^Hj^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ §113^ ^^jl^ ^^^^^i ^^n^^ iiS^^ i^^^i G L H S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna -»50 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma štiri ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici v Novem mestu številka 606-11/3-24 Štev. 19 (581) Leto XII. NOVO MESTO, 11. MAJA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg štev. 3 (vhod I? Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Casopisn« podjetje -Delo- v Ljubljani ZAPISKI Z OKRAJNE KONFERENCE ZVEZE BORCEV V NOVEM MESTU Neprecenljive zasluge Vsa družba, ki je plod naše revolucije, je dolžna skrbeti za borce — Humani odnos in iskrena pozornost odtehtata več kot materialne ugodnosti — Najpomembnejša naloga Zveze borcev: vnašanje duha revolucije v ves naš nadaljnji razvoj Jedro razprave in poročil na oikirajni konferenci ZB v Novem mestu se je preteklo soboto sukalo okoli skrbi za bor-ca-človeka. To ni slučaj; naša ljudska revolucija, začeta pred dvajsetimi leti, je bila vkljub vsem težavam polna pristne in svojstvene humanosti ter skrbi Za človeka. Spomnimo se samo izredne pažnje, ki so jo vse enote posvečale ranjencem. Poročilo predsednika OO ZB tovariša Maksa Valeta je nakazalo smer, v katero naj se razvija delovanje Zveze borcev NOB; mnogi delegati, še posebej pa gostje iz Ljubljane, pa Bo v razpravi te smernice obogatili. Skrbi za borca-človeka ne smemo pojmovati zgolj tehnično, kot obliko materialne pomoči bivšim borcem. Družba, V kateri živimo, je plod dela tn borb generacije, ki je žrtvovala toliko naporov kot red-kokatera v zgodovini. Zato vsi nekdanji borci lahko upravičeno trdijo: to je NASA DRUŽBA. Hitro, zelo hitro se razvija naš družbeni sistem, zato pa zahteva od vsakogar nenehno poglabljanje. Zaostati za razvojem samo za trenutek, lahko pomeni zaiti na stranpot ali odmreti. Veliko poslanstvo vseh borcev NOB je predvsem-v vnašanju duha revolucije, ki 60 jo začeli pred dvajsetimi leti, v današnji družbeni razvoj. Pri tej veliki nalogi jih ne more nadomestiti nihče, vsa družba pa jim je dolžna pomagati, da bodo lahko hitremu razvoju sledili, se vanj vključili in v njem aktivno sodelovali. Vprašanje borcev prav za to ni samo vprašanje organizacije ZB, ampak vse družbe, saj je nova socialistična družba plod njihovega dela. To naj se odraža v skrbi za staro partizansko mamico, ki životari nekje visoko v hribih v koči, ki je bila nekoč nenehno odprta partizanom. Odraža naj se v trudu za izobraževanjem borcev, v skrbi za otroke padlih in še živečih borcev, v skrbi za gmotni položaj ostarelih borcev in končno tudi v skrbi za to, da bomo poznejšim rodovom ohranili žive spomine na leta revolucije. Zakoni, ki te naloge vse družbe urejajo s pravne plati, so le ozek okvir. Zato naj bo pri reševanju konkretnih primerov osnovno merilo humanost. Zgolj z denarjem problemov borcev ne moremo reševati, ker se denar prej ali slej potroši. Zato moramo ločiti dvoje: borcem, ki so že ostareli, moramo zagotoviti to kar jim po predpisih pripada, hkrati pa jim nuditi kar največ možnosti, da bodo ostali v tesnem stiku z družbenim razvojem. Njihovega gmotnega položaja ne moremo reševati samo s predpisi o upokojitvi in tudi ne spekulativno, kot radi to delajo v nekaterih podjetjih z izgovori, češ »saj mu kot borcu pripada razlika, če mu damo manj. bo na 18 jurjev vseeno prišel...« Slabo smo se zahvalili borcu tudi z izjavo: nisi več sposoben .. . Primere ostarelih borcev moramo reševati življenjsko, pred upokojitvijo jim moramo zagotoviti prejem- ke, ki jim bodo zagotovili dostojno pokojnino. V borcih moramo gledati predvsem ljudi, ki so položili temeljne kamne današnje družbe. Vprašanje mlajših borcev moramo reševati drugače. Omogočiti jim .je treba polno uveljavitev v gospodarskem in družbenem - življenju. Potrebna sta njihovo sodelovanje in volja za napredek, saj bo to dvoje v njih vzbujalo zadovoljstvo. Pomoč družbe mora biti zato tukaj usmerjena predvsem v strokovno prekvalifikacijo. Pomagati jim moramo, da se bodo še naprej usposabljali po svojih sposobnostih. Odveč bi bilo tarnanje, da smo pri tem že veliko zamudile. Kdor želi napredovati, bo zamujeno še vedno lahko nadoknadil! Materialna sredstva ne morejo biti ovira. Zberimo podatke, izdelajmo predloge in pojdimo tako pripravljeni pred pristojne organe na občini in povejmo: to potrebujemo. Sistem izobraževanja odraslih nudi obilico možnosti. Kdor le hoče, lahko postane mojster, pa tehnik in tudi obratni inženir. V gospodarstvu nam najbolj primanjkuje srednjih strokovnih kadrov. Danes lahko to še rešimo z milijoni dinarjev, čez nekaj let pa bodo milijarde premalo. Programi za izobraževanje borcev naj bodo predvsem strokovni, ne strašimo s slovnico, z matematiko in z zapletenimi formulami tam, kjer to ni posebej potrebno! Kadar razpravljamo o otrocih padlih borcev, je razen ma- terialne skrbi še posebej potrebna dobršna mera ljubezni, razumevanja in pozornosti. Tem otrokom mora družba nadomestiti starše in jim oskrbeti vzgojo, ki ne bo v sramoto velikim ciljem, za katere so njih očetje in matere padli. Skromno, toda zelo potrebno opozorilo naj bo podatek, da le' .majhen del otrok padlih prejema v našem okra. ju štipendije podjetij! Prime; dveh deklet, otrok padlih borcev, ki v Novem mestu obiskujeta učiteljišče, ki sta zelo dobri učenki,''pa vsak dan v cerkvi kaže, da otrokom padlih premalo nadomeščamo starše. Vrzel bomo izpolnili le z neposrednimi stiki, z obiski in z razgovori, ki jim bodo najbolj neposredno dokazali, da jih družba ni pozabila. Ne bomo posebej govorili o spomeniškem varstvu, o dejavnosti ZB na zgodovinskem področju, o sekciji interniran-cev, o zdravljenju borcev, na kratko o vsem, 0 čemer so na konferenci razpravljali. Konferenca je prežeta z duhom revolucionarnosti ugotovila: bivšemu borcu moramo v današnji družbi dati prostor, ki mu kot začetniku in prvemu zidarju te družbe nedvomno pripada. Pokazala je pota in načine, kako bomo to dosegli, velik delež nalog p« 'bodo morali prevzeti DS, zadrcižni sveti, organi družbenega upravljanja in vse organizacije. Kadar bodo razpravljali o borcih, bodo morali ugotovitve konference v vseh primerih upoštevati in uresničevati. Razen domačih predstavnikov oblasti in družbenih organizacij so se konference udeležili tovariši: Niko Šilih, Franc Pokovec-Poki. Franc Kreso-Coban ter predstavniki OO ZB '<■/. Gorice, iz Celja in iz Ljubljane. Konferenca je prejela oozdravno brzojavko OO ZB iz Kopra, delegati pa so poslali pozdravne reso1twtJe predsedniku republike Josipu Brozu Titu, predsedniku ZB Jugoslavije Aleksandru Rankoviču-Marku in predsedniku Glavnega odbora ZB Slovenije Ivanu Mačku-Matiji. Predsednik republike tovariš Teto v Trebnjem V torek, 2. maja, jc ob 18. uri zavila z avtomobilske ceste v Trebnje kolona avtomobilov in se ustavila pred znano gostilno Šprin-ger. Iz avtomobilov so izstopili veselo nasmejani predsednik republike maršal Tito, predsednik Ljudske skupščine LRS Mihn Marinko, generalni podpolkovnik Milan Zeželj in organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček. Manjše število ljudi na cesti je v hipu spoznalo tovariša Tita; navdušeno so ga začeli pozdravljati. Najbolj presenečena je bila mati z otrokom v naročju; maršalov avtomobil se je ustavil tik ob njej, tovariš Tito je izstopil in pobožal otroka. Gostje so odšli na gostilniški vrt, kjer jim je Špringerjeva postregla z domačo salamo, s kranjskimi klobasami in pristnim dolenjskim cvičkom. Vest, da je maršal Tido na gostinskem vrtu, se je po Trebnjem hitro raznesla. Na cesti in ob vrtni ograji se je zbralo več sto domačinov in okoličanov, ki so bili srečni, da se je predsednik republike ustavil na malici v njihovem kraju. Pionirji so hoteli videti dragega maršala od blizu. Kljub opozorilom starejših, naj počakajo, da gostje pomalicajo, so se otroci zgrnili okoli muršalove mize in bili presrečni, da so v njegovi neposredni bližini. Iz vrst najmlajših državljanov jc šel k maršalu dvajset mesecev stari Tomažck. Ob ploskanju vseh navzočih je podaril tovarišu Titu šopek pomladanskih cvetic, v imenu trebanjskih pionirjev pa je dragega gosta pozdravila Smoletova Vasja in mu izročila šopek tulipanov. Pred odhodom jc tov. Špringerjeva povabila visokega Kosta, naj se še kdaj oglasi v Trebnjem. Tovariš maršal je nasmejan odgovoril: »Se pridemo, samo da vemo kje ste.. .•< Ko so gost:e odhajali z vrta, so jim Trebanjci naredili gost špalir. Ob ploskanju in iskrenem pozdravljanju so vstopili v avtomobile in se odpeljali proti Ljubljani in Bledu. Obisk maršala Tita je bil za Trebanjce velik dogodek. V gostilni pri Springerju in drugod se ves večer ni govorilo o drugem kot o obisku predsednika republike. Špringerjeva mora vedno na novo pripovedovati o visokem obisku. — Na sliki: tovariši Tito, Marinko in Žeželj. (Foto: Nace Bukovec, Trebnje) 155.515 prebivalcev v okraju Ze pred prvim majem so bili znani prvi rezultati nedavnega popisa prebivalstva naše države: 1,521.356 več nas je kot pred 8 leti. S številko 18,512.805 smo stopili v devetnajsti milijon in če se bodo uresničila predvidevanja stati-slikov, bo imela Jugoslavija čez 5 let, se pravi leta 1966, že nekaj nad 20 milijonov prebivalcev. Po številu prebi- Obvestilo Zveze borcev iz Semiča Pogled na delegate ZB med okrajno konferenco, kjer so budno spremljali poročila in razpravo. Kmalu po začetku jih je iznenadila delegacija treh gojenk internata za otroke padlih borcev iz Bršlina, ki so konferenci v prisrčnem nagovoru zaželele obilo uspešnega dela in obdarile delovno predsedstvo s slovenskim simbolom — šopkom rdečih nageljnov in rožmarina. 12. in 13. maja dve veliki mladinski proslavi V letošnjem jubilejnem letu nam ne manjka prireditev, saj je iz zgodovine NOB toliko svetlih spominov in trenutkov, ki ne smejo iti v pozabo. Vsekakor je tudi mladina poklicana, da te spomenike čuva in se jih spominja. Tako bodo študentje strojne fakultete iz Ljubljane imeli na Bazi 20 v petek, 12. maja, svojo prireditev za 20. obletnico revolucije. Udeležilo se jo bo okli 600 študentov in približno enako število mladine iz novomeškega okraja. Ogledali si bodo Bazo 20 in Stare žage. obenem pa bodo imeli prireditev, na kateri bo govoril tov. Franc Pirkovič. Seveda bc pri programu sodelovala tudi naša mladina. VREME od 11.-21. maja 1961 Okrog 14. maja trajen dež z ohladitvijo. Drugače bo približno do 18. maja v glavnem sončno vreme s pogostimi nevihtami. Nekako od 19. maja dalje dolgotrajno deževje in hladno. V. M. Pred kratkim oživela sekcija naših študentov v Zagrebu bo imela svojo prvo večjo prireditev v soboto, 13. maja, na Sljemenu pri Zagrebu. Za pokroviteljstvo so prosili org. sekretarja ZKS tov. ing. Jožeta Legana, ki bo prižgal partizanski ogenj. Študentje pa bodo prejeli klubske izkaznice. Sd. Seminar o finansiranju šol 9. maja je bil v Novem mestu v prostorih izobraževalnega centra enodnevni seminar, ki so se ga udeležili upravitelji šol iz novomeškega okraja, predsedniki občinskih svetov za šolstvo, predsedniki odborov za sklade in predstavniki političnih in družbenih organizacij. O šolskih problemih, o novem finansiranju šol in o šolskem samoupravljanju sta govorila predsednik republiškega sveta za prosveto in kulturo tovariš Vlado Majhen in podpredsednica OLO v Novem mestu tovarišica Vilma Pirkovič. Več bomo o seminarju poročali v prihodnji številki. Danes občinska konferenca ZKS v Črnomlju V prosvetnem domu v Črnomlju se bo začela danes ob 8.30 občinska konferenca ZKS. Poročilo o delu občinskega komiteja ZKS za razdobje od maja 1959 do maja 1961 so dobili delegati že pred konferenco. Miloš Jančič, nov' predsednik okrajnega odbora ZB Na sobotni okrajni konferenci Zveze borcev NOV so delegati izvolili nov odbor in nadzorni odbor; za predsednika je bil izvoljen tovariš Miloš Jančič. Izvoljeni so bili tudi delegati za IV. kongres ZB Jugoslavije: Niko Šilih. Lojze Colarič. Franc Košir. Martin Pavlin, Janez Potočar. Martina Petrič in Miha Po-črvina. Priznanje novomeški Mlekarni Na I. jugoslovanski kmetijski razstavi v Novem Sadu so pred dnevi razdelili nagrade za najboljše razstavljene pridelke in kmetijske izdelke. Med nagrajenci mlečnih proizvodov je tudi »Mlekarna« iz Novegr. mesta, ki je dobila za razstavljeni sir »bel paese« nagrado 60.000 dinarjev in diplomo. Krajevni odbor Zveze borcev NOV v Semiču je sklenil, da bo za dvajsetletnico revolucije postavil v Semiču spomenik vsem, padlim v NOB, in drugim žrtvam fašizma. V ta namen zbira podatke o padlih oz. umrlih borcih in aktivistih s kratkimi življenjepisi pokojnikov. Prav tako zbira odbor podatke o vseh dogodkih iz let NOB s področja bivše občine Semič. Odbor prosi nekdanje borce in aktiviste, da prispevajo za lokalno zgodovino Semiča med NOB svoje spomine, podatke in zapiske. Krajevni odbor zbira tudi prispevke za gradnjo spomenika; pošiljajte jih na naslov: Krajevni odbor Zveze borcev, Semič, oz. na tekoči račun: 606-16/656-39. Odbor hkrati obvešča vse člane ZB s svojega področja, da bo začel prihodnji teden z urejevanjem grobišča Duh pri Semiču. Prostovoljci naj se javijo svojemu odborniku oz. tajniku Dcrgancu. Nujno sporočite imena pokopanih pri Duhu hkrati s soglasjem za prekop njihovih posmrtnih ostankov. valstva smo danes 26. država na svetu. Seveda nas najbolj zanimajo naši domači, »ožji« podatki o nas samih. Točnih številk nam statistika seveda v tako kratkem času še ni mogla dati, vendar pa je elektronska »kuhinja« v Beogradu že povedala tudi podatke za posamezne okraje in občine. Danes živi v Sloveniji 1,584.368 ljudi, novomeški okraj pa je imel na dan popisa 155.515 ljudi; po občinah je stanje sledeče: Brežice 25.163, Črnomelj 16.817, Metlika 6.835, Novo mesto 44.548, Sevnica 18.644, Trebnje 17.158 in Vidcm-Krško 26.314 prebivalcev. Zanimivo je, da je živelo na področju sedanjega novomeškega okraja leta 1953 161.184 ljudi. Številke povedo, da nas je v okraju po 8 letih 5.669 manj, kar kaže na izseljevanje ljudi izven okraja. V vseh občinah v okraju živi danes manj ljudi kot v letu 1953. Znaten prirastek imajo občinska središča, vendar vseh podatkov še nimamo pri rokah. Medtem ko je imelo na primer Novo mesto 1. 1953 5.134 prebivalcev, jih ima zdaj 6.844 (računano je samo ožje mesto, brez okoliških vasi, torej le strnjeno mestno naselje). V okraju imamo 42.439 gospodinjstev, pred 8 leti pa jih je bilo 39.740. O drugih številkah zadnjega popisa prebivalstva bomo ob priložnost poročali še kaj več. Počastitev Gagarina Poštne uprave štirih držav bodo izdelale znamke, posvečene prvemu kozimonavtu. Po svojem vesoljskem potovanju je Gagarin prejel toliko brzojavk, da bi iz njih lahko naredili papirnato kačo, dolgo 4 tisoč kilometrov, je izjavil direktor brzojavnega urada v Moskvi. Prvi diplomski izpit na ESš v Novem mestu 27. aprila je diplomiral na ESS z odličnim uspehom tovariš Jože Smajdek, pomočnik direktorja Narodne banke v Novem mestu. Čestitamo! Gostinci o svojih problemih Zdaj ima sleherno gostišče, ki zadovolji gosta, dovolj prometa — Zasebniki v okraju bi lahko precej zaslužili tudi z oddajanjem sob turistom — Za prikupnost gostišč je treba dostikrat le malo denarja, pa veliko dobre volje in čuta odgovorno sti, da je turizem pomembna gospodarska panoga Konec preteklega meseca je bil v Novem mestu izredni občni zbor okrajne gostinske zbornice. V zelo živahni razpravi po poročilu, ki ga je dal predsednik zbornice Rudi Pintar, je sodelovalo več gostincev in gostov, med njim. tudi predsednik republiške gostinske zbornice Davorin Fer-ligoj in predsednik okrajnega ljudskega odbora Niko Belo-pavlovič. VEČJI PROMET V GOSTINSTVU JE ODSEV VIŠJEGA STANDARDA Splošni gospodarski in družbeni napredek se močno kaže tudi v povečanem prometu v gostinstvu. Vse več avtomobilov in drugih prevoznih sredstev ter vse pogostnejši izleti gospodarskih in družbenih organizacij ter posameznikov so pripomogli k večjemu prometu v gostinstvu, hkrati pa kažejo, v katero smer naj b'i se razvijalo naše gostinstvo. To in ugodni ekonomski instrumenti, sproščeni sistem delitve celotnega dohodka, nov način nagrajevanja sc^in bodo imeli na poslovanje gostinskih organizacij še posebno ugoden vpliv, zato sta dosegla gostinstvo in turizem na področju okraja v preteklem letu največji povojni vzpon. Z minimalnim povečanjem kapacitet (Otočec. Šmarješke Toplice) je gostinstvo preseglo plan za 36,4 odstotke, v primerjavi z letom 1959 pa je doseglo večjo realizacijo za 35 odstotkov (od 946 milijonov dinarjev v letu 1959 na milijardo 273,5 milijonov v lanskem letu). Promet pa bi bil še večji, če ne bi bilo nekaj zelo negativnih pojavov, kot so črni vinotoči, veselice posameznih družbenih organizacij, prikrivanje prometa zasebnih gostincev in nagel porast bifejev gospodarskih in družbenih organizacij. OSKRBA JE SEPALA »V preteklem letu je predvsem šepala preskrba z brezalkoholnimi pijačami in pivom. Krivda ni toliko v pomanjkanju teh pijač, amPak v nesposobnosti komercialne službe oskrbovalnih podjetij« ugo- tavlja poročilo. V razpravi je bilo poudarjeno še, da nekateri nepotrebni prevozi občutno podražujejo pijače (primer: kokta iz Novega mesta potuje v Karlovac in iz Karlovca v Belo krajino, namesto da bi potovala direktno v Belo krajino). Sklenjeno je bilo. naj bi podjetja, ki proizvajajo pijače, uvedla tudi dostavo do gostišč — nekakšne krožne vožnje, kjer bi pijače dostavljali, hkrati pa pobirali prazno embalažo. PRIVLAČNIH PRIVATNIH GOSTIŠČ SE VEDNO MALO Od izdaje predpisa o minimalni ureditvi in opremi s?o-(Nadaljevanie na S strani) DOLENJSKI LIST Stev. 19. (5$3 V času, ko ni izšel Dolenjski list, se je zvrstilo lepo število pomembnih dogodkov, izmed katerih bomo omenili le najvažnejše; tiskovna konferenca o stanju posevkov v naši državi, posvetovanje o novem finansiranju na področju prosvete, razgovor Svetozarja Vukmanovića z urednikom Borbe o ekonomskih enotah in posvetovanje o izobraževanju žensk. Posvetovanja o novem finansiranju na področju prosvete so se udeležili predstavniki Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, sekretariata ZIS za prosveto in kulturo ter drugih institucij. Podrobno so obravnavali prve izkušnje v uveljavljanju splošnega zakona o finansiranju šolstva. V referatu Krste Crvenkovskega, sekretarja sekretariata ZIS za prosveto in kulturo je bilo med drugim poudarjeno, da po zakonu politično teritorialne enote iz Več sredstev za šolstvo svojih dohodkov letos za šole, ki jih finansirajo, ne morejo določiti manj sredstev, kakor so jih odobrile za iste namene lani. Skupna vsota družbenih sredstev, ki se bodo v prvem letu novega načina finansiranja akumulirala za šolstvo, pa bo nedvomno večja od lanske. Nov način finansiranja bo omogočil povečati sredstva za izobraževanje tudi v nerazvitih krajih. Naša zakonodaja namreč upošteva dejstvo, da je treba na sedanji stopnji našega razvoja zagotoviti določeni standard izobraževanja, predvsem na ravni obvezne osnovne šole, zato nobeno področje ne bo zapostavljeno. Na tiskovni konferenci o stanju posevkov je sekretar ZIS za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Slavko Komar dal izjavo, v kateri je opozoril, da je zaradi suše nujno potrebno dodatno pognojiti posevke z umetnimi gnojili. Ce so se družbena posestva, zadruge in kmetovalci ravnali po teh napotkih, potem smo posledice suše precej ublažili in bo tudi letos pridelek čimvečji. Kaže pa posebej podčrtati naslednji pouk: kjer so uporabljali agrotehniko, zemljo globlje preorali in pravočasno opravili setev, škoda ni občutna. Ta ugotovitev velja predvsem tudi za Slovenijo, kjer je stanje ozimne pšenice dokaj dobro. Občinski ljudski odbori so za svoja območja predpisali minimalne agrotehnične ukrepe in tako so kmetje posvetili večjo pozornost globokemu oranju in Dognojevanju zemlje z umetnimi gnojili. Zanimiv je bil razgovor Svetozarja Vukmanovića, predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, z urednikom Borbe o ekonomskih enotah. Med drugim je dejal, da so doslej mnoga podjetja postopno uvajala ekonomske enote In pri tem dosegala lepe uspehe. Ekonomske enote so najprej oblikovale osebne dohodke po proizvodnji, večidel v naturalnih količinah, potem pa so dobile pravico do udeležbe po ekonomskih rezultatih, doseženih z znižanjem proizvodnih stroškov. Toda izkušnje kažejo, da bo treba storiti še korak naprej: na temelju novih družbeno ekonomskih odnosov oblikovati tudi novo moralo. To je področje za aktivno delovanje socialističnih sil: sindikatov, Socialistične zveze in drugih. Delavcem, ki zaostajajo aH ki ne znajo delati, bo treba pomagati in jih usposobiti. Nova morala pa ne bo dovoljevala kolektivu, da bi podpiral ne-delavnc ljudi ali pa trpel pretisocialistične pojave. Uspešni konferenci žensk Jugoslavije v Zagrebu se je pred dnevi pridružilo posvetovanje o splošnem in strokovnem izobraževanju žensk, ki ga je organizirala vrsta zveznih ustanov in družbenih organizacij. Udeleženci so ugotovili, da so bile ženske v stari Jugoslaviji glede pravic izobraževanja zapostavljene, kar je pustilo globoke sledove. Danes so možnosti mnogo večje, toda stanje še vedno ni zadovoljivo. Podatki o strokovnem usposabljanju žensk iz novejšega časa kažejo, da so razlike v kvalifikacijski sestavi moških in žensk čedalje večje, namesto da bi se manjšale. Zaradi tega bo treba v prihodnje povečati prizadevanja za splošno In strokovno izobraževanje žensk. Možnosti za odpiranje novih delovnih mest za ženske sa velike, saj hoino v naslednjem obdobju — do leta 1965 — povečevali število zaposlenih vsako leto povprečno za okrog dve sto tisoč. Tovarna jedilnih in tehničnih o »S0HČniCa« Domžale © NUDI CENJENIM POTROŠNIKOM PRVOVRSTNA • JEDILNA OLJA, RASTLINSKA TEHNIČNA OLJA 9 IN OLJNE POGAČE, KI SO ODLIČEN DODATEK 0 2IVTNSKI KRMI. GOSPODINJAM ZLASTI PRIPOROČAMO, DA V TRGOVINAH ZAHTEVAJO NASE PRIZNANO NAMIZNO JEDILNO OLJE »BISER« v LITRSKIH STEKLENICAH. B Pričakujejo, đa se bođo al-žirsko-francoska. pogajanja o ■ premirju v Alžiriji začela med 15. In 22. majem v mestecu I Evianu pri Ženevskem jezeru. Prva pogajanja so preprečili I atentati francoskih skrajnežev v Evianu ln generalski puč v I Alžiru, po neuspehu tega puca očitno ni več nobene ovire za I začetek teh pogajanj. j P V Kairu se Je končala konferenca zunanjih ministrov Sest afriških držav Gane, Gvineje, ZAR, Malija, Maroka ln Alžirije. Glavni uspeh konference vidijo opazovalci v tem, da J8 I Se bolj utrdila enotnost afriških dežel in še bolj konkretizirala skupno politiko teh dežel v I Afriki ln v svetu. B Novi generalni sekretar ' NATO Dirk Stikker Je na za-I četku prve seje sveta ministrov j Atlantskega pakta v Oslu dejal, I da »mora NATO prispevati ve-1 like napore, da bi s stalnimi i ln odkritimi posvetovanji ie j bolj vskladil zunanjo politiko j včlanjenih držav pred važnimi ln morda odločilnimi novimi I dogodki«. I n Približevanje splošnih volitev v Turčiji, čedalje bolj oživlja dejavnost političnih I strank ln njihov boj za vpliv. ) V napetem vzdušju ima največ upanja na zmago na volitvah \ Inoniijcva republikanska stran-I ka. iji-3 £Ob Motorist podlegel poškodbam 2. maja ob 13.40 se je zgodila na cesti pri Dolenjem Leskovcu pri Brestanici huda prometna nesreča. Jožo Kozina iz Podvrha pri Sevnici se je na ravni ln gladki cesti iz neznanega vzroka zaletel, z motornim kolesom S-2532 v kup gramoza ob robu ceste. Dobil je hude poškodbe ln je bil prepeljan v brežiško bolnišnico, kjer je ponoči podlegel poškodbam. Na motornem kolesu le 'Škode z-i 30.000 dinarjev. OBJAVE — RAZPISI ^OBVESTILA Smrtna nesreča s clanovodikom 26. aprila popoldne Je pasel 12-letni Vinko Kralj na Blatniku pri Dobličah živino. Med pašo je našel clanovodlkovo ampulo, Jo vtaknil v usfa in pregrlznll. Bil je takoj mrtev. Clanovodlkovo ampule so nastavljali lovci, da bi zastrupili lisice. Ta ampula ln morda še kakšna Je ostala v gozdu še od zime. Starši in lovci bi morali otroke opozoriti, da so ampule smrtno nevarne, lovci pa bi morali ampule pobrati. Clanovodlk Je bil kot , strup za polaganje živalim pred kratkim prepovedan, ker se Je z nJim dogodilo že več nesreč. Tretje cepljenje proti otroški paralizi v občini Novo mesto Tretje cepljenje predšolskih otrok, rojenih od leta 1954 do leta 1960 proti poliomvelitisu (ohromelosti) bo na območju občine Novo mesto v drugi polovici maja 1961 po sledečem razporedu: Območje Zdravstvenega doma Novo mesto: Novo mesto - Otroški dispanzer 19. in 22. maja ob 15. uri; Kronovo - 22. maja ob 9.30 pri Prešernu; Ločna — 19. maja ob 9.30 pri Beru-su; Dolž - 20. maja ob 9. uri v Stopičah; Bršlin - 18. maja ob 11.30 v Zdravstvenem domu. V naslednjih krajih bo cepljenje v osnovnih šolah: Smarjeta — 22. maja ob 8. url; Otočec - 19. maja ob 9. uri; Gabcrje -.22. maja ob 8. uri; Brusnice - 23. maja ob 9 uri; Mali Slatnik - 23. maja ob 10. uri; Stopiče — 20. maja ob 9. uri; Podgrad - 20. maja ob 8. uri; Kar-teljevo - 19. maja ob 8. uri; Globo-dol - 18. maja ob 8. url; Mirna peč - 18 maja ob 9.30: Birčna vas - 23. maja ob 8. url; Smihcl - 20. maja ob 8. url; Prečna — 18. maja ob 11. uri; Bela cerkev - 22. maja ob 10. url. Območje Zdravstvene postaje Straža-Toplice: Straža - 15. maja ob 14. url v ambulanti; Toplice - 16. maja ob 14. uri v ambulanti. V osnovnih šolah: Soteska — 13. maja ob 17. url; Poljane - 16. maja ob 16.30; Gor. Sušice — 17. maja ob 13. uri; Laze - 17. maja ob 16.30. Območje Zdravstvene postaje Šentjernej: Cepljenje bo povsod v osnovnih šolah: Šentjernej - 22. maja ob 8. url; Skocjan — 23. maja ob 13. uri; Drča - 24. maja ob 13. uri; Oreho-vica - 24. maja ob 14. uri; Zame-ško - 24. maja ob 15. url. Območje Zdravstvene postaje Žužemberk: V Žužemberku bo cepljenje 3. junija ob 9. uri v prostorih Zdravstvene postaje, po drugih krajih pa bo v osnovnih šolah: Sela-Sum-berk - 29. maja ob 13.30; Smihcl - 29. maja ob 18. url; Ajdovec -30. maja ob 13. url; Dvor - 30. maja ob 16. url, Prevole - 31. maja ob 15. uri; Sela - Hinje — 2. Junija ob 14. uri; Lipje - 2. junija ob 16. uri. Za cepljenje šolskih otrok bodo zvedeli starši preko uprave posameznih šol. Vsak otrok naj prinese s seboj kovinsko žličko, ker bo cepljenje v obliki kapljic. Starše prosimo, naj pri tem cepljenju poravnajo svoj prlspeveJc, ki znaša za vsa tri cepljenja 400 din. ObLO Novo mesto Razpis »PEKARIJE« Upravni odbor obrtnega podjetja -PEKARIJA« V NOVEM MESTU razpisuje delovno mesto SAMOSTOJNE PRODAJALKE KRUHA v poslovalnici š*. 2 na Cesti herojev 4. Pogoji: kvalificirana trgovska delavka, poštena, z nekaj prakse. Deljen delovni čas. Plača po pravilniku. Nastop službe 30. junija 1961. Pismene ponudbe pošljite na upravni odbor -Pekarije«, Novo mesto. Zadružna hranilnica in posojilnica, Novo mesto obvešča stranke, da bo z 20. majem 1961 prenesla vse svoje poslovanje nranilne službe in potrošniških kreditov na Komunalno banko v Novem mestu, kjer se bodo ti posli vodili dalje. Stranke prosimo, da se od 21. maja dalje obračajo v navedenih zadevah na Komunalno banko. Istočasno obveščamo svoje komitente, da se z istim dnem prenesejo na Narodno banko, podružnico v Novem mestu, vsi žiro računi, računi skladov in plačilni promet, medtem ko se posli kratkoročnega ln dolgoročnega kreditiranja prenesejo na Komunalno banko v Novem mestu. Razpis delovnega mesta Upravni odbor in komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij INDUSTRIJE PERILA — NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto SALDOKON1IS1A Pogoj: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z nekaj leti prakse. — Plača po dogovori Zavod za stanovanjsko izgradnjo. Novo mesto razpisuje natečaj za zasedbo naslednjih prostih delovnih mest: 1. 2 gradbenih tehnikov za nadzorno službo Pogoj za sprejem Je najmanj petletna praksa s strokovnim Izpitom in pooblastilom. 2. Računovodje. Pogoj za sprejem je srednješolska izobrazba s petletno prakso v finančni stroki. 3. Admlnlstratorke. — Pogoj za sprejem je dokončana administrativna šola z dveletno prakso. Plača se določi po pravilniku o plačah zavoda. Prošnje z življenjepisom pošljite na Zavod za stanovanjsko izgradnjo — Novo^ mesto, Novi trg št. 9, najpozneje do 23. maja letos. Razpis delovnih mest Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ŽELEZNIŠKEM TRANSPORTNEM PODJETJU, NOVO MESTO, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Referenta za upravne In pravno posle. Pogoj: pravnik z u- strezno prakso v gospodarstvu. 2. Sekretarja sekcije. Pogoj: pravnik ali uslužbenec z višjo strokovno izobrazbo in ustrezno prakso v gospodarstvu. 3. Več gradbenih tehnikov za delo v upravi sekcije ln na terenu. Pogoj: dokončana tehnična srednja Sola, urejena vojaščina. 4. Več snraoMoJnlh knjigovodij. Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola s prakso ali u-službenci z večletno prakso v knjigovodstvu. Nastop službe takoj. Plačilni ln ostali pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite splošni službi železniškega transportnega podjetja, Novo mesto. Ljubljanska 5, do 23. maja 19CI. »A L M I R A« Alpska modna Industrija RADOVLJICA nudi cenjenim odjemalcem in potrošnikom razen svojih standardnih volnenih pletenin, nogavic in' uslužnega barvanja volnene preje tudi bombažno trikotažo, ki je zadnji krik mode. Elegantne ženske obleke, puloverji in moške srajce, so r.ovi praktični ln hvaležni izdelki v naravni in modni barvi, obs'ojni proti pranju in svetlobi, za kar jamčijo lndantren barvila. Zadovoljil', bodo vsakega potrošnika! Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: gloga-belega trna-medvedove hruškice, male marjetice, divjega kostanja brez debelega stebla, ranjaka, akacije, bele deteljice, rdeče deteljice. List: gozdne jagode, ozko-listnega trpotca, širokolistnega trpotca. Rastlino: krvavega mlečka, kopitnika, s korenino, orlice, smolnice. grenkuljice, vodne kreše, navadne ramšele, grenke ramšele, ženiklja, zdravilnega jetičnika. Korenine; male norice, bodeče neže-kompave, sladkih koreninic, regrata (samo rumenega), pekoče koprive, re-pinca, arnike, srčne moči. Lubje: češmi novih korenin, krhlike. Razno: glogovi vršički s cvetom. Pohitite z nabiranjem! Razen navedenih zelišč odkupujemo šc nekatera v manjših količinah. Navodila in cene dobite v vaši zadrugi ali pri GOSAD, skladišče, Novo mesto. Slakova ul. 8. KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. BREŽICE razpisuje NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 1. KNJIGOVODJE (soidckonilst in blagovni) 2. ADMINISTRATIVNE \?M\ 3. LESNEGA MANIPULANTA Vsa delovna mesta so za upravo zadruge. Pod točko 1. srednja sitrokovna izobrazba v knjigovodstvu, pod točko 2. nižja Izobrazba z znanjem strojepisja, pod točko 3. delovno mesto za lesno skladišče Brežice. Strokovna izobrazba s prakso. Osebni dohodki no pravilniku. Stanovanja niso na razpolago Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. — Lastnoročno pisane ponudbe pošljite upravi zadruge. Slabo porabljeni milijoni Brežišika opekarna ima letos V načrtu izdelati 4,5 milijonov opečnih enot. Plan je za 10,5 odstotkov večji, kot je bil lani. Človek bi na prvi pogled rekel: -Lep uspeh. Napredek. Le tako naprej!* Toda žal ni povsem tako. Opekarna ima letni plan 4,5 milijonov opečnih enot, medtem ko je zmogljivost krožne peči 8 milijonov opečnih enot na leto, prav tolikšna pa je tudi zmogljivost sušilnice. Ozko grlo predstavljajo stroji (stiskalnice, mlini, dodajalci jn mešalci) in prav zato ne morejo do kraja izkoristiti zmogljivosti krožne peči in sušilnice. Proizvodnja je torej za polovico manjša, kot bi lahko bila. Kljub temu pa je v opekarni zaposlenih precej ljudi več, kot bi jih bilo, če bi imeli stroje. In vendar nakup strojev ne bi bil tako velik izdatek, če upoštevamo, da bi se proizvodnja podvojila. Stroji bi veljali le 40 milijonov dinarjev, medtem ko je stala krožna peč preko 100 milijonov dinarjev. Seveda se bomo takoj vprašali,, kdo je predvidel povečanje zmogljivosti krožne peči in sušilnice, povečanja zmogljivosti strojev pa ne, in kdo je dal posojilo za polovično rekonstrukcijo. Pojasniti moramo takoj, da je bil investicijski program odobren po starih cenah, nove pa so bile seveda večje — tako je denarja za stroje zmanjkalo. Kljub vsemu pa tako gospodarjenje ni opravičljivo.- Prav zaradi takih, polovičnih investiranj je proizvodnja manjša, stroški večji in zato tudi proizvodi dražji. Posebno naraščajo cene gradbenega materiala. To pri takem načinu gospodarjenja res ni čudno. Kot ironija vsemu pa je slišati, da tu in tam razmišljajo o gradnji novih opekarn ali pa jih že grade. Stale bodo verjetno več kot 40 milijonov dinarjev, proizvodnjo pa bodo imele najbrž manjšo od 4 milijonov opečnih enot. Ne trdim, da niso danes potrebne nove opekarne, nasprotno — mislim ■ celo, da bi jih bilo potrebno graditi, ker ne kaže, da bo tempo graditev v Jugoslaviji popustil in bodo torej opekarne še donosna podjetja. Vendar ne bodo nikoli donosna, če jih bomo zgradili do polovice in potem začeli graditi nove do polovice. Dokončajmo najprej eno in potem začnimo graditi drugo, če hočemo imeti večjo proizvodnjo, manjše stroške in donosna podjetja, kar bo vse vplivalo tudi na našo življensko raven. P. BARVA NE OPRAVIČUJE Pred dnevi sta sc pred okrajnim sodiščem v Trebnjem zagovarjala logarja pri Lesni poslovni zvezi v Novem mestu. Obtožnica je navajala, da sta J. iz Stranje vasi pri Dobrniču in K. z Vrbovca kot logarja pri omenjeni poslovni zvezi zlorabila svoj položaj. 2c v zimskih mesecih 1959 sta J. in K. kupila go«l, v katerem je bilo najvoč bukovih dreves. V začetku 1960 sta dobila sečno dovoljenje za manjšo količino lesa. J. in K. pa sta kar pohitela, čeprav bi kot logarja morala vedeti, da je sečnja dovoljena do marca meseca. Ker sta logarja pričela sekati že januarja, je bilo kaj sumljivo, da pri stvari nokaj ni v redu. Loga.-ja s'a meni nič tebi nič na svoj odloK začela marljivo podirati bukev za bukvijo in v kratkem času spravila na tla 200 kublknv bukove hlodovina in skoraj povsem očistila drevje na pol-hektarski gozdni površini tier Us prodala. Razumljivo je, da so jima kmalu prišli na sled •n ju je p-\stojno sodišče tudi obsodilo: oba sta dobila po SO dni zapora in plačala vsak po 100 tisočakov. ■ Kar čudno se Sliši, da take ljudi še srefamo Zamislimo si, kaj bi bilo, če bi bili vsi logarji taki In vsi ljudje logarji? Z. .ZUElfiHJEPOLITIčHI TEDENSKI PREGLED PobHuI a o razorožiti Po najnovejših vesteh je bil dosežen sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo, da se bodo pogajanja o razorožitvi med obema velesilama nadaljevala letos julija. Ta pogajanja so bila pred letom dni prekinjena. Vest je sicer vzbudila nekaj upanja in odobravanja, nikakor pa ne navdušenja ali pretiranega optimizma, ker je bila svetovna javnost v zadnjih petnajstih letih prevečkrat razočarana. In vendar je treba pozdraviti vsak nov poskus, da bi se resno načelo to osrednje vprašanje današnjega sveta. Tako jc treba tuđi gledati na novo ameriško-sovjetsko pobudo, čeprav v tem trenutku ne obeta dosti. Ameriško-sovjctski načrt je približno takle: junija letos naj bi še začela p°~ svetovanja o proceduri »po diplomatskih kanalih«. Naslednji mesec naj bi se velesile sporazumele o sestavi konference, ki naj bi obravnavala razorožitev. Avgusta naj bi se začela pogajanja na konferenci, katere sestavo bi prej določile velesile. V Laosu je prišlo dejansko do premirja, čeprav vojaška pogajanja med delegacijama obeh strank še niso rodila Inobenega sadu. Se bolj nejasen je politični položaj, čeprav se bo 12. maja začela v Ženevi konferenca o Laosu. Se daleč je do sporazuma o sestavi nove la- oske vlade in slišali je glasove, da utegneta priti v Ženevo kar dve laoški delegaciji, če že ne tri, namesto ene. Laoški kralj baje skuša sestaviti vlado, ki bi jo vcdil sam in vanjo sprejel zastopnike vseh laoskih stmj, čeprav nihče ne ve, po kakšnem ključu naj bi se to zgodilo. Obstaja celo nevarnost, da bi prišlo do delitve Laosa na dva dela, oziroma na dve interesni sferi, kar bi seveda ne pomenilo rešitve tega vprašanja. Bomboko na tiskovni konferenci V Coquilhatvillu povedal, da bodo Mojza Combeja postavili pred sodišče zaradi zločina proti državi, oziroma zaradi veleizdaje. Dodal je, da bodo Čombeja sodili zaradi pobijanja ljudi iz plemena Baluba v Severni Katangi, zaradi upora proti osrednji vladi — po navodilih iz tujine — saradi nezakonitega prisvajanja letal, streliva in denarja Ieopold-villskega režima itd. Bomboko je tudi Sccesionistični »ministrski predsednik« kongoške pokrajine Katange se jc ujel v past, čeprav je kazalo, da je najbolj zvit in najbrezobzirnejšj kongoški politik. Znano je, da je že več dni ujetnik Mobutujevih vojakov, ki mu ne dovolijo, da bi se vrnil v Ellsabethville. Sprva so uradni zastopniki leapoldvill-ske vlade izjavljali, da Combe ni ujetnik in da mu samo zato ne dovolijo oditi v Katango, ker bi ga radi prisilili, da bi konstruktivno sodeloval na konferenci kongoških politikov v Coquilhatvillu. Toda ton izjav leopoldvillskih zastopnikov jo postajal čedalje ostrejši, dokler nI zunanji minister leopoldvillske vlade dejal, da so oblastva v Katangi »nezakonito-« umorila Patrica Lumumbo, ki bi moral priti pred sodišče. Značilno je, da je zadnjo obtožbo izreke! zastopnik tiste vlade, ki je Lumumbo izročila v »varstvo« disidentu Combeju, dobro vedoč, kakšna usoda čaka Lumumbo v Combcjevih rokah. Toda vse kaže, da bo leopoldvillski režim skušal zdaj ubiti dve muhi na en mah: znebiti se nevarnega tekmeca iz Katange, hkrati pa ga obtožiti za zločin, ki je pretresel ves svet, za umor Lu-mumbe, za katerega je leopoldvillski režim prav tako odgovoren kot odpadnik Mojz Combe, TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED m Podjetje »Tito« Iz Vogošče pri Sarajevu bo letos poslalo na trg 65.000 motornih koles znamke »Pretiš«. Razen nekaterih manJSih delov bo ves material domaČega porekla. ■ Pred dnevi Je začel kolektiv solkanske Industrije apna graditi dve novi peči za apno. Dnevna zmogljivost obeh bo 60 ton. Peči. ki Jim bosta kasneje sledili še dve novi, bodo zgradili Se letos. S tem se bo proizvodnja živega hid-riranega apna precej povečala. šofer brez izpita se |e zaletel 2. maja ob 8. url se Je z motornim kolesom po glavni ulici v Vid-mu-Krskem peljal vinjeni Mihael :;epe. ki Je vozil brez Izpita. Na ostrem ovinku Je zapeljal s ceste na hcdnlk ln se zalefel v hišo. Mo-'orist ln sopotnik Anton Mohor sta bila laze poškodovana. Elektrika ga jc ubila 4. maja ob približno 15. urt se je smrtno ponesrečil 13-letnl 21vko Zavnlk, učenec sedmega razreda novomeške osemletke. 21vko Je zbiral razne stvari, da bi jih prodal Odpadu. Po prislonjenih gredah je splezal na podstrešje kovaške delavnice v Bršllnu. Razprl je spojnice cevi, po katerih Je bila 6peljana električna žica ln prišel v stik z električnim tokom, kar ga je stalo življenje. Manj društev, toda ta sposobna! Zapiski s plenuma Okrajne gasilske zveze v Dol. Toplicah Pretekli mesec je bil v Dolenjskih Toplicah plenum okrajne gasilske zveze Novo mesto. Gasilci so se na njem pomenili o združevanju društev, o bodočem delu in gradnji gasilskega doma v Novem mestu. Glede združevanja so bili mnenja, da je potrebno, saj imamo v okraju precej društev, od katerih mnoga niso delavna. Pobuda za združevanje naj bi prišla »od spodaj«. Društva naj bi sama ugotovila, če so sposobna samostojno delati ali na Združena društva bi bila kadrovsko okrepljena, na sedežih bivših društev pa bi še vedno ostale operativne enote, ki bi jim ostala vsa oprema 6tarih društev. Združevanje je v nekaterih občinah pokazalo že lepe uspehe (Sevnica). Nove oblike dela, združevanje društev in ostale spremembe v gasilstvu so nujne, saj je povsod — posebno pa v gospodarstvu in komunalnem upravljanju — viden ogromen napredek, medtem ko gasilstvo za- ostaja. Protipožarna zaščita, ki varuje družbeno in privatno premoženje, bo postala enakovredna ostalim službam v komuni. Gasilska društva naj skušajo pritegniti v svoje vrste več mladine in žena. Mladina bo zelo rada prišla v gasilske vrste, če bo tu našla še kaj drugega poleg dela. Športne sekcije v društvu bi pritegnile precej mladine, hkrati pa bi si mladinci-gasilci s športom pridobili zelo potrebno kondicijo in spretnost. Tudi mladinke in članice naj bi se vključevale v te ali druge sekcije. 2ene-gasilke bi kasneje kot matere lahko najbolje vplivale na otroke in jih glede požarne varnosti pravilno vzgajale pa tudi same se bodo znale čuvati nesreč, znale odstranjevati vzroke požarov itd. Z razvojem našega gospodarstva, predvsem pa industrije, se je pokazalo, da stari gasilski dom v Novem mestu ne ustreza več svojemu namenu in ne more zadovoljevati naraščajočih potreb. Lokacija za gradnjo novega doma je že izbrana ob Ločenski cesti. Od tu je možna hitra intervencija, če izbruhne požar v vse smeri. Graditi bodo začeli predvidoma že prihodnji mesec, ko pride iz revizije glavni projekt, dom pa bo dokončan predvidoma v dveh letih. Za gradnjo doma bodo precej prispevale z vožnjami jn materialom gospodarske in gasilske organizacije ter državljani. Smrt pod traktorsko prikolico 25. aprila se Je zgodila na Srni. helskl cesti huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 6-letnl Štefan Galič. Traktorist Janez Gallč je peljal iz Smihela na kandijsko železniško postajo hlode. Vozil je pravilno po desni strani ln z zmerno hitrostjo. Ko je na ovinku pri postaji zavijal, je otrok pritekel ln skušal pod zadnje kolo prikolice vtakniti koruzna stebla. Po vsej verjetnosti se Je pri tem spotaknil ob koruznlco ln padel tako nesrečno, da mu je priMa glava prav pod zadnje kolo prikolice. Bil Je takoj mrtev. Socialistična skupnost je hvaležna vsem krvodajalcem - sledite požrtvovalnim možem in žentim, ki nesebično pomagajo drugimi V 5 mesecih 37 gozdnih pofmov V prvih treh mesecih je bilo letos v okraju do 37 gozdnih požarov, medtem ko jih je bilo v vsem lanskem letu le 6. V 11 primerah je prišlo do požara zaradi neznanja in malomarnosti, v dveh zaradi otroških iger z vžigalicami, v sedrnih so zažgale iskre iz lokomotiv, v 17 primerih pa je ostal vzrok neznan. 11-krat je gorelo v socialističnem sektorju, 2 6-krat pa v privatnih gozdovih. Pri gašenju 20 gozdnih požarov so sodelovali gasilci. Vzroki za tolikšno število gozdnih požarov so poleg že naštetih suha in topla pomlad, premajhno sodelovanje med gozdarji in požarnovarnostno službo in pomanjkljivi preventivni ukrepi ter nedelavnost komisije za gozdne požare. Pri občinskih ljudskih odborih — upravah za gozdarstvo — niso bile pravočasno imenovane predpisane komisije, pa tudi gasilske enote v centrih niso bile povsem opremljene za gašenje gozdnih požarov. DOLENJSKI LIST Stran 3 Da nas ne bodo nosili valov Vodna skupnost se je približala komuni — Vodno gospodarstvo združuje interese širšega področja, zato ga ne bomo cepili na občinske skupnosti — č Im manj dotacij, toda čimveč investicijskih posojil Občni zbor Vodne skupnosti Dolenjske 28. aprila je potekal v znamenju razprav o novih predpisih, ki jih uveljavljamo. Merila novega sistema v gospodarstvu so našla odmev tudi v vodnogospodarskem razvoju našega področja. Občni zbor je razpravljal o novih pravilih, o predračunu Vodne skupnosti za leto 1961 in o novem načinu pobiranja prispevkov ter je predlog upravnega odbora za naštete no\-o-sti tudi sprejel. Pred občnim zborom smo se morali odločiti, ali obdržimo Vodno skupnost Dolenjske in jo prilagodimo novim pogojem ali pa ustanovimo občinske in medobčinske vodne skupnosti. Razmišljanja in razgovori s predstavniki vseh občin so privedla upravni odbor do ugotovitve, da bo najbolje, če vodna skupnost ostane. In vzroki? Tekoče vode in zemljišča, ki jih je treba osušiti, se ne omejujejo na področje ene same občine. Reke teko 6kozi vso republiko, skozi več okrajev, preden prestopijo mejo dnige republike. Vodna skupnost skrbi za regulacijo vodotokov, za čiščenje industrijskih odplak, ki bi sicer onesnažile reke, hkrati pa z dobrim vodnim režimom skrbi tudi za osuševanje zamočvirjenih kmetijskih površin. Za tako obsežne naloge so potrebna znatna sredstva in združitev interesov področij, ki pogostokrat presegajo meje okraja, neredko pa celo meje republike. Tako obsežnim nalogam občinske vodne skupnosti ne bi bile kos, zato je bilo Pač najbolje obdržati Vodno skupnost Dolenjske v sedanji obliki. Da ne bi obšli razvijajočega se komunalnega sistema, bodo v okviru občin delovali pododbori Vodne skupnosti. Komune bodo skrbele za to, da bodo najpomembnejše naloge vodnega gospodarstva zajete v družbenih planih, pododbori pa bodo odločali, katera dela so na njihovem terenu najnujnejša. Ker so potrebe navadno največje v nerazvitih občinah, ki denarno najmanj prispevajo, je zagotovljeno prelivanje sredstev v mejah okraja. Pri tem bo pomembno merilo disciplina Članov pri plačevanju prispevkov. Ker bruto proizvod ni najboljše merilo za plačevanje članskega prispevka, uvaja novi pravilnik nova in boljša merila. Proizvajalci električne energije plačajo prispevek od kilovatnih ur, ostali potrošniki vode pa so razvrščeni v štiri skupine in plačujejo prispevek po stopnji onesnaženosti vode po uporabi (odplakne vode). Zaradi gospodarske nerazvitosti našega področja je UO prispevke članov znižal. Precejšen problem je doslej predstavljala neizterjana članarina (16 milijonov), ker je Vodna skupnost ni mogla izterjati. Odslej bodo člani plačevali prispevke vnaprej po trome-sečnih obračunih, kolikor pa jih ne bodo plačali, bo prispevek zasegla občinska uprava za dohodke. Letos bo Vodna skupnost razpolagala s skoraj polovico več1 sredstev. Lani je bila zaradi ugodnega vremena večina del opravljenih, največ sredstev pa je bilo porabljenih za vodovode, ker je zahteval nagli industrijski razvoj nekaterih novih središč. Večja osnovna sredstva je Vodna skupnost pridobila s priključitvijo Sekcije za spodnjo Savo v Brežicah, ki je doslej pripadala bivši Upravi za vodno gospodarstvo LRS. Po predračunu za leto 1961 bo porabljenih 203 milijone din za vodnogospodarska dela, od tega 97 milijonov za regulacije in kakih 28 milijonov za izdelavo načrtov; ostalo Pa za hudournike, osušitve in odpadne vode. Člani so poudarili, da so nova pravila zdrav odsev razprav pred občnim zborom Živahen pogovor se je razvil okoli plačevanja. prispevkov zadružnih organizacij, kjer so merilo površine v pogodbeni in družbeni proizvodnji. Nekateri so izrazili strah, da bi to utegnilo negativno vplivati na nadaljnji razvoj pogodbene proizvodnje v kmetijstvu, končno pa so v razpravi ugotovili, da je razvoj kmetijstva tako hiter, da članarina Vodne skupnosti nanj pač ne more vplivati. Pri osušitvenih delih nasta. ne večkrat problem gospodarjenja z osušenimi zemljišči zasebnikov, ki nimajo dovolj sredstev za drenažna dela. Zadruge se v takih primerih umikajo, češ zemlja ni naša. Sporazumeli so se, da je treba V bodoče lastniške zadeve urediti že pred osuševalnimi deli, tako da bo področna za-•druga zasebnike že prej vezala s čvrstimi kooperativnimi pogodbami. Vodna skupnost se bo odslej kar najbolj izogibala dajanju dotacij in bo, kjer bo le mogoče, dajali investicijska posojila za vodnogospodarska dela. Na koncu zbora so izv>':li nov upravni in nadzora! odbor. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izvoljen tovariš Viktor Zupančič. Občnega zbora se je udeležil tudi inž. Lojze Iterin, direktor Zavoda za vodno gosoodarstvo LRS. M. J. Na Volitve zadružnih svetov so se v brežiški kmetijski zadrugi še posebno temeljito pripravili. Pomagale so jim organizacije Socialistične zvtze. Na območju KZ so imeli 48 volišč, za najlepše urejena volišča pa je zadruga razpisala nagrade. Prvo nagrado je dobilo volišče Bukošck (na sliki), 2. nagrado sta dobili volišči v Vel. Dolini in Skopicah, dve tretji nagradi pa sta šli na volišči v Cerkljah in Jesenicah na Dol. Razpisane so bile tudi nagrade za najhitreje opravljene volitve. Volilna komisija bo predlagala zadružnemu svetu 3 najboljša volišča za posebne nagrade. (Fotoi Baškovič, fotograf V Brežicah) še več prijav za vojaške šole Lani so v našem okraju dosegli zelo iep uspeh v prijavah za vojne šole. Prijavilo se je kar 32 mladih fantov in deklet. Razpisu za podoficirske šole se je letos odzvalo 26 fanotv, 25 pa bo skoraj gotovo sprejetih. Razen njih so v okraju še 4 štipendisti JLA: 2 v gimnaziji in 2 v srednjih tehničnih šolah. Vsak mesec prejemajo od 6 do 7 tisoč din štipendije. Po končanem rednem šolanju bodo nadaljevali študij na vojni akademiji. Letošnji razpis z*a letalsko vojno akademijo je nadvse ugoden. Prijavijo se lahko fantje, ki so rojeni 1945. in 1946. leta ln so končali osemletko! O možnostih za vpis v ostale vojne akademije se bodo lahko dekleta in fantje kmalu seznanili z lepakov. Prijavili se bodo lahko vsi, ki so končali srednjo ali enakovredno šolo in st> rojeni v letih 1940 do 1943. Fantje in dekleta, po-stojte pred lepaki, preberite jih in premislite! Obet razveseljivih številk Med prvomajskimi prazniki, se pravi 30. aprila ter 1. In 2. maja so imela naša gostišča ogromen promet. V teh treh dneh je obiskalo Otočec 8550 gostov s 1939 motornimi vozili. Gostišče je imelo 2 milijona 128.000 dinarjev prometa, kar predstavlja na vozilo 1100 din prometa, na gosta, pa 250 din. Število gostov ln iztržek na Odločba za tramom Izmed 6 kandidatk za čtonice novega zadružnega sveta so člani KZ v Šentjerneju izvolili komaj eno žensko, kar vsem zadružnikom in za-druznicam tega okoliša pač ni v časti — Zastarelih pojmovanj, da je »mesto ženske v kuhinji in postelji pa nikjer drugje«, v mnogih naših krajih še vedno nismo uspeli pregnati Med prvomajskimi prazniki so dosegla naša P^^JSJl^S v 3 dnevih 22.430 gostov v 12 večjih lokalih ln Pj™1"** - V gostiščih Otočec, Mokrice, Sremic, v vseh treh Toplicah na Mit m gori, planinski postojanki na Sremiču, v novomeškem Metropolu m Kandlll ter v Gradu (Črnomelj) in restavraciji pr. Čatežu so v 3 dneh S „od A750 motornih vozil, iztržili pa so za prodana jedla, pi- *ggf - "cu 50 lme,i samo 1 ' 30. aprila milijon dinarjev prometa 23. aprila so bile volitve v zadružni svet v šentjemejskem območju. Volili smo na šestnajstih voliščih. Volilna komisija si na šentjemejskem krajevnem uradu še ni razdelila dela, ko je predsednik volilne komisije iz Zgornje Stare vasi Turk že prinesel rezultate volitev (v Zgornji Stari vasi so vsi volili že do četrt na osem zjutraj). Na Mihovem so z volitvami končali ob osmih, nekoliko kasneje pa še v Maha-rovcu, Cadražeh in v Dol. Mokrem polju. Vsi prvi volilni TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA« - NOVO MESTO razpisuje delovno mesto poslovodje za vodenje poslovalnice Zeleznina-barve v Novem mestu Kandidat mora imeti visoko strokovno Izobrazbo u najmanj 5 let prakse v stroki in biti sposoben samostojno voditi poslovalnico. Plača po pravilniku podjetja. Prijave sprejema uprava pcdjttja do 20. maja 1961. odbori so bili za izredno voljo in odnos nagrajeni s po 2000 dinarji. Vsa volišča so zaključila volitve do 13. ure. Povsod je šlo dobro, le na dveh mestih je škripalo. Iz Vrhpolja so namesto vesti o poteku volitev sporočili, da še volilnega odbora ni na volišču. Odbor se je sestal šele potem, ko so posredovali člani volilne'komisije iz Šentjerneja. Ljudje iz te vasi niso slabi in so skoraj vsi člani zadruge, le pravega vodstva jim manjka. Še slabše je bilo v Grobljah, kjer smo našli na volišču le enega člana volilnega odbora. Do desete ure sta vodila le dva, drugi pa so »šnopsali« v šent-jernejskih gostilnah in se du-šali, da »ne gredo volit, ker jim je bila vzeta gimnazija«. Janez Jordan je n. pr. dejal, da ne bo volil, dokler bo socializem v Jugoslaviji Tudi Janez Lekše je odvračal ljudi od volišča. Tudi v Drč; ni bilo vseh članov volilnega odbora. Oglasili smo se na domu tovariša Jev-nikarja iz Malega Bana. Zena nam je povedala, da mu niso sporočili, da je v volilnem odboru. Po naključju pa smo v hlevu za tramom odkrili skrbno zvito odločbo ... Sicer so volitve uspele, saj je volilo na našem območju 98' odstotkov zadružnikov. Vendar — na kandidatni listi je bilo med 29 kandidati tudi 6 žena, izvoljena pa je bila samo ena! To dokazuje, da prevladuje med kmečkim prebivalstvom še vedno staro mnenje, da je ženino mesto v kuhinji, ne pa v družbenem in političnem življenju, čeprav bi žene prav v zadružnih svetih odigrale pomembno vlogo. Tak odnos do žensk zadružnikom šentjer-nejskega področja pač ni v čast! R. P. gosta povesta, da Otočec ni prijetna turistična točka samo za motorizirane in premožnejše goste, ampak da ga prav radi obiskujejo tudi ljudje z manjšimi dohodki. Otočec je postavil tudi rekord v enodnevnem turističnem iztržku: 30. aprila je imel milijon dinarjev prometa. Med toplicami je največ gostov obiskalo Cateške Toplice 2000 s 420 vozili, slede Šmarješke s 1858 gosti in s 390 vozili ter Dolenjske s 710 gosti in 350 vozili. Tridnevni iztržek pa je bil v Cateških Toplicah 901.965 dinarjev ali 450 din na osebo, Dolenjskih Toplicah 915.075 ali 1289 na osebo (kar predstavlja hkrati največji promet na osebo) in Šmarješke: milijon 63.130 dinarjev ali 570 din na osebo. Skoro milijonski promet so. imele še Mokrice (961.300 dinarjev ali 660 din na osebo). Zaradi tipizacije proizvodnje prodajamo za nas nepotrebna osnovna sredstva: 9 vprežnlh plugov 11 njivskih bran 3 okopalnike 1 osipalnik 15 vozov 2 sani 2 vinogradniška mlina 2 škropilnici 1 kosilnico odlagalko 1 sejalnico za koruzo 1 inkubator 1 luščilec za koruzo 2 mlatilnici Zmaj 1 mlin za sadje 9 sodov 1 reporeznico 3 sirarske kotle 7 brzoparilnikov 1 hladilnik s kompresorjem Za podjetje bo licitacija od 11. do 15. maja 1961. datumu bomo prodajali tudi zasebnikom. Po tem KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO Novo mesto Hotel Metropol je v prazničnih dneh iztržil 707.000 dinarjev ali 220 din na osebo. Zanimiva je še primerjava med hotelom Sremič v Vidmu-Krškem in planinsko postojanko Sremič. Prvi je v treh dneh iztržil 235.000 dinarjev druga pa 220.000 dinarjev, kar predstavlja glede na vložena sredstva, število zaposlenih in število sedežev za hotel zelo nizek promet. Planinska postojanka bi imela še večji promet, če ne bi bilo prvi dan slabo vreme in je zato iztržila le 30.000 din, medtem ko je hotel iztržil prvi dan preko 100.000 dinarjev. Tudi planinska postojanka na Mirni gori je imela lep promet: kar 163.000 dinarjev, od tega 160.000 dinarjev v zadnjih dveh dneh, ker je prvi dan deževalo. Zanimiv je še podatek, da je imela precejšen promet tudi restavracija (Pe-trol) pri Brežicah, ki je iztržila 253.000 dinarjev, obi-iskalo pa jo je 1072 gostov in 620 vozil. Ze teh nekaj številk kaže, da postaja turizem in gostinstvo ena važnih gospodarskih panog okraja in da so investicije v turistične in gostinske objekte res dobro naložene. Nekatera naša gostišča so dosegla med prazniki celo večji promet kot gostišča znanih krajev s staro gostinsko-turi-stično tradicijo. Ni dvoma, da bodo naša gostišča in komune zaradi svoje in splošne koristi poskrbele, da se bodo turisti pri nas čimbolje počutili, ker bodo zadovoljni gosti za naša gostišča najboljša reklama. Številke, ki jih navajamo o prometu naših najbolj znanih gostišč ob pravkar minulih praznikih, pa so hkrati tudi hvaležno gradivo za razmišljanje. Kakor smo objavljenih in doseženih številk lahko veseli, tako nam v isti sapi govore tudi o tem. da nas prav na tem' področju čaka še mnogo odgovornega dela. Mar naj še dvomimo v že tolikokrat izrečeno misel, da bi nam lahko turizem in gostinstvo že v zelo kratkem času dajala mnogo več kot sta dajala doslej? Ko to ugotavljamo, se nam zdi nadaljnje utrjevanje gostinstva in turizma v okraju ena nujnih in perečih nalog prizadetih kolektivov, zbornic in ljudskih odborov. Številke, ki jih danes objavljamo, razveseljujejo — a hkrati tudi zadolžujejo. Načrten lov in ribolov v Beli krajini Ribolov naj bo v Beli Krajini ne le šport, ampak tudi gospodarska panoga! Tako je sklenila črnomaljska ribiška zveza. Lani so v črnomaljski občini nalovili ter prodali 1850 kg rib in zaslužili 555 tisočakov. Računajo, da bodo letos prodali 3000 kg rib in iztržili okrog 900 tisočakov. Ribiška družina je poskrbela, da bo v belokranjskih vodah tudi dovolj zaroda. V ta namen so spustili v vodo okrog 40.000 mladih ribic, ki so jih naročili pri neki hrvaški ribogojnici. Največ so dobili 11-nov in krapov in precej smuč in somov. Ta ukrep bo znatno pripomogel, da bo v Beli Krajini vedno več rib. Tudi lovci črnomaljske občine so razmišljali o bolj načrtnem lovu. Lani so kupili za 400.000 dinarjev mlade divjadi. Letos bodo spustili v gozdove novo divjad: 5 muflonov* 10 kuncev, 40 zajcev in 200 fazanov. Jože škof Gostinci o svojih problemih (Nadaljevanje s 1. strani) stinskih obratov so po'ekla že 4 leta, naši obrali pa so tem zahtevam ugodili le delno. Krivda je na nezainteresiranosti posameznikov, neenergič-nih ukrepih inšpekcijskih organov in na pomanjkanju investicijskih sredstev. Investicijsko kreditiranje dosedaj ni zajelo privatnega sektorja, zato je zbornica že predlagala okraju in občinam, naj bi ustanovili investicijski sklad za privatna gostišča, v katerega bi se 6tekalo 3 odstotke sredstev od prometa, ustvarjenega v zasebnih gostiščih. Tako zbrana sredstva bi zadoščala za ureditev 10 do 15 gostišč na leto. Dalje je bilo v poročilu in razpravi poudarjeno, naj bi občine pri odmeri dajatev pomagale z ' nižjimi dajatvami gostiščem, kj skrbe za svoj napredek, skratka, ki investirajo, ne pa nasprotno, kot so dela'c doslej. VPRAŠANJE: INVESTICIJE Za gostinstvo ni več investicij iz zveznih sredstev, v republiškem skladu pa je na razpolago letos le 265 milijonov dinarjev, ki so že delno oddani. Tudi pogoji za najetje posojil iz teh sredstev so za naže razmere težko sprejemljivi; investicijska vsota ne sme biti manjša od SO milijonov dinarjev s 50 odstotki festne udeležbe. Naša podjetja fa imajo zelo majhne investi- cijske sklade,, ki ne dajejo možnosti za razširjeno reprodukcijo. KOMUNE SE VEDNO NISO PREDPISALE DAJATEV Naša gostinska podjetja so odločila penzionske- cene kar na slepo srečo, ker namreč še danes ne vedo, kolikšen je prispevek na poslovna sredstva, kolikšna je taksa na inozemske nočnine, kolikšna'' je turistična taksa pa tudi pavšali, kljub temu da smo na pragu sezone, še niso predpisani. Vse ,te dajatve bi komune morale že zdavnaj predpisati! Pri predpisovanju dajatev pa naj komune ne gledajo samo, da bodo dobile od gostinstva čimveč dohodkov, ampak naj jih predpišejo tako. da bodo v njih zajele boljše pogoje nekaterih gostišč in da bodo delovne kolektive izpod-bujale k boljšemu poslovanju, kar bo vplivalo na izboljšanje skladov podjetij, plač kolektivov in dohodkov' komun. V razpravi so gostinci poudarili, naj bi komune predpisale pavšale gostiščem za več let vnaprej, ker bodo gostišča le tako pravočasno izdelala cenike uslug, pa tudi cene v gostinstvu bodo stalnejše. KADRE BOMO IZOBRAŽEVALI DOMA Eden izmed predlogov zbornice je bil, naj bi v okraju ustanovili zavod za strokovno izobraževanje gostinsko-gospo- darskih kadrov, v katerega bi se združili sedanja Gospodinjska šola. Zavod za napredek gospodinjstva in predvideni Center za izobraževanje gostinskih kadrov. Zbornica je predlagala, da bi gostinske organizacije že letos ustanovile poseben sklad za vzgojo kadra, v katerega bi se stekal 1 odstotek od osebnih dohodkov, ki pa bi bremenil materialne stroške. GORJANCI _ DOLENJSKO POHORJE Iz razprave predsednika OLO Nika Belopavloviča: Turizem je ena važnih panog okraja in je posebno pridobila na pomenu z dograditvijo avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Prebivalci obeh republiških glavnih mest in industrijskih središč radi obiskujejo naš okraj, ker je s prevoznimi sredstvi hitro dosegljiv in ker je poln naravnih lepot ten zgodovinskih zanimivosti. Investicije, vložene v gostinstvo, bi bile zelo rentabilne, celo bolj kot investicije, vložene v industrijo. Imamo že nekaj večjih gostinskih objektov: Otočec, Šmarješke, .Dolenjske in Cateške Toplice, ki res še niso povsem dograjeni, manjka pa nam tudi več dobro urejenih manjših gostišč, ki bi dopolnjevala večja in hkrati nudila možnost, da se v njih dobro počuti državljan s skromnejšimi že- ljami in dohodki. Za prijazno ureditev teh manjših gostišč ne bi bila potrebna posebno velika sredstva. Občinski ljudski odbori in okrajni ljudski odbor bodo podpirali vse, kar je v gostinstvu zdravega, vsa tista gostišča, v katerih se človek dobro počuti, ne glede na sektor lastništva. Za turizem in gostinstvo je treba urediti še več drugih stvari in ne samo gostišča. Elektriko imamo že skoro povsod. Pitno vodo je dobilo i&ni Trebnje, letos je na vrsti Mirna. Krka in druge reke pritegujejo vedno več turistov ribičev, zalo je potiebno vlagati sredstva tudi v ribogojstvo. Podobno je z lovstvom Obe ti panogi, predvsem pa lovstvo, nam prinašata tuai devize. Asfaltirati in urediti nameravamo nove ceste: preko Gorjancev, V dolino Krke in Mirne. Gorjanci so podobni Fohorju. imajo pa še to prednost, da so sredi vinskih goric in sadovnjakov. Naši delovni ljudje-turisti si žele sprememb. Ne obiskujejo radi vedno istih gostišč, zato je že danes močno obiskano vsako gostišče, ki je količkaj lepo urejeno, ki ima vsaj delno izbiro jedi ter pijač in je gost v njem prijazno po-strežen. Taka' gostišča bodo vedno dobro obiskana, saj je zadovoljen gost najboljša reklama, seveda pa gostiščem ne bi škodilo, če bi postavila ob cesti reklamne table, dale reklame v radio, časnike in podobno. ZAKAJ POSTREZNINA? Iz razprave predsednika republiške gostinske zbornice Davorina Ferligoja: Naša gostišča so uvedla z novim letom postrežnino, večina pa jih še ne ve, zakaj je bila uvedena in kako se deli. Osnovni namen postrežnine je izboljšati življenjski standard gostincev, ker so bili doslej razen gozdarjev in kmetijcev najniže plačani, če pa upoštevamo plačevanje po kvalifikacijah, pa sploh najniže. Zaradi nizkih dohodkov odhajajo gostinci iz svoje stroke. Danes manjka v Sloveniji 4000 kvalificiranih gostinskih delavcev, stanje pa se še vedno slabša. Prav postrežnina, se pravi povečani dohodki gostinskih delavcev, naj bi zavrla odhajanje gostincev v druge panoge gospodarstva. V novomeškem okraju prenočujejo turisti v hotelih in prenočiščih, medtem ko je bilo še zelo malo primerov, da bi turistom oddajali sobe privatniki. Prenočišč med sezone vedno primanjkuje, zato b1 ljudje z oddajanjem sob lahko precej zaslužili, kakor zaslužijo po drugih okrajih (do •300.000 din na leto. pa tudi več!). Privatna prenočišča naj bi si organizirala posamezna gostišča. Za prikupnost gostišča je treba zelo malo denarja in veliko dobre volje. Odlike gostišča so red, čistoča in prijaznost. Manjša podeželska gostišča naj bi goste postregla s pristnimi domačimi jedrni (šunko, klobasami itd.) ter pijačami (cvičkom, belokranjsko črnino, bizeljčanom). Iz naših gostišč naj bi izginili izumetničeni tuji izrazi za jedi (plošča a la... itd.); na jedilnikih naj bi jih zamenjali pristni domači izrazi. Posamezna gostišča naj bi obdržala tudi svoje, posebnosti (domače specialitete). Občni zbor gostincev našega okraja je za nami; Z veseljem bomo sproti poročali o vsem, kar bodo njihovi kolektivi in posamezniki poslej uresničili iz dolge vrste pobud in tokrat sprejetih sklepov. JOŽE PRIMC Planinski dom Vinka Paderšlča pri Gospodični na Gorjancih (822 m) ima čedalje več obiskov, ker so lani v jeseni prav do doma potegnili lepo cesto. Iz Novega mesta pridete z osebnim avtomobilom prav do doma v dobrih 45 minutah lagodne, prijetne vožnje. Od »vahte«, sedla na cesti čez Gorjance, kjer stoji 'okusna reklamna tabla novomeškega Planinskega društva, je do Gospodične le 11 km. Nova cesta je speljana čez košenlce in skozi lepe gozdove; zadovoljila bo tudi razvajenega turista, zato obiščite Gorjance .in planinski dom Vinka PaderSKa! Prežeti z najnaprednejšimi stališči naj komunisti v komuni z osebnim zgledom in prizadevnostjo vodijo v mehanizmu samoupravljanje — Zapiski z nedeljske občinske konference ZKS v Sevnici S65 komunistov sevniške občine je v nedeljo po 107 izvoljenih delegatih dajalo obračun svojega dela za čas od maja 1959 do maja 1961. Izčrpno, zelo samokritično poročilo o delu komunistov v občini za to obdobje so delegati dobili že pred konferenco V njem so zajeti uspehi in pomanjkljivosti dela avantgarde delovnega ljudstva sevniške komune. Nedeljska konferenca je te uspehe pregledala zelo kritično in odkrito; njena odlika je v razveseljivi ugotovitvi, kot je dejal na konferenci sekretar okrajnega komiteja tov. Pirkovič: »Osnovno pri tem je. da Ste jasno in odločno pogledali problemom v oči, da teh problemov ne skrivate«. Poročilo kot razprava sta pokazala, da je osrednje vprašanje dela komunistov v občini v reševanju naloge: mesto komunist?! v novem komunalnem sistemu Spremenjena vloga članov ZK v komuni izhaja iz nadaljnjega širjenja pravic in dolžnosti vseh naprednih sil v komuni. Odpada čakanje na »navodila od zgoraj«, potrebna je spodbuda in akcija državljanov, volivcev, političnih organizacij in komunistov v neposredni obliki. Res je, da vsi ne moremo sodelovati povsod, vsak državljan pa ie sposoben Zh to ali ono področje, ki ga najbolj mika in kjer bi rad sodeloval, povedal svoje stališče in dal svoje predloge. Vodilna vloga komunistov pri tem se kaže v najnaprednejših stališčih, za katera si komunisti orizadevajo. V razpravi so delegati govorili zlasti o nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini, o nstemu dela osnovnih organizacij ZK, o stanovanjski skup-losti in njenih problemih, pa udi o ideološki vzgoji članov. \:ačeli so tudi vprašanje neuspelih zborov volivcev, pri jemer so poudarili, da je vsako iskanje vzrokov za tak neuspeh izven sebe napačno, '.'oročilo in razprava sta potrdila, da je eden izmed ■lerešenih problemov v organizacijah disciplina, gledana v luči demokratičnega centralizma. Zato je točna ugotovitev, da bi komunisti sevniške ob-'■ine lahko v marsikaterem vprašanju dosegli večje uspehe, če bi z večjo disciplino uresničevali naloge na svojii delovnih področjih. Sem sod tudi problem večjega uveljavljanja žena v družbi, ki ji odvisno v veliki meri od na prednih stališč komunistov Konferenca je razčistila vpra-sanje »starih« in »mladih« v organaziciji. pri čemer je jasno: »star« je za našo družbo samo ta, ki ne more ali pa ne zna prilagoditi svojega mišljenja razvoju in potrebam časa ter zaostaja za napredno idejo. Imamo pa tudi zelo stare ljudi z najnaprednejšo mislijo, ki so prav zavoljo tega mladi v pravem pomenu besede. Sklepi konference, ki se je odlikovala z veliko samokri-tičnostjo. bodo dobra pomoč organizacijam ZK v občini; delegati so izvolili tudi nov 19-članski občinski komite in revizijsko komisijo. Suhadol narodnemu heroju Vinku Paderšiču in njegovemu bratu Rudiju Zmagoslav Jeraj: DELAVEC (1961) Za 27. opril v Birčm vasi Za lepše Brežce Na zadnji seji Turističnega ln olepševalnega društva v Brežicah so sprejeli pomembne sklepe za olepšanje Erežic Kot prva se bo morala umakniti stara hiša na železmšk: postaji (Mejonova). To razpa. dajočo zgradbo bodo porušili in na njenem prostoru uredili park pred postajo. Z deli bode pričeli takoj po izselitvi dver družin, ki stanujeta v že take neprimernih stanovanjih. Obenem bodo rešili tudi vprašanje spomenika pri postaji, k bo v bodoče postavljen na pri mernejši prostor v novem parku. Tudi podobi mesta bodo posvetili vso pozornost. Ves kra; od kolodvora do Save naj b dobil turističnemu kraju primeren videz. Številne balkon* in okna naj bi v bodoče krasile cvetice in zelenje. Turistično društvo je sklenilo razpisati kpe denarne nagrade za najlepše urejena pročelja zgradb in tudi neposredno okolico hiš. Posebna komisija bo poročala upravnemu odboru društva, tako da se bo ocenjevalo skozi vse leto. Nagrade bodo razdelili ob proslavi občinskega praznika. Pravico do tekmovanja in seveda tudi do privlačnih denarnih nagrad imajo vsi stanovalci, lastnik* hiš in organizacije. Na kopališču GRIC na Krki bodo opremili podporne zidove nad Krko z ograjo in namestili nove stopnice iz kopalnih kabin na ploščad. Ta ureditev bo v okras, seveda pa bo povečala tudi varnost kopalcev Na večer pred obletnico ustanovitve OF, 26. aprila, je imel krajevni odbor SZDL v Birčni vasi slavnostno sejo v osnovni šoli. Na seji, ki 93 ji prisostvovali zastopniki množičnih organizacij, je govoril Jože Rataj in orisal vse važnejše krajevne dogodke od 1941 do danes. Spomin na padle borce so počastil z enominut-nim molkom. Dan pozneje so položili venec na grob padlih. O žrtvah je govorila šolska upraviteljica Angela Lilija. Pozneje je bila v osnovni šoli akademija. Nastopili so mladinci in mladinke, ki so pripravili lep program. ■ , Mladino iz Birčne vasi moramo pohvaliti za njeno dejavnost na kulturnem ln fizkul-turnem področju.. Razen tega se mladinci marljivo pripravljajo na tekmovanja. V ta namen že vadijo mali nogomet. Prav tako pomagajo pri komunalnih delih. Pri šoli kopljejo jamo, kjer bodo povečali vodnjak. V šolsko poslopje bodo napeljali vodo. Mladinci se vedno odzovejo, kadar je treba pomagati. So požrtvovalni in disciplinirani. Pridelu jim vedno rad pomaga učitelj Filip Rihar. Preteklo nedeljo se je zbralo na slovesnosti v Dolnjem Suhadolu pri Brusnicah več sto ljudi. Domačini in gostje iz vseh strani — Novega mesta, Brežic, Kostanjevice in drugod — so se udeležili odkritja spominske plošče narodnemu heroju Vinku Paderšiču-Batreji in njegovemu bratu Rudiju. Slavja so se udeležili nekdanji sovaščani obeh padlih bratov, bivši borci, znanci in ostali. Goste je Dolnji Suhadol pričakal svečano okrašen. Na slovesnosti je govoril Jože Zamljen-Drcjče, predsednik komisije za spomeniško dejavnost pri okrajnem odboru ZB. Na kratko je orisal življensko pot obeh bratov, ki sta že v stari Jugoslaviji spoznala, da ljudstvu ne bo prineslo blagostanja ne hlapčevstvo ne molitev, ampak samo oblast delovnih ljudi. Oba sta se borila za našo boljšo bodočnost in oba padla zaradi zaslepljenosti in izdajstva ne- katerih naših ljudi. Narodni heroj Vinko Pa-deršič je padel v Beceletovi jami, brata Rudija pa so ujeli in ustrelili na pokopališču v Brusnicah. Petnajst let je minilo od osvoboditve in v teh letih je prešla naša država iz zaostale kmečke države v industrijsko. Razne tehnične stvari in industrijski izdelki, o kate. rih si naši preprosti ljudje niso upali včasih niti sanjati, so postali zdaj njihova življenjska potreba. Petnajst let je minilo od osvoboditve, svoboda pa je terjala številne žrtve .. Na slovesnosti je nastopil tudi moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta, doma i reciiatorji, vod vojakov iz Novega mesta pa je ob odkritju izstrelil častno salvo. Po končanem slavju je bila prosta zabava. Odrasli in bivši borci so obujali spomine, mladina pa je zaplesala. Hvala vam, krvodajalci! Zapiski s konference občinskega odbora Rdečega križa v Novem mestu DELI iN VLADAJ! Čemu molk ob nezdravih notranjih odnosih v kolektivu KONFEKCIJE PAPIRJA v Vidmu-Krškem? — Kje je hrbtenica delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, v katerem vsi vedo, da marsikaj ni prav in pošteno, pa vendarle molče? Kje je v tem primeru ponos delavcev upravljavcev, čemu se ne oglasijo in ne naredijo reda v svojem kolektivu? — Nihče ne sme izigravati samoupravljanja, na Vidmu pa se to vendarle dogaja! — Nadalje želim, da bi se delovna disciplina nekoliko zaostrila. To bo moč doseči le z zaposlitvijo mojstra in tehničnega vodje, ki bi vodila in organizirala delo v našem podjetju — je med drugim izjavila predsednica DS. Kmalu po objavi tega je preplašena prihitela povpraševat, če bi lahko popravili, kar je napisano ali objavili preklic... Na naša radovedna vprašanja ni odgovorila, razburjeno je gnetla prste, oči so ji zalivale solze, bila je preplašena. Odgovor smo brez težav našli v kolektivu konfekcije papirja. Pred nami se je razgrnila »skrivnost«. DelavcI-upravljavci so premalo odločni, direktor pa preveč. V boju med odločnim in neodločnimi, če temu sploh lahko rečemo »■boj«, pa se uveljavlja direktor po preizkušenem načelu iz časov starega Rima: DELI IN VLADAJ! Nezdravi notranji odnosi so vzrok malodušja in neodločnosti med delavkami. Drug drugega se boje, v strahu, da bo ta ali oni prenesel še sveže kritične opazke direktorju na uho... Raje bom molčala, služba je le služba! tako najbrž končujejo skriti samogovori delavk. Pa pustimo to in si oglejmo najprej vzroke. Predsednica DS je zaželela poostritev discipline in je Imela popolnoma prav. Proizvodnja v obratu teče brez vodstva, nekako stihijsko. Ni predđelavcev in mojstrov, Jri bi jo vodili in odrejali naloge delavkam. Zato nastajajo vsak dan drobni spori, spremljani z izjavami: kaj pa si ti, ti me že ne boš komandirala! Kadar je treba naložiti avtomobil z izdelki in složno poprijeti, se nekateri izmikajo. Avtomobil podjetja ni polno zaseden, toda medtem ko opravlja us'užnostne vožnje, se večkrat primeri, da ostane obrat brez surovin. Delavke morajo takrat dovažati papir z ročnimi vozički. V obratu ni nikogar, ki bi bil pristojen dovoljevati odhode v mesto po opravkih, trenutno odsotnost pa je nato moč po-iPolnoma osebno oceniti kot Opravičeno ali neopravičeno. Eden izmed vzrekov: neurejeno negrajevenje Sistem nagrajevanja je neizdelan. Osebne dohodke delijo po tarifnih postavkah na uro, po normah, udeleženi so še posebej pri ustvarjenem dobičku, po zaključnem računu pa še vsako leto delijo nagrade. Norme v kartonažnem oddelku so nerealne, navzlic zahtevam delavk jih nihče ne poviša. Morda bi lahko dolžili DS, toda ta se je »potegnil vase«, odkar je predložil direktorju lani iz-premembo posameznih tarif, pa je predlog neznano kam izginil. V kolektivu šušljajo, da zato, ker so predlagali za kartonažo manj kot za ciklostil, v kar-tonaži pa, no — v kartonaži pa je marsikaj ... Nato še nagrade; te je pač najlaže »pre-grizniti«, zato ne manjka pogovorov o tem, kdo bi moral dobiti več in kdo manj, seveda šele nato, ko je že prepozno Ker so Imeli premalo sredstev za razširitev obrata, so sklenili delati »udarniško«. Še prej so bile obljubljene za udarniško delo nagrade! Del udarniških ur je res nastal zvečer, popoldan in ob nedeljah, ostale udarniške ure pa na kaj svojstven način. Delavke so si na račun preseganja norm v rednem delovnem času pisale nekaj ur »udarniško« in obračunavale manj proizvoda. Ko so izvedeli, da nagrad ne bo, je padla odločitev: prav. pa izkoristimo te ure v obliki dopustov. Da bi se med takim dopustom »razmigali v prosti naravi«, je prizadevna Ivanka organizirala delo v direktorjevem vinogradu. Nekega dne lani spomladi je vsa dopoldanska izmena med rednim delovnim časom vzela tak dopust in kopala v direktorjevem vinogradu, v proizvodnji pa. je osta. la ena sama delavka ... Vendar niso samo kopali, tudi vezali in kolili so, kop pa se je ustavila letos, ker je bilo na občnem zboru sindikalne podružnice marca slišati nekai pripomb na ta račun. V kolektivu sicer posamič razpravljajo o težavah, ki jih tarejo, toda na skrivaj, v strahu pred »vohljači«. Posamezniki se prilizujejo za drobtini- ce milosti direktorju, čeprav lahko ugotove, da se osebe, ki so v milosti, kaj hitro menjavajo. Direktor večkrat zagrozi z odpovedjo, ki jo vloži, na mile prošnje kolektiva pa jo spet umakne. Kje je torej jedro sistema: deli in vladaj? Zelo preprosto je vse: delitev osebnih dohodkov, stihijska proizvodnja, nagrade, napeti notranji odnosi v upravi (občujejo samo z listki!), direktorjeva neudeležba na sejah organov samoupravljanja in petolizništvo v kolektivu ustvarjajo nezdrave notranje odnose. Kolektiv se izgublja v drobnih, vsakodnevnih sporih, za vsem tem pa se skriva nekdo, ki mu takšno stanje koristi, da deli in vlada ... In res nemoteno deli milost po drobtinicah... Rešitev je v rokah kolektiva Našteli smo le droben del vsega, kar smo izvedelL Kaj je storila sindikalna podružnica? Pravijo, da je predsednik že organiziral »vstajo«, nato pa se prehitro pohvalil, češ: nahujskal sem jih, jaz bom lepo tiho in bom v vsakem primeru potegnil daljši konec ... »Nahujskani« so to izvedeli in so se umaknili. Kjer je veliko govoric, je vedno tudi zrno resnice. Resnica v Konfekciji papirja v Vidmu-Krškem pa se skriva v kolektivu. Ta mora spoznati, da je v takšnih pobojih kot doslej nemogoče biti delavec-upravljavec. Ves strah jc odveč: jasno in odločno naj sc pogovorijo: to je-prav in to ni, to bomo podpirali, to odpravili. Zaradi poštene besede nismo še nikogar obesili! Če ne zmorejo vsega sami, naj zaprosijo za pomoč občinski sindikalni svet. ki doslej ni storil vsega, kar bi lahko. Delavsko samoupravljanje nf pravljica, ampak živa stvarnost, odvisna predvsem od delavcev. Družba jim Je dala samoupravne pravice, pa tudi dolžnosti in odgovornost, zato ne smejo zapirati oči pred resnico. Dolžni so nastopiti in se za svoje pravice potegniti odločno in brez strahu! MILOŠ JAKOPEC V nedeljo, 7. maja, je bila v Novem mestu letna konferenca občinskega odbora Rdečeg? križa. Po kratkih poročilih in pozdravih podmladkarjev RK z osnovnih šol v Birčni vasi, Otočcu, Šentjerneju in Prečni, ki so pokazali, da je dejavnost RK tudi zanje področje širokega in samospodbudnega dela so počastili spomin pred dnevi umrlega predsednika RK in aktivista Franceta Prijatelja. Na konferenci so bili tudi predstavniki bivšega občinskega odbora RK iz Žužemberka, občinski odbor RK iz Žužemberka pa se je hkrati združil z novomeškim občinskim odborom RK. V razpravi je sodeloval tudi predsednik okrajnega odbora RK v Novem mestu tovariš inž. Zobec. Rdeči križ dobiva na Dolenjskem vedno večjo vlogo, zlasti v novomeškem okraju. Ce ugotavljamo, da je ta organizacija doma že v sleherni dolenjski vasi, tovarni, ustanovi, pa hkrati opažamo, da je ponekod članov RK vedno manj, kar je rezultat spremenjene vloge organizacije, saj je bil do nedavnega njen glavni namen, pomagati ljudem (razdeljevanje paketov in druga pomoč) Zdaj RK ljudi predvsem pro-svetljuje in jih izobražuje. Poročila so govorila, da so posamezne komisije • v sklopu splošne dejavnost"! pri občinskem odboru RK v Novem mestu delale zelo uspešno, še posebno velja pohvaliti odbor za transfuzijo, ki je pridobil 858 dajalcev krvi (prijavljenih je bilo 1125) in dal novomeškim bolnišnicam 256 litrov krvi. Komisija za zdravstveno pro-svetljevanje je pripravila nad 20 zdravstvenih predavanj, ki se jih je udeležbo približno 1000 poslušalcev, in 7 tečajev za domačo nego bolnika, ki jih je obiskovalo 55 deklet in žena. Odbor za borbo proti TBC se trudi, da bi bolnikom, ki se zdravijo na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, pripravil čimveč razvedrila. Odbor za borbo proti alkoholizmu ima težko nalogo, predvsem pa skuša od alkohola odvrniti nekronične pijance. Ponekod že otroke navajamo na vino in druge alkoholne pijače, zlasti v vinorodnih predelih. Tovariš Lužar je v razpravi o borbi proti alkoholikom povedal: »Mi v Podgorju najbolj vemo, kaj se pravi biti alkoho- lik. Shajamo se v gostilni. Ce umre znanec ali prijatelj, pijemo na njegovi sedmini, češ bil je dober človek, le dajmo ga še en liter! Tako se počasi navajamo piti. Podobno so poročali predstavniki bivšega občinskega odbora RK iz Žužemberka Razni odbori v sklopu splošne dejavnosti RK so imeli težave pri delu: teh bo dovolj tudi po združitvi obeh občinskih odborov, seveda pa bodo moral' bolj zaživeti krajevni odbori RK, ki so doslej ponekod premalo delali. Novi odbor, ki so ga izvolili iz vrst predstavnikov novome- • škega in bivšega žužemberške-ga občinskega odbora RK, bo moral s povečano skrbjo uresničevati sklepe občinske konference. Poživiti bodo morali krvodajalsko akcijo, organizi- rati razne tečaje, predvsem pa bolj sodelovati z ostalimi organizacijami in razviti propagandno deja.vnost. Novi odbor bo moral tudi večkrat odločno poseči tja, kjer zaposlene žene še nimajo higienskih kotičkov in če bo le mogoče, preprečevati nočno delo žena, zaposlenih v podjetjih in tovarnah. Splošna skrb v prihodnje bo vključevanje novih članov v RK in redno pobiranje članarine, ki je bodo člani po novem plačevali 10 dinarjev na mesec ali 120 dinarjev na leto. Na koncu plodne razprave so izvolili predstavnike za okrajno konferenco RK, ki bo v prvih dneh junija, ter delegate za republiško skupščino RK. ki bo 8. in 9, junija v Ljubljani. I. Z. Iz Velikega Mraševega Popravilo poti skozi vas je Zaradi onemoglosti kovača je ena prvih želja tamkajšnjega delavnica zaprta. Morda bi se prebivalstva. Pravijo, da se ne le kdo našel, da bi prevzel to zanašajo samo na pomoč ob- obrt, saj so pogoji zelo ugod- čine. Pripravljeni so sodelo- ni. vati s prostovoljnim delom. Oplemenjevalna postaja bi Vendar naj bi občina dodelila bila v tem kraju nujno potreb- cestarja, ki bi vodil dela,, in na, ker je tu veliko živine, za začetek vsaj nekaj denarja. Gostilna, ki bi prodajala to- Kovačija je bila v vasi dol- bak in cigarete, bi imela prav ga leta. Posluževali so se je tako dovolj dela. Vas je tik ob tudi kmetje iz sosednje vasi. glavni cesti in ima 68 številk. ZDRAVI BOLNIM - TELEVIZOR! Do torka opoldne smo dobili za televizijski sprejemnik, namenjen bolnikom TBC na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice, naslednje nove prispevke: Kolektiv osnovne šole v Kostanjevici na Krki je daroval 3.400 din; Mestni odbor RK-Novo mesto — 3.220 din; sindikat Zclezninc — Novo mesto — 5000 din; Sklad skupne porabe KZ — Kostanjevica — 5000 din; Anton Hanzelj, Gradac — 359 din; John Jalovec, Ohio— USA — 1 dolar — Krajevna organizacija RK — Vinica pri Črnomlju - 2000 din. Skupaj se je nabralo do 9. maja 390.947 din. Ker doslej Radio-elektro servis pri Stanovanjski skupnosti CENTER še ni mogel nabaviti zvočnikov za ozvočenje ležalnic in dveh dnevnih sob na pljučnem oddelku bolnišnice, žal še ne moremo predložiti točnega obračuna za vse izdatke v zvezi z televizijskim sprejemnikom. To bomo storili, brž ko • bo mogoče. Vsem, ki so sodelovali v akciji, sporočamo, da novi televizor odlično sprejema in imajo bolniki z njim kot z radijskim sprejemnikom in gramofonom veliko veselja. Beseda zate, zame, za vse nas! Od 14. do vključno 21, maja bomo imeli teden požarne varnosti. Da pa ne bo kdo menil, da so prireditve tega tedna Izključno le stvar gasilcev, naj povemo že takoj v začetku, da je teden požarne varnosti posvečen vsemu prebivalstvu. Danes se tudi gasilstvo hitro izpopolnjuje. Gasilska društva vedno pogosteje zamenjavajo staro orodje in opremo, zamenjujejo ročne gasilske črpalke z novimi, motornimi. Zlasti pa se modernizirajo in mehanizirajo gasilske enot« v večjih, strnjenih naseljih. Tudi gasilska organizacija je dobila po vojni čisto .drugačno nalogo. Pa tudi delo današnjih gasilskih društev se bistveno razlikuje od dela gasilskih društev pred vojno Ne gre več samo zato, koliko požarov smo pogasili, marveč predvsem za to, koliko požarov smo s svojo preventivno službo preprečili in s tem obvarovali toliko in toliko ljudskega premoženja Čeprav še niso vsa gasilska društva tako dobro opremljena, da bi bila zmerna noseč' v akcijo v vsakem primeru, vendarle lahko trdimo, da zmorejo preprečiti marsikako požarno In drugo nesrečo. Nujno pa je. da znajo gasilci preventivno službo tolmačiti tudi ostalemu prebivalstvu — in prav tem je namenjen ted^n požarne varnosti Kaj je gasilska preventiva? Gasilska preventiva je preprečevanje požarov. Marsikdo, posebno pa naše gospodinje, se bo vprašal, kako je mogoče preprečiti požar? Vzemimo primer iz gospodinjstva. Prvo, kar spada k preprečevanju požara, je, da so vžigalice na takem mestu, da ne morejo otroci do njih. Koliko velikih požarov so zakrivili otroci, ki so se igrali s vžigalicami! Da pride lahko do katastrofe, če gospodinja polije sveža drva s petrolejem ali bencinom, ie radi nepravilnega ravnanja z elektriko v obrti, industriji in v kmetijstvu, lahko mnogokrat beremo v časopisju. Kakšno škodo delajo našemu gospodarstvu gozdni požari, o tem bi se dalo napisati cele strani. Ce kuriš v gozdu, pogasi popolnoma vso žerjavico, ne odmetavaj v gozdu tlečih cigaretnih ogorkov in vžigalic, pa boš preprečil požar! V tednu požarne varnosti je dolžnost naših gasilskih društev, da opozarjajo prebivalstvo na preventivne ukrepe s vali ljudem posledice, ki bi lahko nastale zaradi nepazljivosti. Vse ukrepe, ki jih nalaga gasilskim enotam skrb za požarno varnost, je treba vzeti resno. Prebivalstvo prosimo, da se ne protivi požarnovarnostnim pregledom in da upošteva dobronamerne nasvete in zahteve požarnovarnostne komisije. Zelo velik pomen pa ima teden požarne varnosti tudi za otroke, zlasti za šoloobvezno mladino. Saj vemo, da prav otroci zaradi nepoučenosti večkrat povzročijo najhujše požare. Zato Je nujno, da jim o tem večkrat govorimo. Prvenstveno more tu mnogo pomagati učiteljstvo. Upraviteljstva šol so že od prosvetnih oblasti prejela zadevna navodila. Ce bo učiteljstvo v tednu požarne varnosti posvetilo pri moralki le eno uro gasilski zaščiti, bi dosegli velik uspeh! Lani je šolska mladina pisala šolske in domače naloge na gasilsko temo. Zadeva se ie obnesla, otroci so napisali nekaj zelo lepih nalog, ki so bile celo nagrajene Tudi letos nameravamo obdržati ta način spoznavanja gasilstva in gasilske preventive. Vabimo "sakogar da v tednu iK.žarne varnosti se>deluje Z gasilci in pomaga preprečevati nesreče sebi in drugim državljanom v korist! P. C OB LETOŠNJEM TEDNU POŽARNE VARNOSTI znano. Prav tako vemo. da pride lahko do nesreče, če dimnik na ■ podstrešju nima vzidanih d;mniškin vratc, da uhajajo iskre skozi dimno odprtino v podstrešje. Pameten gospodar ne bo hodil v hlev. iistnjak, na skedenj ali na podstrešje z odprto lučjo! Prav tako ne bo postavlja! žganjar-skih kotlov v lesene lope ali pod pristreške. Spomnimo se samo na velikanski požar v Prevolah, kjer je zaradi take neprevidnosti pogorela skoro vsa, vas! Kakšno nevarnost predstavlja sicer tako koristna elektrika, je tudi znano. Kakšne nesreče nastajajo za- predavanji, pogovori, da govore o tem mladini, zlasti šoloobveznim otrokom in da so vse gasilske prireditve in vaje organizirane ob takem času, da si jih ogleda lahko vse prebivalstvo. V tednu požarne varnosti bodo člani gasilskih društev v sporazumu z oddelkom za notranje zadeve občinskih ljudskih odborov in pripadniki ljudske m'lice pregledovali kmetijske, obrtne, industrijske in tovarniške objekte ter zasebna stanovanja. poslopja, zlasti pa podstrešja. Ugotavljali bodo napake ter prikazo- Štev. 19 (581) DOLENJSKI LIST Stran $ 15. maj - praznik občine Trebnje Ineva v dan krepijo in si prizadevajo za čimvečjo proiz-odnjo in s tem za povečanje Kirodnega dohodka. Se posebej bo potrebno posvetiti pokornost kmetijski zadrugi, ki |e nosilec kmetijske proizvodnje. V tem času je bilo zgrajenih več stanovanj, urejujejo so komunalne naprave, gra- 1 i jo se vodovodi in podobno. v petletnem načrtu je predvideno, da se bo celotna dejavnost povečala za 148"/o, s tem da se nadalje razvija industrija, razširi obrtna dejavnost, povečajo hektarski donosi v kmetijstvu, uredi trgovska mreža in razvije turizem. Ob pregledu celotne dejav- Uradni dnevi krajevnih odborov V razpravi na zadnji seji obeh zborov ObLO v Trebnjem so omenili tuđi pristojnost krajevnih odborov In težave, ki Jih imajo ti organi pri opravljanju dolžnosti. Tu Je predvsem šteta premajhna dotacija občinskega ljudskega odbora krajevnim odborom, ki brez večjih sredstev ne morejo pravilno poslovati. Krajevni odbori tudi se ne poznajo poslovnfka; Ce hočemo, da bi imeli res kar največjo učinkovitost, bi jim morali nuditi vse potrebno, da bi naloge opravljali uspešno. Prav je, da bi krajevni odbori s posebnim odlokom določili točne dneve poslovanja ln uvedli dežurno službo, da se stranke ne bi gnetle pred vrati krajevnega urada tudi ko uradnega dneva nI. Potrebno Je poudariti tudi to, da se morata odlok ln odgovarjajoča postavka v družbenem planu brezpogojno ujemati, do zdaj pa smo na to premalo pazili ne samo v krajevnih odborih, ampak tudi pri ObLO. nosti v občini lahko s ponosom ugotovimo, da so delovni ljudje vložili vse napore za razvoj občine ter tako pripomogli k rasti narodnega dohodka in izboljšanju življenjske ravni. Ko čestitam vsem prebivalcem občine, želim, da bi še naprej s skupnimi močmi pripomogli k uresničitvi petletnega načrta in obenem k povečanju narodnega dohodka, ker bomo le tako lahko razvijali celotno gospodarstvo. CIRIL BUKOVEC, predsednik občinskega ljudskega odbora S Krojaško podjetji- v Trebnjem oo letos povečalo proizvodnjo in razne -.torttve za 26.6 odstotka Za to Številko so se odločili zato, kei nameravajo na Mirni ustanovili nov obrat. Zaposlili bodo delavce ln delavke, ki zda) delalo na svo-Hh domovih Prav tako namera vajo pri podjetju ustanoviti šiviljske oddelke. Z manjšimi investicijami bodo mlrenskl obrat opremili s šivalnim strojem ter ure-iili delovne prostore. B Čevljarstvo je v trebanjski občini precej obsežna panoga. Obe večji čevljarski podjetji v Trebnjem In nn Mirni Imata pogoje, da bi proizvodnjo povečali, vendar bosta morali prej poslati neka1 ljudi na specializacijo v taka pod-tetja, kjer izdelujejo lahko obutev, ker nameravajo tudi sami Izdelovati največ lahke čevlje. Do zda) Imata obe podjetji več pogodb ? drugimi podjetji, vendar večjega zaslužka nimata. Družbeni plan predvideva, da bi se njuna proizvodnja popolnoma osamosvojila. O 1. Julija to v Trebnjem začela obratovati obrtna kovinska servisna delavnica. S tem bodo Izpolnili dolgoletne želje Trebanjčanov. Ta delavnica bo še letos dosegla 6 milijonov bruto produkta. loleMif silila Kaj delajo v trebanjski mizarski delavnici 1947 so v trebanjski mizaiski delavnici stekla prva dela. V prostorih nekdanje krožne žage. ki so Jo preuredili. Je takratni ne-kajčlanskl kolektiv že presegel plan. čeprav ■ |e delal skoraj 7 golimi rokami. Vse do leta 1956. ko se je bruto piomet. Izražen v številkah, ustavljal pod milijonom, je proizvodnja v glavnem lemeljlla na uslužnostnih delih, že naslednje leto pa se )e podvojil;); razen tega 60 prišla prva naročila za prodajo na trgu. Ko se Je kolektiv povečal (leta rxrt je bilo 9 zaposlenih!. Je sprejemal vedno večje Številke. V /vezi 5 tem naj zapišemo Se neka) Številk, ki ponazarjajo proizvodni porast: 1958 4 milijone dinarjev bruto prometa. leta 19S8 9 milijonov dinarjev, leta 1960 19,5 milijona dinarjev, letošnji plan pa predvideva 52 milijonov dinarjev bruto prometa. seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora v trebnjem IZREDNO NAPET PLAN Na' skupni seji obeh zborov ObLO v Trebnjem, ki je bila 29. aprila, so odborniki po se-demurni razpravi sprejeli letošnji družbeni plan trebanjske občine in potrdili odlok občinskega predračuna za 1961. Seje sta se udeležila tudi ljudska poslanca tovariš Franc Krese-Coban in podpredsednica OLO v Novem mestu to-varišica Vilma Pirkovič. 2e uvodni poročili, v katerih je podpredsednik trebanjskega ObLO tov. Sever obrazložil predlog družbenega plana in občinskega predračuna, sta povedali, da so posamezne po- stavke v planu in predračunu izredno napete, kar v splošnem lahko izrazimo z nekaj številkami: družbeni bruto proizvod se bo od lanskega povečal za 22,3 odstotka, družbeni proizvod za 20,2 odstotka in narodni dohodek za 20,1 odstotka. Odborniki so se strinjali, da bodo te številke dosežene le, če bodo gospodarske organizacije, kolektivi, delavski sveti, upravni odbori, zadružni sveti, sindikalne organizacije in vse druge politične organizacije zavestno izpolnjevali naloge, ki jih nakazuje družbeni plan. Razumljivo je, da predlog Mizarska delavnic* le sprva imela le enega mojstra, ki je povsem odločal o posameznih postavkah proizvodnega porasta. Do lanskega leta v podjetju nI prtšlo do bistvenih sprememb. • načrtovanju je odločal delavski svet, o organizaciji tehnološkega postopka pa sindikat. Današnji 25-clanskl kolektiv, ki ga sestavljajo mojstri, vajenci, pomočniki ln Sest žena, pa že smotrne)« razpravlja o notranjih problemih pcojetja ter o tem. kateri način proizvodnje le rentabilneJSl Cs je kdaj pa kdaj delavski svet neodločen, ne moremo govoriti o zastoju v razvoju delavsi-.jga samoupravljanja, saj se v majhnem podjetju vloga upravnih organov dostikrat oe razlikuje ođ vloge sindikalne organizacije. — Zato )e razumljivo, ds razpravljajo o Istih problemih člani delavskega sveta ln sindikata. Novost v podjetju je postopno nagrajevanje po delu Tehnološki postopek vseh del )e razdeljen na Štiri stopnje: strojna obdelava, lurnirska dela. politimi postopki ln ročna dela. Proizvodnja se torej odvija po tekočem traku. Stroji so večinoma že izrabljeni, zato nameravajo graditi novo strojno delavnico, v kateri bodo namestili nove motorne žage (prerezovalko in debelinko) in poravnalni skobelnl stroj 8 tem bodo dane možnosti, da se bo proizvodnja v petih letih povečala za okrog 100 cdstokov v podjetju razpravljajo o novln delavcih. Doslej so do kvalifikacij prišli z ustreznim Šolanjem mlajšega kadra, Odslej o« bo v podjetju veljalo načrlo ia Je ceneje ln hitreje, če se delsvee delt priliči na delovnem mestu. Nadaljnji razvoj podjetja bo namreč zahteva) še načrtnejšo izbiro artiklov, s katerimi se Je podjetje že zdaj uspešno uveljavljalo na tržišču. Sami delajo tudi načrte za pos-imezne modele. Njihovi l?delki so zel- iskani, kar lahko pričakujemo tuđi v prihodnje. I & Pet podružnic NB v okraju Do konca aprila bo zaključena reorganizacija v zvezi z novimi nalogami Narodne banke, ki bo poslej opravljala celotni plačiln. promet ln organizirala ter vodila družbeno knjigovodstvo ln družbeno evidenco. V novomeškem okraju bo po reorganizaciji poslovalo pet podružnic Narodne banke: Novo mesto (606-11), Brežice (606-12), Vldem-Krško (606-13), Sevnica (606-14) ln Črnomelj (606-13). družbenega plana in predračuna nista mogla vsega predvideti, zato so odborniki precej razpravljali o tem, kaj bi plan in predračun morala še zajeti. Seveda bo realizacija plana odvisna od razpoložljivih sredstev, ki jih predvideva za 32,85 odstotkov večji letošnji predračun (lani je bilo predračunskih dohodkov 152 milijonov 720 tisoč dinarjev, letos pa se bodo povečali na 203 milijone dinarjev). Zato so odborniki plan in predračun sprejeli s pogojem, da bo posebna komisija nekatere postavke plana brisala ali na novo vpisala, pri čemer bo upoštevala predloge za spremembe v več postavkah plana in predračuna, ki so jih na seji dali odborniki. Ko so v nadaljnji razpravi razčlenili nekatere zbore volivcev, so odborniki menili, da bi morali pri sestavljanju plana in predračuna upoštevati tudi sklepe volivcev, zlasti če so ti pripravljeni pri predvidenih gradnjah sami pomagati. Ce tega pri tem ne bi upoštevali, bi kršili osnovne pravice -ljudskega parlamenta«. Morda bo trebanjska občina imela pri realizaciji plana precejšnje težave zaradi tega, ker posamezne postavke v planu še niso upoštevale novih gospodarskih instrumentov, nanje pa se bo morala naslanjati vsa nadaljnja dejavnost. O Letošnja komunalna dejavnost v trebanjski občini ima v načrtu dograditev vodovoda na Mirni, gradnjo vodovoda Trebnje-Ponl- kve, rekonstrukcijo ceste z Mirne na Debenc ln elektrifikacijo v območju Stare gore ln Praprotnice. Za vsa dela Je v občinskem predračunu 23 milijonov 57 tisoč dinarjev. Zadruga - most med privatnimi proizvajalci in družbo V trebanjski občini je kmetijstvo vodilna gospodarska panoga. Privatna in družbena kmetijska gospodarstva preživljajo več kot dve tretjini vsega prebivalstva v občini, kar je precej več kot v nekaterih drugih občinah novomeškega okraja. Cas bo zahteval, da se bo razvila tudi industrija, ki bo delavce, ki se zdaj vozijo na delo v druge občine in celo v druge okraje, zaposlila doma. Morda je manjši problem v pomanjkanju delavcev v kmetijstvu; proizvodna središča kmetijske zadruge pa za svoje delavce odpirajo vedno nova delovišča. Družbeni razvoj, povečana proizvodnja v vseh gospodarskih panogah, boljša organizacija dela itd., so zahtevali spremembe tudi v upravljanju. Najmočnejša kmetijska proizvajalna enota v trebanjski ♦bčini je Kmetijska zadruga v Trebnjem, ki je po združitvi bivših osmih zadrug postala največja kmetijska proizvajalna enota na Dolenjskem. Sprva so sicer predlagali, naj bosta v trebanjski občini dve zadrugi, vendar so kasneje ugotovili, da je boiie imeti eno močno zadrugo, ki bo zajela res vse kmetijske zvrsti. Kmalu zatem je bil pred' upravo (štela je le štiri os?be) nov problem: rešiti je bilo treba organizacijsko vprašanje, obenem pa so se začela prva spomladanska lastna in pogodbena dela. Splo'#n zastoj so v glavnem povzročile prepozne priprave na združitev (v Sent-rupertu so na primer imeli prvi sestanek, kjer so se domenili o združitvi s trebanjsko zadrugo, šele februarja), saj bi se moralj organizacije lotiti že decembra kot v-zadrugah dru-.god po okraju; v tem času pa so b-!la tudi vodstva na proizvodnih okoliših premalo delavna. Po vcčtedenskem zastoju so v marcu in aprilu poskušali zamujeno nadoknaditi. Vodstva bivših zadrug so začela sklepati pogodbe s privatnimi proizvajalci, kar je bilo sprva tudi potrebno, vendar so »stari« ljudje šli po tej poti tudi potem, ko je do združitve že prišlo, čeprav pristojnosti niso več imeli. Zadružni sveti bivših zadrug so ponekod razdeljevali investicijski sklad in nabavljali material še potem, ko je bil centralni zadružni svet že formiran in je le on odločal o tem in onem. Razumljivo je, da pri tem ni šlo le za nerazumevanje centralnega sveta, ki vedno teži, da bi razpoložljiva sredstva združeval v sklade, pač pa za namerno nepriznavanje pristojnosti novim upravnim zadružnim organom Reševanje organizacijskoga vprašanja je sovpadalo z vprašanjem strokovnega in vodilnega kadra, vendar to še daleč ni rešeno. Spoznavanje proizvodne osnove je dolgotrajen proces in prvi pogoj, da se proizvodnja razvije res v pravo smer, da ne bo zastoja in da bedo izkoriščene vse kapacitete. Do nedavnega je zadruga imela le enega kmetijskega tehnika ln inženirja agronoma, kar je bilo premalo, da bi mogli razviti vse kmetijske zvrsti. Bolj sistematično delo v dosedanjih štirih poslovnih enotah (eno bodo še ustanovili) bodo v prihodnje vodili trije inženirji agronomi in enajst tehnikov. En inženir bo prevzel kmetijsko posestvo (okrog 300 ha), ki je posebna poslovna enota zadruge, drugi pa bo vodil pogodbeno proizvodnjo. Z namestitvijo teh strokovnjakov, ki bodo pripravili trdne temelje za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje v trebanjski občini, bodo zmanjšali dolgotrajno vrzel v pomanjkanju strokovnjakov sploh. Medtem ko bo novi centralni zadružni svet vsklajeval odnose in interese zadružnih svetov poslovnih enot. pri čemer je še posebej poudarjeno zbiranje sredstev za investicijski sklad (saj je znano, da zadruga še upravnih prostorov nima urejenih), predvideva in delno že zajema perspektivni razvoj maksimalno proizvodnjo v vseh pos'ovnih enofah. Letošnji perspektivni plan na primer predvideva eno milijardo prometa in od tega 240 milijonov družbenega bruto produkta. Razen rednega Izvajanja pogodb v. pogodbenem sodelovanju s kmeti bo zadruga še letos dogradila ali zgradila nekaj novih objektov. Predvide- vajo, da bo začela obratovati sušilnica na Mirni, ki bo na leto predelala 300 vagonov krompirja in 100 vagonov zelenjave. Hkrati bodo tam zgradili vodovod, ki je nujno potreben za krajevni razvoj, zlasti za Industrijo. Gradnje so predvidene skoraj v vseh proizvajalnih okoliših trebanjske zadruge. Tako bodo v Seniru-pertu dogradili remizo, v Do-brniču in Trebnjem skladišča, nove prostore pa bodo dobili, ko bodo odkupili nekatera primerna gospodarska poslopja (senike, hleve) ter jih delno ali popolnoma preuredili. Iz investicijskega sklada bodo porabili sredstva še za odkup zemljišč, nabavo traktorskih priključkov, kamiona, za gradnjo garaže In ureditev upravnih zadružnih prostorov. S tem so v glavnem zajeta vsa večja letošnja dela, ki temeljijo predvsem na načelu, da je treba začeta dela tudi končati. Postopoma bo zadruga kot vodilna kmetijska proizvajalna skupnost vlogo organiziranega in načrtnega proizvajalca še povečala, saj bodo že 19G2. leta gradili hlev za 200 glav živine In potrebne silose, s čimer bo odstranjena bojazen, da ne bi živini mogli nuditi na poseben način pripravljene krme. Načrti za proizvodnjo so torej lepo zastavljeni, kar pove, da bodo zadružniki s pametnim gospodarjenjem tudi nekal do segli. Kmalu po združitvi Je centralni zadružni svet uvidel, da poslovanja ni mogoče voditi iz centra, pač pa bodo morali upravo čimbolj decentralizirati ln prepustiti vajeti zadružnikom v proizvajalnih okoliših. Delitev na poslovne enote je pregroba, če bi jo imeli za merilo upravljanja. Zato je centralni zadružni svet predlagat, naj bi bilo 16 ekonomskih enot. kar je nedvomno velik korak k neposrednemu upravljanju. Na občnih zborih zadruge so kmetje sicer izrazili bojazen, dn se po novem njihove pravice v upravljanju zmanjšujejo, ker še vedno prevladuje mišljenje, da je zadruga le združenje privatnih kmečkih gospodarstev in ne most med privatnikom in Interesi družbe. Razumljivo je, da bo treba v prihodnje zadružnikom stvar tako približati, da se ne bodo počutili le kot člani zadruge ampak tudi kot upravljavci. Decentralizacija nalaga ekonomskim enotam odgovorno nalogo, saj bodo poslej same sprejemale in odpuščale delavce. Posebno pozornost ps bodo morale posvetiti pravilniku o delitvi osebnega dohodka in merilom, ki bodo ta dohodek določala. Družbeni razvoj je prinese spremembe torej tudi v kmetijstvo. Vsklajevanje porasta proizvodnje s proizvajalnimi odnosi pa bo vedno najpomembnejša naloga, ki jo bodo morala vodstva na pobudo neposrednih proizvajalcev reševati tudi v kmetijstvu. Ivan Zoran ZA OBČINSKI PRAZNIK TREBNJEGA VOŠČIMO VSEM OBČANOM: DELAVCEM, KMETOM, USLUŽBENCE?.' IN LJUDSKI INTELIGENCI, MLADINI, PRIPADNIKOM JLA IN LM. ZELEC JIM NADALJNJIH DELOVNIH USPEHOV! Občinski ljudski odbor, Trebnje OBČINSKI 0PS0R SZDL - OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI KOMITE LMS - OBČINSKI ODBOR ZB - OBČINSKI ODBOR ZVVI - OBČINSKI ODBOR ZR0P - OBČINSKI SVET SVOBOD IN PD - OBČINSKI ODBOR RK - OBČINSKA GASILSKA ZVEZA - OBČINSKI ODBOR DPM KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE s proizvodnimi okoliši: Trebnje, Mokronog, Mirna, šentrupert, Dobrnič. Senllovrenc • mizarska delavnica, trebnje ® trgovsko podjetje, trebnje © knjigovodski center, trebnje o krojaško podjetje, trebnje • pekaru a, trebnje 9 Čevljarsko podjetje, trebnje q »dana«, destilacija, tovarna likerjev In sadnih sokov, mirna 9 gradbeno podjetje z remontom, Mirna © opekarna, prelesje • mesoizdelki. mokronog Velika pridobitev za nadaljnji razvoj Itniettjitv. mirenske doline Je nova sušilnica na Mirni. Zadružnikom bo pomagala ugodneje vnovčcvatl kmetijske pridelke, sktrpnosl pa bo dajale to In ono, česar danes na trgu še nimamo dovolj ali pa sploh no poznamo, tako na primer pečen krompir In £c nekatero drage suhe spcclalitetr Letos praznuje občina Trebnje že osmič občinski praznik. Ob tem se živo spominjamo, kako je Cankarjeva brigada po tridnevnih borbah zavzela Trebnje ter tako pretrgala verigo sovražnih postojank od Žužemberka do Mirne peči, ki so ovirale delovanje naših enot na tem področju. Preteklo je žc 17 let od dneva, ko je bilo Trebnje osvobojeno, vendar so še vedno živi spomini na herojsko borbo enot NOV. Obenem z našim praznikom poteka tudi 20 let, odkar sc je na poziv KP ljudstvo naše domovine uprlo sovražniku. Tudi naši občani so bili med prvimi, ki so se postavili po robu sovražniku. Ce pogledamo na naš razvoj v povojnem času, lahko trdimo, da je napredek skoraj na vseh področjih gospodarske dejavnosti. Iz ruševin so zra-stla prva podjetja, ustanavljajo pa se še nova, ki se iz Zakaj imajo preteški opekarji direktorske plače Nagrajevanje po učinku Je prineslo opekarni v Prelesju lepe uspehe, pa čeprav je še pomanjkljivo. Delavci dobe plačano namreč od količine proizvodov ne glede na kvaliteto. Spremembo pravilnika že pripravljajo. Lani je bilo v opekarni zaposlenih 47 delavcev, letos pa jih je le 36, kljub temu pa so Imeli lani in prejšnja leta konec aprila pripravljenih 100 do 150 tisoč kosov opeke za v peč, letos pa 400.003. Prejšnja leta so na odkopu vozili glino z enim voznikom, delavci pa so, medtem ko so drugod voziček raz-- tovarjali, počivali. Zdaj so sami zahtevali Z voznika in delo nikoli ne stoji. — Ce bo vreme kot doslej, Jc zadovoljno ugotovil direktor opekarne Ludvik Oolob, bomo izdelali letos 2 milijona 400.000 opek in povečali lanski bruto-produkt za 5,5 milijona dinar* jev. Delavci zaslužijo zdaj po 30 tl-loč dinarjev na mesec ln tudi več, žal pa delajo nekateri tudi po 14 ur na dan. Delavci so sami zrcduclrall število zaposlenih In ga hočejo Se bolj. vse je v redu ln prav, da so delavci pridni, da veliko zaslužijo, da bolje delajo — nI pa pravilno, da gre to na račun povečanja delovnega časa zaposlenega, se pravi na račun izčrpavanja delovnega človeka, pa čeprav — kot v tem primeru — to sam hoče. Do povečanja dohodka podjetja ln s tem v zvezi povečanja dohodkov zaposlenih Je treba priti dru- gače. Eden izmed načinov bi bil morda ta, ki ga je omenil direktor: — Povsod po Sloveniji rekonstruirajo ln grade opekarne. Tudi v naši občini pripravljajo menda gradnjo opekarne v Račjem selu, kar bi stalo 360 milijonov dinarjev. Ce bi nam dali le eno desetino tistega, kar je potrebno za opekarno v Kačjem selu, bi proizvedli prav toliko opeke več, kot jo bo predvidoma nova opekarna v Račjem selit. — Kakšne so pa zaloge gline? — Zaloge so precejšnje, res pa je, da niso raziskane. Doslej Imamo ugotovljenih zalog še za 10 let. — Sami za rekonstrukcijo nimate sredstev; od kod pa dobe potrebna sredstva za rekonstrukcijo druge slovenske opekarne? — Posodijo jim Jih gradbena podjetja, opekarne pa se obvežejo, da bodo določen Cas prodajale opeko samo tistemu gradbenemu podjetju, ki tla posojilo. — Ne bi nekaj takega poskusili tudi vi ln SGP Pionir? — Pionir Je slab plačnik... Pri iskanju poti, kako doseči člmvcčji dohodek podjetja In posameznika, bomo nedvomno večkrat zašli na kakšno stranpot ali v 6lcpo ulico, kar je povsem razumljivo. Vedno pa homo spet našli pravo pot, ker je ta zapisana globoko v naših srcih*, to Je Ideja, da moramo delati tako, da bo vsem ljudem čim-Iepše, da bomo čimbolje živeli. J. FRIMC KOMU MIZARSTVO? Konec lanskega leta Je ustanovil mirenski Remont v Mokronogu mizarski obrat, v katerem dela zdaj 6 ljudi. Za strojno opremo obrata je dal Remont milijon WJ tisoč dinarjev. Proizvodnja obrata pa bi znašala letos 10 milijonov dinarjev bruto produkta. Vendar se Je nekje zataknilo. Ta obrat bi imelo rado tudi podjetje Naši Izdelki Iz Mokronoga. Po načttih tega podjetja bi bilo v mizarskem obtatu zaposlenih 4(1 ljudi _ delail bi v dveh izmenah — njegov* letna proizvodnja pa bi znašala 48 milijonov dinarjev. Pri Remontu nam Je v. d. upravnika dejal: — Ml smo mizarski obrat ustanovili, mi smo ga spravili na noge, mi smo mu priskrbeli del strojev ln ga zato ne damo nikomur. Direktor Naših izdelkov Ferdinand Katern pa; — Kakor veste, ima naše podjetje več obratov: tapetniški, vr bopletarski ln žago že od vsega začetka, se pravi od ustanovitve podjetja konec lanskega leta, pa smo Imeli v načrtu tudi ustanovitev mizarskega obrata. Mizar- ski oddelek bi delal polproizvo-de za naš tapetniški obrat, se pravi ogrodja za kavče, otomane in stole ter posteljne vložke, pa tudi gotove izdelke — pohištvo za spalnice in za samske sobe. Polproizvode za naš tapetniški' oddelek dela zdaj mizarski obrat gradbenega podjetja Remont, vendar se ne drži dogovorjenih rokov. Zadnje naročilo so opravili z občutno zamudo meseca ln pol. Zaradi takih zamud, do katerih ne bi prišlo, če bi imelo naše podjetje svoj mizarski obrat, bo imel naš tapetniški oddelek letos za nad tretjino manjši bruto produkt, kot je bil planiran, se pravi namesto 54 milijonov dinarjev le 32 milijonov dinarjev. Mi mizarski obrat potrebujemo. Stroje Remontu plačamo. Razen tega pa lahko dobi Remont v zameno stroje in prostore drugje; če se ne motim, je občinski ljudski odbor Remontu že ponudil v zameno stroje in prostore nekje pri Veliki Loki. Problema mokronoškega obrata nc smerno gledati samo s stališča obeh prizadetih podjetij, miir»£t: družbe. Rentabilnost s serijsko proizvodnjo Obisk v podjetju »NAŠI IZDELKI« kaže, da raste v Mokronogu dober kolektiv Podjetje Naši izdelki Iz Mokronoga je bilo ustanovljeno lani in je naslednik prvotnega Vrbopletarstva in kasnejšega obrata Interobrti iz Ljubljane. Bivša podjetja so bila vedno v težavah, sedanje pa bo, kot doslej kaže, zlezlo na zeleno vejo. Novo podjetje ima več obratov. Vrbopletarski obrat, ki je vedno predstavljal hrbtenico podjetja, svoje proizvodnje predvidoma vrednostno in količinsko ne bo povečeval. Letošnja vrednost proizvodnje bo 25 milijonov dinarjev. Z boljšo organizacijo dela nameravajo v bodoče število zaposlenih v tem obratu še znižati od 42 na 20, medtem ko bo proizvodnja ostala zaradi boljše organizacije dela in povečane storilnosti enaka. Zaga bo predvidoma proizvedla letos za nad 13 milijonov dinarjev vrednosti. Na tem obratu so zdaj zaposleni trije ljudje, kasneje pa jih bo predvidoma 9. s čimer bi bila zmogljivost žage popolnoma Izkoriščena. Tapetniško-mizarski obrat bo letos precej pod planom, ker še vedno nimajo mizarskega oddelka. Tapetniški oddelek ne dobiva po predvidenem p'.anu lesnih polproizvodov. ki jih potrebuje za nemoteno proizvodnjo. Zaradi takih pomanjkljivosti bo tapetniški oddelek proizvedel letos le za okoli 32 milijonov dinarjev izdelkov namesto predvidenih 54 milijonov; mizarski oddelek pa namesto planiranih 40 milijonov dinarjev tudi občutno manj -vsak mesec po ustanovitvi za 4 milijone dinarjev. Vodstvo podjetja Naši izdelki je uvidelo, da bo na tržišču konkurenčno in da bo renta-• bilno le, če bo uvedlo serijsko proizvodnjo. Pri taki proizvodnji se ljudje nekemu delu privadijo, dobe določeno spretnost in delo gre hitreje od rok. Zato bo bodoči mizarski oddelek Izdeloval najbrž le 2 artikla, podobno pa tudi tapetniški in vrbopletarski obrat. Tak, industrijski način proizvodnje pa ne potrebuje izučenih obrtnih delavcev, ki bi znali na-; praviti določen izdelek od začetka do konca, nnpa.k specializirane ali priučene delavce. Pokazalo sr )♦> celo, da kvalificirani delavci večkrat ne vplivajo dobro na proizvodnjo in jo s svojim zastarelim obrtnim mišljenjem celo zavirajo. Laže je delati z ljudmi, ki so prišli 1z raznih industrijskih šol. Zar.adi tega podjetje že razmišlja o čimprejšnjem, hitrem in cenenem izobraževanju lastnih kadrov. Podjetje samo ne bo ustanovilo izobraževalnega centra, ker se to ne izplača, pač pa bo pošiljalo svoje delavce na izobraževanje v druga, po stroki sorodna podjetja. Podjetje Naši izdelki ima v načrtu ustanovitev še nekaterih obratov kot steklarskega in gostinskega. V gostinskem b: kuhali tudi topel obrok za domače obrate, na razpolago pa bi bil vsem gostom. O teh dveh obratih bomo podrobneje poročali kasneje, ko bosta ustanovljena. ' P-c TREBANJSKE NOVICE B Letošnji družbeni plan trebanjske občine obsega gradnjo 42 družinskih stanovanj. Gradile bodo predvsem gospodarske organizacije, podjetja ln ObLO. Hkrati bodo v Trebnjem ustanovili stanovanjsko zadrugo, na Mirni pa bodo njeno dejavnost poživili. Radi bi čimprej zgradili nekaj stanovanj za borce NOV. B Podjetje mesnih Izdelkov v Mokronogu bo letos povečalo proizvodnjo, ki bo za 10,2 odstotka večja od lanske. Da bodo plan lahko dosegli, bodo nabavili nekatere hladilne naprave ln avtomobil, s katerim bodo dostavljali svoje Izdelke potrošnim središčem. B Destilacija alkoholnih pijač -Dana« na Mirni računa na precej večji proizvodni porast kol lani. Z boljšim gospodarjenjem, ko bodo nabavili nekaj novih strojev ln izpopolnili dostavni strojni park, bodo letošnji plan bržčas precej presegli, saj so ga že v prvem letošnjem tromesečju prekoračili za 0,5 odstokov. 13 Letos bo v Trebnjem začela obratovati pletiljska delavnica. Nekaj strojev so že nabavili, druge pa bodo kasneje, tako da bodo delavke v tej delavnici do konca letošnjega leta ustvarile za 5 milijonov bruto produkta. Ko bodo v naslednjih letih nabavili še nove stroje in zaposlili nove delavke, se bo proizvodnja znatno povečala. Praznik na suhorski šoli pionirje -Zgled, ki mu naj bi sledili novi, je bil dosto.na počastitev 20-letnice ustanovitve OF in praznika dela vila zbrano z obljubo, da bodo delavci JUGOTEKSTILA pomagali razvoju šole na Suhorju, s čimer se želijo oddolžiti velikim žrtvam naših partizanskih vasi in Bele krajine. Patronat nad suhorsko šolo pomeni za kolektiv podjetja veliko, toda prijetno dolžnost: skrbeti ?n uspeh in napredek iger, športnih rekvizitov in nad 200 knjig. Vsi so bili presenečeni nad plemenitim dejanjem kolektiva JUGOTEKSTILA, v imenu srečnih pionirjev pa se je eden izmed njih zahvalil za lepa da rila. Solška upraviteljica Mar lina Cajner je prav tako izre-k'a toplo zahvalo za pozornost FRANCE MIHALOV&N: ^ Nevsakdanji praznik je doživel, v soboto, 29. aprila, partizanski Suhor z okolico. S tremi avtobusi so se pripeljali pred okrašeno šo'o člani delovnega ko'ektiva podjetja JUGO-TEKSTIL iz Ljubljane, da z zglednim dejanjem počastijo obletnico ustanovitve OF in praznik dela. Čeprav je nagajal dež, se je zbralo veliko domačinov, vsi šolarji, med gosti pa smo opazili razen predstavnikov podjetja tudi predsednika OLO tov. Belopavloviča, predsednika metliškega ObLo tov. Vrviščarja in druge. Godba iz Metlike je vnsto igrala partizanske koračnice, zbrano množico pa je prevevalo praznično vzdušje. Slavje je začel domačin Jože Petric, ki se je v imenu krajevnih organizacij in vsega prebivalstva Suhor j a toplo zahvalil kolektivu JUGOTEKSTILA za obisk in sklep, da prevzame patronat nad suhorskošolo. Tovariš Petric je nato opisal nastanek in delo OF v Suhor j u in okolici, kjer je bilo že leta 1942 vključenih v OF oz, v narodnoosvobodilni pokret 97 odstotkov ljudstva. Sovražnikom ljudstva svobodoljubni plamen domačinov ni bil všeč. Prve organizacijske sestanke bele garde so imeli prav v tem letu v suhorski šoli, kamor so vabili tudi može in fante s Suhorja, vendar brez uspeha. Ljudstvo je bilo že organizirano v OF, izdajalcem pa je nasedlo le nekaj ljudi. Sovražnik je hotel obkoliti Gorjance z verigo utrjenih postojank, pri čemer naj bi bila postojanka na Suhorju ena glavnih, saj bi od tu obvladovali vso Belo krajino. 10. novembra 1942 je prišlo v župni-šče in na šolo preko 130 belogardistov pod vodstvom komandanta Vasiljeviča in kaplana Norberta, ki je bil provokator v OF. 2e prvo dni svojega prihoda na Suhor so pripeljali v župnišče, ki so ga začeli takoj utrjevati, več izdanih ljudi in so jih strahovito pretepli, grozeč, da je to šele začetek. Naše vodstvo se je zavedalo nevarnosti, ki je pretila. Zato so naše borbene enote 26. novembra 1942 skupaj z bratskimi hrvatskimi enotami napadle in uničilo izdajalsko postojanko na Suhorju ... Ljudstvo se je oddahnilo in s podvojeno močjo zgrabilo za delo. Vsi smo se dobro zavedali, da bi bila belo-gardistična postojanka na Suhorju drugi slovenski Urh ..." " je med drugim dejal tovariš Petric, ki je nato opisal življenje in delo na prvem osvobojenem ozemlju v Boli krajini. Spomnil se je voditeljev vstaje in prvoborcev, obnove osnovne šole in velikih žrtev domačinov pri obnavljanju vasi in gospodarstva. Predstavniki JUGOTEKSTILA so nato, počastili spomin vseh padlih "borcev z nagovorom in polaganjem venca pred spominsko ploščo, nakar je množici spregovoril o prazniku dela Bojan Vidmar, direktor JUGOTEKSTILA. Predsednica delavskega sveta kolektiva tov. Jožica Deržaj. je nato pozdra- ;. i I o Videčnik - 50-letnik Ko gledamo vsega nasmejanega, družabnega, vsepovsod aktivnega Šolskega upravitelja v Mokronogu prof. Vilka Videčnika, si le težko zamislimo, da je praznoval 7. maja ie 50-letnico rojstva. Med vami v trebanjski občini živi in neumorno dela že 15 let. Ni Dolenjec, a vendar se je z vsem svojim bistvom vrastel med nas, čuti in misli z nami in zato je povsem naš. Kmalu po končanem NOB, ki se ga je aktivno udeležil, je v Trebnjem z lastnim zgledom pokazal, kako moramo delati, da bomo čimhitreje obnovili domovino. Najprej je na OLO delal na gospodarskem področju, ljudska oblast pa je hitro spoznala njegove organi, šatorske sposobnosti za kul-lurno-prosvetno delo. Živo se ga spominjamo, s kakšnim elanom je obiskoval :4 za domačine. Borbeni gostje iz Radeč so še vedno upali na zmago. Prvo minuto drugega polčasa so izenačili. Kdo bo zmagovalec? Mladi ln do skrajnosti požrtvovalni igralci so prešli v silovit napad. Toda nasprotnik ni popustil. Končno so Krčani izbojevali prednost in Jo obdržali v-se do konca igre. Končni rezultat 12:9 je realen. Gole za Krško so dosegli: Rudi Iskra 4, Janko Jordan 4, Franc Agrež 3 in Franc Humar 1. Z zmago nad nevarnim nasprotnikom se je moštvo Krškega uvrstilo v slovensko rokometno ligo. Tekma bi se v redu končala, če ne bi proti koncu igre gledalec iz Radeč povzročil neljubega incidenta. Vdrl je na igrišče in hotel fizično obračunati s krškim igralcem. Okoli Igrišča je nastal nered ln je moral sodnik tekmo prekiniti. Nadaljevala se je, ko so bili vročekrvni gostje pomirjeni. Kaže, da bi moralo vodstvo rokometnega kluba iz Radeč bolje skrbeti za vzgojo svojih gledalcev ali pa nekatere vsaj puščati doma! D. K. Športno igrišče je v glavnem zgrajeno. Zgradila ga je šolska mladina s prostovoljnim delom. Otvoritev igrišča bo 14. maja ob občinskem mladinskem športnem tekmovanju v počastitev dneva mladosti. Ženska odbojkarska ekipa je bila nedavno ustanovljena. To je edina tovrstna ekipa v občini. Svečana akademija v počastitev prvega maja in 20-letnice revolucije je bila 26. aprila v dvorani zadružnega doma Udeležilo se je je veliko število prebivalstva. Kulturni program so izvajali učenci osnovne šole in mladina. Slavnostni govor je imel predsednik krajevne organizacije SZDL tov. Ciril Plut. D. K. Balinanje - šport zcs rekreacijo Odkar Je ustanovljen Odbor za balinanje pri Zvezi kegljaških športov Slovenije, si tudi ta športna panoga vedno bolj pridobiva privržence, posebno med delavci. V okviru dneva železničarjev so v Novem mestu organizirali tekmovanje železničarjev, ki Je privabilo mnogo ljubiteljev tega športa. Ravno zato, ker je ta panoga zelo priljubljena med delavci in uslužbenci, pripravljajo odbor, ki bo načrtno organiziral to panogo. Ze v začetku so pokazali veliko zanimanja zlasti železničarji, Pionir, Novoteks in nekateri drugI kolektivi. Ker so pri tekmovanju potrebna precej drugačna balinišča, kot smo jih navajeni, in so zato tudi posebna tekmovalna pravila, bo potrebno vse, ki bi želeli sodelovati v teli tekmovanjih, seznaniti z načinom tekmovanja in merami balinišča, za kar bo organiziran poseben seminar. Da bi ta panoga zaživela, vabimo vse kolektive, da se glede informacij obračajo na Okrajno zvezo za telesno kulturo Novo mesto, p. p. 73. Tu lahko tudi prijavijo svoje ekipe za tekmovanje. Po zbranih prijavah bo sestanek z vsemi predstavniki. ne potegujeta za vidnejše mesto na lestvici, bo pa tudi to lepa prvenstvena tekma, kjer bodo v premoči domačini. Nakazali smo zmagovalce, vendar pa presenečenja niso izključena. š. f. ATLET! TEKMUJEJO Atleti iz Novega mesta bodo v sobo:o ob 17. uri spet nastopili na Zletncm stadionu in pregledali svoje moči za bodoča prvenstvena tekmovanja. Letos bodo sodelovali v zvezni ligi z B programom, v'republiški ligi s C programom ter nastopili v ligi za mlajše mladinke, ki se bo pričela že prihodnji teden. Tekmovanj bo dovolj, samo skrbno se bomo morali nanje pripravljati. Redno bb treba obiskovati treninge, saj Jc uspeh odvisen od dela skozi vse leto. Kandidati za evropsko prvenstvo Spilar, Penko. Potrč in Hudetova so redni obiskovalci treningov. Zlasti Spilar in Penko sta letos zelo napredovala in lahko pričakujemo, da bo Penko v suvanju krogle izboljšal svoj osebni in in tudi slovenski rekord. sj. G. Odbojka v Trebnjem Odbojka' je športna panoga, ki se je najbolj razvila v Trebnjem ln ostalih krajih te občine. Odboj-karji Partizana iz Trebnjega so lani dosegli lepe uspehe, izmed katerih je bila osvojitev okrajnega prvenstva za leto 19G0 največji. Dolenjska odbojkarska liga žal tudi letos ni bila osnovana, zato je bila dolgoletna želja trebanjskih odbojkarjev izpolnjena s tem, da so se prijavili za tekmovanje v II. republiški odbojkarski ligi. Prvo tekmo so odigrali v Žirovnici in izgubili z rezultatom 3:2, vendar je bil tudi poraz pobuda za nadaljnja tekmovanja. V nedeljo, 14. maja, bo prvenstvena tekma z Olvmpio iz Ljubljane v Trebnjem. Nedeljsko srečanje težko pričakujemo in želimo, da bi si tekmo ogledalo čimveč ljubiteljev odbojke. Saša Razširjenost poljedelskih strojev OZN je objavila statistiko o številu poljedelskih strojev. — Imajo jih: ZDA 4,790.000, Sovjetska zveza 1.460.000, Zahodna Nemčija 850.000.. Francija 765.000, Kanada 650.000 in Vel. Britanija 570.000 ■ Svetovno prvenstvo v speedwoyu za 1961 Izločilna 10. vožnja v Jugoslaviji: Videm-Krško, 28. maja 1961 Stezne motociklistične dirke na zaprtih dirkališčih spadajo med najmlajše discipline avtomobil-sko-motociklističnega športa. — Kljub temu pa je razvoj zelo nagel, kajti hitri tehnični razvoj v motorizaciji je vzbudil pri ljudeh veliko zanimanje za ta šport. Franci Novak Vzpon tega športa v vseh državah je narekoval organiziranje posebne mednarodne institucije. Tako je bil pri mednarodni organizaciji (FIM) za motociklistič-ni šport osnovan junija 1956 v Oslu stalni podkomite za stezne dirke kot edina mednarodna institucija, ki naj pospešuje in vodi ta šport. Njen član Je tudi AMZ Jugoslavije. Na zadnjem zasedanju tega foruma v Parizu so sprejeli tudi pravilnik o letošnji organizaciji in podelitev mandatov za izvedbo svetovnega conskega prvenstva, za kar so imenovali poseben kontrolni odbor, ki bo nadziral izvedbo. Celotno prvenstvo sveta se razdeli na: 1. Anglijo in ostale celine: tu nastopajo Anglija, Avstralija, Nova Zelandija, Wels, Irska in ostali. 2. Evropo: a) nordijska cona (nordijske države), kontinentalna cona (srednjeevropske in vzhodne države). Posebna značilnost pri letošnjih udeleženkah — državah — Je ta, da se prvič pojavljajo v areni predstavniki ZSSR, ki nastopajo v CSSR in Vzhodni Nemci, ne sodelujejo pa Italija, Švica, Madžarska in Bolgarija, kjer je ta šport še v razvoju. — Vožnje štev. 8 do 11 so četrtfina-le svetovnega prvenstva ali finale posameznih con. Vse te prireditve so na isti dan, to je 20. maja, in sicer v Poljski, CSR, Zahodni Nemčiji in Jugoslaviji. To pa zato, da razdeli vsaka država svoje sile istočasno na več dirkališč. Osem najbolje plasiranih lz vsake vožnje nato tekmuje za polfinale ter 26. avgusta za evropsko prvenstvo, ki bo na Dunaju, nakar sledi svetovni finale v jeseni, ln to v Malmo na Švedskem. Letos je prvič, da se je ta tradicionalna prireditev za prvenstvo prenesla iz Londona (Wembbley) na kontinent. Tako sodeluje v tekmovanju za sistem svetovnega prvenstva skupno 96 najboljših vozačev, ki so se \? nacionalnih izločilnih tekem plasirali v sistem svetovnega conskega prvenstva. Po dosedanjem ključu bo na finalu nastopilo 1 najboljših Evropejcev in 9 i? ostalih kontinentov in Anglije. Lanskoletna organizacija sllčn prireditve v Zagrebu je dala le gitimacijo, da smo tudi letos dobili mandat FIM za izvedbo te conske vožnje. AMZ Slovenije Je predlagala osrednjemu športnemu forumu, naj se izvedba poveri AMD Videm-Krško po neka kem sistemu koiobarjenja in na podlagi dosedanjih organizacijskih izkušenj tega društva ln zelo kvalitetne steze. Na tej prireditvi nastopa » vozačev: 5 Poljakov, (med njimi prvak Poljske), 5 Cehoslovakov, 2 Avstrijca, 2 Zahodna Nemca In 2 Jugoslovane. Isti dap pa nastopajo predstavniki Jugoslavije tudi v Poljski in Zahodni Nemčiji, in to po en vozač. V Vidmu-Krškem bosta našo državo zastopala državni prvak lz leta 1959 Varaždince Valentin Medved, to je sedaj naš najbolj- Olan ekipe za mednarodne tekme v Krškem 2b. maja Valentin Medved In vozač Jože KlemenEič ši vozač z izredno kondicijo, dolgoletno izkušnjo in dobrim vozilom. Valentin Medved je po poklicu elektromehanik. Sodeluje v športu že od leta 1949. Vozi na motorju JAP 500 ccm. Nastopil je že v mnogih mednarodnih srečanjih doma in v inozemstvu ter je na prvem državnem prvenstvu v tej disciplini postal državni prvak. Lansko leto je Izpadel. Drugi naš vozač, ki bo vozil n« tej dirki, je 19-letni Drago Perko, dijak srednje tehniške šol» • iz Maribora. Njegova športna kariera se je pričela lansko leto nekam čudno, kajti šele po nastopu je verifikacijska komisija ugotovila, da še ni dopolnil le let in tako je moral za nekaj č»sa prekiniti s tekmovanjem. v enem letu svoje kariere je ođ prireditve do prireditve vidno uipredoval. K temu uspehu j« nedvomno ' doprinesel sistematični trening pod vodstvom znanega vozača Rudija Baumana. Njegove odlike so: dobra taktika, svojstven stil, borbenost in osebna skromnost. Po prvih letošnjih nastopih v Zagrebu, Varaždinu !n Crikvenici je z zmago nad Avstrijcem Hartelom, Unterkof-lerjem in Angležem Clarkom dokazal, da je sc-daj na drugem mestu v jugoslovanskem merilu. VISOCNIK TN RABlC ALI MLAKAR: V POLJSKO IN ZAHODNO NEMČIJO Dva od naštetih vozačev bosta Isti dan zastopala naš spcedway na vožnji XI. in IX. za consko prvenstvo v inozemstvu. Tudi imena poljskih vozačev so že znana. Tako bodo nastopili MaIinovsky, ki je predlanskim zavzel v Kranju drugo mesto, Žito in ostali znani mlajši dobri vozači. Ce upoštevamo, da so se v prvem nastopu 1. 1955 v Osijeku plasirali v polfinale 4 naši vozači* ootem bi se morala plasirati sedaj oba naša vozača v polfinale. (Nadaljevanje sledi) Btev. 17-18 (579- 80) DOLENJSKI LIST Stran 9 Ponos v Zg. Obrežu in Pesjem iz Podboči 8. maja so člani SZDL iz Zg. Obrežja in Pesjcga sklenili v letošnjem letu zgraditi nov transformator. Prejšnji je napajal toliko vasi, da zaradi snajhr.e napetosti ni bilo mogoče vedno uporabiti električnih gospodarskih in gospodinjskih naprav, kar je precej škodovalo gospodarskemu napredku. Sklep so vaščani obeh vasi izpeljali neverjetno hitro. Med vaščani je bil najdelavnejši Alojz Cerjak iz Zg. Obreza, ki je ponoči opravljal redno službo, podnevi pa delal za elektrifikacijo vasi. Nazadnje pa je še svoje trdo prislužene dnevnice (približno 20.000 din) prispeval za zaključek; drugi člani odbora so prispevali za -li- kof« to in ono za pogostitev. Otvoritev transformatorja je bila 29. aprila. Navzoč je bil tudi predsednik ObLO Brežice Miroslav Kambič, sekretar občinskega komiteja ZKS tovariš Volčanšek, direktor podjetja Elek'.:o v Vidmu—Krškem tovariš Gliha ter ostali predstavniki podjetja in občine. Vaščani obeh vasi so ponosni na svoje delo. Postavili so nov transformator in zgradili 1500 m dolg daljnovod. Res da so prispevali okrog 4500 din in več v denarju in v delu, toda ni jim žal ne dela ne truda, saj vedo, da je to tudi prispevek za napredek vasi in socializacije na vasi. ' Z. M. uspeh m Rcszhorfu Prebivalci Razborja so 30. aprila lepo proslavili dan dela. Skcda, da je vreme oviralo potek proslave. Kljub temu je domače občinstvo in nekaj gostov napolnilo šolsko učilnico, kjer je imela mladina lepo kulturno prireditev. Igrali so veseloigro v treh dejanjih -Poslednji mož«. Čeprav so igralci začetniki, so vloge kar dobro odigrali, zlasti če upoštevamo, da so imeli vaje v zelo težkih pogojih: naselje je raztreseno, razen tega pa niso imeli prave pomoči pri režij:. Težave so bile tudi z zasilnim odrom in kulisami, toda z dobro voljo in požrtvovalnim delom so uspeli. To bo spodbuda za nadaljnje delo. 1. maja je bilo vreme ugodnejše in tudi prosta zabava .se je lepo razvijala, tako da so bili zadovoljni vsi obiskovalci in turisti, ki so tiste dni obiskali Razbor in izletniško točko na Lisci. Čisti dobiček prireditve so namenili za ureditev odra in kulis, željo pa opremiti rudi klubske prostore, kjer se bedo lahko sestajali in si sčasoma uredili knj'žnico. S. Sk. Gasilsko društvo praznuje letos 60-letnico. Pripravljalni odbor ima polne roke dela. Društvo namerava ob tej svečanosti razviti svoj prapor. Od občinske gasilske zveze bodo dobili novo motorno brizgalno. Pionirska organizacija se ie vključila v tekmovanje Jugoslovanskih pionirskih iger. Z igro »Pogumni Tonček« so zelo uspešno nastopili doma, gostovali pa bodo tudi v Cerkljah in Leskovcu. Klubski prostor in dokončna ureditev dvorane sta želji tamkajšnjega prebivalstva. Organizacije in društva so kupile televizijski sprejemnik, zu katerega pa nimajo primernega prostora. Klubski prostor bi lahko dogradili poleg dvorane. Letos so pionirji uredili toplo gredo. Ustanovljen je bil tudi šolski pevski zbor s 50 pevci. Nastopil je že na občinski pevski reviji v Vidmu-Krškem. Pionirke—šahistke so od lani okrajne prvakinje; m» občinskem tekmovanju v Leskovcu so prav tako osvojile prvo mesto. Odlično so se izkazali v šahu mlajši pionirji. Ob zaključku šolskega leta bodo pionirji pripravili prireditev -Pokaži, kaj znaš!« in hkrati razstavo tehničnih izdelkov. D. K. VTEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 11. maja - 21ga Petek, 12. maja — Pankraci) Sobota, 13. maja — Servacij Nedelja, 14. maja — Bonifacij Ponedeljek, 15. maja — Dan zmage Torek, 16. maja — Janez Sreda, 17. maja - Mojca ČESTITKA Parada v Smaneti Janezu Rozmanu Iz Dol. Praproč št. 4, p. Velika Loka, žele za rojstni dan skorajšnjega okrevanja žena in otroci z družinami. Črnomelj: 12. in 14. maja: ameriški barvni film »Noćni prehod-, 14. in 16. maja: Italijanski barvni film -Današnja dekleta«. Dol. Toplice: 13. ln 14. maja: Jugoslovanski film »Cesta, dolga leto dni«, 17. maja: sovjetsko-romunskl film »Mala lažnivka«. Kostanjevica: 14. maja: ameriški barvni film »Anastazija-, 17. maja: češki film »Peto kolo«. Metlika: 13. in 14. nuja: franco-sko-italijanski film -Siromašne ali lepe-. Mokronog: 11. maja: ameriški film »Dirka za soncem«. 13. in 14. maja: italijanski film »Rimljanka«. Novo mesto — »Krka«: od 12. do 13. maja: ameriški barvni film -Oklahoma«, od 16. do 18. maja: sovjetski film -Lastovka«. Semič: 14. maja: ameriš-kl barvni film »Maščevalec iz Dallasa«. Trebnje: 13. in 14. maja: ameriški barvni film »Vozovi na Zahod«. Predstava v soboto ob 20, v nedeljo ob 14. in 16. uri. Zlata poroka Doltarjevih staršev 29. aprila je bila na Ijubljan-ikcm magistratu majhna slo. vesnost: zlato poroko sta praznovala 75-letni Ivan in /0-letna Ana Doltar iz Semiča. Pevci so jima zapeli dve lepi pesmi, tovariš Gorjanc pa je a prisrčnem nagovoru orisal njuno življenje. Okrajni odbor ZB v Novem mestu jima je jodelil diplome in denarno nagrado. Ivan, rojen v Gradcu in Ana, •ojena v Vranovičih pri Čr-lomlju, sta se ,po poroki naselila v Semiču, kjer je oče imel kovačijo. Rodilo se jimi je deset otrok: dva sta umrla } zgodnji mladosti, 8 pa jih je mati vzgojila v naprednem iuhu. Vojni metež je kmalu zajel ludi Belo krajino. Trije Dol-larjevi sinovi so odšli v partizane že v maju 1942 (dva sta ladla. eden že 1942). Tudi štiri ijihove očerke so kmalu zače-■e pomagati NOV. Oče Ivan je p svoji kovačiji popravljal yrožje za partizane. Julija 1942 so Italijani aretirali Doltarjevo družino, starše in štiri hčere (hči Slava je bila takrat v Skocjanu na Dolenjskem in ni šla v taborišče j in jih poslali na Rab. Na Rabu je oče ostal do kapitulacije, mamo in hčerko pa so preme-stili v Gonars, od koder so.fe vrnile aprila 1943. Po kapitulaciji so šle tudi hčerke v partizane (med njimi tudi mladoletna Rozi-Katarina). Mama Ana je bila delegatki na prvem kongresu AFZ v Dcj-brniču. Odlikovana je bila ? redom -Zasluge za narod III. stopnje*, oba Doltarjeva pa sta za padlima sinovoma prej"la spomenico. Jubilantoma iskrene čestitke vseh znancev in prijateljev1 V nedeljo, 30. aprila, je gasilsko društvo iz Smarjete slavilo 40-letnico ustanovitve. Kljub slabemu vremenu se je v dopoldanskih urah zbralo čez 1000 ljudi, okrog 80 gasilcev (vsa gasilska društva se, žal, svečanosti niso udeležila) pa je v paradi odšlo najprej proti grobnici padlih borcev, kjer so s predstavniki ZB položili vence, nato pa na slavnostni prostor. Po uvodnem govoru je sledilo nekaj recitacij, vmes je igrala novomeška godba, nakar je podpredsednik ObLO v Novem mestu tovariš Sergej Thorževskv, pokrovitelj slavnosti. razvil gasilski prapor, ki nosi (10 zlatih in 45 srebrnih žebljičkov. Pionirji šmarješkega gasilskega društva so na poseben Nedelja - 14. maja G.00 Jutranji pozdrav, 6.30 Veselo na pot, 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva, 7.35 Kmečka godba za nedeljsko jutro, 8.00 Mladinska radijska igra, 8.40 Iz albuma skladb za otroke, 8.50 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.40 Zbori in samospevi, 10.00 Se pomnite, tovariši . .., 10.30 Glasovi, ki so nam všeč, 11.00 Koncert za klavir ln orkester, 11.30 Nedeljska reportaža, 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo I., 13.15 Obvestila ln zabavna glasba, 13.30 Za našo vas, 13.45 Orkestra Alfred Scholz ln Raphaele, 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II., 15.30 Arije, ki Jih radi poslušate. 16.00 Humoreska tega tedna, 16.20 Po-skočnice z majhnimi zabavnimi ansambli, 16.40 Peli so Jih mati moja, 17.00 Za nedeljsko popoldne, 17.30 Radijska igra, 18.10 Zabavni potpouri, 18.50 Trije odlomki iz baleta Labodje jezero, 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila, 20.05 Izberite melodijo tedna, 20.50 Hammond orgle. 21.00 način praznovali praznik dela. V goste so povabili pionirje novomeškega gasilskega društva in organizirali atletsko tekmovanje. V-štafeti 10X100 so zmagali šmarješki pionirji; v teku na 100 m je bil prvi Janez Mole s časom 12,1 sekunde, drugo mesto s časom 12,3 sek. pa je zasedel Novo-meščan Branko Rolijan. Najboljši v metu krogle je bil spet Smarjetčan Mole (12.80 m), ki je zmagal čudi v metu kopja (41 m). Drugo mesto je obakrat zasedel Janez Nov-šak iz Novega mesta; zmagal pa je v obeh skokih (v višino 1,50 m, v daljino 4,41 m), medtem ko je bil Mole iz Smar-jete obakrat drugI V malem rokometu so zmagali Šmarješki pionirji (9;2). Končni rezultat pa je bil 53:45 za Smar-jetčane. Povratno tekmovanje bo 21. maja v Novem mestu. Pot, ki pelje skozi Orcšje pri Smarjeti, so začeli pred kratkim popravljati. Na sestanku so Orešjani sklenili, da bodo s prostovoljnim delom pot popravili in razširili do ireh metrov. 2e zdaj so opravili čez 500 delovnih ur. 2000 metrov do'go cesto iz Dolenje vasi, skozi Orešje do Vi-njega vrha pa bodo kmalu povsem uredili. Seveda bodo potrebovali tudi denar, za katerega bodo prosili krajevni urad v Šmarjeti. Precej zaslug za ta dela ima tamkajšnji odbornik Papež. D. P. To in ono iz Krške vasi K Te dni vidimo v izložbi lekarne '.ekatere stare predmete, ki jih e pred leti izdelala železarna na Jvoru pri Žužemberku, še danes >oznana (čeprav je že nekaj de-etietij v ruševinah) pod imenom ružine na Dvoru. Železarstvo je )ilo na Dolenjskem močno razvito •e v dobi starih Ilirov in Keltpv, >osebeh razmah pa je doživelo v etih od 1795 do 1893. Takrat so na Jvoru izdelovali strojne dele za ;aplrnice, topovske krogle in cevi, >arnc kotle, štedilnike, peči, že-ezne mostove in razne predmete ;a široko ljudsko potrošnjo. Ne-:aj teh izdelkov si lahko oglodano tudi na razstavi v Novem me-;tu, ki Jo je pripravil Dolenjski r.uzej. tS Nov mosi v Ragov log bo grajen do srede junija, če ne bo tagajalo deže-'je. Starega, ki je rpel točno 10 let — Novomcšča-lom ga je poklonila JLA — bodo »odrll. Novi nust bo nekoliko oži! >d prejšnjega, nosilci ob bregovih ?a bodo birto'jski. Načrte in gra-llvo Je pr.'sps-vala občina. Oboje )o veljalo okol: 7 milijonov dinar-ev, novi m.vst pa bodo spet zgra-lili pripadniki JLA. iS Podjetje »OBRTNIK« pove-iuje prodajne prostore v stavbi la Glavnem trgu 29. Lokal, kjer e bi)a prej pleskarska zadruga, Jreurejajo. V njih bo prodajalna :a oficirje JLA oddejek za pro-lajo športni! potrebščin in. če bo lovolj prostora, tudi oddelek otroke konfekcije. Zaradi pomanjkanja direktne svetlobe bo lokal raz-tvetljen z neonskimi lučmi. Stroški Jreureditve bodo znašali okoli 2 nilijona din. - »Obrtnik- jih bo trii Iz svojih skladov. M Šolska mlečna kuhinja obeh lovomeških osemletk se je pred Ivema mesecema obrnila za ponoć in podporo na vsa podjetja. Od 19 jih je odgovorilo le šest in še od teh le polovica pozitivno ... Kuhinjo bi bilo namreč treba preurediti in modernizirati, da se ne bi dogajale več take nevšečnosti kot minuli teden, ko je iz košare, v kateri je bil pripravljen namazan kruh za malico, vpričo otrok skočila miš. Ciste prtičke, ki jih morajo otroci nositi s seboj, da si pred Jtdjo in p'o jedi obrišejo roke, so pospravili, malico pa pustili ... B Ponedeljkov živilski trg Je bil nekaj nenavadnega, kot so trdili starejši Novomeščanl. Naprodaj so bile namreč že domače češnje, ki jih druga leta okušamo šele čez mesec dni ali tudi več. Prodajali so jih po 140 din za kilogram ln moramo reči. da niso bile slabe. Kot običajno so bila naprodaj Jajca po 18 din, solata berivka po 100 din kg. motovileč prav tako, solata v glavicah po 20 din. smetana v skodelicah po 70-80 din, rdeča redkev v šopkih po 15 din, nov korenček v šopkih po 15 din ter šrr.arnlce v šopkih po 15 din. f3 Gibanje prebivalstva: rodile so: Djordiica Marković, Nad mlini 26 - dečka, Angela Granda lz Muzejske 6 - deklicos Lludmila Repše z Ragovske 7 - dečka, Ell-ca Rust'a z naselia Majde Sile 12 - deklico, Rozalija Poreber s Ceste komandanta Staneta 2 - deklico, Marija Mnjcrle iz Smihelske 6 - deklico. Poročili so se: Vido Pelnnovič, strojni ključavničar, in Dragica Zbačnik, uslužbenka, oba s Partizanske 8. Vekoslav Kavšek, uslužbenec r Broda, in Marjeta Zupanc-Les. dliakinla s Ceste herojev 14. Umrli so: Ernest Skotlič. upokojenec lz Ulice talcev 12. star 77 let. Stefek Gallč. otrok iz Smihelske 9, star 6 let. Anton Not. upokojenec lz Trdinove 19. star 74 let. Za jubilejno obletnico revolucije in na čast prvega maja je SZDL priredila akaderrujo, na kateri so s kulturnim programom sodelovali člani prosvetnega društva in mladinske organizacije. Slavnostni govor je imel predsednik krajevne organizacije SZDL tov. Ivan Zokalj. Mladinska organizacija je poživila svoje delo. Vsi člani so se vključili v prosvetno društVo in v SZDL, kjer tudi sodelujejo. Organizacijo vod: uspešno Štefka Škofljanc. Gasilcev je v Krški vasi 32 in so zelo marljivi. Na lanskem občinskem tekmovanju so zasedli drugo mesto. S prostovoljnim delom so člani množičnih organizacij že marsikaj naredili: zgradili so pred gasilskim domom plesišče, preuredili gasilski dom NEPRIČAKOVANO NAS JE ZAPUSTIL NAS DOLGOLETNI SODELAVEC sodelovali pri popravilu vaških poti in preureditvi pokopališča. Vsem prijateljem, znancem ln sorodnikom se prisrčno zahvaljujem za številne čestitke, ki sem Jih prejel za 1. maj 19(11. - Bogomil Lilija. Ob tragični izgubi našega nadvse ljubljenega sinčka edinčka STEFANCKA GALICA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in z nami sočustvovali, ter vsem, ki so nam izrekli ustmeno ali pismeno sožalje. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter zasuli njegov prerani grob z venci ln cvetjem. Se posebno zahvalo smo dolžni šolski mladini osnovne šole v Novem mestu in Smihelu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter njegovim mladim prijateljem kakor tudi kolektivoma »Gorjanci- - Novo mesto — Straža in -Novoteksa«. 2?Lujoči: očka Štefan, mamica Vida ter ostalo sorodstvo. Namesto venca na grob pokojnega Ernesta Skodlča iz Novega mesta 1e Jakobina Borštnik podarila okrajnemu odboru Zveze slepih v Novem mestu 1500 din. -Iskrena hvala! Ob prezgodnji izgubi naše dobre i mame FRANCKE KOZOGLAV iz Sentjošta se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje ter Jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala OLO Novo mesto ln ostalim darovalcem vencev, govornikoma za poslovilne besede, vsem sosedom, znancem, ki. so nam v zadnjih urah stali ob strani, ter vsem. ki so nam z razumevanjem pomagali v težkem trenutku. Posebna zahvala dr. Spilerju, zdravnikom internega oddelka novomeške bolnišnice In strežnemu osebju, ki so ji tako nesebično Berte in razširjajte B0LEHJSK1 LIST! Novomeški pionirji premagali tudi OBRED! Po uspehih pionirjev ln p'dnlrk novomeškega Partizana na le-ošnjih tekmovanjih in posebno na nedavnem namlznotenlškem. tvoboju z reprezentanco Zagreba Je nepričkevano prišel nov uspeh. I prijateliskem srečanju se je novomeška pionirska kombinirana 'kipa v kateri so igrali Somrak. Bcrger, Gunde. Mlkfcva, Turkova n Ulilova. pomerila z ekipo ljubljanskega Odreda, ki je državni >rvak v pionirski konkurenci. Po odlični igri pionirjev Somraka, Sergerja in Gundeja so Novomeščanl izbojevali tesno, a zasluženo irnago z rezultatom 8:71 V primerjavi s prejšnjimi dvoboji Je odpovedal ženski del ekipe .Pionirke so Izgubile z 2:4), v katerem Je le Mlkčeva dobila oba dvo->oja posameznic. Nepričakovano dobro Bo zaigrali pionirji, ki so zlagali s 7:3. Ker zerad! pomanjkanja prostora ne moramo natančneje poročati o poteku tega zanimive t.* srečar.ia. ki Je doslej največji u-peh lovorneškogn ^namiznega tenisa', obiatl'amo rezultate dvoboja pc Tstncm redu - kot so igrali: ^ (prvoimrncv.vii so igralci iz Novega mesta. ttru gcimenovanl pa (Jubljančanl): Gunde : Krnc ttt (21:14, 21:1!), Somrak : Varoga 2:1 :21:17, 14:31. 21:18). Ver;;cr : KasUllc 2:0 (21:12. 21:10), Gunde-Somrak : Caslelic-Krnc 1:2 (13:21. 21:18 16:21), Mlkect Skerlj 2:0 (21:19, 21:19), rtirk ;:Vlr»int 0:2 l«;ll 1c:?1), Mikec-Uhl : Sk-ill-Virant 1:? (23:21, 8:;i ig-t rvnfte : V*rcea ":i (71:19, v0:22, ji:*) Sorvrak : Kastelic :i (21:18 17: "i •".-»>. B-rgef : Krnc 1:2 (24:;2 16:2, 27:29), Mikec : VI-ant 2:0 (21:9, »1:1 .). 'I i.rl: : Skfrlj 1:2 (21:13, 12:21, 12:21). Gunde-MIkec ekerU-Kaatello 1:2 (16:21, 81:13, 13:21), Gunde : K.tstcUc 0:2 (17:21, 1:21) Somrak : Krnc 2:0 (21:19, 21:19), Bcrger : Varoga 2:0 (21:15, 21:14). FRANC PRIJATELJ LEKARNIŠKI LABORANT OHRANILI GA BOMO P V LEPEM SPOMINU! SVET IN KOLEKTIV LEKARNE V METLIKI ZABELEŽENO proti 300 — Vaše stanovanje potrebujemo, da bi razširili pretesne proizvodne prostore. Trdite, da vam to, ki smo ga kupili v zameno, ne ustreza. Prosimo vas, utesnite se vanj do avgusta letos., ko se boste, kot vam je zagotovljeno, lahko vselili v 3-sobno stanovanje v novem bloku. Zaradi vašega stanovanja utrpimo v tovarni vsak dan 100 do 110 tisoč dinarjev škode. Urejen tehnološki postopek je za nas edina rešitev. Plačamo vam stroške selitve in vse drugo! Tako prepričuje, moleduje in prosi direktor Industrije perila Marka Ma-tjaševiča, ki stanuje v Stavbi, kjer je tovarna. On pa na vse to že več kot pol leta odgovarja: — Ne, v blok, v 3-sobno stanovanje ne grem! Iz bloka sem se selil, da bi stanoval privatno!... Industrija perila v Novem mestu je januarja kupila sodobno likalno garnituro za 9 milijonov 38.5 tisoč. 2e prej so razmišljali, kam bi jo postavili. Ce izpraznimo stanovanje v prvem nadstropju, pridobimo lep prostor in lahko uvedemo sodoben tehnološki postopek. Stranki moramo nuditi v zameno drugo stanovanje, torej ga moramo kupiti, so ugotovili. Za lepo, sodobno stanovanje v novem bloku, ki je bilo vseljivo že lani 1. oktobra, so plačali 3 milijone 675 tisoč din 46 kvadratnih metrov meri brez drvarnice. Pogajanja s stanovalcem pa se vlečejo v nedogled. Delegacije kolektiva so trkale že v Novem mestu, v Ljubljani, v Zagrebu in Beogradu in niso nikjer nič opravile. Ob zadnji •'instanci" — stanovalcu, ki je bil klican tudi že na razgovor na občinski komite ZK, se vse razbije... Kolektiv pa visi na nitki, prepuščen na milost in nemilost človeku, ki ga navidezno ščiti zakon. Prizadelo jih je znižanje cen tekstila, vsak dan Izgubijo 100 tisoč dinarjev zaradi neurejene proizvodnje (v treh mesecih so to skoraj 3 milijoni!), nova likalne stroje so začasno montirali (100 tisoč din stroškov) in delajo le s polovično zmogljivostjo. Vzrok je: samo prostor! Vse se je ustavilo ob nepopustljivosti človeka predstavnika 4-članske družine, ki zapira oči pred dejstvi in odklanja začasno vselitev v sodobno stanovanje, ki je resda za polovico manjše od .dosedanjega Kako naj ocenimo ta primer in kaj pravi k temu partijska organizacija, v kateri je M. M član? Kam bo odšlo 300 delavk Industrije perila, če bo v podjetju zaradi takšnega razvoja zadere prtilo do poloma? pomagali v težki bolezni in ji lajšali bolečine. Zaluloči: mož, sin, hčerke ln ostalo sorodstvo. PREKLICI Preklicujem izgubljeno zdravstveno Izkaznico št. 472825 na ime Miroslav Berger, Novo mesto -Cesta komandanta Staneta 11. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 483721. Franc Zupančič, Regerča vas 22, p. Smi-hel. Preklicujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico št. 304830. Marija Božič, Leskovec 5. p. Brusnice. Antonija Jožef lz Šmarjeških Toplic preklicujem, kar sem govc*-rila o Jožetu Avscu z Obrha. Tone Gorišek, pečar lz Novega mesta, Slakova 6. preklicujem, kar sem nepremišljeno govoril o TincI Povše iz Novega mesta. Slakova 6, ter se ii zahvaljujem, da ie odstopila od tožbe. Albina GazVoda iz Brusnic 42 ln Ana Kosale iz Brusnic 34. prekli-cujeva. kar sva žaljivega govorile zoper Ano Brulc iz Brusnic 63. POL HISE, trosobno vseljivo stanovanje, prodam v Kostan'evici. Tone Gliha, Dubljana, Vodnikova 126. MOTOR DK\V NC 250. odlično ohranjen, ugodno prodam. 8ez-laj. Zg. Kašelj. LJubljana - telefon 383-241. PilODA.M KOŠNJO na 70 arih v Kandijl. Janez Trpine, Partizanska 23 (milni. Novo mesto. UGODNO PRODAM dva hrastova svinjska hleVa v dobrem stanlu Jože Pipan, Brod 8 - p. Novo mesto. PRODAM KOŠNJO sena in detelj«. Pleško, Smihel 18. UGODNO PRODAM dobro ohranjen mizni zidan štedilnik ln uvožen električni pekač s stekleno kupolo. Šetinc, Adamičeva i, Novo mesto. KOŠNJO SENA in otave 1 ha prodam ali zamenjam za drva. Hadl, Novo mesto. PRODAM DOBRO OHRANJENO Vespo - tip 1954. Jože Stravs — Dolenjske Toplice 67. ugodno prodam SADNI VRT s kletmi, pripravljenimi za gradnjo hiše. Alojz Levičar, Gora it pri Vidmu-Krškem. TRAČNO ZAGO - premer 70 cm, železno, rabljeno, poceni prodam. Matija kurnik, mizar Sevnica. ZARADI SELITVE prodam spalnico, kuhinjsko opremo in kavč. Boris Cižmek. Cesta herojev 10. Ogled 14. maja dopoldne. PRODAM PODKLETEN svetel lokal v Izmeri 38 m' z dvema vhodoma ln dvema izložbama. Pripraven je za vsako obrt, zlasti za moto-mehaniko, trgovino alj stanovanje. Anton Hrastar, BrS-Un - Novo mesto. kupim lazj1 kmečki voz. Naslov v upravi lista (464-61). KUPIM VSELJIVO enostanovanj-sko hišo v bližini Novega mesta, Anton Rozman, Vavta vas 24, p. Straža. 30. APRILA SEM IZGU.ML na cesti I. reda Novo mrsto-Kosta-njevlca zeleno torbo in siv dežni plašč. Najditelj naj proti nagradi vrne izgubljeno na upravo lista (172-61). SPREJMEM V SLUŽBO dekle. Id Ima veselic do gostinskega poklica. Javite se osebno ali pismeno Mariji Cerne. Zakot iS, p. Brežice. GOSPODINJSKO POMOČNICO -sprejme tričlanska družina. Bep-toncelj Nives - Cankarjeva 1« Liubliana. SEVNICA Aprila so bili rojeni: 2 deklici in 1 deček. Poročili so se: Jože Bošnjak, zidar lz Gor. Leskovca, ln Marija Petrnač, poljedelka lz Podgorja; Franc Pajk, kmet. ln Jožefa Tcraž, poljedelka. oba z Mrzle planine: Jože Boeko, kovač iz Hrastniku, in Rozalija Jazbec, poljedelka s Pod-vrha ;AJojz Jamnik, kmet z Llb-ne, in Ema Pečnik, poljedelka z Mrzle planine; Alojz Lisec, kovač iz Zagorja, in Angela Skrabar, kuharica, oba iz Zagorja; Franc Urško, poljedelec iz Celin in Rozalija Gorenc, poljedelka s Hudega Brezja; Jože Gorenjec lz Starega dvora in Hilda Laharnar, delavka z Ledine; Franc Jager, delavec z Zigarskega vrha, in Angela Drnjač, poljedelka iz Orehovega; Franc Tabor, livar iz. Spod. Starega gradu, in Marija Fiorjančlč gospodinjska pomočnica z Zigarskega vrha. Umrli so: Marija Seničar. poseM-ntca Lz Vran^, stara 66 leti Frančišku ValehčaJt, upokojenka iz Ar-ta, stara <3 let; Neza Droben:«, upokojenka lz Aria, stara 76 let; Marija Pavkovlč, preužltkarica iz Zavratca stara 84 let; Marija Ula-ga, uslužbenka iz Studenca, stara 27 let; Ana Strnad, upokojenka lz Art.a; Karel Tomažin, upokojenec lz Arta. star 72 let; Franc Petelln-sek, dimnikar iz Sevnice, suu 57 let; Ludvik Korak, otrok lz Sevnice star 4 mesece; Jože! CeSek. upokojenec z Zigarskega vrha, star 12 let; Ana Seničar, upokoienka z Ledine, t,tara 88 let; Ivan Pere upokojenec iz Sevnice star 85' let. BREZICE Aprila nI bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Marijan Barbič, učitelj, in Olga Savrlč. medicinska sestra oba iz Brežic; Sijepan Fu-lop, inženir, in Vera Biondič, ra-čunovodkinja, oba lz Zagreba; Vincenc Gerjevič, poljedelec, ln Stanislava Pečnik, poljedelka. oba iz Zakota; Franc Kostanjšek traktorist lz SromelJ, ln Jožeta Cizel. blagajničarka iz Brezine; Slavko Lah. krojaški pomočnik, -in Nada Mešiček, strežnica, oba lz Trnja Erik Slatrter. ekonomist, in Etno Molan ekonomistka, oba iz Brežic; Ivan Prešičck, ključavničar, in Ntdeljka Ninič, knjigovodklnja. oba iz Cundrovca. Umrl je Franc Florjančič. mizaj iz Sentlenarta, star 70 leU NOVO MESTO V času od 24 .aprila do 8. maja Je bilo rojenih 37 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Johun Sai-ek, zasebnik, in Marija Fišter, kmeto-vaika. oba iz Mokronoga; Marijan Tur«, poljedelec iz Maiega Cerovca, ln Jožeta Lukšič, poljedelka lz Koroške vasi; Alojz Kobe, poljedelec, in Marija Kuhar, delavka oba s Pristave; Marijan Brajdič. delavec, ln Darinka Brajdič, gospodinja, oba iz Prečne; Vincenc Dragman, uslužbenec lz Stranske vati, ln Marija Suklje. kuharica iz Ljubljane; Leopold Merlin, kmet iz Celevca, ln Marija C vel bar, poljedelka iz Gorenje vasi; Franc Turk, delavec z Rateža, ln Alojzija RcšetiC, tkalka z Malega Slat-nika; Ivan Klobučar, delavec lz UrSnih sel. ln Marija Kastelcc, kuharica z Doiža; Simo Mrkšič. podoficir JLA iz Bršlina, ln Alojzija Kristan iz Cešče vasi; Anton Plut, teracer lz Ljubljane, in Albina Ma-lenšek. delavka lz Podgrada; Franc Ostronič, sprevodnik iz Ljubljane, ln Kiharda Hafner, uslužbenka lz Semiča; Janez Korošak železničar iz LJubljane, in Vida Medic, kuharica lz Dol. Lakovnlc. Umrli so: An.on Žagar, upokojenec lz Leskovca, star 68 let; Jože Škofljanc, kmet lz Ribnice, star 67 let; 2ivko Zavnik. dijak iz Ga-brja pri Štanjelu, star 13 let; Marija Drab kmetica z Vel. Cerovca, stara 58 let; Frančiška Kozoglav, užitttarlca lz Sentjo.šia stara 65 let. Klico Angela Regma z Vel. Cerovca - deklico. Marija Uršlč u Soteske - dečka, Marija Košir ii Dol. Straže — dečka. Fanl Suštar-šič iz Starega trga ob Kolpi - deklico ln dečka. Neža Eržen iz Cuž-nje vasi - deklico. Amalija Požes iz Gor Selc - dečka. Cveta SlaU iz Trebnjega - deklico. Cveta Bel« lz Irce vasi - dečka Marila lakše s Potoka - deklico. Milka Papež z Rateža - deklico, Marija Do'.inar iz Otočca - dečka, Anica Okleščen lz Uršnih sel — de*ka, Terezija Hostnik lz Praprotnice - deklico. Marija Kastelid z Malega vrha - dečka. Milka Pevec iz Skovca - dečka. Antonija Plut iz Rožanca - dečka. Štefka Tomažin lz Dol Radolj — dečka, Marija Slangelj lz Sentjošta — deklico Terezija Mavcra iz Kočevja - dečka Martina Radešček iz Ore-hovice - dečka. Jožefa Grabnar z Razdrtega - dečka, Stanica Kocla tz Črnomlja - deklico. Martina Lešnjak iz Šmarja — dečka. Alojzija Brulc lz Hrastulj — deklico, Marija .lurš-ič z Dolža - deklico in dečka. Marcela Kovačlč Iz Videm-Krškega — dečka. Frida Vraničar lz Kota - dečka Anica Plut iz Loke - dečka. Genovefa Urainar lz HudeJ - deklico. Štefka Zor« s Frate - deklico, Marija Smollč z Vrhtrebnjega - dečka, .Antonija Jankovlč lz Dol. Brezovice - deklico, Marija Kostrevc iz Hrušice - dečka, Julka Suštaršič lz Črnomlja - deklico. Marija Nadu iz Mal-kovca - dečka, Ana Kren iz Vavte vasi — dečka Valerija Dragan lz Zabrdia - dečka. Alojzija Volf lz Črnomlja - deklico. Jožefa Poni-kvar z Mirne — deklico, Jožefa Kastelic s Pristave - dečka in Frančiška Rlfeli tz Zdlnje vasi -dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Frančiška Bu-kovinski iz Btegane - deklico, Marija Bročilo lz Pleterja - dečka, Alojzija Vukadinovlč z Rake - deklico. Mariia Zokalj lz Krške vasi - deklico, Vida Pogačar iz Brežic - deklico. Marija Voičrnjšek iz Nove Rese - dečka. Danica Ben-kovič iz Drame!) - dečk«, Jožefa Krušlin lz Mosteca - deklico, Ljubica Strltof lz Cemehovca - dečka, Jožefa Mešiček lz Lončarjevega dola - dečka. Lidija Sirgar iz Volčja - deklico. Terezija Rada-novič iz Velike Obre?n - deklico. MS V preteklih štirinajstih dneh so v novomeški porodnišnici rodile: Mariia Ambrož iz Dol. Nemške vasi - deklico. Mariia Slrbjln iz Sp Suštc- delelico. Anica Repo-v* i? KoliideriJ - deklico. Antonija Bcvc z Lutrškega sela - deklico. Fani Kirn iz D01. Kronovega - d-klico, Marija Vračaj iz Dol. Nemške vasi - deklico, Martina Badovinac iz Me'like - deklico Marila Pavlic lz Vidcm-Krškega — deklico Darilca Orlic iz Metlike - dva dečka. An. gela Erjavec lz Vel. Podljubna -dečka. Marija Zupančič lz Hmelj-člča - dečka, Jožefa Šinkovec >,:• Oreliovice - dečka. Anica Mavrin ;z Črnomlja - d?klico. Marija Hren iz Trebnjega - dečka. Štefka Ivan-šek lz Vldem-Krškega - deklico. Rozalija Pepelnjak z Mirne - dečka Albina eMcelj iz Drame - de- V preteklih stirinaistih dneh so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Julij Nučič, sin posestnika iz Podgorice, je padel s kolesa in se poškodoval. Frane Sušteršič Kmet iz Jurne vasi, Je padel in si poškodoval levo nogo. Alojz Hrezovar, kolar z Dol. Težke vode. Je na eesU padel in si poškodovai levo nogo. Alojz Bartolj delavec lz Šentvida, je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Franc Slak, uslužbenec z Malin vrha, je pade! s strehe m si poškodoval glavo Ivan Fiketič, delavec lz Kanižarice. si je s steklom poškodoval desno roko. Roza Urbančič, delavka iz Mokronoga, le padla s kolesa in se poškodovala. Ana Seničar, posestnica lz Smolenje vasi, je na poti domov padla in si poškodovala levo roko. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Zadnji leden v aprilu so se ponesrečili m iskali pomoči v Brežiški bolnišnici: Tere'zija Ktidrič. upokojenka s Pokleka, se je po. škodovala po hrbtu. Franca Mešička, rudarja s Pokleka. Je nekdo poškodoval z nožem po hrbtu in glavi Rozalija Varlec. kmetovalka lz Piti c si ie pri padcu poškodovala desno nogo. Mirko. Zalokar, sin kmetovalca lz Rovišča, si-je na slamoreznici -odrezal kazalec desne roke. Pretekli teden so »e ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Drago Kink, uslužbenec lz Zas.re.Sifa. si ie pri prometni nesreč! /.lomil desno nogo. Marija Mrgole. Eospodinja Iz SromelJ, si ie pri padcu poškodovala levo roko Franc Cerovšrk. va*enec iz Mrtvlc. si ie pri padcu s kolesa poškodoval levo roko Mijo Cvet* kovif. delavec iz Klnifa le padel s kolesa In dobil coš'rnO*r«e po glavi Angela Pirt. delavka i: Mrfnih sel. si 1,e pri pstd^u zlorrija levo nrpi im- »»•»r^'Ulk. voipk. *e orli nror'*»fri pp*rp£l HnbU roevodbe po u'.r.vi Vida Ptintar. ftoieptidirija iz Senuš -ti ie pri pudeu zlomila levn roko Miha Repe. delavec iz Leakovfa.. 'e pri pad'u / motorjem dobil poškodbe pc alavl ln desni nosi Tnžeti' »»tm-nn m|7Srlu I* Lof ie eiii'ti'o'V« .'.rl.v-niri le vo roUo Jaktihji r'"'l*i. pojest nika |7 Ga/ie ie pr»vo7l1 avtomobil, pri "-prrtpr ip rinhi! poškodhr p« gl.nvl 49. Na krovu je zdajci nastal velik direndaj. Naglo sem se izmuznil iz kadi in stekel proti ladijskemu nosu, kjer se je gnetla posadka. Bili smo na cilju. In že je Silver razlagal kapitanu Smolettu, da pozna otok: »Tule smo sc preskrbeli nekoč s pitno vodo, ko sem na trgovski ladji plul tod mimo.« Kapitan mu je pomolil zemljevid. Silver ga je pograbil, toda na obrazu sem mu bral, da je razočaran; kajti zemljevid je bil nov in na njem ni bilo rdečih križev. Mene pa je stresala groza, ko sem opazoval Silverjev obraz. 50. Previdno sem poiskal doktorja Liveseva in ga povabil, naj gre z mr. Trelavvnevem in kapitanom v kabino in mene naj pokličejo s kakšnim izgovorom. Doktor je osupnil, ko sem mu povedal, da imam strašne novice. Kapitan Smolett je objavil moštvu, da bo prejelo rum, ker je vožnja lepo uspela. Mornarji so vpili »hura«. Nato smo se zbrali v kabini. Na kratko sem jim povedal vse podrobnosti Silverjevega razgovora, ki sem ga bil slišal v kadi. Kapitan se je prvi zbral. 51. »Ce bi ukazal zdajle obrniti ladjo, bi sc takoj uprli,« je menil kapitan Smelett. »Zaklada šd nismo dvignili in na ladji imamo nekaj zvestih mož. Zato potrpežljivo čakajmo in budno pazimo! Imejmo oči odprte, to je moj nasvet! Naš mali Jim Ilavvkins naj sc suče med mornarji, ker ga imajo radi in mu zaupajo. To je vse!« Čudno mi je bilo pri srcu. Od vseh šestindvajsetih ljudi na ladji jc bilo le sedem mož, ki smo se nanje lahko zanesli. In še eden od njih je bil fantič — jaz. 52. Ko sem prišel drugo jutro na krov, je bil videti otok povsem drugačen. Kamor si pogledal, so ga pokrivali sivkasti gozdovi, vmes pa so se belile lise peska in vitke smreke so molele nad ostalo drevje. Vrhovi gora in gričev so kazali svoje gole stene. Vsi so bili prav čudnih oblik, zlasti gora Daljnogled, ki je bila najvišja in zgoraj ravna. »Hispaniola« jc ječala v vetru in se stresala. Moral sem se krepko držati za vrvi in tedaj sem zasovražil že samo misel na ta otok. Kaj je bilo v grobnici ? Nemški avto je leta 1941 s polno brzino odpeljal iz Velikega Mraševega zaklad; ki so ga Nemci v največji tajnosti resli iz grobnice. »To je bi-veliko bogastvo,« je nekoč izjavil še živeči očividec, ki pa tedaj zaradi bolezni ne more več govoriti. . Slučajno smo pred dnevi zvedeli, da je pri izkopu sodeloval tudi Franc Zaren iz Kalce-Na-fcla. Takole pripoveduje: Spomladi leta 1942 je skupina delavcev kopala v »Pe-ščenkah« pri Velikem Mraše-vem gramoz. Med njimi sem bil tudi jaz. Nekega dne smo v globini nekako meter in pol nepričakovano prišli do dveh kamnitih plošč. O tem smo obvestili našega nadzornika, ta pa je ukazal dela takoj ustaviti. Naslednjega dne je prišla Z osebnim avtomobilom nemška komisija. Dolgo so si ogledovali kamnite in lepo sklesa-ne plošče. Po temeljitem posvetovanju so sklenili, da se morajo vsi delavci oddaljiti od tega mesta. Za nadaljnje delo so obdržali mene in še dva delavca. Previdno smo pričeli kopati okoli plošč. Pri Nemcih je naraščala radovednost. Brez vidnega razloga so postali celo nemirni. Morda zaradi bojazni, da jih ne bi kdo presenetil, so stalno opazovali okolico. — Končno je bilo pripravljeno, da dvignemo plošči, ki sta bili debeli približno 15 cm, široki 90 cm, dolgi pa 1 meter. Se en pogled na okolico in komisija je odredila, da odstranimo plošči. To smo tudi storili. Trenutno smo občutili vonj po zatohlem ... Trenutek kasneje pa smo opazili okostnjak. Okoli njega je bilo položenih polno predmetov, katerih namena in uporabe si ne znam razlagati. Sicer pa nismo imeli časa, da bi nahajališče opazovali. Nemci so ukazali, da se morava dva odstraniti, enega pa so zadržali pri delu. Pustili so naju pri miru, ko sva bila oddaljena kakih 10 metrov. Nekdo od Nemcev je pohitel, k.avtomobilu po belo pfegfTrrjffi^. Najdene predmete so skrbno zavili in jih zadovoljni odnesli v avto. Ko so oropali grobnico, so nam ukazali ponovno zapreti odprtino. Videl sem le razmetano okostje. Nad grobnico smo morali nametati gramoz, tako da ni bilo nobenega sledu o izkopanini. Strogo so nam zabičali, da o tem dogodku ne smemo govoriti* in hkrati prepovedali nadaljnje kopanje gramoza v tisti smeri. Kmalu po tem dogodku so nas izselili. Prišli so Kočevarji, ki so.z, izkopavanjem nadaljevali, mi znano, če so pozneje še kaj našli. Ko smo se leta 1945 Vrnili V rodno vas, sem nekoč vprašal tistega, ki je bil edini pri izkopu vseskozi navzoč, kaj je y&o v grobnici. Nerad je o teni govoril. Rekel je samo, da je bilo veliko bogastvo. Potem ga nisem več izpraševal. Imenovani še živi. vendar zaradi bolezni že dalj časa fcl V$£ priseben. Tako 1$ 'ostala uganka o predmetih' v gTohnici za vedno nepojasnjena, je zaključil tov. Franc Zaren. Drago Kastelic 500 rešitev - 12 izžrebancev Do ponedeljka smo dobili na prvomajsko nagradno križanko skoraj 500 odgovorov. Med njimi je bila tudi rešitev našega bralca Julija Paulina iz Somerseta v Angliji, ki pravi v spremnem pismu: »...Prav zadovoljen bi bil z 12. nagrado, ker zelo rad berem, če pa bi slučajno zadel prvo ali tretjo terno, pa vas prosim, da denar nakažete za televizor pljučni bolnici v Novem mestu ...« Čeprav naš naročnik ni bil izžreban, pa smo mu vendarle poslali lepo knjigo Dolenjske založbe. Izžrebani so bili: 1. nagrado — G000 din prejme Marjeta et, 46. akrobat, 48. um; 49. Nemci, 51. oval, -Sj -h, 53. Odra, 54. bager, 56. ml, 57. svinjak, 60. Am, 61. cepin, 63. stoja, 64. fr(ank), 65. rej, 67. ter, 68. opora, 72. graja, 73. ura, 74. Irak. 76. snopiči; 78. sloji, 79. Brit, 80. tikam, 82. arena, 83. globa, 84. vrači, 85. ogorek, 87. ilo, 88. Drago, 89. Gradac, 90. Novoteks, 91. tresk) 92. teletina. !.' Benedikta je grozno bolel zob pa je šel k zdravniku. Po tej operaciji mu je bil glas malce spremenjen, zato je poskusil, če ga bo žena spoznala po telejonu. »Halo, srček moj, ali veš, kdo je na telefonu?« »Fantje, naj bo kdor koli od vas,t je urno odgovorila žena, »toda zvečer ne more priti sem. »Stari si je dal izdreti zob in bo ves večer čepel doma.« fH »Rad bi kupil avto, am. pak ne tak, kakršne kupujejo vsi.« »o, potem vzemite avto za gotov denar,* odgovori prodajalec. dvojno vrednotenje Časa Francoski komik Fernandel je prihitel v trgovino in rekel prodajalki: »Hitro mi dajte ti parov srajc! Ne utegnem čakati.* Ko je po dveh urah Fernandel šel iz trgovine, mu na vratih reče poslovodja: »Pravzaprav se vam ni tako mudilo . . .« »Seveda se je. Veste kupo. vanje je zapravljanje časa. Tod.i pogovor z lepo prodajalko je pa. nekaj drugega!« narobe razumel Ko je letalo letelo čez A'pe, ie stevjardesst razdelila pomikom žvečilni gumi. »Le vzemite ga, da vam ne bo šu^nelo v ušesih.« Ko je potem letalo pristalo na letališču, jo vpraša neki potnik: »Povejte no, kako naj zdaj žvečilni gumi potegnem iz ušes?« boginja modrosti Nečak je prišel na obisic k teti in opazil v njeni sobi kipec neke žene. »Teta, ali ta kipec kaže tebe, ko si bila mlada?* »Ne, dragi moj, to je boginja Minerva.« »Ali je bila poročena, kakor ti?' »Poročena? Nikakor ne. Veš, to je bila boginja — modrosti.« KAJ OBRAZ! V neki družini se je po devetih hčerkah nazadnje le rodil sin. Oče je ves srečen stekel k svojim znancem, da jim sporoči veselo novico. »O, čestitamo, da ste vendar dobili sina' Ali je podoben materi ali vam?" »Ojej, v obraz ga pa še sploh nisem utegnil pogledati!:, je v zadregi odgovoril srečni očl:a. Zdaj tudi Američani! Prijatelj, Novo mesto, Cankarjeva 32; 2. nagrado - 4000 dinarjev dobi Majda Lunar, Blatnik 13, p. Črnomelj; 3. nagrado - 2000 din pa bo dobil Izidor Urana, V. p. 6577-42, Pula. Devet knjižnih nagrad bodo dobili: Božo Kincel, Wolfova ul. 12, Ljubljana; Vida Kante, Perčeva 27, Ljubljana; Boža Kasun, 22. oktobra 10/1, Travnik, Bosna; Bogdan Borčič, Novo mesto. Glavni trg 2; Franci Smolič, Žužemberk 24; Mihelca Saje, Šentjernej 5; Franc Dragan, Videm-Krško, Resa 37, in Marija Repovž, Gomila 9, p. Šentjanž. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. Mokronog, 8. klina, 12. strelivo. 19. ednina, 20. revež, 22. ton, 24. ska'/ač, 25. tleti, 26. karat, 27. veper. 29. spoji, 30. Uza, 31. ponos, 32. fanatik, 34. Anet, 35. iti, 36. komls, 37. Čatež, 38. trk, 40. Ana, 41. K(ardelJ) E(dvard), 42. laket, 43. pečat, 45. številke pripovedujejo □ Palača »Pirelli« v Milanu jc najvišji nebotičnik v Evropi. Visoka je 124 metrov in ima 32 nadstropij. □ V minuli vojni so ameriška in britanska letala vrgla na cilje v Evropi 2 milijardi 649 milijonov 473 tisoč kilogramov bomb. □ 50 milijonov vreč je letna svetovna proizvodnja kave. Gora se je znižala Ko se je nedavno skupina planincev povzpela na 2850 metrov visoki vrh Belvedere v Dolomitih, so presenečeno ugotovili, da se je gora znižala za 90 metrov. Raziskave so pokazale, da je vrh Belvedera iz neznanih vzrokov kratkomalo razpadel. Pet »prometnih« SS Najgostejšo mrežo cest in najboljše ceste imata v Jugoslaviji Slovenija in Hrvatska. BI Med najboljše voznike motornih vozil v Evropi spadajo črnogorski šoferji. g| Mesto z najbolj razvitim prometom je Beograd. Vsak dan pripelje v naše g'.avno mesto nad 6500 motornih vozil. El V Jugoslaviji so motorna vozila lani prevozila 22 odstotkov vseh potnikov in nad 18 odstotkov tovora. SI Zaradi slabih cest utrpi naša država vsako leto 60 milijard dinarjev škode. DRAGI PIONIRJI IN PIONIRKE! »Sprta sta ko pes in mačka ...« pravijo za marsikoga med ljudmi. Tega pa ni moč trditi za kaža Pubija in muco Mucija, ki »služita« v gostimi Slave Oven V Stranski vasi. Skupaj spita, skupaj jesta — nič pa ne vesta kaj jc prepir... Spet smo vam pripravili slikovno uganko, le da bo treba tokrat malo bolj ugibati kakor pri zadnjih ugankah! Do torka, 16. maja, nam pošljite svoj odgovor na spodnji dve vprašanji: 1. KAJ PREDSTAVLJA GORNJA FOTOGRAFIJA? 2. KAJ NAJ BI NASTALO IZ TEGA OBJEKTA? Naj vam zaupamo samo to, da lahko vidite ta objekt, če potujete po avtomobilski cesti od Brežic do Ljubljane. — Odgovor nam lahko pošljete tudi na dopisnici, dobiti pa ga moramo najkasneje do 16. maja! Za izžrebance smo pripravili tri nagrade! Pozdravlja vas UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA 5. maja so sc Rusom oziroma prvemu sovjetskemu ko-zmonavtu Juriju Gagarinu pridružili Američani: ta dan so namreč izstrelili v vesolje prvega ameriškega »vesoljskega potnika«, kapetana mornarice AHana Sheparda, Polet v vesolje je bil uspešen. Sheparda so izstrelili z raketo »Red-stone«, v višini 145 km pa se je konica na raketi ločila od Helikopter orjak V Sovjetski zvezi so zgradili helikopter MI-6, ki je re-nutno največji na svetu. Težak je 40 ton in ima dve plinski turbini, ki imata Skupaj 8700 konjskih sil. Helikopter lahko prepelje 80 potnikov s hitrostjo 200 km na uro. rakete in poletela še 45 km visoko s hitrostjo 6.000 km na uro. Potem so začeli delovati mehanizmi za zaviranje in konica je začela padati proti Zemlji. To so bili za ameriškega letalca-kozmonav-ta kritični trenutki. V kratkem so opazovalci z letalonosilke zagledali konico, ki se je spuščala. S hitrostjo 32 km na uro je padla v ocean. Shepard je predtem avtomatično odskočil iz konice 8 padalom. Tako je za 16 minut poletel v vesolje tudi prvi Američan. Z višine 185 km se je srečno vrnil na Zemljo (oziroma v njen moker objem na oceanu). Drugi človek je stopil v vesolje — začenja se novo obdobje v zgodovini človeštva. Svetovni atlas gozdov Raziskovalni zavod za gozdarstvo in lesno industrijo v Zah. Nemčiji bo izdal prvi svetovni atlas o gozdovih in lesni industriji. Strokovnjaki se ukvarjajo s tem atlasom že deset let in računajo, da bo izšel čez tri leta. Imel bo 62 kart. Na eni bodo zajeti tudi gozdovi v Jugoslaviji — razporeditev gozdov in vrsta dreves, podatki o lesni industriji in podobno. Ta edinstveni atlas bo tiskan v štirih jezikih. Zlatniki na njivi Starejši kmet Anton Račič iz Drnovega se še dobro spominja, da je svojčas pri oranju večkrat našel kakšen zlatnik na njivi. Tudi krtine so bile pogosto nahajališče denarja. Kaže, da so te zaloge pojenjale. — Od I. svetovne vojne ni nihče več našel zlatnikov na drnovških poljih in krtinah. Pred tremi leti so delavci pri nekem izkopu naleteli pri Dr-novem na grajen podzemeljski rov. Delavci so ugotovili, da je visok najmanj meter in pol, koliko je dolg in čemu je služil, da se ne ve. Domnevajo, da je morda služil za povezavo kraja ali za skrivališče pred Turki, še verjetneje pa je to ena izmed zanimivosti stare rimske naselbine na Krškem polju. Prebivalci Drnovega vedo, da so pod nekaterimi njihovimi hišami temelji nekdanjega mesta Neviodunum. To utemeljujejo med drugim tudi s tem, da se njihove stavbe močno tresejo, kadar pelje mimo kakšno vozilo. D. K. volodin »Dolgo, vse do zdaj« je odgovoril Tropinin, stopil h Kurtu in mu rekel: »Pripovedujte mi o sebi, samo potiho...« Razburjeno je Kurt začel pripovedovati o svoji mladosti pred vojno, o bratu, ki je padel že prve dni borb, o svojem ujetništvu in nazadnje o Biroju za izseljene osebe. Kruse je pozorno poslušal Kurta Wienerja in bil čedalje bolj dobre volje. Rus je torej spregovoril!... »Tropinin pravi,« je rekel Kurt, »da se kovina, iz katere lahko dobimo modri žarek, nahaja tudi v Nemčiji. Hitlerjanci so mu prinašali kose te kovine.« »Kako se pa kovina imenuje?« »Tropinin jo je nazval sanit, po svojem sinu Sašu, kako jj pravijo v Rusiji, pa ne ve... Gospod Kruse, jaz ne morem več ostati z njim. Bojim se ga!« »Oh ne, ne!« se je nasmehnil Kruse. »Stvar morate izpeljati do kraja. On vam se je zaupal, delajte previdno. Kaj je še povedal? Ali ve. kje v Nemčiji kopljejo to rudo?« »Pravi, da so jo hitlerjanci kopali v Gornji Sleziji.« Kruse je naglo stopil k zemljevidu. »Aha, na tehle področjih. Tja gremo lahko z letalom. Eno uro imate časa za srečanje z družino. Rus tega ne bo vedel. Tole dajte ženi,« je porinil Kurtu šop bankovcev. »Imeli boste spremstvo. Zena no sme zvedeti, kakšno nalogo imate.« »Razumem« je odgovoril Kurt. Jutro je šele pogledalo z ozke berlinske ulice, ko se je pred poslopjem, kjer je bila nastanjena ruska komanda, ustavila suha ženska in rekla stražarju: »Govoriti moram z najbolj glavnim. Takoj .. .« Sprejel jo je general. »Jaz sem žena Kurta Wienerja. Prosil me je, naj vam sporočim, da je v Bismarkovi ulici št. 8 zaprt ruski geolog Tropinin. Od njega hočejo dobiti podatke o pridobivanju neke tajne kovine. Biro se pripravlja, da to kovino odkrije v Gornji Sleziji. Tja bodo odpotovali z letalom. In še nekaj: zapišite si formulo in jo izročite vaši Akademiji znanosti« Ženska je začela , narekovati, nenadoma pa so ji zadrhtele ustnice. »Joj, pozabila sem...« je zašepetala, »Kurt mi je rekel, da je to neki modri žarek in da ie stvar zelo važna.« »Pomirite se;« ji je rekel general. »Trenutek prosim.« Pozvonil je in prišel je polkovnik. »Hitro ukrenite vse potrebno« General mu je dal beležnico. Polkovnik jo je hitro prebral in vprašujoče pogledal. »Da, da,« je odgovoril general in se obrnil k Anni: »Se ne morete spomniti?« Anna Wiener je povesila glavo. »Kje nameravate živeti?« jo je vprašal general. »Kurt je rekel, naj ostanem pri sestri. Odšla sem skozi okno, tako mi je naročil. Sestra živi pri vas... v vzhodni coni.« »Vi ste iz zahodnega Berlina?« »Da!« Anna Wiener je dvignila glavo. »Posedela bom malo pn vas, morda se spomnim Cormule. Moram se domisliti, saj imam dober spomin.« Ni treba sedeti tukaj. Le pojdite k vaši sestri, počijte se. Ce se boste preselili, se oglasite.« »Bom kmalu nazaj.« Kruse je sklenil, da ne zapravi niti trenutka. Ponoči se je skupina ljudi vkrcala v letalo. Da bi bilo delo zanesljivo opravljeno, je ukazal, da vzamejo s seboj tudi Tropinina in Kurta. Upam, da boste uspeli,« je rekel Kruse vodji skupine. »Rus se je vdal. Pokazal bo rudnik. V kraju, kjer boste pristali, je povsem varno. Imamo poročila. Vas je dvajset. Po preizkusu kovine s »srebrnkasto tekočino« bo vsak od vas dobil kos kovine. Prinesite jo sem. Nekateri se boste že pre-to'kli... Ko bo vse v naših rokah, že vemo, kaj bomo naredili s Tropininom in Kurtom. Ce ne boste mogli pristati, ju ustrelite.« DVANAJSTO POGLAVJE Ko je Gorčakov skočil iz čolna, se je oprijel korenine, ki je štrlela iz vode. Čoln je zdrvel proti velikemu deblu potop-' ljenega drevesa. Koljevo veslo je udarilo ob korenine in deček je odlete! v vodo. Celn jjc takoj zatem ob nekaj butnil in se razbil. Gorčakov je opazil, kako je Saša skočil kvišku, se v zraku obrnil in izginil pod vodo. »Morda bo pa izplaval!« se je ustrašil Gorčakov in oprezoval po reki. Saša ni bilo nikjer. z obale »o plavali ljudje, drugi so po-skakali v čolne.