PoS^înfl nTaPana v gotovini. ZIVDENDE IN SVET 1Q L ? U B L3 A M A 3 2 Štev. 26. 25. decembra« Knjiga 14» ŽIVLJENJE Ш SVET — ilustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA trimesečno S lir, polletno 16 Ur, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. CEŠKOSLOV ASKA mesečno 6 кгоп. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling Amerika in ostalo Inozemstvo letno lVi dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. .Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorclj: Adolf Ribnika r. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Vsi v Ljubljani. VSEBINA št. 26. : D r. H a n s W e i n e r t: Nove najdbe pračloveka na Javi. — H a m-z a H u m o. Pod feredžom. — Dr. Božo š k e r 1 j : Bergen. — J. S t r e k e 1 j : Ob dvestoletnici očeta tekstilne industrije. — Slike iz življenja in sveta. — Božični prehlad. — Možganski radio. — Jubilej kinina. — A. Debeljak: Najstarši slovenski letak. — Sodobno stanovanje in gospodinja. — Južno morje. — Anekdote. — Znamke pripovedujejo. — šah. — Kadar dekleta spijo. — Humor. Kadar dekleta spijo Če nisi pripravljen in slučajno zagledaš epečega človeka, se bos ustrašil. Tedaj namreč spoznaš, da se v budnem stanju, stalno prikrivamo ali pa nalašč spreminjamo. Kadar človek spi, je brez krinke, ves Izročen drugim. Obraz ima samo kožo, ne pa izraza. Saj niti ne ve, kako ga ogleduješ. In niti braniti se ne more. Poveljniško mesto je zapuščeno in vsi vodi, ki bi ga lahko vznemirili, so izločeni. Kar zdi se ti, da ni prav pošteno in dovoljeno, če predoLgo izrabljaš svojo premoč. S tihim strahom se rajši obrneš drugam. Podnevi srečujemo dekleta kot majhna, toda zelo samozavestna odrastla bitja. V svojih bojih jih srečujemo kot novince im zato so, kot vsi začetniki, nevarni ter ne-ipreračunljivi nasprotniki. Vendar še niso izmedena in izkoreninjena kot mi. Kadar za-®pijo. se brez sikrbi še enkrat povrnejo v otroška leta. Takšna jih vidimo, povsod in neštetokrat Ponoči v čakalnicah, ko slone do smrti izmučena nad kovčegom ali zavojem. V zadnjem vlaku podzemske železnice, ko slone iztegnjena pri oknih, z milino na Licih in (vedrino na čelu. Poleti zunaj v naravi, ko jim prve sence počasi božajo nežna lica, ali visoiko v gorah, ko so za kratek čas zaspala poleg nas, da se dvignejo zarana In hite na tisočmetrske vrhove. Ali pa jih vidimo kopajoče na obali, ko se nato na pol zakopljejo v vroči pesek: ude poleže tja na sonce, kot bi ne bili njihovi. Končno jih opazujemo na plesnih večerih; do smrti izmučena so se v svojih Lahkih oblelkah spustila kamorkoli na odmor. Ko srno jim pripovedovali kdo ve kaj, so nam zasipala; začudena so se pozneje zibudila v rokah neznanega človeka, prvič v svojem življenju. Morda mislijo, da so doživela valiik dogodek; mi pa vemo, da smo jih samo pol ure opazovali nepremična. Mošiki so vsi precej enaki; m-orda so doživeli slične stvari v življenju. Ce si jih poznal in lahko oceniš bistvo njihovih sanj, se gotovo spominjaš trenutikov, v katerih si se ž njiimi — v zvezi z žensikami — razumel prav dobro. Zato je vse, kar se jim je zgodilo v sanjah, razumljivo tudi za te. Nedvomno in stkoraj skrivnostno pa je spanje 161efcnega dekleta. Saj je še otrok, torej bolj podobno onemu, kar se še nI rodilo, kot smrti. Saj je še veselo in neobremenjena Saj še ni tako prepričano — kot mi — da je žalostno, če se človek prebudi. (Vse naše sanje so vendar samo odmev budnih ut. Tudi v spanj.u se ne moremo popolnoma otresti zavesti, kar tako kot šolar, loi ni šel v šolo, pa ne uživa prave prostosti, ker ameram misli, da ga bo kdo zasačil.) Mladim ljudem zavidamo marsikaj. Nobena zavist ni bolj utemeljena Jcot za spanje. Nam, ki nas preganjajo sikrbi in težave, je spanje vedno važnejša naloga, dolžnost in končno celo čudo. Šele tedaj, ko je ogroženo, pravimo, da je sveto. Kaj je spanje, ne vemo. Zdravniki so mnenja, da se takrat razkrajajo in spreminjajo atruipi, ki bi nas sicer ugonobili. Pravijo tudi, da je simrt zaradi pomanjkanja spanja med nahujšiimi mukami. Vsekale o je gotova stvar, da smo sposobni proizvajati strupene snovi. Zato je naš laboratorij, ki »izdeluje« spanje, zaLo in zmerom boij zaposlen. • Zelo lepa je znana misel, da mlada dekleta med spanjem — rastejo. Zato si lahko mislimo, če gledamo spečega dekleta, da se tedaj ne širijo samo kite in sklopi. Takrat se siri vse njegovo bietva njegov (Nadaljevanje na predzadnji »tra-ni^. ZIYDENIE IN SVET Ôtev. 2R LJUBLJANA, 25. DECEMBRA 1982 Knfie^ '*» É1 V i i P»I#1L - • вшшшшшжш^ш ... i. *х\ < - ■ - i ^ iti 1 * - II'- Û - ». " IpÉi Р1 > |||§|рш iiii ч ттт 'Ш М' _K'. »iS FJBjX&R ».Mrrmft JIAÊKI IZVEDENCI Dr. Hans Weinert Nove najdbe pračloveka na Javi Z blagohotnim dovoljenjem znanega nemškega učenjaka dr. H. WEINERTA, privatnega docenta na berlinskem Institutu cesarja Viljema za antropologijo in evge-niiko, priobčujemo naslednja njegova izvajanja o novih najdbah pračloveka na Javi, izšla v tedenski reviji »Die Umschau in Wis-sensehaft und Technik« (letnik XXXVI. št. 42): adnja leta so dala bogato že* tev pri izkopavanju ostankov pračloveka. Na prvem mestu je treba omeniti najdbo pekins čkega človeka, imenovanega sinanthros pus, t. j. kitajski človek. Kar pa so prav zadnji čas odkrili na Javi, je vsaj enakega pomena za zgodovino člove* škega razvoja, kakor odkritje kitajske* ga človeka. Na žalost današnja javnost v svojem vsakdanjem spehu in razbur* jenju ne posveča tem najdbam dolžne pozornosti. Kar je sedaj že najdeno, lahko ozna* čimo z mirno vestjo kot silno pomemb* no, ne samo zato, ker izhajajo najdbe z Jave, marveč tudi zato, ker je bilo odkrito v Bengavan Solu, 10 km od Trinila, torej od kraja, kjer je bil leta 1891. najden Pithecanthropus ereetus, oni znameniti »missing link« vmesni člen v dolgi verigi razvoja od »opice« do človeka. Natanko 40 let so učenja» ki zaman raziskovali vso tamošnjo po* krajino, da bi z novimi stvarnimi do* kazi podprli teorijo o toliko spornem »opičjem človeku«. Po štirih desetlet* jih pa javlja zdaj Jonkheer W. F. F. Oppenoorth, vodja geološke postaje na Javi, da je našel kar pet lobanj, ki bodo omogočile obenem s tem, kar že vemo o pračloveku, njegovo nesporno določitev. Pri ugotavljanju geološkega sestava zemlje sta geologa Oppenoorth in Ter Haar našla doslej ostanke petih lo* banj, ki so jih učenjaki začasno ozna* čili z imenom Ngadong I. do V. Kraj Ngadong leži 10 km severnovzhodno Trinila. Tu sta geologa načela več teras iz ledne dobe, ki jih Oppenoorth po* stavlja v začetek zadnje izmed treh vmesnih lednih dob, verjetno je celo, da so nastale v drugi vmesni ledni do* bi. Ta opredelitev tal je seveda izred* no važna, kajti pithecanthropus in ostanki obeh ljudi iz Wadjaka — sled« DR. HANS WEINERT nja je našel Dubois tudi na Javi — spas dajo v konec ledne dobe, nove najdbe pa v srednji diluvij. S tem je podano časosledje, ki je vsaj v velikih obrisih gotovo pravilno. To se seveda ni dalo določiti kar takoj na licu mesta, mar* več se je dalo presenetljivo dejstvo ugotoviti šele doma. Geologa sta nam* reč našla le grude kamenja, v katerih sta domnevala fosilne kosti. Šele skrb* na izločitev kosti v laboratoriju je po* kazala pravo vsebino. Prve tri lobanje so bile najdene 15. in 30. septembra ter 13. oktobra 1931 — torej natanko 40 let po pithecanthro* pu —, 25. januarja in 21. marca sta pri* šli na bdi dan še lobanji Ngadong IV. in V. številki I. in V. sta najlepše ohra* njeni in anatomi bodo imeli pri primer* javi lobanj gotovo lažje delo, ko imajo pet razmeroma dobro ohranjenih čre* pinj na razpolago, kakor so ga imeli prej, ko so si morali pomagati z enim samim, često močno pomanjkljivim primerkom. Človeške oblike, ki stoje po svoji razvojni stopnji še pred Neandertal* cem, imenujemo (po Haecklovem »pU theanthropu) z grškim izrazom »an» thropus« (= človek), šele Neanderta. lec nosi latinsko ime »homo« (= člo* vek). Ko je D. Black našel prvega si* nanthropa pri Pekingu, sem obžaloval, da ga ni imenoval pithecanthropa, dru* ga najdba pa je dala Blacku prav, kajti sinanthropus kaže že obliko, ki bi se dala že imenovati »homo«. Oppenoorth je svojim najdbam dal kar dve imeni, homo soloensis in javanthropus. To je gotovo pravilno, vendar je odločitev silno težka. Lobanji namreč spadata — kakor pekinški človek — med skupini anthropus in homo. Vrzel med pithec» obenem njen nadaljnji razvoj do stop» nje »homo sapiens«, kamor seveda šte* jemo tudi Avstralca. Pithecanthropus je človeški potomec šimpanzu podobnih prednikov, je to« rej afriškega ali bolje rečeno zapad* njaškega izvora. Po tem takem ne spa» da na Sundsko otočje, današnjo domo* vino gibonov in orangutanov. Ker go* vori doslej vse proti temu, da bi se bile afriške človeške opice, ki so v ter» ciaru bivale tudi v Evropi, razširile do Vzhodne Azije, je moral kot prvi te skupine priti po kopni poti na Sundsko otočje — pithecanthropus. Nove najd* be dopuščajo sklep, da se je tu razvil preko oblike »homo soloensis« do člo* veka iz Wadjaka, dokler se končno ni posrečilo njegovim duševnim silam na višku wadjaske oblike po morda zelo kratki vodni poti doseči avstralsko ce* lino in Tasmanijo. Tu je ostal pozab* ljen po prirodi tako dolgo, da so mu valovi človeštva današnje dobe onemo» gočili obstoj. Po kopnem današnji Avstralec ni pri* šel v svojo domovino, ker bi se bilo tudi razvojno zaostalo živalstvo vTe* carjev lahko razširilo v nasprotnem anthropom in NeandertaJcem je danes izpolnjena: Peking in Ngandong sta vmesni obliki. Tu lahko vpletem neko svoje priča* kovanje. Zdi se mi popolnoma izklju* čeno, da bi človek iz Ngadonga še ne bil poznal ognja. Da so pri pekinškem človeku našli sledove kurišč, po mo* jem mnenju ni nič presenetljivega. Ce* lo dobro je, da so našli kurišča, kakor je v redu, da so odkrili sledove primi* tivne kostne industrije. Preiskave prof. Breuila nam dado nekaj novega z ugo* tovitvijo teh dejstev. To odkritje je moralo itak nekoč priti- Brez ognja ni človeka! Kar se pa tiče rase, nam kažejo te nove lobanje* vendar nekaj posebnega. Pithecanthropus — Ngan dong — Wadjak — današnji Avstralec tvorijo neprekinjeno vrsto, ki je anatomski, časovno in zemljepisno enako čvrsto utemeljena. Ako je ta vrsta v skladu z resničnimi razdobnimi prilikami, nam kaže nastanek najprimitivnejše člove* ške oblike, pojasnjuje njeno podobnost z neandertalsko stopnjo ledne dobe in LOBAJSTJA IZ NGADONGA. Zgoraj desno: lobanja od spredaj; zgoraj levo: lobanja od leve strani. Spodaj: od temena IV, lobanja iz Ngadonga Lobanja pite.ka.nt.ropa Pri obeh pogled od zdelaj v čelno .votlino Desno: Lobanja današnjega Javanca Levo: Današnji Avstralec cev, ki ga malî del zemlje sam od sebe ni bil sposoben dalje razviti. Da bi se bil evropski Neandertalec mogel razviti do današnjega Evropca, je malo verjetno. Z novimi najdbami na Javi je morda prvič sklenjena vrsta razvoja do še danes živečega človeške» ga plemena. Zato zaslužijo najdbe v Ngadongu gotovo večje zanimanje ne= go so ga bile deležne doslej. Razvese* ljiva je pa zlasti okoliščina, da prilike na najdišču obetajo še več važnih od» kritij. pravcu ali pa bi bili v istem pravcu pro» drli v Avstralijo tudi drugi sesavci. To« da človek je bil — skoraj v svoji dana« šnji obliki prvi pristni sesavec, ki je stopil na avstralsko celina Šele ž njim ee je v Avstraliji končal razvoj sestav» Hamza Humo Pod Seredžom Odlični moderni pisatelj iz Bosne g. HAMZA HUMO nam je poslal naslednji odlomek iz romana »LJUBAVI U PAKL.U«. Roman se bavi a problemi, ki jih je povzročilo v Bosni srečanje vzhodne in zapadne kulture, kakor tudi s socialnimi razmerami, ki so posledica tega srečanja. Priobčujemo odlomek v Izvirnem besedilu, ker bi a prevodom y slovenščino izgubil svoj izvirni kolortt. Cim, ira oškrinutih kuhinjskih vrata, Maca i Ramiza primeti-še kako Galib i njegov prija- _ telj umakoše na avliju, Šemse- hanuma udje u sobu. Maca i Ramiza ostaše j oš neko vreme u kuhinji, raa-govarajuči. — Eno ga, oeta s nama — kaže R»« miza. — Ko? — Pa Ešref. Umesto da Ide sa evo-jim jaranima, on če celo veče presedeti s nama. Maca je mMa kafu 1 ne reče ništa. Ona je poklanjala malo pažnje RamizV-nim recima. Njoj je lebdela pred očima Milanova slika i, uza svo nastojanje da je odagna iz misli, ona je neprestano iskrsavala. Narociito joj se upecatio u pamet njegov pogled, koji je sa toliko divljenja gledao u nju. Ramiza upita: -— Ko je onaj âto ode sa GaliboanJ — Njegov drug iz Beograda. —— Musliman? — Nije. — Ah, majka ti žatosnaJ In se faV je te se od njega? — Ne krijemo. — A! — otegnu Ramiza začudjeno, a u sebi pomisli: Balinke. Begovice to ne bi nikad učinile. Cela kuhinja mirisala je na prženu kafu. Vatra je pucketala na ognjištu. I Ramiza je začutala. Ona je premišljala o tom da li da saopšti Maci nešto àto je bilo od tolike važnosti za nju. Ia-ko su njih dve prijateljice iz detinjstva, Ramiza se skanjivala, da se poveri svo-joj prijateljici, jer se u njenoj tajni krilo nešto što bi Maou moglo da ispuni više negodovanjem nego li radošcu. Na-kon razmišljanja, Ramiza ipak reče: — Znaš li, šta mi se dogodilo, Mev-Bda? — šta? — trže se Maca. Prosi me jedan bogati beg. — Koji? '— Sačir-beg Trepčič. — Onaj, Sto se sedam puta ženio. — Da. HAM7.A HUMO (po sliki ROMANA PETROVIČAJj — NemoJ, draga Ramiza. Ne dao ti Bog takve sreče. Ne bih ja da je poda sveta njegova. — Ne zna ni majka zato. Prekjuče mi krišom poručio po Mejri Ciganki. Pa ne znam ni sama šta da učinim: smisli-cu se. O pet začutaše. Maca istrese kafu ti šiša, a Ramiza se diže. — Hočemo li u sobu? — Možemo. Šemse-hanuma i Ešref sedeli su na sečiji i razgovarali: — Ah, kupusna kalja! Z ar je I ti voliš? — govorila je šemse-hanuma. — Mevlika je još prekjuče pristavila, pa àto je više podgrejavamo, ona sve slad-ja. •— A smokvare ne pravite? •— Pravimo s medom. Galib je ne voli Ka šečerom. — Koliko govorim Ramiza — kaže Ešref — da i orna svari kal ju, pa neče nikako. Sve pravi nekakve sogandolme 1 hinrcnažica. Ramiza je mislila: Laže i pretvara se kao prava žena. Ih, da bar Ibro čuje što bi ga uterao u laž. Hurmašica nismo pravili ima i godina dana. Jedva imamo i pirjana. Maca izvadi djerdjef iz musandere i otpoče da veze. Ramiza se naže nad-njen rad. — Kako ti se svidja? Ja znam da si ti velika vezilja — kaže Maca. — Evo, ovaj cvetic ovde trebala si da izvezeš crvenom svilom, a ne žutom. Da je crven, ceo bi ti rad živnuo, a ova-ko je nekako hladan. — Imaš pravo — primeti Maca. — Ti bi trebala, da češče dodješ k meni, pa da mi pokažeš. Ramiza se seti svojih cvetova i prl-gušeno uzdahnu. Koliko oni njoj samo oduzimaju vremena. Ali, da nije njih od čega bi ona kupila dcvojačko ruho, od čega bi se odevala. To je njena tajna. Zato ona brzo odgovor; : — Bogami Mevlida, ne mogu. Teška kuča, a majka ostarela. Sve na meni samo j. Momci propevaše ispod prozora. U avliji se očuše ženski glasovi. — Mevlida. vidi der ko je to! Da nije Sevale-hanuma sa kčerima. — Ešrefe, bogami, neznam što si ti zaseo kao kakva žena. što ne ideš kao i ostali tvoji drugovi — kaže ozbiljno Ramiza. — Evo, odmah cu — skoči on. — Neka se sklone u drugu odaju dok ja prod jem. Alah emanet, šemse-hanuma ! Zdravo Maco! Ramiza, ja ču doči po tebe — govorio je Ešref, žumo odla-zeči. U sobu udje Ševale-hanuma sa svoje dve kčeri. To je bila sitna ženica, več prosedih vlasi. Njene kčerke, Rasema starija i Hajrija mladja, bile su na glasu kao ašiklike. Obadve su dobro pevale i svirale uz harmonike. Rasema je ima-la krupnu, plavu glavu i prejake krive noge, dok je Hajrija bila nešto sitnija, lepuškasta devojka, sa snažno razvije-nim grudima i hašarijastim očima. One dve unesoše živosti i svežine u sobu. Odmah nasta žagor i raspitivanje za zdravi je. Hajrija, šaleči se, reče Maci: — Bona, što nam otera momka? Mogle smo malo proašikovati. — Eno vam ih, koliko god hočete, prolaze sokacima — dobaci Ševale-hanuma. — Mevlida! Oturi taj djerdjef, pa izadjite malo na vrata ! — zapovedi Šemse-hanuma. — Dok smo mi bile mlade, niko nas u konaku nije mogao da zadrži. Hajrija prišapta Maci: — Dobro, da nismo poneli harmonike kad je Ramiza u žalosti. Maca se diže. — Sedite vi da najpre skuham še-vale-hanumi kafu, pa cemo onda na vrata. — Bogami, meni je nemoj da kuhaš! Ja sam je upravo malopre popila — brani se ševale-hanuma. — Hajde ti, kčeri! Ko če nas starice MUSLIMANKE POD FEREDŽOM V CARŠUI razgovarati, ako neče kafa — kaže Šemse-hanuma. Rasema se naže nad Macino vezavo: — Ah, da vidite kako divno veze Djamka Derviše-hanuma ! Mujaga Sabi-tovič, za svaki rad, plača joj po dva di-nara skuplje nego ostalim veziljama. — Kakva joj je korist od tog — pri-meti Hajrija. — Eno se sirota osušila kao suha grana. Nije šala na svojih deset nokata hraniti onoliko sitne brade i sestara. — Moj Galib, bogme, kaže da Mujaga Sabitovič i suviše malo plača za radove naših vezilja — primeti Semse-hanuma. — Ah, seko, ima ih na pretek — do-čeka Ramiza. — Ko kad je to jedino što znamo. Da smo učile škole, e, lako bi nam bilo. — Bolje, da niste — upade joj u reč Ševale-hanuma. — Kakve škole! Malo je što nam muškarce povlašiše u tim školama, pa zar i vas da povlašiše. Sva-koj bih prebila noge koja podje na te nesretne škole. šemse-hanuma ne reče ni redi, a Ramiza začuta. Ona se več pokajala što se upustila u razgovor sa Ševale-hanu-mom. — Ramiza, hočemo K malo na vrata? —- šapnu Hajrija. — Hajdemo, samo nemojte nikom govoriti da sam s vama. — Hajdemo! Doči če i Mevlida — sa-glasi se Rasema. Starice ostadoše u sobi, a njih tri skupiše se za avliska vrata. Noč vlažna, teška, upija se u svaku njihovu reč. Negde daleko oču se pesma i harmonike, pa un glasovi nekud zadjoše. Na obližnjim vratima, tesno pripijen uz ka-nate, ašikovao je neki momak sa Mel-čom Djatibovom. I Maca se uskoro pojavi na avliji. Vukla je obadvema ru-kama nešto črno, dugačko: — Evo vam klupa. Leti je držimo u bašti, a zimi u šupi. Mislim, zgodnije če biti nego da stojimo na nogama — kaže Maca. MLADE MUSLIMANKE NA ŠETNJI — Baš si ti prava domačica. A da smo u Fate Kadragine, još bi nas ote-rala — smeje se Hajrija. — Neki dan, mi se iskupile kod nje, a ona kaže: Sta čete mi? Ne može od vas da me zapad-ne da s momkom progovorim.« — Ah, i mi smo ti baš neke jadnice! Dok se druge šetaju s momcima, mi ov-de čekamo i zebemo — kaže Rasema. — A Mevlida, ne pitam te, ko vam ono dodje danas sa Galibom? U šeširu kao i on — upita Hajrija. — Njegov drug iz Beograda. — Nije musliman? — Nije. Sve začutaše. Ramiza je mislila na Šacir-bega Trepčiča, a Macu opet saoku-piše misli o Milanu. Posle stanke reče Hajrija : — Naši momci žene se sa inoverka-ma, a nama se ne dopusta ni da mislimo na to. ■— Ja bih pre ti vodu skočila nego Sto bih pošla za nemuslimana — reče tiho Ramiza, — Ne znam, bogami, ni àta da ti rečem- Kad bih se zaljubila, ko zna — kaže Hajrija. — Cuti, mahni turo! — odbrusi strogo Rasema, — Momci! — kliknu Hajrija i oškrt-nu vrata. Rasema odmah skoči na noge, a Маса i Ramiza ostadoše na klupi. Momci zastadoše pred vratima. — Vidi ih, vidi gde su se sabrale! — reče neki brko, nastoječi da provuče glavu kroz oškrinuta vrata. — Selam alejkum, devojke! Sto ste se pritajile kao zec u grmu — reče drugi iza brke. — BeU je lovac — šapnu podraiglji-vo Ramiza. — Nije. Ja ga znam. Maltar Sabita-ga, udovac — nasmeja se prigušeno Hajrija. — Upravo kao stvoren za na- šu Rasemu. — Marš, blesa! — nai juti se Rasema. — Pa što nam se ne javite? Progo-▼orite i vi ko ju! — kaže treči iz mraka. — Ako ste vi devojke, i mi smo momcL — Vidimo; samo ima i udovaca — kaže Hajrija. — Ih, poznaše te, moj Sabitaga! Ob-rao si bostan — nasmejaše se ostali. — Zašto? — brani se Sabitaga. — Udovci su danes još ponajsigurniji. A, devojke? Je li istina? One ne odgovoriše. — Da niso begovice, pa nas ne be-genišu — reče jedan. — I jesmo. Slobodan vam put. Nije vas niko ni zaustavljao — odgovori pec-kavo uvredjena Ramiza. — Eh, mi smo iz Kazandjiluka. Slobodan i vama ostanak — reče Sabitaga i svi, smejuči se, podjoše uza sokak. — Što nam ih, bona, otera? zažafl Rasema. — Naiči če i bolji. Ovi su nefkakvi dosadni — osmehnu se Maca, boječi se da joj Ramiza ne bi uvredila kcišike. Rasema i Hajrija ponova sedoše na klupu. Osladkom moma'ka m Kazandji-luka još teže utiša noč. — Jeste li čuile šta je novo? npita Rasema. — Šta? — Šerifa Redžepagina pobegla sa ne-kakvim agentom. — A! — Kažu da prodaje štofove i da ima mnogo para. A Šerifa se polakomila, pa pošla. Ne zna se trn M za trag ni za glas. — Otac joj prijavio policiji, pa joS ne mogu da saznaju kud je otiala — dodade Hajrija. Devojke ponova zacutaše. Muški glasovi i smeh očuše se opet sa dna ulice. — Evo drugih! Ovi nisu iz Kazandjiluka — kaže Hajrija, — Baš mi je svejedno. Ne znam ni zašto sedimo ovde — odgovori muklo Ramiza. Rasema ustade i proturl glava kros vrata, — Evo ih, Osmo! Ovde čemo — reče neki i grupa momaka zastade na vratima. — Dobar veče, devojke? Jeste H oze-ble? — ču se dragi glas. — Bogami, nama zima, pa pošli da se ogrejemo na devojačkim pogledima — nastavi treči. — Bolje ce biti da kupite snopič drva — odgovori im Hajrija. — Evo prilike, Osmane. TI i hočeš da se ženiš, a ovo je sigurno domacica. Odmah govori o drvima. — Dobro, brate, ah najpre da je vidim. — Šta češ je gledati. I moj otac se oèenio ne znajuci kakvu devojku uzima. — Kao Salihaga Kodžič. Pa kad ga je prvog jutra pitala pred koga može da izadje bez vela, odgovorio joj: Ženska glavo, izlazi pred ceo svet, samo ne-moj više preda me. Nasta smeh. Na ove red, Hajrija ustade sa klupe i proturi glavo kroz ka-mate. Pri slabom svetlu uUčne sijalice ona je izgledala još lepuškastija. — Eh, ovde možemo da se zaustavimo — reče jedan. — Osmane otvori oči! — Eh, pa kad čemo u srvatove? — Dete da vidimo još ko ju! Rasema se nadnese nad manju sestra. — Ramizaga, ova je za te, nešto po-kabasto. — Baš su bezobrazrd. Ne bih nI d-peln otrala o njih. Ramiza se prigušeno nasmeja. Maca se osečala u neprilici, dok Hajrija otpoce da razgovara s momcima. Rasema je po-teže za dimije. — Pusti ih, mahnlturo! Ta vidim kakvi su. Ali, Hajrija se nije osvrtala na njo. Ona se sva zanela u razgovor i u poglede momaka. — Bezobraznica, Još mladja i opet ee natura momcima — mrmljala je ozlç>vo-ljena Rasema. Naposledku, i momci se oprostiše. Ra-miza ustade sa klupe i reče Maci: — Mevlida, sestro, meni je zima. Ja idem u sobu dok Ešref dodje po me. — Ah, majko, pa tek smo izašle! — kaže začudjeno Hajrija. Dr. Božo SkerlJ Bergen Ce me kdo vpraša, katero mesto se mi je na Norveškem najbolj dopadlo, odgovorim brez pomi-_ sleka: Bergen. Ime se sliši nemški in ta oblika Je gotovo mlajša — iz hanseatskih dob. Domačini ga izvajajo iz Bjargvin (gorska vrba). Predstavljajte si ozko dolino, v kateri je morski zaliv. Obrobljajo ga visoki vrhovi (350—650 m). Z vrhov vidite na otoke in v daljavi na odprto morje. V taki dolini leži Bergen. Najstarejši del mesta se kupiči okoli zaliva Vaagen, ki je še danee glavno pristanišče. Bergen je še večinoma leseno mesto. Večkrat je pogorelo, kakor skoraj vsa norveška mesta, zadnjikrat 15. januarja 1916. Na mestu pogorelih 400 lesenih hiš stoje danes visoke, zidane palače, vendar pa še ni vse zazidano. Le mlajše hiše in javne palače (muzeji, poštni in telegrafski urad, nekatere banke, gledališča i. pod.). Sicer je pa to staro leseno mesto polno intimnih, toplih kotičkov, tako da., se počutite takoj domači. Hiše so tako zlepljene, da jih dele le ozke stezice (»smug«); samo nekatere ceste so široke — te ceste (»almen-ning«) so morale preprečiti širjenje požarov preko že zajetega dela mesta. Ob pristaniščih, zlasti ob Vaagenu, so same stare, lesene stavbe, bodisi trgovske hiše ali skladišča ali pisarne. Marsikatera hiša še spominja na hanseat-ske dobe, ko so bergenski meščani in ribiči tlačanili bogati nemški družbi, ki je imela ves monopol za ribolov tu gori. Med vso to staro leseno ropotijo pa stoji ob pristanišču neka nova zidana visoka stavba. Ali vam dopade zlat zob v sicer brezhibno belem zobovju? Prav tak vtisk naredi ta strašna hiša tu med starimi ljubkimi lesenimi bajticami. Tej hiši nasproti leži stara trdnjava Bergenhus z znamenito dvorano iz 12. — Pa vas dve ostanite. Ja i Mevlida demo u kuhinju. Imam teško da joj pričam — odgovori joj otsečeno Ramiza. Dve sestre, malo uvredjene, ostadoše za vratima. Momci se za dugo niso po-javljivali. I ako je bilo tek oko pola noči, često se čuo uzbudljiv glas petla negde u komšiluku. BERGEN s Fleif jella stoletja, Haakanshafl. Sivo zidovje na skali ob pristanišču se prav dobro podaja v celotno slika Sredi mesta je stari rotovž iz srede 16. stoletja, ena izmed redkih starih zidanih hiš. Tudi mestni stolp je zidan. Takoj ob njem pa imate tako aristokratsko solidne, nizke lesene dvore z vrtovi. Hiše so večinoma čiste in dobro oskrbovane, okna velika in prijazna. Glavni trg je ob ribiškem pristanišču. Tam je polno motornih čolnov in jadrnic, na katerih sede ribiči s svojimi družinami, ženske z ročnimi deli, moški či-tajo časnike; tako čakajo na večer, da odrinejo na morje delat, služiti si vsakdanji kruh, oziroma bolje rečeno, vsakdanje ribe. V sredo in soboto je ribji trg — takoj ob pristanišču. Moški v visokih škornjih, ki segajo nad kolena, stoje tam ob velikih vedrih, v katerih imajo še žive ribe. Med ribami najdete prav fantastične oblike, velike, male, sloke in tolste, sive in rdeče, grozo zbujajoče. Vse je tu živo — prodajalci in kupci in blago. Vse govori, ponuja, pobija, trguje, menjava denar, vse je več ali manj mokro, vse se gibl je... Ob sredah in sobotoh od 8. do 10. ure dopol- dne se tu dobi iu srečava vse bergen- eko prebivalstvo, O ribah sem že povedal svoje mnenje: to ni stalna hrana za nas. Meso je pusto in kmalu se ga naveličaš. Blizu ribjega trga je ena bergenskih znamenitosti: hanseatski muzej v stari, res še hanseatski hiši na Tyskebryg-gen. Tudi to ime (tysk — nemški, bryg-gen — pomol) spominja Bergenčane na sicer slavno, vendar ne vedno prijetno preteklost. Muzej je pa vsekaiko zanimiv. Hiša — prav za prav dvor (gaar-den) — je iz začetka 18. stoletja. Hansa je gospodarila v Bergenu od 1343. do 1559. kot edini gospodar in izkoriščevalec mesta in vse dežele. Od trgovine so bih izključeni s silo Angleži, Škoti in Holandci, da celo sami Norvežani! Hanseatski gospodje se niso plašili niti pred najkrutejšimi nasilji — v prid svoje trgovske moči. Imeli so na Tyskebryggen 16 dvorov, ozke hiše, ki so pa segale nazaj do vznožja hriba; le v zadnji sobi take hiše se je smelo kuriti — zaradi varnosti pred požarom. Spredaj so bili uradni in stanovanjski prostori zastopnikov Hanse, M se niso smeli poročiti zato, da bi ostala vez med njimi in osrednjimi uradi v Lubecku in Bremenu trdna. Zaradi te krute nared-be celibata so bile te trgovske hiše Hanse v Bergenu razvpita legla nenravno-sti. * READHUSET, rotovž v Bergenu 1559. je zlomil Kristoffer Valkendorff moč Hanse, toda kontor je obstojal še do leta 1764., ko je bila tudi zadnja »soba« (stue) prodana nekemu Norvežanu. Iz te zadnje dobe Hanse izvira hiša, v kateri je danes Hanseatski muzej. V spodnjih prostorih so bila skladišča, kjer vise še danes škripci ln tehtnice. Po ozkih stopnicah pridemo v kontor, kjer si ogledamo stare debele računske bukve, staro pohištvo, zemljevide, teht- Zgoraj: Zatišje v starem Bergenu (v ozadju Korskirke). — Spodaj: Nordnes, stari Bergen niče, svetilke; za to sobo je bila temna stanovanjska soba zastopnika, kamor tudi podnevi ni prišla dnevna svetloba. Posebno zanimiva je tu postelja, ki je vzidana v leseno steno in ima lastna vrata. V drugem nadstropju so bile spalnice (klaven) pomagačev in slug; spet se čudimo nad svojevrstnimi posteljami. V ozadju hiše pa je edina soba, ki se dâ kuriti in kjer so se ob dolgih zimskih večerih zabavali zastopniki in uslužbenci Hanse. Spomine iz še starejših dob pa najdemo v mestnem muzeju. Tam so spravljene stare sobe iz mesta in iz vse južne Norveške, lepo urejene po dolinah. Tu najdemo portale starih cerkva z napisi v runah, stare grobnike, prižnice, altar-je, vse iz prve krščanske in konca vikinške dobe, iz katere izvirajo že prej nekoč omenjene mične lesene cerkvice. Jako zanimiva je etnološka zbirka, zlasti laponski oddelek. Vitki kajak vzbuja tu posebno spoštovanje pred plovno umetnostjo malih Laponcev in Eskimov Neverjetno veliko orodja nosi tak kajak — vse za ribolov na odprtem morju! V zoološki zbirki nas preseneča velikansko okostje 25 m dolgega kita, ki visi nad glavami obiskovalcev. Muzej morske plovbe vsebuje zgodovinske predmete iz te panoge, pa tudi modele najmodernejših ladij in prista- RIBIŠKO PRISTANIŠČE v Bergemi niških naprav. Posebna pažnja je posvečena ribolovu, na katerem od nekdaj sloni bogastvo Bergena. Bergen ima še danes (razen Osla) največjo ribiško in trgovsko mornarico te dežele in sprehod po pristanišču je izredno zanimiv. Ribiško pristanišče smo si že ogledali — za današnje velike, pre-kooceanske ladje je premajhno. Če hočemo spoznati današnji promet, moramo malo ven iz mesta proti severu mimo slikovitega Bergenhusa. Tam je vedno življenje. Vedno stoje tu velike ladje, s katerimi prihajajo tujci iz vseh krajev sveta semkaj. Tam je stala nekega večera velika nemška ladj». »Liitzow«, ki se je pripravljala na odhod. Za njo še večja angleška, »Mongolia«, na kateri smo opazili tudi skupino rjavih Arabcev v pestrih eksotičnih oblačilih. Iz tega in onega okna gleda kakšen črn ali rjav obraz, tam se pogovarja debeli kuhar s stewardom v elegantni družabni obleki. Ljudje prihajajo in odhajajo. Na drugi strani pomola se pripravlja lepa bela nemška luksuzna ladja »Oceania« na odhod. Na nji vidimo le premožnejše izletnike. In tam v ozadju, v Byfjordu, se pokaže sloka črna ladja. V elegantnem loku prihaja pred luko, obrača in se ritenski pripelje v pristanišče — ena najvitkejših ladij, norveška »Venus « (7000 ton) z znakom »Bergenske damp-skipselskabet« na obeh dimnikih. Komaj je ladja pristala, stopijo na njo ca- riniki in pregledniki potnih listov — kdo vé, odkod je prišla lepa » Venus«. Medtem se sliši z druge strani ladijska godba na »Liitzovvu«. Znak za odhod. žvižgi s poveljniškega mostu, žvižgi odgovarjajo, debele vrvi padajo v peneče se morje — vijaki že delujejo. Še hitro skoči zamudnik na stopnice, ki so jih že začeli dvigati na krov. Le spredaj drži ladjo še močna vrv, dočim se je zadnji konec že oddaljil od brega. Godba svira, ljudje si mahajo in kričijo •— Nemci odhajajo — »Heil Hitler!«. V Berlinu in Monakovem sem spoznal Nemce, dobre prijatelje imam med njimi, toda čudna psihoza je v teh ljudeh, kakor hitro jih je več skupaj, če pa so v kakršnikoli formaciji, v uniformi, pa naj si bodo le kratke hlače in gola kolena, so kaj hitro netaktni. Tu, v Ber-genu, kjer stoji komaj pol kilometra odtod mina kot spomenik norveškim žrtvam svetovne vojne, zlasti nemške brezobzirnosti, čujete zdaj: »Heil Hitler!« ... S tega pristanišča vidite visoke vrhove okoli Bergena. Gotovo vas zamika povzpeti se na Floifjell, morda celo na Blaamann. Na Floifjell ni težko priti, tja gori vas potegne žična železnica. Med vožnjo se vam širi razgled in s končne postaje vidite že vse otoke pred By-fjordom, v katerem počiva Wilkinsov Na visoki pianoti Floifjeila »Nautilus«. Na račun te tragikomične epizode so Norvežani naredili duhovito posmehovalno pesmico, ki kaže v prav žarki luči norveški smisel za humor in dobrodušno zbadljivost. Tam v ozadju je velik otok Askey, na îcaterem je eden najmodernejših ocen-anoloških institutov. Na Fleifjellu je še iglast gozd in po prijetnem sprehodu skozi gozd po poti, ki se polagoma vzpenja, pridete k jezercu, kjer ste prekoračili drevesno mejo. Na drugi strani ee dviga golo skalovje Blaamanna. Zamika vas, da bi užili še ta razgled in po kameniti, a dobri stezi dosežete vrh 551 m. Večerno sonce prodira skozi oblake in v daljavi, še za otoki, se blešči veliki ocean, Atlantik! Tu gori ste kakor v planinah kje pri nas, le da bi pri nas morah zlesti za vsaj 1000 m više, če bi hoteli biti v golem skalovju, kjer zaradi stalnega hlada ne rase nič več, le tu pa tam za skalo ob mah luži kakšna travica ali mah. Močvirno je tudi tu gori. Globoko pod vami leži mrko jezerce Svartediget, vodni rezervar Ber-gena. Na jugu se v večernem soncu vidi obala in otočje Hardangerfjorda, proti zapadu se blešči Byfjord, po katerem brazdijo mah lokalni parniki. Z daljave in globine slišite enakomeren takt motornega čolna, ki že odhaja na ribolov. Večeri se, sonce je prodrlo in izlije svojo žarko luč nad morje, mesto in gore. In tudi na nas, ki smo se že bali dežja iz nizkih oblakov, ki so še pred kratkim pokrivali od globokih dolin razlito visoko planoto. Bergen je torej najlepše norveško mesto, smo rekli. Tudi med najbogatejše ga štejejo — naj le spomnim na krasno umetniško zfoirko Rasmusa Meyerja, o kateri sem že govoril. Naj omenim krasne spomenike in bogato zgodovino, tudi kulturno: tu so delovali stari pesnik Holberg (rojen 1684), Ibsen, Bj0rnson, Ole Bull (najznamenitejši skandinavski goslač), Grieg, slikar I. C. Dahl; tu je bilo otvorjeno prvo norveško gledališče (Den Nationale Scene) 2. januarja leta 1850. Pa kaj vse to: vreme je tu kljub vsemu neprijetno. Bergen je razvpit po svojem dežju, ki ga ima preko 2000 mm letno (Ljubljana le okoli 700 mm!). »Previden bergenski otrok se rodi z dežnikom pod pazduho«, pravijo tam. Dežnik je tu prav potreben rekvizit. Bili smo v Bergenu v najugodnejši letni dobi, nekako teden dni, pa ni minul dan, da ne bi vsaj malo, četudi čisto malo, deževalo. Dežuje pa tudi po tri mesece skupaj, tako mi je zagotovila voditeljica penziona, v katerem smo bili prav dobro spravljeni. Ljudje so tu drugačni nego v Oslu in drugačni nego Norvežani sicer, med katerimi so Bergenčani najmanj priljubljeni. Pravijo, da si pomagajo naprej s komolci, da so preživahni, da ne znajo norveški. Čeprav tega nismo občutili, je menda že res. Prvič imajo dolga stolet- ja trajajočo hanseatsko, torej nemško šolo, drugič so sploh nekoliko drugega tipa, tretjič pa je bilo mesto proti lastni deželi bolj zaprto nego proti tujini. Saj je šele železnica 1909. zvezala Bergen z notranjostjo in z Oslom po kopnem. Prej — po morju — je bilo v London in zlasti v Hamburg bliže nego v Oslo. Bergenčani so bolj južnjaki, kar je posledica večjega mešanja s tujci in podnebja, ki je sicer izredno vlažno, a toplo, oceansko. Srednja letna temperatura je + 7° C in najnižja, redka, zimska temperatura je — 10° C, ki se jo pa ob tem vlažnem vremenu prav neprijetno občuti Da govore Bergenčani svoje narečje, sem opazil še jaz kot tujec in nestrokovnjak. Nisem takoj spoznal, kateri jezik govore; zdelo se mi je norveški, toda morda bi bilo lahko švedski, sem ugibaL Ah se ne sliši nekoliko kakor kakšno sevemonemško narečje? Bilo je bergenski. Še eno zanimivost moram omeniti: dvokolnice. Tu in ob vsej nadaljnji vožnji smo gledali tipične dvokolnice, male kratke vozičke na dveh visokih kolesih, M jih vleče po en konj. V Oslu tega še ni — toda tu je tipično. Nekega večera v začetku avgusta smo se vkrcali na čedno, hitro in popolnoma novo (letošnjo) ladjo »Lofoten«, ki je bila enajst noči in deset dni naš dom. Odpeljali smo se v noč po f jordu proti severu... Rekord v fotografiji Po enem letu poizkusov se je nekem ti mlademu učenjaku z vseučilišča v Witwatera-randu posrečilo, da je ujel na ploščo štiri posamezne slike bliska v petdeeetmilijon-skem delu ene sekunde. V ta namen so pritrdili dve leči na medeno ploščo, ki jih poseben električni motor z velikansko hitrostjo obrača okoli njihovih osi- > Kjerkoli se je pripravljalo na nevihto,« pripoveduje izumitelj, >smo pohiteli in postavili pripravo, nadeja-joč 6e, da bo blisk šinil tako, kakor bo za enimek najpripravnejše. Kljub temu smo čakali polnih dvanajst mesecev, da je nastopil ta zaželjeni trenutek.« Dobljene slike potrjujejo dejstvo, da blisk ne šine iz oblakov samo navzdol, marveč često tudi s kake nižje točke, n. pr. z vrha brzojavnega droga, navzgor proti oblakom. Ob dvestoletnici očeta - ne 23. dec. je poteklo 200 let, odkar se je rodil eden najpomembnejših iznajditeljev novega veka, slavnj Rihard Arkwright, _ kj je i-zum.il prvi uporabljiv pre- dilni stroj in s tem ustvaril podlago tehnik; in razvoju mehanske tekstilne industrije. Z njegovim imenom je združeno pestro ln nemirno življenje tolikih iznajdiiteljev, mnogo zmot in težav je v njem, a tudi upanj in razočaranj. Usoda iznajditelja je večkrat prav čudovita, dokleir se mu po trnjevi poti, ki jo lahko ustvari samo težko življenje, ne nasmehne STeča, какот se je Arkwrightu, ko je dosegel najsijaj-nejši uspeh svojega stoletja. Pri rojstvu že je kazalo na nesrečen začetek, rodil se je kot trinajsti otrok in število trinajst je veljalo že takrat kot nesrečno. Njegovi starši so živeli v mestu Preston v grofiji Lancashire borno življenje siromakov. V šolo n| zahajal, čitanja in pisanja se je začel učiti šele v petdesetem letu, na višku svoje slave. Ko je bil štirinajst let star, so ga oddali brivskemu mojstru, da bj se izučil koristnega poklica. Tu Je že pokazal svojo nadarjenost, kajti mladi brivec je izumil pripravo za lažje sestavljanje lasulj im kasneje sredstvo za barva-nje las. Toda za kozmetiko se ni mogel navdušiti, njegove misli in želje so uhajale k strojništvu in mehanskim pripravam. Žrtvoval je svoj prosti čas ln prihranjen denar eksperimentom in prebdel nešteto noči Pri svojih poizkusih. V urarju Kayu je našel dobrega prijatelja in zmanca, M je bil prvovrsten mehanik, a vendar ne tako duhovit in globok kakor mladi brivec. Odločila sta se, da ei ustanovita v sosednjem Warringtonu majhno lastno mehanično delavnico, in mladij Arkwright je takoj opustil svoj brivski poklic, da bi se posvetil tem ^intenzivneje novemu pravemu življenju. Toda v mladeniškem fanatizmu sta zagazila na ono brezplodno pot, ki jo je izbralo že nešteto drugih pred njima, naredila sta načrt za perpetuum mobile, ki se seveda ni posrečil. Oba prijatelja sta se ločila in Arkwright je posvetil svojo pozornost drugemu tehniškemu problemu: Problemu predelnega stroja. V tedanji dobi je nastalo mnogo duhovitih iznajdb in tehničnih novotarij. Takrat se je proslavil tudi James Watt s svojim parnim strojem, toda največ pozornosti so vzbujali problemi v zvezi s tekstilno industrijo. Najvažnejše lin skoraj edino pomožno sredstvo je bil kolovrat in celo v velikih predilnicah so bili že tisočletja navezani na manuelno delo. 1741. Je zgradil Anglež John Wyatt majhen stroj, ki se pa zaradi pomanjkljivosti nikakor ni mogel uveljaviti v obratu im prišel kmalu med staro železo. Mnogo boljii je bil prediln.1 stroj, k! ga Je izumil James Hargreave in ki je delo- tekstilne industrije val z gibljivim vozičkom. Toda temu to-najditelju ni usoda prizanesla, iimel je mnogo sovražnikov. Predstojniki predilnic so videli v njem siromašnega predilca, ki bi rad obogatel s svojim strojem in tudi pri delavcih mu ni manjkalo neprijateljev. V bojazni, da bodo zaradi njegovega pre. dilnega stroja zgubili vsakdanji zaslužek, so vdirii v njegovo mehanično delavnico im vse uničili. Umrl je v velikem pomanjkanju in žalosti, duševno in telesno strt, v delavnici v Nottinghamu. O tem prvovrstnem Hargreavejevem predilnem stroju je čul tudi mladi Arkwright in posvetil odslej svoje življenje temu problemu. Sklenil je tudi sam zgrar diti prvovrsten p red i ln i stroj. S pomočjo svojega prijatelja Kaya je dovršil 1769. svojo iznajdbo in stopil takoj v stike e slavno predilnico Strutt & Need v Nottinghamu. Imel je srečo. Tedanji mogotci so podprli Arkwr.ighta ln mu omogočili osnovati lastno predilnico. V začetku so se pokazale razne pomanjkljivosti 6troja, toda Arkwright ga je kmalu izboljšal, da je deloval brezhibno. Toda tudi njemu je pretila nevarnost od strani delavstva, ki je grozilo uničiti stroje. Prišlo je do prepirov in prerekanj to končno do krvavih pouličnih bojev. Red je vzpostavila šele oblast z oboroženo silo. Komaj se je umirilo delavstvo, že se je vnela borba z zahrbtnimi tovarnami, ki so, ne meneč se za Airkwrightov patent, začele izdelovati njegove predilne stroje kar na debelo; ne da bi dobil zato izumitelj upravičenih pristojbin. Odrekale so mu patent in prišlo je do enega izmed največjih Industrijskih procesov, kar jih je imela kdaj Anglija in И je iznajditelja popolnoma izčrpal. Toda Airkwirlght je zmagal s svojimi prvovrstnimi odvetniki; uspelo mu je dokazati, da sor glavni principi in tudi druge novotarije njegovega novega predilnega stroja, njegova duševna lastnina. V drugem patentu, ki si ga je pridobil 1775. mu je bilo to tudi brez pridržka prizinano. Arkwright je postal imovit človek in slaven angleški tovarnar, podeljen mu je bil plemiški stan. Po svojem pestrem, trnjevem in srečnem življenju obenem, spada Arkwright med one redke izumitelje, ki jim ni bilo samo usojeno doseči svoj smoter in priznanje, ampak tudi uživati >še na tem svetu« sadove svojega dela! Z. štrekelj Kazalo za 12. kstjigo Današnji številki »življenja in sveta« je priloženo vsebinsko kazalo za 12. knjigo, Srečne pravnike vsem nurcčntGcm in citat elit Г ;"1Ш Levo: MaJo srečnih otrok, bo spomnil , darovi. — Ao. raj: Tudi Indl v boljših časih za božični pribc Spodaj: Sai ne pozna kriftdi se, da so sre al, ki morejo p na težko vsakd nlenem ођ 4 Û f * * : IS Ш lil i f s ' 'I ■ Ш -.m Ж Ш шшт '■i? ii? Božični prehlad Sedel sem z nekaterimi prijatelji v knjižnici in nam je bilo zelo prijetno, čisto božično. Ne sporni» njam se več, kako je zašel pogovor baš na Dickensa; morda je bilo to v razpoloženju — vsekako smo se zapleli hipoma v zelo živahen razgo* vor. »Ah kaj,« je dejal eden najmlajših, »Dickens, kdo pa dandanašnji še čita Dickensa? Je preveč okoren in si* rok...« »Da,« sem odvrnil, »vsi mislimo, da znamo Dickensa na pamet — toda ali nam ni ob vsakem ponovnem čitanju vir nove radosti? Sicer pa imam tu zgodbo, ki je gotovo še ne poznate, in če vam je všeč, vam jo povem po spo» minu z lastnimi besedami. Imenujmo jo: Božični prehlad Tilly in jaz sva se sporazumela, da ni nobenega povoda za nadaljnje od* lašanje. Tilly se je imenovala prav za prav Matilda in je bila izvoljenka mojega srca. Oba sva bila izrazita nasprotni» ka dolgih zarok, a njeni starši so ugo» varjali, da je še popoln otrok in jaz nič več nego zelen mladič. Moj stric Bonsor, ki je upravljal moje malo imetje po smrti mojih staršev, je me» nil, naj počakam, da se še česa naučim in da pride nekaj več življenja v po« sle, s katerimi se bavim. A čemu naj bi prav za prav čakala? Ali nisva bila mlad parček, ki ni za» ostajal v ničemer za najlepšim ljube» ženskim parom zgodovine, za Heloizo in Abelardom? Tilly je bila enostav» no očarljiva in moja sveže poganjajo» ča bradica je bila znamenita po vsem Dovru in okolici. In vrhu vsega sva imela dovolj denarja, Tilly prav tako kakor jaz, in to je prav za prav naj» važnejše. Sklenila sva, da bova stare temelji» to potegnila. Sestavil sem osem strani dolgo pismo v treh izvodih, v katerem sem izrazil svoj globoki odpor zoper samčevstvo v splošnem in povedal na» ravnost, da nimajo stari nobene pra» vice obogatiti seznam zgodovine še za eno nesrečno zaljubljeno dvojico. Til» ly je na mojo pobudo s svoje strani iz» javila, da je trdno pripravljena na strup, če ne ugode njeni volji, in na koncu sva zagotavljala oba, da jo ob najbližji primerni priliki pobriševa in se dava poročiti brez privolitve starih. Tako so se končno uklonili in listi so objavili uradno, da se gospod Al» fred Starling — moje meščansko ime — in gospodična Matilda Standfast, edina hči kapitana kraljeve mornarice Standfasta, oba stanujoča v Dovru, 27. decembra zvežeta s Himenovimi verigami. Stric Bonsor me je spravil k tvrdki Baum in Boomckjees, neki nemški tr» govski hiši v Londonu, kjer sem z le» narenjem povzročal kolikor mogoče malo škode. Ta čas je bil stric Bonsor gotovo najbolj spoštovana osebnost na Angle» škcm. Vsa njegova zanesljivost in spoštljivost se je razodevala vsako» mur tako rekoč že v solidnem, češplje» vobarvnem telovniku, ki ga je nosil poleti in pozimi Ta telovnik je vzbu» jal takšno zaupanje, da bi mu blagaj» nik že gladko izplačal vsak poljubni znesek v zlatu ali bankovcih, če bi pri» šetal kar sam v Angleško banko. To je bil stric Bonsor in njegovemu do» bremu imenu bi se moral zahvaliti za svojo namestitev. Dogovorili smo se, da ostavim London dan pred božičnim večerom in odpotujem v Dover, da bi ta večer prebil pri stricu Bonsoru. Na božični dan bi potem obedovali pri mojem tastu, kapitanu Standfastu, na» slednji božični dan pa bi porabili za podpis potrebnih papirjev in listin. In tretji božični dan bi se vršila poroka. Takšen je bil program. Moje slovo pri tvrdki Baum in Boomckjees je bilo nad vse slavnost» no. Vse osobje sem za večer 23. de» cembra povabil na bogato poslovilno večerjo in lahko rečem, da je bil to sijajen večer, da, celo izredno sijajen večer. Nismo šli narazen pred poznim naslednjim dopoldnevom in moji pri» jatelji so mi zatrdili prej večglasno že v sedem in dvajsetič, da sem sijajen, dober dečko. Predpoldanskega vlaka v Dover si» cer nisem več dosegel, za to pa sem sklenil, da preložim svoj odhod na 8.30 zvečer, posebno ker sta me šefa pova» Bilo je na vsak način pravo božično prehlajenje ali hripa, to se pravi: še desetkrat hujše. Bila je resnična très* lica! Po vsem telesu me je treslo in bila na majhen poslovilni obed za šti« ri osebe pri gospodu Maksu Boom« ckjeesu, šefu juniorju in obed dajajo» čemu družabniku. Obed je bihresnično sijajen in jaz sem se sijajno zabaval. Ostavil sem gospode baš sredi steklenice starega, gostega portskega vina in se mi je še pravkar posrečilo, da sem ujel kočijo in skočil pri London Bridgeu v vlak. Saj veste, kako hitro vozi vlak, če si baš pred odhodom zaužival boljši obed. Imel sem občutek, da so me v Dover naravnost brzojavili, tako hitro je šlo ... A zdaj bo gotovo čas, da vam po« vem, kako sem nekoč kot deček padel v eno kentskih močvirij in dobil pri tem treslico. Ta bolezen mi je morala menda vsa ta leta skrita tičati v kos steh. Zdaj je vsekako planila na dan. Morda je bila kriva brzina vlaka, mors da tudi vročina ali prepih v oddelku, morda tudi kaj drugega. sem se zibal kakor trstika v viharju. Izgubil sem popolnoma vso moč nad svojin udi in moje ubogo truplo je sličilo ladji v neurju. Pri tem mi je pla» la kri skozi žile z brzino, ki je bila več nego nedopustna. In vrhu vsega je plala nazaj. Bil je strašen občutek in da je bila muka popolna, je v moji gla» vi ropotalo, kakor da je v njej nena» doma zblaznelo tisoč parnih stroj ;v. Toda misliti sem mogel in govoriti, če» prav so mi zobje v ustih šklepetali in se je jezik upiral. Ni dvoma, bila je treslica po vseh pravilih. Pa sem bil vse svoje dni zelo trezen mlad človek in res se motite, če gojite v tem pogledu kakšne dvome. Kakor katran gosto portsko vino gospoda Boomckjeesa gotovo ni imelo s to stvarjo nobenega opravka. Bila je res treslica. To sem tudi dejal vsem lju» dem na postaji in vsi so se mi brez iz» jeme opogumljajoče nasmihali. To se a pravi, neka izjema je bila vendarle in ta je bila nosač prtljage. Ta se ni sra» nioval smejati se nad menoj. Sicer nisem prav za prav nikoli mi»' elil, da so nosači prtljage posebno tr» dosrčni ljudje, a ta nosač gotovo nI imel srca v telesu. Srce pa je imel oni drugi, ki mi je pomagal v kočijo, me na oni strani spet pobral, me spravil končno na pra» vo mesto in me pokril z oblačili. Ta je tako skrbel zame, da je dejal okoli stoječim: »Gotovo ima, kar mora ime* ti!« Menil je s tem kočijaža in da je vso mojo prtljago spravil na kozla. Ko smo dospeli do hiše mojega stri» ca, je postala moja treslica še hujša. Denar, s katerim sem hotel plačati ko» čijaža, mi je padel iz drhteče roke k*» kar sladkorna sipa iz razsipalnika in se zakotalil po hodišču. Vpičil pa sem svoj pogled v vrv za zvonec v hiši svo» jega strica, jo dosegel, zagrabil z vso silo in — se opotekel nazaj do sredine ceste, s pretrgano vrvjo v roki, med tem ko je zvonec v notranjosti povzro» čal strahovit ropot. Jakes, zvesti sluga mojega strica, ie planil ven in me spravil v vežo. »Da, Jakes,« sem zajecljal, »imam treslico«. »Gotovo, gotovo,« je dejal Jakes, »in bi morali samo hitro v posteljo.« Toda vsa okna so bila razsvetljena in vedel sem, da jc sedela Tilly z vso družino zgoraj pri stricu in da so vsi čakali samo name, da bi prižgali bow» lo. Zato sem dejal: »Ne Jakes, hočem biti mož in prenašati svojo usodo po najboljših močeh. Daj mi konjaka in vroče vode in sladkorja.« Ker je pa bilo videti, kakor da je hi» poma postal gluh, sem moral malo glasneje govoriti nego po navadi, in nato se je pojavil zgoraj na stopnicah stric Bonsor s svojim telovnikom in za njim cela množica dam in gospodov, ki so mi tako čudno plesali pred očmi. In potem je bila tu tudi cela množica Tilk... Pohitel sem ves vesel križem kražem proti njej, stric Bonsor pa je zavpil z grmečim glasom: »Alfred! Ali se ne sramuješ?!« To je bilo pa le prehudo. Ali ti ljud» je niso mogli videti, kaj mi manjka? Mahal sem z rokami in nogami in da bi jih povsem spravil iz njihovega ne* razumevanja, sem odvihral po stopni» cah navzgor. Toda noge so mi morale biti čisto razvezane, kajti zdrsnil sem prav tako naglo spet navzdol in po tretjem poskusu je stric Bonsor velel služabniku, naj me spravi v posteljo. Kako sramotno je bilo to! In pri tem je treslica venomer naraščala. Bilo je, kakor da gori postelja pod menoj in čutil sem se še bednejšega nego prej, ko me je stric zbudil in dejal, da je stvar s treslico bedasta in da naj sto» pim dol na čaj. Pri jutranjem čaju je bil zelo ljubez» niv, potrepljal me je celo po rami in dejal nekaj takšnega, kakor da jemlje» mo samo enkrat slovo od samčevske» ga življenja in da so mladi ljudje pač mladi ljudje. In potem mi je nalil čašo zelo vročega čaja. Hotel sem odkimati z glavo, a sem opusftl, ker me je pre» več bolelo. Zato pa sem mahal tem bolj z rokami in nogami, da, z vsem ostalim telesom. Treslica me je bila pošteno prijela, a zaradi tega se nisem notel prepirati s stricem. Moral bi s Tilly in vso družino v cerkev. Najrajši bi bil šel mimo in za» to sem Tilly povedal zadevo s treslico. Toda ona se je samo razumevajoče na» smehnila in me pobožala po glavi. In tako smo odšli v cerkev, to se pravi: če rečem odšli, je morda malo pretirano. Jaz vsaj sem naravnost ple» sal. In v cerkvi je postalo še hujše. Tu me je treslica tako zagrabila, da sem neki stari ženski priletel naravnost v naročje in ko sem se dvignil, da bi se oprostil, sem zadel cerkovnika za se» boj v trebuh. Na poti naprej sem kar tako mimo grede prasnil vse molitve» nike s klopi in pručico svoje tašče sem poslal z dobro pomerjeno brco počez po cerkvi. Tillv mi je za to poslala pre» badajoč pogled, a ko sem se ji hotel oprostiti, sem stopil njeni sestrični ta» ko nesrečno na prste, da je glasno za» vpila. Končno sem obvisel ob vratih klopi, a namestu, da bi našel ravnotež» je, sem se gugal ž njimi tako sem in tja, da je prišel cerkovnik in dejal, da moram sesti na svoje mesto ali pa ostaviti cerkev. Odločil sem se za dru» go, ker se mi je zazdelo, da je pričel duhovnik na prižnici razbijati z glavo po ograji, dočim so stare dame pod njim poskakovale v zrak in so se pi» ščali pri orglah zvijale sem in tja ka» kor kače. Tu je bil nemogoč prostor za bolnika s treslico. A pri kosilu šele je postala stvar prav huda. Navzlic vsem svarilom so mi dali Tillyno teto, gospo van Blank, za mizno sosedo. Ta veličastna dama, ki je bila obljubila svojo dragoceno demantno zaponko Tilly za poročni dar, je nosila med drugim vlečko s steklenimi biseri. Ko je stopala ob mo* ji roki po stopnicah navzdol v jedilni* co, se mi je noga tako nesrečno zaple* la v to vlečko, da sva prišla oba kar no obzirni in so mi dali razumeti, da so pozabili na neprijetne dogodivščine zadnjega dne. Pojavil se je neki odvetnik z listina* mi in papirji. Bili so večinoma modri in so imeli rdeče pečate in dolgi so bili tudi in pri tem zelo številni. Imeli so več predavanj name in na zadnje so me pozvali, naj postavim svoje ime hitro po stopnicah dol. Koliko je teh* tala, ne vem, a vendar mi je njena te* ža potisnila oba srajčna gumba globo* ko v prsi. Ko sem se končno osvobodil njene teže, se ni niti najprvo oprostila, temveč je zahtevala samo svoj voz. Skušal sem prositi za odpuščanje, to* da kapitan Stnndfast me je pogledal s krvoločnim pogledom in samo dejai »Zdaj ie šla Tillvna demantna zapon* ka!« Naslednjega dne je vstalo mrzlo de cembrsko sonce nad razvaline prej snjega dne. moja treslica pa je po pri liki dosegla višek. Vsi so morali to čutiti, kajti bili so nasproti meni skraj* pod veliko, belo listino, ki je ležala sredi mize. Res nisem mogel videti no» bene črke pred očmi, samo veliko, belo liso, ki se je nedoločno raztekala. Pre» čitali so mi vsebino in mi potisnili pe» ro v roke. Zdaj je veljalo zadeti papir s pere» som. Meril sem točno, se ugriznil v ustnice, stisnil levo roko v pest. za* krivil prste v škorniih. glavo povlekel med rame. prdržal sapo, vzel zalet — in zadel mimo. Da bi prikril svoj poraz, sem se na» pravil, kakor da sem hotel potopiti pe* ro V črnilnik Zavoljo gotovosti da ne bi pero v drugič zašlo na stranska po* ta, sem dvignil črnilnik z levo roko malce kvišku in — čof — se je razlilo celo morje črnila preko cvetno belega Eapirja. V svojem presenečenju sem il na tem, da zabodem svojemu bodo» čemu tastu peresnik med rebra, pa me je prehitel in zagrmel: »Zdaj pa ko« nec, vi pobalin! Ostavite v tem tre* nutku mojo hišo!« Ves uničen sem skočil proti Tilly in sem čul iz njenih mrzlih ust trde bese» de, da se hoče rajši tisočkrat poročiti z najubožnejšim beračem nego s taks žnim nepoboljšljivim pijancem. Ves iz sebe sem planil na cesto, do postaje, v vlak, dospel v London in priletel tam nekemu rudarju v roke, ki me je spravil do najbližje policijske stražnice. ¥ Porotniki so nad mojimi pojasnili majali glave. Tudi sodnik se ni mogel Ležal sem v zelo neudobnem položa» ju v nekem oddelku doverskega vlaka. Bil je ta voz, v katerem sem se znašel, revna, stara škatla. Peres gotovo ni imel in tresel se je ter razbijal kakor obseden. Ves vlak je ropotal, kakor da hoče skočiti iz tira. Jezik mi je lepel ob nebo, a treslica me je bila zapustila. Pomencal sem si oči in izstopil počasi in previdno. To» da pozornosti nisem vzbujal nobene; najel sem voz in se odpeljal k stricu. Denarja nisem metd po cesti in tudi nisem pretrgal vrvi za zvonec. Jakes mi je hotel na vse pretege vsiliti ko» njak z vročo vodo m sladkorjem in ni» sem padel po stopnicah ne navzgor ne navzdol, temveč so me Tilly, stric Bon» sor in njegov telovnik sprejeli z od» prtimi rokami. KosiJ sem v najlepšem soglasju pri kapitanu Standfastu. pod» pisal zakonsko pogodbo, ne da bi se mi tresla roka, in so me s Tilly poro» premagati, da ne bi majal z glavo. In občinstvo na galeriji? — No, to se je majalo kakor listi trepetlike Moja gla» va pa je grozila, da se bo razpočila, in — tedaj sem se zbudil. čili 27. decembra. Nihče pa mi ne bo izbil iz glave, da takrat nisem imel treslice! (Prosto po Charlesu Dickensu Axel Breidahl prev. K. K.) Možganski radio o pton Sinclair im njegova žena Mary se v proetem času zabavata z igro, ki na prvi mah ni videti posebno primerna za pisatelja tako resnih romanov kakor so n. pr. »Kralj premog«, »Petrolej*, »Eall Street«. Dejali bi, da je otročja, če ne bi pronicala v še neraziskan tajinstven svet. Igra gre nekako takole: SinçiaiT čita v pravkar po pošti došlem obzorniku, ko ga žena preseneti z vprašanjem: ^СГД^азЈ a—«. шУ r A >- Levo: oddajačeva risba a črkama АХ. Sprejemač slike ni mogel prav doumeti in je opisal privid. Vzlic temu je pojasnjevalni lik pod besedilom nekoliko podoben •ekirL >Ali čitaš o cvetlicah?« »Da, uganila si.« »Prišle so mi na misel cvetlice, rdeče cvetlice. Prečitaj mi odstavek.« Sinclair prečita še enkrat odstavek, ki je spravil njegovo ženo na misel o cvetlicah. Opis njive, na kateri cvete rdeča detelja. Sinclair in njegova žena kažeta izredne sposobnosti v čitanJu medsebojnih misli. Ta sport imenujeta »miselni radio« in sta ga izpopolnila že v kombinacijo s televizijo. Sinclair n. pr. naredi z nekaj črtami primitivno risbo. Njegova žena riše istočasno, kar ji ravno pade v glavo in pri primerjanju ee izkaže, da »ta risala oba isto stvar, da se risbi navadno točno ujemata. Zakonca sta svoje sposobnosti za miselni radio izoblikovala v poskusni sistem. Prirejala sta seje, ki so se jih udeleževali tudi drugi- Pri teh poskusih se je nabralo mnogo zanimivih risb in ko je v novejšem času tudi Ameriko zajel mistični val, ko je prišla moda čitanja misli, jasnovidnosti in prerokovanj, eo vzbudile te risbe velikansko pozornost Sinclairovi poskusi niso nekaj povsem novega. Citanje misli s posredovanjem risb eo poskušali že pred 60 leti- Toda takratni amaterji so delali navadno pod vplivom stroge kontrole, ker se je takrat še bolj intenzivno kakor zdaj zasledovalo ozadje mistike v teh mejah. Takrat je šlo za to, ali bo uspelo razkriti goljufijo ali ne. Vse eo preveč resno presoiali. Sinclairovi poskusi pa so bili popolnoma svobodni, laični, tako da si na njih podlagi človek lahko svobodno ustvari sodbo o psi- hičnih pojavih, ki res da бе niso razjasnjeni, a tudi ne izgoljufani. Primeri risb, ki jih navajamo, so vzeti i* Sinolairove zbirke, ki jo je objavila Bostonska družba za psihična raziskovanja. Risbe so nastale takole: Za vsak poekue je bil točno dogovorjen čas. Eden udeležencev ei je moral izbrati poljuben predmet, ga narisati in osredotočiti na risbo svoje misli. Ta udeleženec se je pri poskusih imenoval »izvirnik«, mi pa ga imenujemo oddajač. Drugi udeleženec — sprejemač — je bil ta čas v drugi sobi, ali pa celo v drugem kraju in je moral biti ob dogovorjeni uri pripravljen. Moral se je potruditi, da ni mislil na nič določnega, če pa mu je le prišla kaka misel, jo ja moral poskušati izoblikovati v risbi. Predpostavljali so namreč, da misli oddajača na neki način, morda po valovih, ki jih izražajo možgani, vplivajo na prejema ca in nezavedno vodijo njegove misli, da pride torej do nekega psihičnega učinkovanja na daljavo, ki se pokaže v sličnosti risb. Kakor kažejo objavljene risbe, ee je miselni radio v mnogih primerih skoraj popolnoma posrečil. Oddajač je n. pr. narisal vžigalico. Prej»-mač je istočasno, bog si ga vedi zakaj mislil tudi na vžigalico in jo narisal, le 8 tem razločkom, da je bil plamen njegove vžigalice Levo: Oddajač je narisal pamik z lopatastim kolesom zadaj. Sprejemaču so se posrečile le posamezne sestavine: dim, dimnik in lopatasto kolo. malo drugače zasuknjen. V nekem drugem primeru si je oddajač mislil koničasto čelado in sprejeta je bila tudi čelada z nasajeno konico. Na sličen način se je posrečil tudi prenos zvezde in nekoliko manj uspešno prenos zastave, ognjenika itd. Včaei je prenos netočen. Obe risbi sta si le v obrisih podobni zgolj formalno pravilni. Namestu trnka ee pojavi upognjen cvet, namestu metulja stiliziran ornament. iz roke, ki nekam kaže. živalska glava, iz možica mrtvaška glava itd Prenos je površen, kakor da sprejemač ne bi bil dovoli pazil. Posebno zanimivi so nekateri ponesrečeni poskusi, pri katerih ee na prvi pogled lahko reče, da si risbi nista podobni. Ce pa se natančneje primerjata, se kmalu opazi, da sprejeta slika sicer ne zadene originala, da pa dobro podaja njega miselno vsebino, da namreč neuspeha ni kriv sistem, marveč samo tehnika prenosa. Oddajač nariše gosenico, sprejema« pa naredi nazobčan list, na katerem živi gosenica. Ali pa oddajnik' nariše peščeno uro, sprejemač pa doume samo, da gre za pesek in nariše pokrajino, pod katero zapiše pripombo, da je to »bel pesek«. Drugič ie oddana slika vodometa s slabo narisanim vodnim curkom, ki je vi- Levo: Oddajač je narisal peščeno uro, sipre-jemač pa je doumel le toliko, da gre za pesek, narisal peščeno pokrajino in pripisal spodaj »bel pesek«. deti kakor drevo. Na sprejemni strani nastane iz tega kopalni kadi podoben lik z rastlinami. V sličnem primeru bi morala biti prenešena slika lisice, sprejemnik pa je narisal samo tisto, kar je potrebno za lov in da bi se posebno jasno izrazil je pripisal: puška, rog; slednjega je pa še simboliziral г notami. Večkrat se mieel ali predstava med pre-Koeom razdrobi. Od romba ostaneta samo dva kota, od hiše simbolično nakazana stena in oblak dima, od hidranta pa samo iz-livek s curkom vode. Posebno sposobni ljudje bi se lahko s pomočjo miselnega radia sporazumeli med seboj brez pošte, brzojava in telefona — seveda samo teoretično- V praksi se mora miselni radio omejiti na najpreprostejše misli in predstave, pa še te se sprejemajo ne- Od vodometa (na levi) je sprejemač le površno ujel smisel: narisal je nekakšno kopalno kad, vodni curek pa se mu je izma-ličil v cvetlice. točno. Ta igra ima zaradi tega samo za psihologe neke realne vrednosti, ker v njej lahko študira proces prenašanja misli ne glede na to ali ono metodo. Oddajač nariše zvezdo oziroma tieti lik, ki pomeni zanj zvezdo. Prej^maču pa tisto, kar se mu pojavi pred očmi, pi popolnoma jasno. Zato začne naiprvo risati spiralo, toda ker mu lebdi pred očmi nekaj bolj ostrega, začne spiralo obračati in delati konice, tako da slednjič vendar le nastane nekakšni zvezdi sličen lik. V drugem primeru riše oddajač sekiri podoben predmet, pod njim črlki AX. To jie že težja naloga, ker gre za prenos dveh precej različnih sliik. Sprejemač v daljavi se ne more po vzpeti do prave predstave i,n stroje vtiske zapiše: »črka A in nekaj dolgega nad njo, kltiuč al; meč, toporišče je videti brez kanca, sodiim da je ključ.« Slednjič nariše nekaj, kar je podotmo ključu, lahko pa je tudi sulica. Zanimivo je prizadevanje sprejetnača, da bi se dokopal do predstave parnika. Posrečijo se mu samo odlomki: diim, dim-nûk in lopatasto kolo. Včasi divomii sprejemač, da je pra^v doslutil ;,n piše: ,Vidim samo vilice, drugega nič.« Včasi motijo prenos stranske misli. V nekem primeru je odidaijač naTiisal stol, kil ga je sprejemač sprva tudi pravilno upodobil, toda ta. Primer netočnega prenosa. Oddajačev metulj in sprejemačev lik (desno) sta si le še formalno podobna. Isto velja za prenos zvezde, ki se je pa že nekoliko bolip —>-srečil. ikoj nato oe srtoil tako prerl.sal, da je iimel v naslanjata podolžne palice. Pni primerjavi se (je izkaizailo, da je oddajač opazoval stol sikozj mrežo spreda/j stoječe postelje iin nehote je prečke fte ттеГе dojel tudi sprejemač. Pri SiucJairov.ih in sličn.ih poskusih nabran materi ail bi lahko služil za proučevanje mnagiih pojavov jz nečutnega sveta. Eksaktna znanost pa po teh metodah pridobljena izkustva enemglčno odklanja, ker z mj.iimi ne ve kaij začeti. Telepatiija se je dolgo smatraila za izraz nadnararmih eïl in jo je del znanstvenikov odklanjal kot goljufijo, d,negi del pa jo je žigosal za praznoverstvo. Znamost se vsega, kar dtiši po praznoverstivu, sikrbno i'zogiblje. Šale v najnovejšem času se parapsiho logija, neka še ne povsod priznana pa- noga vede, bavl tudi s telepaiiào. Učinek misli i® občutkov na daljavo ai parapsi-bologi razlagajo z: »vrtinc/i, ki se zaradi skraj.ni udobnosti. Neokusna so nadalje kuhinjska stenska zastirala z več ali manj abotnimi stihi, ki so imeli pred vsem namen obiskovalcu oznanjati »pridno ročico skrbne gospoti-njice«, ki sicer morda ni nikoli našla čar sa, da bi zalikala izbočena kolena na moževih hlačah Izginili so raz kuhinjske stene prelmeti, ki so dandanes razvrščeni v kuhinjski omari in shranjeni v predalih, mesto da so izpostavljeni po stenah in odprtih policah ln poličicah p.rahu in sopari. — U-a. TM POTOVA Ј7А Južno morje Vsako leto je čedalje več obiskovalcev prelepih otokov, ki ležijo kakor cvetni venec v sinjem Pacifiku. To so Tahitski. Njihovi obiskovalci se celo že pritožujejo, da je tahitska prestolnica Papeete že kar preveč civilizirana od' prevelikega poseta in celo domačini smatrajo že mnoge umetne luksuzne proizvode za »vsakdanjo potrebo«. Zato se mnogi potovalci v zadnjem času iz Papeeteja obračajo proti sosednim otokom, ki se jih še ni dotaknil marsikdaj sumljivi blagoslov civilizacije. Vsakih par mesecev odplove iz Papeeteja vladna ladja, ki ima na krovu francoskega upravnika, g. Françoisa Hervéja. Ta se redno vozi na inšpekcijska potovanja in često ga spremljajo pose trnki, ki bi se radi seznanili s pravimi Polinezijci. V Francoski Oceaniji leži ogromno otočje, ki se razprostira preko tiaočev kvadratnih milj in obsega 80 ali več obroča-stih koralnih otokov, od katerih so nekateri čisto majhni. Mnoge med večjimi koralnimi čermi so vidne z ladje samo kratek čas, preden izginejo na obzorju in zato je otočje na morskih kartah označeno kot »Nevarno« ali »Nizko otočje«. Tam se dvigajo iz vodovja velike okrogle koralne čeri, ki so sestavljene iz verig majhnih otočkov. Ti otočki se blestijo kakor dragulji okrog globoke, sinje lagune. Mali otoki so obraščeni na gosto s kokosovimi palmami, a francoska uprava je presadila tja tudi kruhovce, bananovce, mangoje, citrone, marelice, agave z velikim uspehom im trudom. A navzlic temu bogastvu sadežev je treba domačinom uvažati mnogo živil. Tisti, ki nimajo denarja, mo- rajo živeti samo od rib in kokosovih orehov. Domačini imajo ogromen tek in nikoli ne vedo, kdaj naj z jedjo končajo. Kadar imajo denar, prirejajo velike slavnosti, ki jim je posledica ta, da v naslednjih dneh vsi otočani stokajo. Mnogi teh otokov izvažajo velike množine bisernic, ki jo nabirajo domači potapljači. Tu dobe tudi redko črno bisernico. Pravi biser pomeni za potapljača seveda majhno imetje. Na teh otokih zavzemajo biseri mesto zlata in ne najdeš niti enega potapljača, ki ne bi vedno znova stavil svojega življenja na kocko, samo da bi našel lep biser. Mnogi med najlepšimi biseri sveta izvirajo iz teh krajev, in sicer ne samo beli biseri, temveč tudi rožnati in včasi črni, ki predstavljajo najdragocenejše dragulje. Potapljači dosegajo globino 36 do 39 m in lahko ostanejo do 2 minuti pod vodo. Seveda ima do popolnosti razvito, lepo telo. Med potapljaško sezono postavijo na nekaterih otokih, ki slovijo po posebni obilici biserov in ki jih zato otočani še posebno radi obiskujejo, mnogo začasnih lesenih zgradb. V njih se otočani zabavajo z igro, godbo in plesom. Točilnice in prodajalne z vso mogočo kramo vzniknejo iz tal v pričakovanju, da bodo potapljači našli posebno dragocene bisere. ANEKDOTE Slavnega francoskega romanopisca Balzaca je neke noči obiskal vlomilec. Brez zadrege je nepovabljeni gost stopical po sobi in se končno z raznimi pripravami spravil nad pisateljevo mizo. Balzac ga je opazil, pa ga ni hotel motiti. Ko je vlomilec srečno odprl predal in začel brskati po njem, se je Balzac dvignil im se začel na ves glas smejati. Prestrašen se je vlomilec ozrl in po prvem pomirjenju vprašal: — Zakaj se pa smejete? Balzac ee ie še dolgo smejal, dokler ni končno odgovoril: • — Ker v temni noči iščete pri meni denar, ko ga niti jaz pri belem dnevu ne najdem ! ★ Svetovnoznani celist Pablo Casais bi bil rad tudi velik dirigent; v Barceloni ima svoj orkester. Nekoč se mu je izpolnila davna želja, da je lahko dirigiral filharmonični orkester na Dunaju. Na spored je uvrstil osmo Beethovnovo simfonijo in zahteval z orkestrom štiri skušnje. Dunajski filharmonični orkester je med najboljšimi in je preigral osmo simfonijo že tolikokrat, da bi jo lahko vsak član igral ,med spanjem'. Ko je prijatelj vprašal enega izmed najbolj užaljenih in tudi najbolj strupenih godbenikov, kakšen spored si je izbral Casais, je odgovorili: >Kaj bo Casais dirigiral, ne vem, toda mi bomo igrali osmo simfonijo!« & sla^km Problem 31 W. Hoffmann Prva nagTada švedske šahovske zveza 1931 Mat v 3 potezah Problem 32 Г O'Keefe častno priznanje »Brit Ches Mag-.« BteZNAMK E e®LPRIP0VEDU7E70- Dobrodelne znamke Poštna uprava Holandske Indije je izdala serijo znamk, čijih dohodek je name- njen dobrodelnim «vrham. Znamke so natisnjene v vrednotah po 2, 5, 12 % in 15 centov, njih prodajna cena pa znaša 3, 7 Уг, 15 in 20 centov. Liberijska znamka Priobčujemo zanimivo znamko republike Liberije. Besedilo, oziroma razlaga znamke je bila pomotoma objavljena že na str. 243 tekoče knjige. Rešitev problema 30 1. a2—a4!, b5 : a4; 2. Kc8—c7, a4—a3j 3. Lc6—a4, a3—a2; 4. Kc7—c6, a2—alD; 5. La4—b5+. Po 1. Kc7? sledi a4; 2. Ld5, Ka5; 3. Kc6, KbS, Kb4; 4. Le6, a6! 5. KM* К&З — гдтпјд^ Mat v 3 potezah LtCffi t!IS KUL5 HIDIMSII mmm Mi stokrat, še ne opaziš nobenega sledu o tem. Zrak gre vanj in iz njega, toda to ni njegova skrb. Vozovi drdrajo, poileg njega »e sliši kašelj, psi lajajo, stroji žvižgajo, povsod po svetu je neimir. Tam v daljavi je počil strel. Prav zdaj je bil nekdo umorjen, drugod stradajo in tapijo in krivice je toliko, toda niihče se j,i ne upre. Njegovo spanje ni kot naše, ko hočemo zibežati pred vsemi temi stvarmi in njihovo strašno sedanjostjo. Predstavljaj si, da je speče dekle oni popolnoma drugačni človek bodočnosti, o ka>t terem sanjamo včaai, ne da bi prav verjeJi vanj. Končno pa mora biti na koncu vseh novotarij tudi človek drugačen. Morda bodo imele naše vnukinje ali praivnukinje lica ,s katerih bo žarela večna sreča ali obratno? Morda bodo znali poznejši rodovi združiti ddbro in slabo in zbrati vse užitke zavesti v popolnem miru med spanjem. Pred kratkim je nctki filozof imenoval človeka pripravo za ustvarjanje -bogov (machine a faire des dieux). Speče dekle bi bila najdragocenejša sirovina za to dolgotrajno postopanje, ki se najbrže nikoli no bo končalo z uspehom. — st dih je globok in osvežujoč. Čeprav se mu sanja o zmedah teh let, se ni treba bati, da bi bilo preveč budno. Kar poglej! Takšna je v resnicil Vsa so še ne zbujena bitja. Pod čistim lokom obrvi počiva obraz, jasen in gladek. Celo na vekah ni nobene gube, ki pozneje neizbrisno beležijo milijonske poglede grdega. Čelo je čisto kot nepopisani val diktafona, pripravljen za sprejemanje. Tako se ti zdi, ko gledaš ves ta nerabljeni in sveži obraz, kot bi obračal liste praznega pisalnega bloika, kjer je ves papir tako čisit in bel, da kar vabi na pisanje. Tega miru namreč ne bo več. Ti sam, ki tako navdušeno občuduješ nedotaknjenost, boš prvi, ki jo bo izdal in spremenil. Morda jo zadnjič vidiš takšno! Usta so trdno zaprta, toda brez bridkosti, brez napora in brez namena, da bi kankoli zamolčala. Saj še nimajo kaj! * Sredi sveta leži in spi, brez strahu zase in še ni vse njegovo. Res je, zrak vsrkava, skazi gilo in piljuča, prav oni zrak, ki je in bo v vodi, v rastlinah, v siivih sobah in sto-tisočih drugih pljučih. Ko dibne desetkrat COPYOlûMT PIB BOX 6 С0РЕИИ46ЕГ« Pretnja »še en zgrešen strel in jaz postanem ve. getarljanec!« (»Nebelspalter«) mama, ali je res, da sem se rodil v decembru ?« »Seveda je res!« »Ampak, mama... v decembru so vendar štorklje v Afriki!« ______(»Everybody Weekly«) Adamsoitov iznajditeljski talent