25504		6020	—	424
Cerklje pri Krš.	3812	58	6141	68	9954	26	2454	—	1915	67	4700		929	-	288
Cirknica .	.	.	69167	19	72132	75	141299	94	27880	67	51282	67	5546 40		5018	—	666
Cirkovce . . .	15574	36	14153	37	29727	73	9963	—	4406	—	6625		1384	—	165
Cernoraelj . .	2828	76	4113	90	6942	76	767	70	60	40	180U		—	—	21
Črnuče ....	13488	27	13354	20	26842	47	5251	87	2839	62	5200		2400	—	45
Češnjica . . .	13504	92	15665	51	29170	43	5826	14	2358	69	2030			5184	99	218
Crni vrh .	.	.	5472	32	5919	20	11391	52	2535	54	3761	86	1635	—	2410	50	235'
D. M. v Polju .	1804	09	7780	40	9584	49	1382	—	970	—	6800	—	193	—	156
Dicmo H. s. b. .	4936	98	3745	92	8682	90	—	—	426	12	3060	—	1457	40	260'
Dobje ....	5442	19	4707	44	10149	63	3720	—	1605	—	800	—	—	—	81
Dobrepolje .	.	34769	76	40194	66	74964	42	14619	83	20996	50	14413	—	14339	—	—
Dobrinj .	.	.	28964	27	29435	89	58400	16	12969	45	5467	20	2511	-	5656	09	457
Dol		6629	40	6722	33	13351	73	3450	—	3018	—	1300	—	400	—	84
Dolsko ....	6604	89	5964	16	12569	05	3542	—	4751	09	1146	—	1721	28	73
Domžale .	.	.	11205	99	12203	18	23409	17	9510	—	0607	91	1886	84	1224	--	359
Draga ....	7237	89	7696	75	14934	64	5689	—	5978	89	1700	—	1030	—	126
Dračevica . . .	10334	40	7513	48	17847	88	4200	—	374	85	1000	—	4306	01	60
Dragatuš .	.	.	5442	62	4096	90	9539	52	4801	64	1181	58	—	—	200	—■	64
Fara ....	6723	68	6713	40	13437	08	5189	—	1499	25	1700	—	1100	—	171
Frankolovo .	.	11627	98	5178	30	16806	28	1220	02	2340	41	2691	—	3585	04	248
Griže ....	2733	88	1762	02	4495	90	494	—	—	—	550	—	—	—	19
Gor. Logatec Gradac kod Ma-	9253	36	7131	18	16384	54	3107	—	5858	84	1150	—	870		76’
karska .	.	.	3236	54	3115	60	6352	14	500	—	920	—	210	—	260	—	82
Gornjigrad . .	14437	49	15022	87	29450	36	11417	13	8509	37	—	—	—	—	101
Hinje . .	7921	28	9020	70	16941	98	5515	—	2942	68	2520	—	800	—	—
Hrenovice. .	.	9418	90	9347	40	18766	30	6418	09	5706	34	1050	—	2440	—	—
Homec . . .	13628	71	11786	27	25414	98	4756	68	1100	—	1000	—	315	—	57
Idrija ....	17024	57	17173	67	34198	24	7440	74	5590	72	8650	32	4738	52	245
Ig . . . . .	18740	56	15602	86	34343	42	8597	—	9838	74	5710	—	2742	—	396,
Imotski . . .	9643	09	9371	60	19014	69	104	—	4651	40	—	—	2064	01	125
Izlake ....	18367	74	10246	48	28614	22	14280	—	5581	32	650	—	600	—	253
Jarenina . . .	3821	49	3199	32	7020	81	2927	40 1	296	32	1394		759	26	200
— 98 —
Ime	Pre- jemki		Izda	ki	Denarni promet		Hranilne vloge				Posojila				O > — o > a a> c« —> —.
							vlože	no 1 v	vzdignjeno K j v		dan K	n	vrnjeno		
	K	1 V	K		K	1 V	K					1 v	1 K	1 V	
Jesenice .	.	17303 20		17291	10	3460	30	897'	33	9151	41	6504	—	921	1 —	224
Jelšane . . .	11239 96		1190-	4 96	2314-	92	10031		218(	) ■	4474	1 —	584	) —	72
Kaštel-Gomilica	501,	2 23	292'	94	797(	) 17	88(	04	875			2484	160	144	1 —	80
Kamnik .	.	.	7089.	5 82	6997	91	140861	>73	41462	>85	32921	>67	6144	-r	6688	79	737
Karojba .	.	.	3091	2 —	235t	19	544t	193	1761	>85	75(	>07	204	-4-	1082	25	154)
Kaštelir .	. .	3641	08	34591	*78	71011	180	18791	—	6998	03	4984	-	7704	-	2401
Knežak .	.	.	13851	>21	17155	>84	34764	i20	9343		8394	54	5604	-	3264	—	420
Kočevje . .	.	1760'	58	1372C	>28	31321	*86	13;	—	13668	166	—	—	454		70
Komenda .	.	16701	5 96	17797	66	34501’	62	572*.	60	5i 6:-	26	10504	—	278	08	190
Koprivnica	4761	170	41ÖS	05	8937	75	298		3767	05	4004	—	216	15	97
Kranj . .	.	.	10292'	34	165151	40	328077	74	28018	84	CO 1— rt	31	23609	65	25084		66	236
Kranjska gora .	6991	68	9027	77	1542‘J	45	4123	35	419;	6;	7541	—	1370	—	352
Križevci .	.	.	3880S	591	35300	97	74139	88	23569	17	24151	46	870(1	—j-	6118	90	463
Kropa . . . .	4600	45	6221	23	10827	68	2001	'	111:	70	24)0	—	75		1
Kršan ....	5411	63	4524	65	9936	28	1632			128	49	3580				2315	92	245
Kaštel (Buje) .	9242	65	1204	76	10446	81	3129	62	30;'			>*	-	1268	68	93
j Krka ....	9082	56	10931	15	20613	71	327(	__	6738	33	1 100		911	94	166
Lanišče . . .	64959	77	65321	58	130281	35	17850	08	1 1850	68	8400	—	310	—	87
Laporje . . .	5735	10	5229	73	10964	83	4927	96	2519	04	1630	-	695	—	77
Leskovec. .	11645	45	10171	15	21816	60	3582	_L	24u5	84	4719	-f	4674	—	470
Ljubljana, Ij. pos.	261037	64	“2712707	15	5323503	7!)	564136	37	542268	44	41719	30	133064	38	2782
Ljubno . . .	14522	62	10377	88	24900	50	9547	—	9455	38	740	-	4190	—	156
Luče ....	7945	32	7872	71	15818	03	4189	53	5626	—	—	-3-	—	—:	— ■
Leše . . .	4021	60	5020	05	9041	65	1630	—	3284	64	100	—	. 	.	—	32
Marija na Žili .	6436	30	6638	68	13074	98	5243	84	1930	10	400	—r.	225	70	93
Makole .	. .	38785	40	28536	23	67321	63	10627	74	22139	81	1030		3660	22	1390
Mali Lošinj .	.	42090	54	38903	85	81600	39	30357	10	9957	98	983(1	-4	4439	—	>49
Mengeš . .	20560	31	15107	26	35667	57	7861	-J	6815	98	6240	-j	5495		495
Mozirje . .	.	22483	03	20624	82	43107	85	2118	35	7016	43	2100	—	20020	—	154
Moravče . .	8685	20	13269	36	21954	62	—	—		—	—	—	.	—	—’ ■
Motnik . . .	5443	79	5730	09	11173	88	4962	—	168	22	1 120	—-		—	47
Mirna peč .	.	1098	42	843	58	1942		814	—L	837	16	— .	-f.	220	—	76
Naklo ....	6502	31	6836	75	13339	06	4594	40	1583	10	200	1200		—	97
Omišalj .	.	.	14916	27	17969	75	32886	02	14347	65	1623	75	- —		414	14	195
Podčetrtek . .	4749	15	3307	79	8056	94	261 1	—-	920	-	1380	—	50	—	71
Podzemelj . .	1527	60	2200	15	3737	81	1431	—	—	—	600		.—	—	67
Petrovče . . .	6810	08	7848	35	14658	43	3572	72	4840	29	10410	—	400	—	90
Pišece ....	12282	68	11699	39	23982	07	2130		'	1436	89	10220	—	3U.0	—	196
Planina-Studeno	4498	51	3706	25	8204	76	1559	—	550	—	2100	—-	2112	01	203
Pločice-Konavlje	5848	80	5072	59	10921	39	1831	41	3240	85	2160	S.	3045 72		117
Podbabje .	.	.	2083	91	80	19	2164	—	50	—	70	J 9		 .	—	2033	91	437
Polhov gradeč .	9639	97	9932	11	18872	28	5748	69	4223	46	1000	—-	—		178
Poljane .	.	23390	57	31200	46	54597	03	14498		’	1996	43	4539	50	27410		461
' Pomjan .	.	9703	01	16679	51	26383	12	651 1	35	2000	87	3533		24)30	—	308
Postojna . .	.	6368	03	6328	33	12696	86	3018	—	2270	75	2950		480		134
Ponikva .	3739	84	3763	17	7503	51	1177		2429	59	1260		210-		100
Sp. Polskava.	2095	44	1910		4005	44	1663		1910						82 ‘	13	93
Preddvor .	.	.	9762	99	10528	6	20290	25	8650		1176 (	18	1240				1000		117
Preska .	.	.	13220	12	12630'	(9	25850	81	4650	16	3652	82	7730	-j	4810-		+->
Prihova . . .	6092	72	80721	>9	141191	51	3945 97		3527	40	2500				114
Punat ....	20869	25	29519	23	50388	48	16578	3	5600	>3	3200		530		113
Polzela .	.	.	2422	47	1974 5	>0	4396	17	12591	>9	1223	10	750		— -		78
Predloka .	.	.	2135	>3	971 1	>2	3107	25	1345		153		810		40		97
	Pre-				Denarni		Hranilne vloge				Posojila				° K- 11 ■■n z
Ime	jemki				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K	I 1 v	K	1 v	K	! v	K	V	K	V	K	v	K	V	
Radeče . . .	37391	21	32485	88	69877	09	20612	22	14044	95	17350		14150		541
Radovljica . .	111402	08	111808	42	223210	50	108897	02	4337	32	21120	—	500	—	149
Radoviča . . .	7185	92	6477	85	13663	77	6412	—	1526	55	1920	—	540	—	129
Rajhenburg .	.	10979	63	10807	64	21787	27	7508	80	2750	08	—	—	2219	—	245
Slivnica p. Mar.	3757	19	2907	50	6664	69	1992	—	1900	—	—	—	1504	—	90
Svečina . . .	1607	58	1399	50	3007	08	364	05	492	20	900	—	14		45
Selca p. Škof. .	18600	27	14095	56	32695	83	12982	87	6239	11	2100	—	4704	—	350
Senožeče . .	2718	05	4893	57	7611	62	153	—	3929	50	820	—	2008	—	365
Sevnica . . .	21712	44	26287	89	48000	33	12823	—	24064	76	1400	—	6062		2185
Slivnica pri Celju	1198	26	3744	78	7943	04	3470	—	1636	58	100	—	57 10		75
Sl. Gradec . .	10357	74	6811	42	17169	16	4662	93	3082	07	1120	—-	67467		244;
Smlednik . .	10368	41	10924	41	21292	82	6806	68	10523	22	370	—	150		
Srednja vas .	.	38412	50	32439	16	70851	66	13172	07	4874	60	16107	—	15241	-	431
Staracerkev .	13109	96	12827	22	25937	18	3051	48	9647	38	740	—	428	_	89
Stoprce . .	459	40	880		1339	—	130	62	130	—	750	—	220		84
Struge ....	7474	41	6626	60	8101	01	383	—	3520	—	3100	—	—		78|
i Sv. Ema .	.	3432	14	2559	88	5992	02	2038	—	995	80	148(1	—	934'56		298
Sv. Jurij j. žel. .	31259	88	24501	83	55761	71	16940	17	21102	57	2960	—	1167	20	+3
Sv. Križ p. Kast.	4289	20	4630	74	8919	94	3129	74	3019	68	1600	—	900	—	137
Sv. Lenart .	. Sv. Lovrenc na	32710	05	46186	24	78896	29	27674	05	29191	35	13110	—	2541	87	2159
Drav. polju .	4221	55	4550	12	8771	67	5489	—	2617	68	420	—	621	61	100
Sv.Bolfenk n.K. Sv. Bolfenk v Sl.	709	40	960	70	1670	10	320	—	840	66	120	—	220	—	73
goricah .	.	.	4545	67	4i38	41	8684	08	3576	31	533	41	—	—	—	—	76
Svetinje . . .	2380	55	1511	18	3891	73	1550	—	1151	18	* 360	—	600	—	65!
Sv. Petar u Šumi	865	37	834	98	1700	35	215	55	130	98	700	—	445	60	90
St. Tomaž pri C. Sv. Lovrenc nad	1196	65	1170	37	2367	02	1170	—	—	—	—	—	—	—	15
Mariborom .	5630	26	4485	86	10116	12	1616	33	581	56	700	—	4000	—	48
Št. Janž (Dolenj.)	1814	32	3096	25	4910	57	1142	28	1545	47	1530	—	40	70	1761
št. Janž na Dr. p.	2978	57	3499	17	6477	74	1422	50	870	—	620	—	1200	—	126
št. Jernej .	.	31217	92	29088	01	60305	93	10433	—	16440	97	12104	—	6864	—	4-5:
St. Jurij p. Kr. .	12370	21	18992	04	31362	25	7795	07	12805	59	4380	22	3113	10	517
St. Lambert .	.	9726	33	8824	96	18551	29	2665	—	8794	13	—	—	—	—	33
št. Peter n. K.	21595	56	20630	12	42225	68	13432	26	13356	64	5233	- -	5858	29	564 476
St. Vid pri Zatič	39046	—	18561	35	57607	85	27151	24	13780	08	4700	—	7740	—	
St. Vid p. Grobel.	1399	69	2365	64	3765	33	508	—	1164	75	1200	—	58	50	80
št. Vid p. Vipavi	16055	99	16913	10	32969	09	3156	66	13663	80	1216	—	608	13	147
Škofja Loka .	.	10787	50	11523	18	22310	68	9208	—	4812	40	400	—	30	—	4-1
Šmarje p. Jelšah	19845	95	19737	49	39583	44	18980	14	4008	13	790	—	663	—	162
Šmartno p.Šm. g.	3535	36	3218	49	6753	85	3169	—	1031	37	670	-	70	—	81
Šturije ....	14125	33	13977	43	28102	76	5112	45	6966	27	6875	86	2820	86	384
Št. Jurij ob Tab.	4573	91	4686	33	9260	24	2844	07	2782	75	900	—	1660	—	102
Smarjeta . . . Sv. Peter pri No-	3287	29	11360	89	14648	18	2170		1005	—	7290	—	800	—	160
vem mestu .	.	7510	75	7820	88	15341	33	6547		•	5234	73	1100	—	215	—	132
Trebnje . . .	18677	60	16442	29	35119	89	16969	—	1954	—	5200	—	447	36	233
Tinjan ....	1477	11	1846	—	3323	11	600	—	40	—	1790	—	670	—	252|
Tomišelj . . .	14812	01	19089	37	33901	38	5370	—	11733	77	4870	—	3250	—	—
Trilj ; . . .	13109	22	15304	35	28413	57	2570	73	4492 97		10357	—	2620	—	781
Trnovo . . .	31085	57	33229	89	64315	46	20982	27	19940 10		8795	60	7981	04	904;
Tržič ....	20923	05	20015	83	40938	88	15462	25	885265		600	—	914	40	217
Tržišče	9741	08	5133	84	14877	92	4994	58	2700	64	2320		100		
100 —
	Pie-				Denarni		Hranilne vloge				Posojila				Število j članov
Ime	jemki				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K	I V	K	v	K •	V	k'	! v	K	1 i V	K	! v	K	1 v	
Tueepi ....	329	46	226	50	555	96			■		200				141
Tunice....	4107	31	3901	04	8008	35	2095		99	42		 .	—	20	—	49
Trata .	.	.	.	G583	60	7813	07	14396	67	6000	—	2332	76	—	—		—	27
Vel. nedelja	1119	12	1191	—	2310	12	751	26	i 671 2276	—	520	—	110	—	127:
Vavtavas .	.	6627	70	5347	47	11975	17	4550	—		69	1070	—	10 752 36995		+4;
Videm .	.	.	2633	50	1946	43	4579	63	1590	—	599	73	1330				194
Vipava .	.	.	80159	68	80356	02	160515	70	35520	10	29818	98	34085			—	1297
Višnja gora . .	24963	70	25373	30	50337	—	15878	—	14482	23	4350	—	7771	38	—
Vodice, Kranjsko	24039	95	18798	23	42838	18	14546	—	2649	38	4050	—	3054	—	176
Vojsko ....	5999	75	4983	76	10983	51	5527	72	682	31	10	—	335	26	53
Vrbnik ....	3785	91	3710	38	7496	29	2949	54	3503	31	200	—	830	—	420
Vurberg .	. .	1546	61	1898	19	3444	80	1240	—	842	53	—	—	270	—	86
Vič		11257	71	11245	39	23049	44	10754	65	385	50	300	—	10	—	59
Velikovec .	.	44281	62	28865	74	73145	36	16479	67	21310	49	7811	04	5444	18	697
Zagradec .	.	.	10032	18	10331	64	20363	82	1675	14	8554	10	1700	600		-	+ 1
Zg. Besnica .	.	898	45	2051	31	2949	76	735	—	—	—	1400	-	100	—	56
Zg. Tuhinj .	.	7331	33	6995	83	14327	16	6970	—	5712	01	1200		210	-	2151
Zibika ....	5282	86	5155	66	10438	52	5132	—	1095	95	1370	—	—	—	1 12
Zreče ....	1845	36	1845	36	3690	72	1741	76	506	57	—	—	loo		461
Žiče ....	5592	76	4334	26	9927	02	3677	12	3544	08	760	—	570	—	9 h
Žiri		17704	62	14194	91	31899	53	11631	34	7978	56	6200	—	5505	--	317
Žminj ....	7879	88	6075	53	13955	41	3423	87	2612	70	2932	75	4280	04	344
' Žužemberk .	.	30748	99	28430:28		59179	27	17957	81	13403	80	9000	—	2673	79	—
Bogomolje .	.	3317	48	2000	20	5317 68		2672	—	—	—	1200	—	645	48	54
^ Roč		12339	68	13355	22	25695	—	9800	32	2334	78	1000		779	60	+1!
i Laško ....	9639	20	10230	73	19869	93	5302	67	5366	43	4840	—	1355	52	
Loka p. Zid. m.	15945	12	16356	31	32301	43	3030	60	2108	83	9217	21	4227 59		88
1 Sv. Križ p. Kast.	13811	30	12431	79	26243	09	6323	26	5389	96	4740	—	5015	12	-H
št. Lenart p. 7 st.	7816	56	6367	42	14183	98	4195	—	4135	70	900	—	1200	—	
Sorica .... Sv. Benedikt v	7653	02	6339	64	13992	66	2013	—	1533	38	4800	—	500	—	72
Slov. goricah .	10677	22	11429	86	22107	08	2236	72	8905	38	2500	—	1935	—-	269
Stara Loka .	.	10371	65	18505	89	28877	54	6269	10	9580	94	4900	—	—	—	—
1 Vodice, Dalmac.	1931	54	1328	73	3260	27	518	80			1028	73	561	09 »	
Vabilo na redni olx'ni zbor
Mlekarske zadruge na Vrhniki,
reg. zadr. z oni. zav.
ki se bode vršil dne S!3. malega travna 1911 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika in odobrenje o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Odobritev računskega zaključka za I 1910
6.	Volitev načelstva
7.	Volilev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Srakovljah,
reg. zadruga z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 30. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v mlekarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I 1910.
4.	Poročilo o izvršeni rev'ziji.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na iotem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze.
TUek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.