Mati. ZGODOVINSKA POVEST. Po Bolandenu priredil K. (Dalje.) "Da, to 1 »i se moglo tudi zgoditi", odgovori pater Janez. "Dobro, naredimo tako! Kajtimar in deset vojakov naj gre takoj Proti Bistri. Tanj naj od daleč gledajo, kaj godi. Stražijo naj obe poti iz.Bistre, da ki žid ne ušel. Ako pa vidijo, da gredo vojaki skupaj z zidom in Bronislavo pro-Igu, naj hitijo črez hrib skozi Prijezer-Jf dalje proti Jezeru in naj dajo na hribu Sv. Ane znamenje, kdaj se bode cel sprevod bližal. Pri kapelici, Kajtimar, privezi na velik drog belo zastavo in s to zastavo mahaj proti Igu. Mi bomo pa-Z1'i na to znamenje. Ako bi se pa Wik-ert ne vrnil danes, tedaj stražite samo Pot iz Bistre projj Vrhniki, po kateri bi "tegnil žid peljati Bronislavo proti Trstu. To je edina pot, po kateri more iti. Deset vojakov bode dovolj, da mu iztrgate ubogo revico." "Dobro. Storimo tako!" pravi patron Kogoj, "in Bog naj bode z nami. Vse drugo se pomenimo med potjo." Ni preteklo še deset minut, ko sta oddir-jali dve kardeli iz Kogojeve graščine. Večja, pod vodstvom patrona, Kogoja je zavila na rimski cesti proti Ljubljani, druga manjša pod vodstvom Kajtimara pa proti Bistri. "Prav kakor je sklepal pater Janez." pošepnil je Kajtimar vojakom, ko so prišli blizu Bistre in so izza gostega grmovja opazovali, kaj se godi okrog samostana. Ko je Kajtimar videl, da ni poseb- ne nevarnosti, velel je stopiti s konja in sel je s petimi vojaki po strmi goščavi za samostanom prav pred samostan. Ko je videl, da so vojaki že precej pijani in je vedel, da ga nihče izmed vojakov ne pozna, upal si je celo prav med vojake na dvorišče. Vojaki so bili sami Nemci. Govorili so samo nemško. Ker se je v šoli naučil nemščine, govoril je ž njimi in nihče ni mogel sumiti, kdo je. Skušal je priti tudi v samostan, da hi izvedel, kje je Bronislava. Toda na dvorišče je prišel, dalje si pa ni upal, ker je videl več vojakov pri vratih, kateri so ga preje videli s Kogojem- Vendar posrečilo se mu je priti prav tik okna ohednice. Cul je krik in vik gostov. Razločno je čul kričanje na pol pijanega Wikherta, ki je zbijal neslane šale zlasti z Židom. Cul ga je tndi omenjati Bronislavo. Da, prav kar jo j" nagovoril in ji ponujal piti. "Aha, v obednici je! Videti jo moram!" si je mislil. Sel je po dvorišču in poiskal stol, katerega je privlekel k oknu in stopil nanj. Aha, tu je! Videl jo je, kako je sedela v kotu sama. Ravno ji je prinesel Wikbcrt čašo vina, da hi pila. Ni pa hotela. Videl je, kako pa je proč od sebe p ihnila, ko je hotel hiti usiljiv in si potem začela solze brisati. Tudi njemu so se vlile solze. "Da je le še tukaj", si je mislil in šel nazaj ven iz dvorišča. Govoril je tudi z več samostanskimi hlapci, ki so mu pravili, kaj se godi po samostanu. Med tem časom se je zdanilo popolnoma. Nevarno je postalo, da bi pa morda kdo vendar ne spoznal. Vstavil se je pri zadnjem ognju zunaj samostanskih vrat in čakal. Moralo je biti že nekako osem zjutraj, ko pride poveljnik in da ukaz, da naj se vojaki pripravijo za odhod. "Kam homo pa šli?" vpraša Kajtimar poveljnika, ne. da hi pomislil, v koliko nevarnost se je s tem podal. Poveljnik pa pogleda, toda videlo se mu je, da močno vino ni ostalo brez vpljiva na njegove možgane. "Osel vpraša, kam bomo šli ? Razumen vojak ve, da nikakor drugam, kakor nazaj na lp. Opravili smo, kar smo hoteli. Bistra je last Ižanskega grofa. Škoda le. da je prof izpustil menihe. Lepo zabavo nam je preprečil. Hahaha!" Zakrohotal se je divje in odšel. Kajtimar je videl, da je sedaj treba paziti samo na to, kam hode šel žid z Bronislavo. Postavil je za to svojega vojaka na stražo, sam pa je hitel nazaj v skrivališče. Ker je vedel za skrivno pot, po kateri se je prišlo po strani lahko s konji na drugo stran, na Borovniško stran samostana, šel je s konji in vojaki na drugo stran, da hi tako mopel, Kakor hitro mogoče na hrib Sv. Ane, da da Kogojevi posadki dogovorjeno znamenje. Celo dopoldne je čakal. predno je bilo na pol pijano vojaštvo odpravljeno na pot. Ko je pa videl, da gre tudi žid Braun na Tp in videl težke vozove zabojev v sprevodu, s kateHmi se bode sprevod mopel le počasi pomikati proti domu, šinila 11111 je v glavo nova misel. Vojaki se čutijo popolnoma varne, to je takoj opazil. O kakem morebitnem napadu se jim niti ne sanja. Zato so o-rožje odložili i/, rok. Tudi vinjenost se jim je še prav jasno kazala. Tako vojsko hode samo deset Kogojevih vojakov lahko popolnoma uničilo. Zato Kogoj ne potrebuje ne Kajtimara, ne vojakov, katere ima i * i" i sebi. Pač pa lahko nekaj drupega stori med tem časom v Bistri požene Wikhertovo stražo iz samostana in jo nažene nazaj proti Igu. 1 Malo na varen je ta načrt, vendar hrabri mladenič na to ni mislil. Vojakom veli" ostati skriti v goščavi, sam pa zdirja proti Borovnici. Tu je imel zanesljivega "prijatelja med kmeti, ki je. bil izvrsten- jezdec. K temu pre. Povedni mu je o crlem načrtu in pa naprosil, da je hitel mesto njega k sv- Ani, da da Kogoju, dogovorjeno znamenje, da je Wikbcrt s svojimi vojaki na poti proti domu. Od .tod naj pa hiti oprezno h Kogoju in naj mu sporoči o načrtu Kajtimarovim, da naj toraj hiti v Bistro, ko bode enkrat tam izvršil svojo nalogo. Kmet je res oddirjal na eno stran, Kajtimar pa nazaj proti Bistri. Ravno se je zopet skril v goščavo ob poti, ko se začne sprevod pomikati mirno proti Igu. Le počasi se je pomikal Wikbertov sprevod iz Bistre proti Igu. Težki vozovi z zaboji blaga, katerega je pokradel žid Braun ben Abba iz Bistriške cerkve, so mogli le počasi naprej. Zlasti po klancih črez Prijezerje so šli jako počasi. Bilo je že precej blizu pete ure popoldne, ko so šli mimo Jezera in zavili proti Igu. Pot je vodila prav ob robu krimskega pogorja. Na eni strani ceste je bil strmi, gosto poraščen gozd, na drugi je bilo močvirje, ki v onem času še ni bilo osu-seiio, kakor je dandanes. Voda je pokrivala celo ljubljansko barje, tako, da se je lahko vozilo po njem s čolnom. Nekako pol milje od Jezera je bil breg na eni strani posebno strm, na drugi strani je bila pa posebno globoka voda. I a kraj si je patron Kogoj zbral za "apad. Poskril je svoje vojaštvo v grmovje ol> cesti in tam so čakali prihoda Wik-bertove čete, kajti nekako opoldne je bilo, ko so počasi jezdili iz Iga proti Jezeru in so opazili na gori v. Ane nekoga mahati z belo zastavo v znamenje, da že gredo. \\ ikbert se je že malo streznil Sveži zrak mu je razpodil vinske duhove- V eno mer je tiščal v Bronislavo in jo izpraše val sto in sto vprašanj. Bronislavi se je pohotni človek gnjusil. zato mu ni .ili mč odgovorila, ali pa samo kratko. U-kazal je počasi voziti, da je tako zaostal precej daleč za svojimi vojaki. Ravno je prišel na Jezero, ko se mu zazdi, da je začni človeški krik Veli vsta m posluša. Da. razločno čuje divje kričanje! Kaj bi to pomenilo? Prestraši se je. Sinila mu je v glavo misel j: "Kij 'f' nas je napadel Kogo j ?•■ Hitro skoči iz voza in hiti proti male- mu hribčeku, na katerem stoji sedaj cerkvica Sv. Lovrenca, da bi tako mogel videti, kaj je. Toda ni še naredil deset korakov, ko začuje konjska kopita. Več jezdecev hiti v največjem diru po cesti iz Iga ravno proti njemu. Prebledel je. Hitro steče nazaj na voz in zagrabi meč. V tem so bili pa že trije jezdeci pri njemu. Eden je bil ves krvav po licu. Takoj za njimi pa prikriči — žid Braun na svojem konju. "Vav ! Vav ! Strašno! Vav! Vav! Vse moje premoženje je slo! Strašno!" držal se je za glavo in kričal, kakor bi ga kdo iz kože deval. Pri tem pa delal tako smešno žalosten obraz, da se grof ni mogel zdržati smeha. Zakrohotal se mu je! "In sedaj se mi še ižanski grof smeje? Strašno! Strašno! Bežimo! Roparji! Že gredo!" in pognal je svojega konja, ne po cesti temveč je zavil proti vasici, da bi se skril v grmovje. "Napadeni smo bili." pravi hitro jedeii izmed vojakov. Nad tristo vojakov je moralo biti. Vendar, gospod grof, bežimo! Skrijmo se! Za nami gredo! Čujte!" Pes se je culo veliko konjski kopit. Toda z vozom se ne more bežati. Kaj sedaj ? Pade mu v glavo dobra miselj. Hitro odpreže oba konja, ki sta peljala kočijo in na enega posadi Bronislavo, na druge ga skoči sam iu /.dirja za Židom proti gozdu. Vojakom voli bežati nazaj po cesti, kjer se naj skušajo skriti, kjer koli morejo. Komaj so odšli, pridirja zopet nekaj vojakov, ki so bežali. Za vasjo našel je \Yikbert /ida, ki je gostega grmovja gledal na cesto. c>l.ri1 ie tudi on svoja dva konja v grmovje in se skril za grmovje k Židu Brorlislava se je tresla strahu. Prest ra fena je britko jokala. "Ne boj Is' Branil te bod* m jaz!" tola-"il jo je grof. (Dal je prih.) SREČALA STA SE. v. RED izložbenim oknom velike trgovine v mestu M. je stala pripro-sto, toda lepo oblečena deklica. Z velikim zanimanjem jc o-gledovala izloženo blago. Vkljub temu, da je bila navidez zelo zatopljena v ocenjevanje ročnih del, je opazila takoj, da jo na drugi strani okna gleda nek mlad možki, ki ni kar nič obrnil pogleda od nje. Toda trenutek pozneje jc že stal tujec tik poleg nje in jo glasno nagovoril. Deklica se je prestrašila njegovega glasu, ki je priliznjeno zvenel iz njegovih ust: "Ali mi dovolite, da vam kaj kupim, gospica ?" Ozrla se je in pred njo je stal elegantno oblečen dijak visoke šole. Njegov o-braz jc bil sicer lep, postava impozantna, toda kdor pozna ljudi, bi na njem takoj opazil sledove nebrzdanih strasti. Deklica je zarudela do ušes, kakor bi razumela strupen namen nepoznanega l<-pega mladeniča. Toda le za trenutek. Takoj se je osrčila in z naivnim na-smehljajem preproste kmetske deklic" je odgovorila: "Oh, kako sem hvaležna, če storite kako dobroto ubogemu dekletu!" Pri zadnjih besedah'se je nehote vgriznila v ustnice, kajti opazila je, kako jo mladec hrepeneče opazuje. Naglo je stopila v trgovino in on ji je sledil. Nakupila je zase nekaj malenkosti in plačala. Hotela je oditi. Mladec ji je zastopil pot. "Gospica, izberite več! Nič se vam ni bati radi plačila — Za trenutek je pomislila. Stopila je nazaj in nakupila je velik zavoj raznih koristnih in potrebnih stvari. Iz tega kar jc izbrala, je sklepal mladi mož, da mora imeti ta naivna kmetska deklica cel broj malih bratcev in sestric. Račun ni bil majhen ; tako, da se je navidezni dobrotnik kar začudil- Plačal pa jc z vso eleganco kot kavalir. Toda veseli in srečni obraz neznane deklice ga je potolažil in je kakor bolnik, žcleč zdravja in odškodnine zato. povžil ta precej grenak prašek v obliki velikega računa, ki mu je izpraznil žep. Stopila sta na cesto. Dvorljivo se jc takoj polastil velikih zavojev. Njegov predlog, da bi zavoje odnesel postrež-ček na njen dom, je energično odklonila. Zato mu ni kazalo drugega, kakor ubogati. — Tudi njegov nasvet, da bi skupaj šla v kavarno na okrepčilo, je odločno zavrnila. "Po mojem bi bilo", je koketno namignila deklica, "da me spremite izven mesta, kajti že tako ali tako moram iti po tej poti." "Z veseljem in drage volje vas bom spremil!" je odvrnil Zelq ljubo mu je bilo, da se jc tako namerilo, kajti bal se je že, da hi pa kje v kavarni ne dobili njegovi prijatelji. To hi bila zanj velika sramota, da občuje s tako priprostim kmetskim dekletom. Počasi sta korakala po ulicah lepega mesta. Gospodič je na videz potrpežljivo nosil velik zavoj. Tisočkrat pa je že sam pri sebi preklinjal težko breme, katero je nosil, toda vstrajal jc. V celem svojem življenju še ni tako težko nosil. Sicer je navzočnost krasne deklice, katero je spremljal, nekoliko lajšala njegovo tež-kočo, toda ni si l il na jasnem — če je ona res še cel otrok — ali je pa velika zapeljivka. Ze pri prvih njegovih laskavih besedah je bil primoran izpremeniti tek svojega govorjenja. Nobeden, tudi najstrožji sodnik bi ne imel njenih odgovorov pravico grajati. Za mladeniča so pa bili njeni odgovori zelo zanimivi — in spremljal jo je. Pred vrati velike hiše je deklica obstala. Z dražestno kretnjo je vzela njemu zavoj iz rok. "Na cilju sva, gospod," je smehljaje izpregovorila. "Prav lepo se vam zahvalim za trud in vašo dobroto v imenu častnih sester, posebno pa še sirot, katerim so te reči namenjene. 7 Hogom! Dobre sestre, revni otročiči in tudi j:iz bomo molili za nekega mladeniča ki bodi po napačnih potih — da bi prišel zopet na pravo pot." Ni se še prav zavedel od začudenja, toda deklica je že izginila. I ako je stal na cesti, kakor moker ku-žek. 'Vražja ženska!" je zamrmral. Ni vedel ali hi se jezil ali smejal. Kaj tacega mu še ni pripetilo. Skoraj polovico <,('narja. katerega mu je pred kratkim po-s':i1 oče, je zapravil in to za nič — poleg se je bil pa š,. tako ponižal, da je ""sil zavoje. Nikdar v življenju še ni tako težko delal. Jezil se je, da ni prej "•poznal, da je deklica izobražena in iz dobre hiše. Kako se bodo smejale na njegov račun njene prijateljice, katerim bo pripovedovala o njegovi neumnosti Potem pa še ta konec! Molila, je rekla da bo za njega — in tudi sestre — z:i njega — prostomisleca — ha, ha, molile — kolika neumnost! Toda — ko je jezno odhajal proti domu, stopala mu je vedno njena "podoba pred oči in priznati si je moral, če tudi prisiljeno, da je ona vzor ženske časti, katero se mora častiti in spoštovati. Kaj hi vse rad dal, samo, da bi ta čista deklica imela drugačne pojme o njem! Prvič se je zavedel svoje malovrednosti in studilo se mu je lastno grdo življenje. * * * Ta čisto preprost in navaden dogodek je mlademu možu obrnil življenje popolnoma v drugo smer. Resne rjave oči deklice, v katerih jc bilo videti nekaj skrivnostnega, jih ni mogel pozabiti, so ga večkrat pripeljale nazaj na pravo pot, če je bil v nevarnosti jo izgrešiti. — Tega seveda ni vedel, da je bila to moč molitve, ki se je dan za dnem v sirotišnici usmiljenih sester opravljala zanj. Preteklo je več let. I/, lahkoživega mladca je postal resen in vesten mož. Njegov poklic, kot zdravnik je gotovo ne malo pomagal k temu; veliko več je pa pomagal oni dogodek, ki mu ni šel i/, spomina. Kolikokrat ga je skušal pozabiti, toda zaman. Kakor senca ga je zasledovala podoba mlade deklice in česar se je izpočetka bal si je po letih silno želel. Toda vsa njegova poizvedovanja so bila zaman. Zdelo se mu je. da so mu jo vrata sirotišnice za vedno odtegnila njegovim o-čem. Vkljub temu je ostala ona njegov dobri duh, ki ga jc povsod spremljal. Skoraj nevede je ta dobri duh vplival ni vsa njegova dejanja in bila je neka nevidna moč, ki ga je silila k poštenemu življenju. Sam sebi je moral večkrat priznati, da je spomin na deklico tista moč, ki ga je blažila in ta spomin na njo ga jc pa tudi vedno zadrževal, da si ni ustanovil lastnega ognjišča vkljub temu, da se je naveličal samskega življenja in je postajal od leta do leta starejši. Bil je mrzel jesenski dan. Se le pred eno uro je prišel ves premražcn od nekega bolnika z dežele. In sedaj ga zopet kličejo v oddaljeni kraj mesta. Prav slabe volje je sedel v svoji elegantni kočiji in zrl nekam otožno v o-blačni večer. Lahno je začelo deževati. Od koles je brizgalo blato na vse strani. Prav grd in pust večer je bil. Se bolj pusto je pa bilo v duši mladega zdravnika. Nehote je mislil na svoje samotno stanovanje. Nikdar mu ne zadoni nasproti vesel pozdrav, ne sočutna beseda, kadar pride utrujen od bolnikov domov; vsak se briga le za se in svoje stvari. Sorodnikov pa ni imel. Edini, ki so ga ljubili — stariši, je spravil s svojim lahkomiselnim življenjem v prerani grob. Sedaj pa, ko se je izpremenil in hrepeni po njih — mora biti tako sam. Nje pa, ki bi mu kakor solnčni žarek razsvetljevala in sladila življenje — po kateri je tako hrepenel — tudi ni bilo. Morda je že tudi v večnosti ? — Voz se je ustavil. To ga je prebudilo-iz zamišljenosti. "Dolga ulica štev. 4." je zaklical ko-čijaz in skočil z voza in odprl vrata kočije. "Toraj sva danes zopet enkrat pri siromakih," je dobrovoljno izpregovoril doktor. Doktor je bil zelo usmiljenega srca do ubogih. Dasi je bil iskan in čislan pri vseh slojih, je vendar ravnotako z veseljem šel v kočo reveža, kakor v palačo bogatina. Že je stal v slabo razsvetljeni veži in nato hitel po strmih stopnjicah navzgor. Potrkal je na ozka vratica v tretjem nadstropju, ki so se odprla. Snaga in red v sobi sta naredila na prišleca najboljši v-tis. V snežnobeli postelji je ležala izmučena postava stare ženske. Mrzlično je gledala prišleca in poleg nje je — je stala — da, iz med tisočev bi jo lahko izpoznal tako dolgo zaželjena deklica. Kakor takrat ob izložbenim oknu, tako je tudi sedaj zarudela. Tudi ona ga je izpoznala. Nihče ni mogel najti besed, da bi omenil o svidenju, dasi je obema sililo na jezik. Govorila sta le o bolnici. Tako se je ponavljalo dan za dnem. Zdravnik se je na tihem veselil, da se ni motil od prvega srečanja z njo v svojem idealu in da ji je postavil v svojem srcu oltar. Dan za dnem je bolj in bolj izpoznaval zlato dekletov« vrednost, ki se je zrcalila tem lepše, ko jo je kruta usoda vrgla iz udobnega življenja v revščino. Tu se je njen blag značaj še le pokazal v celi svoji pravi luči..Kakor se biser po brušenju lepše blesti, tako se je bilo tudi njeno bitje in žitje po trpljenju in nesrečah, ki so zadele njo in njeno hišo, še bolj ublažilo in polepšalo. Po nesrečnih kupčijah njenega očeta so izgubili vse svoje lepo premoženje. Oče je umrl in ostali sta sami z materjo. Trdo delo, s katerim je preživljala svojo bolno mater, ji je sicer zarisalo v njena lica poteze odločnosti — kar jo je dela'o še lepšo in ljubeznivejšo. Zadnji dan, ko je mati že ozdravela in ni potrebovala več njegove pomoči, je prosil za njeno roko. "Že dolgo časa se midva poznava," je rekel z globoko resnostjo. "Vi nimate v-zroka, kakor jaz se onega najinega srečanja sramovati. Toda postal sem drugačen in da se je tako zgodilo, se imam največ vam zahvaliti. Od onega časa sem, ste mi bili kakor dober duh, ki me je vodil. Spomin na vas me je obvaroval marsikake blodnje. Ali hočete biti še naprej mi na strani — posebno — kot moja soproga?" Molče ga je poslušala. Lahna rdečica je pokrila njen beli obraz. Kakor velik čudež. — tako se ji je vse zdelo. Rog je uslišal njeno stanovitno prošnjo in to je slišala iz njegovih lastnih ust. Pekel je sicer, da je to storil spomin na njo, toda ona je bolje vedela, da je le Gospod tisti, ki je iz lahkoživega brezvcrca naredil pametnega človeka in dobrega me vas je varoval, temveč Bog, ki je u- vernega moža — kateri ji ponuja z vsem slišal mojo slabo molitev. Njemu naj spoštovanjem svojo ljubezen. bo čast in hvala!" Globoko v srce ginjena mu je ponudila "Da! Njemu gre čast!" je odgovoril." Ko obe roki. "Gotovo je božja volja tako bi pa bile vse deklice tako pobožne, po- in naj bo tudi moja. Tudi jaz vas ni- gumne in brihtne, kakor si ti, bi bilo bolje sem pozabila od onega dne in sem ob- za mladeniče — in zakonov bi ne bilo toli- ljubo, katero sem izgovorila pred vrati ko nesrečnih. Ne manjkalo bi blagoslova sirotišnice tudi držala. Ne spomin na božjega" Jugoslovanski odbor za četrto vojno posojilo v New Yorku. Jugoslovanski odbor za četrto posojilo svobode, je razvil krepko in živahno agitacijo med Slovenci, Hrvati in Srbi na sega okrožja. Vse seje odbora so jako povoljno obiskane in pri vseli se kaže veliko zanimanje za to delo. Ta odbor bode poskrbel, da bode vsak New Vorški Slovenec imel svoj četrti "Bond". Dne 6. septembra popo'dne bode veliko zborovanje vseh New Yorskih Jugoslovanov v ta namen. Vsa posamezna društva bodo razvila živahno agitacijo med svojimi člani, da se doseže kolikor mogoče velik vspeh. 1 ako upamo, da se bomo pokazali vrednih zanimanja, katerega ima naša vlada za naš narod. Dragi rojaki! Največja ura v zgodovini našega naroda bije. Sedaj smo na razpotju na poti k lepši bodočnosti osvo-bojenja ali na poti l< — poginu. Naš narod doma v starem kraju se je dvignil iti se odločil, in nevstrašeno nastopil težko, nevarno in krvavo pot — do zlate svobode, do lepše bodočnosti. Milo se ozira na nas srečnih, ki smo o pravem času zbe-zali in našli tukaj v Ameriki materinski sprejem in se ogrevamo v prijetnih žarkih zlate svobode, proseč nas z ob-j<>l začeli zidati in pripravljati, da proslave 400 letni jubilej Lutra Martina. Velike priprave so se vršile zlasti v Nemčiji. Zlasti so se pripravljali, da proslave ta jubilej z veliko agitacijo proti katoliški Cerkvi in za luteranizem. V Avstriji se je nemštvo pripravljal > že več nego 25 let. Tam je Prusija zakričala med avstrijske Nemce "Los von Rom 1" to jc proč od Rima. Ni ji bilo zadosti, da je ponemčevala Slovence. Zdelo se ji je, da je delo samo napol storjeno. Ak > hoče te "nemčurje" narediti v prave Nemce pruskega kopita, mora jih odtrgati od katol. cerkve in jih poluteraniti, t. j. sprejeti morajo ne samo nemški jezik, temveč tudi nemško vero. Da je Nemčija začela to strašno vojsko, bil je nje glavni motiv — priprava na Lutrov jubilej. Luteranski kajzer je hotel 400 letnico slaviti tudi kot svetovni zmagalec, ker le na ta način bi dal lutera-nizmu res pravi pomen in vpliv. Luteranizem in prusianizem že itak gl"-data na katol. Cerkev kot nasprotnico pro svete in omike. Zato je luteranizem celega sveta hotel ob tem jubileju kazati na visoko stopinjo "nemšk-" kulturne prosvete, nemškega vpliva in veljave in moči po celem svetu, kar vse bi se bilo pripisovalo kot zasluga in delo luteraniz ma. Luteranizem celega sveta bi ponosno kazal na to državo, kako visoko se je vspela v 400 letih, od kar jo je svetoskrun-ski virtenbeški'pokvarjen menih Luter "osvobodil" "nizkih spon in vezi," "pa-pistovstva" ji dal "svobodo vesti in vere" jim dal "pravi evangelij" — "pravo vero" i. t. d. Neki katol. duhovnik rodom Prus, ki je bil v začetku vojske zelo za Nemčijo, je večkrat dejal: "Kot Nemec sem proti sedanji vojski. Toda vendar priznati moram, da je samo božja previdnost poslala to vojsko. Kaj bi bil pruski protikato-liški fanatizem počel ob Lutrovom jubileju proti katoliški cerkvi? Kako bi jo sramotil! Kake ostudne gonje proti cerkvi bi se bile godile po različnih krajih?" In to je res. Tako pa je 400 letnica Lutrova našla nemštvo, tisto nemštvo, ki je rodilo Lutra in katero je Luter rodil— prezirano, zaničevano od celega sveta. Celi svet je v gorju in nesreči radi tega — Lutrovega nemštva- Celi svet dviga pesti proti temu Lutrovemu prusaštvu, kajti gorje, katero je povzročilo, je neizmerno. Sedanja vojska je sad luteranizma. Ko se je začel, je povzročil 30 letno vojsko. Kadarkoli se je v zgodovini pojavil, povzročil jc gorje in sedaj ob 400 letnici si je postavil krono — sramote in proklest-va. Menihov napuh je rodil luteranizem, a napuhnjeni luteranizem je rodil na-puhnjeno prusaštvo. in napuhnjeno prti saštvo je rodilo — neizmerno gorje za celi svet. Stara zgodba, ki se je začela z Luciferjem v nebesih predno je bil v-stvarjen svet, se je ponovila. ALI JE BOG? Rev. V. Š. (Dalje.) Čudno, kaj ne, je to kar rimo do sedaj zvedeli o osi; kako natančno ve, kaj potrebuje ličinka katere nikoli ne vidi, da si ohrani svoje mlado življenje. Ona pripravi svojemu zarodu dobro meseno jed, med tem, ko ona pije iz cvetlic nektar najsladkejšega medu. Osa natančno ve, koliko jedi je treba pripraviti, da se življenje njene družinice ohrani. Tudi vrsto živeža dobro pozna in se nikoli ne zmoti, da bi ji pripravila nekaj, kar bi je škodovalo. Pri vsem tem pa, kakor že preje rečeno, osa nikoli ne vidi svojih mladih- Kot jajca zazida jih z živežem vred v celico, tam ostanejo, dokler ne pridejo na svetli dan kot samostojne popolno razvite mlade ose. Potem pa naj kdo reče, da to ni kaj čudnega! Med osami so pa še druge, katere svoje mladiče krmijo. So, ki lovijo muhe katerim odlomijo peruti, da jim ne ubežje. Dalje odstranijo trdo luščino od života, kar pa je mehkega, to prežvečijo in razkosajo tako. da je stvar taka, kot godlja. To potem delijo ličinkam nekako tako, kot ptiči svojim mladičem. Na čuden način preživi svoje ličinke osa, ki živi v pesku, katero so učenjaki krstili za "Ammophile". Ta osa je izbirčna. Za njene drage ličinke si izbere veliko, iz devet delov ali členov obstoječo gosenico. Gosenica pa ima, kot mačka, žilavo življenje. Vsak člen je kot klopčič živcev. Da bo gosenica omamljena, toda ne mrtva, je treba, da osa vsak klopčič na gotovem mestu zahode. Ni ga kirurga ali zdravnika, ki bi to operacijo tako go- tovo in hitro opravil, kot osa, ki nikjer ni v šolo hodila. Od njenega naravnega nagona zavisi življenje nje potomstva. Le ene vrste gosenic bo nje zarod preživila. Gorje ji če bi se zmotila. Toda kaj se bati? Osa se ne zmoti. Ali naj to imenujeva slučaj ? Slučaj ne more biti, ker je ravnanje ose preveč pametno. Toda osa pa,meti nima! Torej mora biti neka moč, ki vsa dejanja uravnava. Nič manj občudovanja vredno je življenje ose grobarice ali "Pompylus" imenovane, katera si izbere svojemu zarodu za živež 10 krat večjega pajka kakor je pa sama, "Scgestria perfida." Pajk j'e le sam na sebi, če tudi majhen, ostudna žival, kaj še le, če je velik. Ta naš znanec "Scgestria perfida" je dosti močan, da bi umoril miš ali vrabca, kaj še le oso. Toda skušnja nas uči, da često zvit in nagel paglavec podere največjega hrusta. Osa dobro ve, da z njeno šibko močjo ne more nič proti temu pajku. Zato rabi prav umetno taktiko. Pajk sedi v svoji mreži in preži na plen. Noge ima razprostrte tako, da more nekoliko ven iz zatišja. Če bi se osa zapletla v mrežo, gorje ji. Toda ona se varuje, dobro vedoč za nevarnost. Leta okoli in okoli, ter čaka prilike. Pajk seveda hoče vedeti, kaj vendar brenči o-koli njegovih ušes, pa se ne vlovi v nastavljeno mrežo. Premakne se nekoliko ven iz luknjice. Tu glej ga spaka! Na enkrat ga nekaj zagrabi za sprednjo nogo, ga potegne ven, ven čez rob mreže. Tu se hoče vstrahu oprijeti tega, kar ga drži, toda, joj, ravno v tem trenutko ga osa izpusti, da telebne na tla. Od padca pretresen se pajk nima časa zmisliti, kaj se mu je zgodilo, ker že mu sedi osa na prsih ter mu zasadi ostro želo globoko v telo, v klopčič živcev, da takoj popolnoma otrpne. Težave ima osa predno ga spravi v gnjezdo, toda ona se tega ne ustraši, samo da ima njena ličinka kaj jesti: Kajne, da je to pametna živalica. Dela modro in previdno. Toda od kod ima to modrost? Je sama modra? Ne! Neumna žival je. Toda s kake vrste previdnostjo in razsodnostjo ona dela? Od kod to? Vsaka osa te vrste ravna enako, se poslužuje ene in iste prekanjenosti. To ji je že prirojeno. Vzrok tega navideznega pametnega ravnanja moramo iskati izven ose, ne pa v njej. Bog, vir življenja, dal ji je tudi pripomoček da si to življenje tudi more ohraniti. Ravno tako modro, kot stare ose, ravnajo tudi mlade ličinke. Lep vzgled imamo pri osi "mečevki." Ona zaleže jajce na gotovo mesto telesa omamljene gosenice, in kakor hitro se ličinka zleže, začne takoj jesti gosenico, ki je 700 krat večja od nje. ona pa ne hlasta okoli sebe, sedaj tu, sedaj tam. Ne! Ampak je počasi in previdno, tako, da gosenica ostane živa do zadnjega. Kdor bi mislil, da ličinka to dela premišljeno, mo- ra tudi priznati, da je v "anatomiji" gosenic ona podučena kot največji učenjak na svetu. Vendar to ni njena razsodnost. To je samo naravni nagon, katerega ji je dal On, ki je pokazal stari osi mesto, kam zabosti želo, da gosenica ne pogine, pač pa otrpne, , in je ličinki naznačil kako in kje naj žre, da bo gosenica ostala živa. V jasen dokaz tega je sledeče: Če vzamemo ličinko, potem ko se je že v gosenico zajedla, ven, in jo položimo zopet nazaj v zajedo, ne bo več našla mesta in bo poginila. Na vsak način bi morala nadalje vati ravno tam kjer je prenehala in ne sme niti za las mesta zgrešiti. Tega pa ne more, ker nima razsodnosti nima razuma. Kje naj iščemo toraj razlage vsej tej modrosti? V živali sami? Kdo si upa trditi, da ima žival razum, da dela razumno, ker ji njen razum tako veleva? Samo na en način je najti vir tega razuma v ravnanju nerazumnih živali ako priznamo Boga Stvarnika. Živali delajo modro, toda delajo kakor stroj. Kako lepe in umetne reči se izdel-jujejo s strojem! Pa je stroj moder, da jih modro izdeljuje? Kdo more trditi! Nujno mora nasprotno vsak razum sklepati moder je bil oni, ki je ta stroj naredil. Enako v naravi! (Konec.) Zemlja solz in tuge polna, še imaš za srca bolna sreče in veselja kraj. Kjer se večna luč vničuje, Jezus noč in dan sam nje, tam, o tam imaš svoj raj. Blaženstvo in dušna sreča pred oltarjem se poveča, mir povrne se nazaj. Tu najlažje je živeti, tu najslajše je umreti, kjer je Jezus, tam je raj. TABERNAKELJ MI JE RAJ. Mati Elizabeta. Tamkaj ni vetrov pretečih, Tam prebiva vir vse sreče: ni viharjev, blisk nosečih, večnojasna je pomlad; tamkaj vedno solnce sije, divno cvetje vedno klije, tam rodi se tisoč nad. srce rahlo in čuteče, ki pozna človeški rod. Solza, ki na lice kane, zablesti, a ne ostane, koj obriše jo Gospod. Kaj mi toraj sreča svetna, kaj mi pota gladka cvetna, kaj mi vseh sladkosti slaj? Jezus le me osrečuje, Jezus sani mi zadostuje, tabernakelj mi je raj, Nimam časa. Fr. A. Š. "Saj nimam časa v ccrkcv iti!" Tako sem slišal veliko slovenskih mater govoriti :"Nimam časa iti v nedeljo v cerkev k sv. maši!" Na vse načine si prizadevajo, kako hi se opravičile in vse križe in težave zhero skupaj, da hi dokazale, kako so nedolžne in pomilovanja vredne. Vprašal sem jih, kaj ho pa z vašimi otroci? "O, nič, otroke pa pošiljam vsako nedeljo v cerkev," mi je odgovorilo več slovenskih mater. Ravno tako so'nekatere matere lahkotniseljne radi petka. Vsak katoličan se je dolžan v petek zdržati me-sneih jedi. Toda nekatere naše matere pa pravijo, da v petek jesti meso sploh ni greh In tako padajo iz greha v greh hrez vsake misli, da bo treba enkrat u-mreti in stopiti pred ostrega Sodnika, pred katerim ne bo veljal noben izgovor. Draga krščanska mati. ki praviš, da ni greh jesti v petek meso, ali ni makabejska mati s svojimi sedmerimi sinovi raje umrla, kakor bi pa prelomila zapoved? Ne SKA ŽENA bilo bi treba njej in njenim sinovom trpeti grozne muke, če bi se le dotaknila in poskusila nekoliko jedil. Toda ne! Raje je videla umreti sedem svojih sinov, kakor hi pa prelomila postavo in žalila Boga. Ko so že bili vsi sinovi razun najmlajšega pomorjeni in ostal je še najmlajši, se jc kralj obrnil k materi in ji svetoval, da bi pregovorila vsaj najmlajšega sina in mu tako ohranila življenje. Toda junaška mati se skloni k njemu in ga navdušuje in prosi naj bo stanoviten in slednjič tudi ona umrje mu čeniške smrti. Ve pa za grižlej mesa v petek, ne samo enkrat, ampak velikokrat smrtno grešite in žalite Boga. Kako boste enkrat to svojo lahkomiselnost in nepokorščino do svete Cerkve obžalovale, toda bo prepozno. Kakšni bodo vaši otroci, ko jim dajete tako slabe zglede? Ostri Sodnik bi tirjal račun od tebe radi tvojih otrok. V neki naselbini sem vprašal malega dečka, če kaj hodi v cerkev? Odgovoril mi je, da je lansko leto šel vsako nedeljo in še večkrat med tednom, letos ga pa mama ne pusti. Kako grozna odgovornost za take matere! Tem veljajo Gospodove besede: "Gorje svetu zavoljo pohujšanja!" Pomislite matere, kam boste spravile svoje otroke s svojim slabim vzgledom. Kakor delate ve, tako bodo tudi oni delali. Ko bodo že davno trohnelc vaše kosti, nikdo se ne bo več spomnil na vas, da ste kdaj živele, ali eno bo pa ostalo za vami, to je vaši slabi zgledi. Ti se bodo še vedno ponavljali na zemlji. Pa boš morda rekla: "Kdo bi pa tako živel? Saj se lahko spokorini na zadnjo uro." Ali pa veš, da ti bo to mogoče? Vzemimo, da bo prišel k tvoji smtrni postelji duhovnik in se izpoveš svojih grehov. To boš storila le iz strahu pred peklom. To pa ni zadosti! Treba je tudi resničnega kesanja in ljubezni do Roga. Kako boš pa imela ljubezen do Roga, katerega si celo življenje žalila in ga zaničevala? Toda krščanska mati, sedaj je čas pokoro delati in zato naredi trden sklep, da ne boš nikdar jedla in ne kuhala mesa v petek in na dneve, ob katerih sv. Cerkev zapoveduje zdržati se m« sni h jedi. Sedaj skleni, da boš rada hodili v cer- kev in to vsako nedeljo, da boš navajala tudi svoje otročiče, da bodo radi zahajali v cerkev. Kakor jih boš naučila, taki bodo potem. Dobro bode za tebe, ko boš že v grobu počivala in bo tvoja duša trpela v vicah, da bode se vsaj tupatam spomnil na te tvoj otrok in molil za tvojo ubogo dušo. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. KARDINAL FARLEY UMRL. Dne 17. septembra je umrl v New Yor-ku nadškof kardinal Farley v 77. letu svoje starosti. Kardinal je bil eden izmed največjih mož katol. duhovščine sedanjega časa. f Kardinal John Farl-y. Njegov velikanski "ženij" je bil občudovanja vreden. Kdor jc pobližje poznal tega moža, ga je občudoval in spoštoval. Velikansk je napredek, kateri se je kazal po celi New Yorški nadškofiji za časa njegove službe. Koliko je storil za pov-zdigo katoliških šol, za pomoč revežem, sirotam in bolnikom. Velikanska škofija, največja na svetu v največjem mestu, pa jc bila urejena kakor morda nobena druga. Vse mesto ga je spoštovalo in čislalo. Ko se je pred leti vrnil iz Rima kot kardinal, priredilo mu je mesto sprejem, kakoršnega v Ameriki noben drugi mož ni doživel. Ljubili so ga katoličani, kakor protestantje, židje, vsi. Za slovenski frančiškanski komisarijat v Ameriki jc bil on pravzaprav vstanov-nik. Dal je začasno župnijo v Rockland Lake, kjer se je naredil prvi korak v dosego tega cilja. Razno je zasledoval tudi naše delovanje in ga lani za desetletnico "Ave Maria" z lepim pismom potrdil in pohvalil. Veliki mož naj v miru počiva! V Pittsburgu, Pa. v slovenski cerkvi M >-tere božje bode 40 urna pobožnost iS. i7 K. 7. St. Brooklyn, N. Y. Društvo Krščanskih M.i ter v Brooklynu priredi dne j bile zastopane naše Slovenke \ narodni noši in s slovensko zastavo Ravno slovenska de klet a so bila, ki so rešila Slovencem čast in da so sploh vedeli, da smo tudi mi * New Viku t ast zavednim Slovenkam v New Yorku! Dne ft. oktobra bode zopet iugoslovini1 1 manifestacija za četrto vojno posojilo Pri ntave •»e vršf rikr.it r> 1 >;imo da smo »loini in stopimo na plan kot dobri otroei plemenite matere Amerike! Z»dnio nedeljo v oktobru pi pnr'di dr»i"'vo »v Frančiška krasno igro in potem prosto za bivo Cela priredi'ev *e bo vršila v slovenski d'-orini ni *? F» Mirk's P' Ker ho »i prireditev nudili obilo zihsv* ie pričakovati d' se le udeje/e vsi zavedni newyorlkl rojili Podpirati pošteno in dobro društvo je p'e- Družina vdove Sadar v Evclcth, Minn- (ilej dopis iz Eveletha v zadnji številki našega lista.) menilo delo in društveni odbor bo gotovo zelo hvaležen vsem, ki bodo ta dan posetili t<> krasno prireditev. Letos bomo obhajali dve desetletnici \ New Vorku. Vclezaslu/no in najbolj priljubljeno, kakor tudi najbolj izvezbano pevsko društvo "Domovina" bo praznovalo dne 17. novembra svoj desetletni jubilej. Prireditev se bo vršila v Arlington Hull na Si. Marks Place. Dolžnost \seli newyorškili Slovencev je, da počaste "Domovino'' na ta dan in s tem damo svoje priznanje za plemenito delo, katero vrši že celo desetletje \ naši naselbini Povsod, pri vseh slovenskih narodnih in dobrodelnih pokretih ic bila "Domovina" vedno prva in povspešila, da se je ta ali ona prireditev dobro obnesla Sedaj je pa na nas vrsta, da se ji žito ska/e-mo hvaležne. Na praznik Brezmadežnega Spočetja pa ob-haj.i slovenska Marijina družba svojo deset letnico. Poleg slovesne tridnevnice, ki se bo vršila pred Mariiinim praznikom, bodo naše mladenke priredile \ nedeljo zvečer, dne 8. deremhra krasno igro. \'i dvoma, da ho tudi ta prireditev, ki bo ob enem tudi desetletno praznovanje obstoja dekliške družbe, kateri se mora naša naselbine /a marsikak napredek zahvaliti, dobro obiskana. Povsod, pri vseli narodnih prireditvah nastopajo naše mladenke in delajo slovenski naselbini časti Spomnimo se s44jio na parado Jugoslavije dne 4 •ulrja'1. I t)j| bndo pa dične paše mladenke še v bodoče in še z večjim pogumom risstopsle. dii "i0 lim i.amo to priznanje, da se ude'e-imo niih desetletnice kar največ mogoče innogoitcvilnol Slovensko godbo smo ustanovili v New Yorku. Ali je to kaj novega? Prav nič novega! To je menda že tretja slovenska godba, ki se ie ustanovila v New Yorku. Dve prejšnji sta propadli. Vzroki so bili silno različni. Tod 1 od sedanje godbe pa imamo upanje na najboljši uspeli 111 trajen obstoj. Godba se je sestavila i/ mož in fantov, kateri so v resnici navdušeni za napredek in izobrazbo. Sedai se ni več bati, da hi godba prenehala; kajti sestavila se je na dobro začrtanih pravilih, katera nam zagotavljajo, da bo godba uspevala. Vsak Slovenec lahko pristopi k godbi, če ima talent zato. Pristopnine ni nobene. Želeti hi pa bilo več ustanovnih članov, katerim bo slovenska godba vedno hvaležna, če pristopijo kot taki in darujejo za nakup godbe-11 era orodia enkrat za vselej po $10,00. Do-sed.ij se je /e priglasilo osem radodarnih plemenitih 1 c, ki so pristopili kot ustanovniki l'.o,: jih naj živi! Sprejemajo se tudi p->dp->rni člani, ki plačajo na leto po Ji.ort za sklad in popravo inštrumentov. Slovenska godba ima namen širiti izobrazbo in gojiti medsebojno vez med Slovenci v New Yorku. Igrala- bo na zahtevo pri vseh slovenskih prireditvah v Grea ter New Yorku, kjerkoli jo bodo najeli. New York. Naše društvo N'ajsv. Imena je imelo svoje četrtletno skupno obhaiilo na praznik Marijinega rojstva. Po st. maši je bil skupni zajutrek v dvorani in na to se'-. Poleg drugih sklepov seje je bil rudi naslednji, 362 AVE MARIA da priredi društvo Silvesterov večer v cerkveni dvorani. Brooklyn, N. Y. Naša cerkvena društva "Mož Najsv. Imena" in "Krščanskih mater", imeli sta svoje četrtletno sv. obhajilo v septembru vsako na svojo določeno nedeljo. Oba društva sta imela skupno sv. obhajilo pri slov. službi bovji ob četrt na enjast. Oba društva sta bila skoraj polnoštevilno zastopana. Pri sejah so se sklenile važne zadeve. — Rojaki in rojakinje, pristopajte k tem lepim društvom. • - Oba društva bosta skupno pristopili v klub "Danica", kar je velike važnosti za prihodnjost naše naselbine. - o- Dragi Malčeki: Najprej vas prav srčkano pozdravim, ko vas gledam zopet v šolskih klopeh. Zelo sem žalosten, da scni moral prenehati z "Mali Ave Maria" kot posebnim listom. Vendar imamo "war times". Ravno sem dobil od strica Sama pismo, ki mi sporoča, da moram s papirjem kolikor mogoče varčevati, da naj za čas vojske vstavimo vse tiskovine, ki niso neobhodno potrebne in pri potrebnih pa se naj omejimo, s kolikor mogoče malo obliko. To sem pa Stricu Samti prav rad obljubil. Tako vas danes nagovorim tukaj v tej prilogi. Kajne, dragi otroci, da boste letos p->-srbno, posebno pridni, da se boste n ' in veliko učili. Naši vojaki "over there" bodo storili "their bit" in delajo tako izvrstno, da se cel svet veseli. Vi, otroci, ki ste pa v "School trenches" — to jc "benches," boste pa tudi vsi naredili "your bit." Kaj ? Na delo toraj! Kaj pa "Thrift Stamps" in "War Savings Stamps" — ali ste bi|i kaj pridni v tem? — Upam, da ste slovenski Ameri-kanci bili prvi in najpridnaiši. In sedaj bode "Liberty Loan Drive". Kaj boste pa tukaj kaj stopili? Will you sell Liberty Bonds? Surely! Dobro! Vsak, kdor bode prodal le enega, naj meni sporoči. Kdor jih bode prodal največ, bode dobil od mene štiri "Thrift Stamps." Kaj pa pisali mi boste letos kake dopise? Kajne da boste? Vsak mesec v drugi številki Ave Maria boste imeli svojo prilogo in za to prilogo prosim — dopisov! Toraj, otroci, ne pozabite letos na svo-J>f?a Strička.