Poštotaa plačana v gotovini.	Posamezna	Številka	stane	Din	l._.
• 4y-	Maribor,	dne	5.	decembra	1936.	Letnik	I
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po cenilni. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
SocllattstiCno državno gospodarstvo v teoriji
in praksi.
Pred sestuni meseci je prišla v Franciji na krmilo Biumova socijalistična vlada, ki jo podpirajo tudi komunisti. Spominjamo se še, s kakšnim navdušenjem je pozdravil vesoljni marksistični tisk ta dogodek. Zlate gradove je obljubljal Franciji in vsemu človeštvu. Zaradi tega je prav zanimivo pogledati nazaj in presoditi, kako so se socijalisti obnesli na krmilu francoske države. Blum se je pri prihodu na vlado vsedel takorekoč k polnim jaslim. Francija je bila takrat v zavidanja vrednem gospodarskem položaju. Notranje državno gospodarstvo je bilo uravnovešeno, to se pravi, da so se državni izdatki krili z dohodki iz davkov, poleg tega pa je bila Francija v posesti najmočnejšega zlatega zaklada na svetu in je imela nagromadenega na milijarde tujega denarja, ki se je v strahu pred raznimi valutnimi prevrati zatekel na Francosko iz vseh delov sveta. Blum je imel takorekoč neizčrpna sredstva za vodstvo države na razpolago in vsak pameten in dalekoviden državnik bi bil lahko z največjim uspehom vladal. Socijalisti pa so v teh šestih mesecih pokazali toliko nesposobnosti in nerodnosti, da je pravi čudež, kako so mogli tako zavoziti. Edino opravičilo je še to, da se je tudi tukaj pokazala vsa nesodobnost in ne-praktičnost Mancovega državnega sistema. — Ko je prišla ljudska fronta na vlado, se je upeljala s štirimi socijalnimi zakoni:
1. Zvišanje delavskih plač za povprečno sedem odstotkov.
2. Uvedba obveznega in plačanega let-ne?.a delopusta, odnosno plačanih letnih počitnic za delavstvo.
3. Predpis kolektivnih delovnih pogodb po vseh industrijskih obratih in za vse stanovske organizacije.
4. Uvedba 40urnega delovnega tedna za vso industrijo.
Vlada ljudske fronte je mislila, da si bo s temi štirimi zakoni pridobila zaupanje širokih plasti naroda, računala pa je tudi, da bo narodno gospodarstvo dobilo nov podvig ter se bode razvijalo h krepkejšemu življenju. Dosegla pa je nasproten učinek. Javnost je sicer nove zakone sprejela s simpatijami. Prinesli niso sicer delavstvu nobenih posebnih dobrot, saj je bil položaj francoskega delavca že pred prihodom Bluma zelo dobro urejen in je dobival eno od najvišjih plač v Evropi. O tem vedo dobro povedati naši delavci, ki so bili v Franciji na delu. Predpis kolektivnih pogodb in uvedba 40-urnega delavnika pa je sprožila nepredviden plaz, katerega so pripravili komunisti. Izvedba obeh zakonov se ni mogla izvesti čez noč in to so izrabili komunisti, ki so delavstvo nahujskali ter ga pognali v ogromne štrajke, ki jih Evropa skoraj
ne pomni. Sto in stotisoči so štrajkali, zasedali so tovarne in po štrajku so se z začudenjem spraševali, zakaj so pravzaprav stopili v stavko. Pridobili niso prav ničesar, kar ne bi bili dosegli brez štraj-ka, saj jim je vse ugodnosti itak zakon zagotovil. Komunisti pa so dosegli svoje: zrevolucionirali so delavske mase ter se jim predstavili kot edini njihovi zaščitniki, tako da so delavci verovali, da so jim vse nove socijalne pridobitve izposlovali komunisti. Tako so skrajni levičarji želi, kar so socijalisti sejali, štrajki pa so zrahljali tudi močno francosko gospodarstvo. Posledica je bila naglo dviganje cen. Podjetja so nova bremena zvalila na kupca, ki se zopet maščuje na ta način, da manj kupuje. Tako je nastal naenkrat zastoj, podjetja so začela krčiti obrate, odpuščati delavstvo in brezposelnost se nenadoma silno veča. Vlada je prišla v denarno stisko, iz katere si ni vedela drugače pomagati, kakor z razvrednotenjem denarja. To pa je povzročilo nov porast cen in tako je delavec, ki je skraja na mezdah nekaj pridobil, zdaj še mnogo na slabšem, kakor poprej. Življenjske potrebščine so se silno podražile, kruh je danes najdražji v vsej Evropi ter se mu je dvignila cena kar za 60 centov, in tudi drugim življenjskim potrebščinam je Šla cena za 20% navzgor. Brezposelnost je letos v novembru v primeri z lanskim letom znatno večja. Zaradi manjšega poslovanja so se zmanjšali davki in državna blagajna ima že zunaj ogromne zaostanke. Vse te slabe gospodarske razmere so rodile pri delavstvu novo nezadovoljnost, štrajk za štrajkom si kar sledi, vsa država se nahaja v vražjem vrenju in vrtincu, ki postaja vedno bolj nevaren, ker ga komunisti spretno izrabljajo za sebe in samo čakajo trenutka, da izpodnesejo socijalistom stolček ter sami sedejo nanj. Zadnja katastrofa je sedanji proračun, ki ga je predložil finančni minister in ki izkazuje nič manj kot 25 milijard frankov primanjkljaja. Strokovnjaki pravijo, da je to v zgodovini nekaj edinstvenega. . . .Taka je bilanca.polletnega vladanja socijalistov v notranji državni politiki. V zunanji politiki je prav tako obupna. Francija je do prihoda Bluma imela vodilno besedo v Evropi. Sedaj jo je izgubila, vsi važnejši svetovni dogodki se razvijajo brez njenega sodelovanja in brez njene besede. Tako doživlja Blum s svojimi socijalisti na vsakem koraku polom za polomom, in najbrž ni več daleč čas, ko ga bo temeljito polomil, da ne bo mogel več ostati na krmilu države, žalibog se bodo posledice brezglavega marxističnega gospodarstva poznale v Franciji še leta in leta in z njo vred jih bo čutila tudi ostala Evropa, pred vsem pa vsi nekdanji francoski zavezniki.
Za obnovo važnega predvojnega običaja.
Doli s Krinko!
Nova taktika maskiranih »filoboljševi-kov« — Zvito zavzemanje za Sovjetsko Rusijo pod krinko namišljenega vseslo-vanstva.
V mnogih člankih smo že opozorili naše čitatelje na neospomo dejstvo, da se poslužuje boljševizem vseh sredstev, če mu le koristijo v dosego njegovih narodom nevarnih ciljev. Ker se zavedajo zlasti v slovanskih državah, da odkrito ni mogoče propagirati take usode, kakor jo pravkar doživlja španski narod, so si izmislili zlasti za propagando v Jugoslaviji naravnost satansko premeteno šahovsko potezo. Kdor namreč bere pazljivo naš jeene-sarski tisk in posluša omizja naših (na duhu revnih) »naprednjakov«, se ne bo mogel dovolj načuditi najnovejši »argumentaciji« teh krogov glede stališča na-pram boljševizmu in Sovjetiji. Pišejo in pravijo namreč, da velja boj nove Nemčije, Italije, Japonske in po sistemu njim sorodnih držav »ne toliko boljševizmu kot — Slovanstvu!« Sedaj kriče, da je »Slovanstvo v nevarnosti«, in fašizem je hipoma postal velik vir vsega bodočega zla, čeprav vlada v teh državah znano stremljenje po ohranitvi miru na podlagi dosedanjih tekovin kulture in civilizacije. Židovska klika v Moskvi izkazuje sedaj na vse kriplje znano vseslovansko sentimentalnost, s katero so nastrojeni naši meščanski, še vedno »napredni« krogi. Naši »naprednjaki« so si po tajnem nalogu iz Moskve, ki jim je bil serviran kot grenka pilula v debeli oblati, vtepli v glavo, da je treba želeti si zmage komunizma v Španiji, da se ne bi ojačil evropski »fašizem«. Bolj idiotsko pa menda le nikdo ni označil stališča Slovencev do teh svetovnih dogodkov kakor »neodvisni« tednik »Neodvisnost«, ki ga izdaja neki tajin-stveni konzorcij, reprezentiran po novinarju Stanku Hitiju. List je izšel kot prva številka dne 1. decembra. Zunanjepolitični sotrudnik lista je v svojem znanem besu zoper države reda in miru in v pritajeni simpatiji za vse, kar diši po negaciji in anarhiji, zapisal sledeče:
»Levičarska Španija se pa ne bori le za syoja politična in svetovnonazoma načela, ampak tudi za vse tiste narode in države, ki jir* preti od evropskega fašizma poguba.« Cujte in strmite: španski komunisti in anarhisti, verni učenci pro-kletega Ferrerja, so postali v očeh naše gnile »napredne« žurnalistike »borci za pravice narodov.« Tako piše jedva ustanovljen listič, ki si še drzne zatrjevati, da je »nacionalen« in »vseslovenski«. Za ideološki kaos, ki vlada v »naprednih« krogih, ni hujšega spričevala kakor koketiranje s komunizmom. Vprašati pa se moremo, ali je v naši državi tako zvita propaganda za Sovjetsko Rusijo dovoljena. Dokler se bo smelo v naši kraljevini nemoteno simpatizirati z domovinsko deželo kominteme, tako dolgo se naj nikdo ne čudi, da odkrivajo oblasti tu in tam intelektualna gnezdišča, v katerih se delijo navodila za širjenje hudičevih naukov.
Kot odgovor na piskaranje naših para-litičnih oboževalcev Stalina pa pribijamo: Papež Pij XI. je napovedal Moskvi ozir. boljševizmu boj. Ali mu morejo očitati, da želi »uničiti slovansko Rusijo«? Proti boljševizmu je vodja angleških črnosrajčnikov Sir Oswald Mosley. Ali želi tudi on križarsko vojno proti ruskemu ljudstvu? Proti boljševizmu je slavni francoski maršal Petain, ki je pred meseci svaril Francijo pred koketiranjem z Moskvo, ker je videl prav dobro, da prinaša komunistična akcija notranji polom francoske vojske. Proti Rusiji — ne ljudstvu, le vladajoči kliki in sistemu — se bori francoski polkovnik de la Rocque s svojo »francosko socialno stranko«.
Ali morete, gospodje naprednjaki, tudi tem ljudem očitati, da so »zainteresirani« na uničenju »slovanske Rusije«? Proti boljševizmu je bolgarski politični voditelj Aleksander Cankov, ki bi imel kot Bolgar sicer dolžnost, zahvaljevati se Rusiji za nekdanji dar svobode. Današnja Poljska tudi ne preganja komunistov kar tako za šalo, ker pozna svoje sosedstvo na vzhodu
V Frankfurtu na Maini v Nemčiji se je vršil zadnjo nedeljo mednarodni obrtniški kongres. Na kongresu so bili zastopniki iz vseh evropskih držav. Glavni tema kongresa je bilo vprašanje: Kako bi bilo mogoče za bodočnost organizirati mednarodno zamenjavo obrtniških pomočnikov? Zbor se je zedinil na sklep, da se mora zopet upeljati potovanje pomočnikov po končani učni dobi. To pomočniško rajža-nje je bilo pred vojno znano pod nemškim izrazom »Walz«. Po vojni so razne odredbe za zaščito dela to zelo staro navado
pač bolje kot naši salonski boljševiki, ki spadajo v ruske katarge vsaj za par tednov, potem bi vsaj skusili, kako »sladko«
odpravile. Te odredbe bo treba omiliti v toliko, da bo na podlagi medsebojnih pogodb v gotovem času prišlo do izmenjave gotovega števila pomočnikov. Za dobo potovanja naj bi imel pomočnik v vseh državah znižano vožnjo na železnici, v avtobusih itd. Omenjeni sklep frankfurtskega kongresa je zopet en korak nazaj k starim dobrim običajem v urejeni dobi, ko se je tudi revnim obrtniškim pomočnikom nudila prilika, da so si izpopolnili svoje znanje v tujini, ki je v tej ali oni panogi obrti bila bolj napredna nego domovina.
je tisto trpinčenje pod nagajko »široke ruske duše«, ki jo je postavilo v svojo službo — mednarodno židovstvo.
Zlato lama.
♦
Menda je bilo v našem listu dovolj pokazano delo in metode tujega kapitalizma v naši državi, vse njegovo brezobzirno izrabljanje našega človeka, uradnika, a najbolj delavca. Tuj kapitalizem nam rodi tisoče proletariata, ki pade v breme našim občinam, ko je izčrpan in onemogel, kapitalist sam pa še naprej koplje zlate zaklade in jih varno nalaga v trezorjih inozemskih velebaak.
Da se nam ne bi kje z desne očitalo, da poročamo neresnične stvari in da hočemo naščuvati oblast in delavstvo na »uboge tujce«, ki se iz samega »idealizma žrtvujejo«, da zaposlujejo naše delavstvo In mu dajejo zaslužek, prinašamo danes, v podkrepitev naših besed številke, ki dovolj jasno govore same in ne potrebujejo nobenih pojasnil. Podatke smo povzeli deloma po majskih in junijskih številkah »Straže v viharju«, glasila slovenskih katoliških akademikov in po poročilih naših listov v začetku novembra letošnjega leta ter se nanašajo na največja tri tuja podjetja v naši državi: Bor, Trepča, TPD.
Upravni odbor družbe borskih rudnikov je v letošnjem letu povišal dividende in sicer prvorazredne na 160%, osnovne na 157%. Čisti dobiček družbe je znašal v preteklem poslovnem letu 87 milijonov dinarjev. Davkov je plačala družba naši državi leta 1933 2.7 milij. Din, 1934 pa 6.4 milij. Din, kar znaša še vedno samo 9% čistega dobička (dočim plačajo naša domača podjetja, kakor smo omenili že zadnjič, do 50% čistega dobička). V letu 1935 je izplačala družba v celoti okroglo 100 milijonov Din in od teh 80 milijonov francoskim, torej tujim, delničarjem. Od leta 1922 naprej so francoski kapitalisti samo od borskega rudnika odnesli skoro celo milijardo dinarjev. Ves naš izvoz v Francijo v letu 1935 pa je znašal samo 62.8 milij. Din, torej ni zadostoval niti za kritje dividend, nagrad in provizij francoskih delničarjev. Vso to ogromno vsoto mora naša država plačati v devizah, namesto z izvozom, našega blaga. Letos pa bo rudnik svojo produkcijo povečal za 10 do lo tisoč ton in s tem tudi svoje dobičke. Povečal bo tudi svojo glavnico od 15 na 60 milij. frankov.
Prav tako je v rokah francoskega kapitala Trboveljska premogokopna družba, ki ima v naši državi 8 rudnikov (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Liboje, Huda jama, Krapina, Kočevje, Rajhenburg), cementarni v Trbovljah in Zidanem mostu in opekarni v Trbovljah in Rajhenburgu. Ni treba niti zapisati, da je velika večina upravnih svetnikov v upravnem odboru Nejugoslovanov. Družba ima 200 milij. kapitala, razdeljenega v deleže po 200 Din, ki so se zadnja leta plačevali po 450 Din ali 125% nad svojo imensko vrednostjo, dovolj jasen dokaz, kako sijajno je družba na borzi zapisana. Dividende, ki jih je izplačevala, so se sukale okrog 12%%, dočim znaša pri nas dobro obre-stovanje kapitala danes 6%. Čistega dobička je izkazala družba 3,800.000 dinarjev, davkov je plačala nekaj nad 8 milijonov, dolgov je odpisala 17 milijonov, rezervni fondi znašajo 20 milijonov, rezerva za valutna presenečenja 36 milijonov, kapitalna rezerva 13 milijonov, posebna rezerva 8 milijonov. Vse rezerve torej okroglo 80 milijonov Din.
O angleškem podjetju »Trepča-Mines Limited«, ki ima svoj sedež v Londonu in h kateremu spadajo svinčeni in cinkovi rudniki: Trepča, Novo Brdo in Zletovo, smo pisali že v št. 46 z dne 14. nov. t. 1. Dohodki družbe so se povečali za 117.332 funtov (24,149.048 Din), stroški produkcije pa za 13.348 funtov (2,856.472 Din), tantijem je bilo za 8.777 funtov (1,878.278 Din), splošna rezerva pa je narasla na
100.000	funtov. Vsled tega se je na borzah v Londonu in v Parizu pojavil velik dvig delnic Trepče. Samo v času od 30. oktobra t. 1. do 10. nov. se je dvignil tečaj od 113 na 150—155. Čisti dobiček znaša ob zaključku poslovnega leta (30. septembra) 74.3 milij. Din.
Zdelo se nam je potrebno zapisati te številke, da si bo moglo delavstvo ustvariti vsaj približno sliko o resničnem po-
Naročaite ..DELAVSKO FRONTO"!
ložaju nekaterih podjetij, ki se mnogokrat opravičujejo, da morajo zmanjšati število delovnih dni zaradi pomanjkanja naročil in težkega položaja (znan pojav pri TPD). Pravimo, vsaj približno sliko, ker računsko knjigovodstvo takih podjetij je vse preveč zamotano, da bi mogel neuk človek dognati, kaj vse se skriva za »raznimi« postavkami.
In kaj se stori pri nas, da bi se zajezila vsaj nekoliko zlata reka, ki teče od nas v tuje države, ko mi žejo trpimo? »Trgovski list« je med letom nekoč poročal, da je država dala borskemu rudniku znatne olajšave za prevoz materiala z Jesenic dalje do rudnika. Te olajšave so tolikšne, kakor jih nima nobeno domače podjetje. Svoj material prevaža borski rudnik za polovico ceneje in je poleg tega še oproščen carine in vseh davkov.
Isti list je poročal tudi, da je inozemska tovarna cementa »Dalmatia« v Splitu plačala za 1. 1932 do vključno leta 1935
261.000	Din družbenega davka, mnogo manjša električna podjetja v Splitu pa plačajo 4,991.000 Din davka.
Torej manjše davščine, večje ugodnosti. Domača podjetja ne vzdrže konkurence in propadajo in z njimi domači človek, ki je v njih zaposlen. Zato smo z veseljem zapisali vest, da se je vlada odločila tudi v tem oziru napraviti red. Pregledala bo vsa dovoljenja, dana tujim družbam za izrabljanje naših rudnikov, ki pa so v resnici neizrabljena. Naj jih izrabljajo in za-posle naše delavce, ali pa se jim odvzamejo. Ali ko je odkupila večino delnic tujega podjetja v Rakovici ter ga tako prevzela v svojo upravo.
Zahtevamo, da vlada napravi temeljit pregled poslovanja tujih podjetij in zapo-slenja tujih moči, kjer jih morejo nado-mestovati domačini. Najprej moramo dostojno živeti mi ,če kaj ostane — tujci, ne pa obratno.
Politične vesti.
Obisk turškega zunanjega ministra. —
Zunanji minister turške republike Ruždi Aras se je mudil te dni v Belgradu, kjer je imel razgovore z našim zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem glede skupnega nastopa držav balkanskega sporazuma pri zasedanju sveta Zveze narodov.
Novo trgovska pogodbo sklepa zdaj naša država s Francijo. Po tej pogodbi nam bodo morali Francozi priznati velike ugodnosti za izvoz naših poljskih pridelkov in lesa. Pogodbo pride podpisat v Belgrad francoski trgovinski minister Bastid.
Svet zveze narodov se sestane 10. decembra v Ženevi. Na dnevnem redu je precej delikatno vprašanje španske državljanske vojne. Rdeča madridska vlada je namreč še članica Zveze narodov in je kot taka zahtevala pri Zvezi, da napove proti uporniški beli vladi sankcije, obenem pa zahteva, da se te sankcije izvajajo tudi proti Italiji in Nemčiji, ki obe dejansko podpirata generala Franca in njegovo gibanje.
Horthy na Dunaju. Ogrski državni poglavar admiral Horthy se je na povratku iz Rima ustavil na Dunaju, kjer so ga sprejeli z vladarskimi častmi in velikansko parado, pri kateri je nastopilo 11.000 vojakov.
Ženevski socijalisti pogoreli. Pri kan-tonskih volitvah v Švici so doživeli socijalisti katastrofalen poraz. Do sedaj so vladali tri leta v ženevskem kantonu, kjer pa je njihov vodja Nicole počenjal take neumnosti, da so jim sedaj obrnili vsi njihovi volilci hrbte ter so popolnoma propadli. Za te volitve so vršili socijalisti ogromno agitacijo ter so jih stale zelo veliko denarja, katerega so jim baje poslali francoski sodrugi.
Blum prosi komuniste za milost. Blu-mova vlada je popolnoma odvisna od komunistov. Ce ji ti v parlamentu odrečejo svojo podporo, pa mora pasti. Komunisti nalašč delajo Blumu neprestane težave ter mu od časa do časa dajejo čutiti, da je samo od njihove dobre volje odvisen. Sedaj zopet groze, da bodo vrgli Bluma, ker je Francija ostala nevtralna v španski revolucijski vojni. Blum se je njihove grožnje ustrašil ter se je moral ponižati in prositi komuniste, da mu še prizanesejo.
Boji na Španskem. Bitka za Madrid še ni končana. Francove čete so zopet vpri-zorile novo ofenzivo, ki jim je prinesla velike uspehe, vendar so rdeči izpreme-nili v mestu vsako hišo v trdnjavo, tako da je treba osvajati ne samo ulice, temveč vsako poslopje posebej in vsako nadstropje za sebe. V velikih hišah imajo rdeči po 30 in več strojnic in nekaj topov in zaradi tega zahtevajo borbe strahovite žrtve na obeh straneh. Nacijonalisti hočejo sedaj mesto predvsem obkoliti od vseh strani ter ga odrezati od rdečega zaledja, da bodo imeli potem lažje delo. Rdeči so se tega ustrašili in baje nameravajo mesto poprej izprazniti in ga brez večjih bojev predati. Caballero, ki se sedaj nahaja s svojo vlado v Valenciji, je že zapovedal umik iz prestolice, katero branijo samo še čete, sestavljene iz mednarodnih najetih pustolovcev, katere komunisti sijajno plačujejo. Tako dobivajo letalski piloti, ki so večinoma Francozi ali Rusi, na mesec po 50.000 do 100.000 francoskih frankov, ki se jim nakazujejo
na posebne bančne konte v Parizu iz zlatega zaklada španske narodne banke, ki so ga boljševiki prenesli v Pariz. Poleg napadov na Madrid vprizarjajo sedaj nacijonalisti s svojim letalstvom obstreljevanje španskih pristanišč. Zlasti vojno luko Alicante so nekajkrat napadli z velikim uspehom, porušili so pristaniške naprave, zažgali skladisca bencina ter potopili v pristanišču veliko ruskih parnikov, ki so pripeljali municijo in orožje. Tudi na Malago in Cartageno so priredili več zračnih napadov.
Nemška pomoč Španiji. Armadi španskega generala Franca v pomoč se je izkrcalo v Cadizu 6000 nemških dobro iz-vežbanih prostovoljcev. Transport so spremljali nemški rušilci.
Nova azijska zveza. Azijske države Turčija, Perzija, Irak in Afganistan se dogovarjajo radi medsebojne zveze, ki jo bodo podpisale dne 1. januarja. Z novo zvezo si bodo države garantirale sedanje meje ter si zagotovile medsebojno vojaško pomoč. Ustanovitev te zveze podpira predvsem Anglija, da bi na ta način za-vrla vpliv sovjetske vlade v prednjem delu Azije.
Panameriška konferenca se je pričela v Buenos Airesu, glavnem mestu Argenti-nije v torek 1. decembra. Udeležujejo se je državni poglavarji in zastopniki vseh ameriških republik. Otvoritveni govor je imel predsednik Združenih držav Roos-velt, ki je v svojih izvajanjih naglašal potrebo skupnega sodelovanja vseh ameriških držav, da se ohrani svetovni mir. Roosvelta so pri njegovem prihodu v Buenos Aires silno slovesno sprejeli. Nad 1 milijon ljudi ga je pričakalo v pristanišču ter je bila po ulicah, kjer se je vozil, tolika gnječa, da so jedva napravili močni policijski oddelki prosto pot za njegov avtomobil.
Vsa Abesinija zasedena. Italijanske čete so v Abesiniji sedaj zasedle še one predele, kjer so se branili Abesinci pod vodstvom rasa Imru, ki je še edini od negu-ševih generalov ostal uporen ter se je trdovratno upiral Italijanom. Predvsem so zasedli Italijani provinco in mesto Gore, kjer je bil nekaj časa sedež zadnje abesinske vlade po njenem begu iz Adis Abebe.
Selitev kominteme. Zveza med Nemčijo in Japonsko je spravila Rusijo v silne škripce. Rada bi si sedaj na vsak način zagotovila prijateljstvo nekaterih za-padnih držav, predsem Anglije. Ta pa ji nikakor ne gre na lim, ker ve, da ima ruska politika vedno dva obraza. V svojih službenih izjavah je vedno za mir in prijateljstvo med narodi, na tihem pa preko Kominteme ruši in izpodkopava v vsaki državi red in pripravlja revolucijo. Sedaj so sovjeti uvideli, da se svet ne da več varati, pa so sklenili, da bodo prenesli sedež Kominterne drugam in sicer v Barcelono v rdeči Španiji. Tam naj bi delovala odslej pri pripravah za svetovno revolucijo, sovjetski vladi pa bi se na ta način olajšalo mednarodno stališče.
Vladna kriza na Japonskem. Silne oborožitve, ki jih sedaj vrši Japonska ter spravlja s tem državo v nevaren gospodarski položaj, so izzvale odpor v gospodarskih krogih, kar je povzročilo vladno krizo. Odstopila sta vojni in zunanji minister. Razdor med armado in politiki se je zopet povečal.
škof dr. Iv. Tomažič blagoslovil v Mariboru v Magdalenskem predmestju eno najlepših in v higijeničnem oziru najbolj moderno oskrbljeno novo deško meščansko in dekliško ljudsko šolo. Blagoslovitvi so prisostvovali poleg župana dr. Juvana z mestnim občinskim odborom zastopniki civilne ter vojaške oblasti, odposlanstva raznih društev ter organizacij in učenci mariborskih šol z učiteljstvom. Novo šolsko poslopje bo kmalu predano svojemu namenu.
Blagoslovitev nove delavske cerkve v Hrastniku. V zadnji številki smo poročali obširno o novi delavski cerkvi Kristusa Kralja v Hrastniku, ki je bila dograjena s prostovoljnimi darovi in znašajo dosedanji stroški 600.000 Din. Novi hram božji, v katerem ima prostora 2000 oseb, je bil slovesno blagoslovljen zadnjo nedeljo od lavantinskega škofa dr. Ivana Tomažiča. Slovesnost je počastil ob obilni navzočnosti delavskega in kmečkega naroda ban dr. M. Natlačen.
Blagopokojnemu gori&kemu nadškofu dr. Fr. Sedeju je odkrila »Sedejeva družina« zadnjo nedeljo v Stični na Dolenjskem spomenik. Slovesnosti so se udeležili:	nadškof dr. Jeglič,
ljubljanski vladika dr. Rožman, stiški opat dr. Kastelec, novomeški prošt dr. Čerin, pisatelj F. S. Finžgar in še več drugih.
Nenadna smrt. Na povratu iz natakarske službe pri »Veliki kavami« v Mariboru se je zgrudil na Glavnem trgu natakar F. Schmidt. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je podlegel srčni kapi.
Za las ušel smrti. V tekstilni tovarni Doctor in drug v Maribora je zagrabila transmisija 321etnega delavca Maksa Cehner. Jermen ga je potegnil pod strop in ga ovil krog glavne trans-misijske osi. K sreči se je pretrgala obleka, ki se je ovila krog transmisije in delavec je padel na tla. Pri padcu si je zlomil tri rebra.
Radi uboja tasta obsojen na 12 let. V 2enja-ku v Slov. goricah sta se 5. septembra t. 1. hudo sprla 371etni posestnik Jakob Ferk in njegov 831etni tast Janez Kramberger. V prepiru je zet ubil tasta in je bil 27. novembra v Mariboru obsojen na 12 let ječe.
Skoraj bi se bil zastrupU. Ko je stopil 29. XI. zjutraj v svojo garažo pri Kamnici pri Mariboru prevoznik M. Sušeč, je našel v kabini tovornega avtomobila brezzavestnega 241etnega šoferja Štefana Hanžl. šofer je hotel par ur prespati v topli kabini, a se je zastrupil z uhajajočim plinom od oglja za pogon avtomobila. Sušeč ni mogel zastrupljenega sam vzbuditi k zavesti, ampak ga je hitro prepeljal v bolnico, kjer so mu v zadnjem trenutku oteli življenje s pomočjo injekcij.
Voz se prevrnil na viničarja. V Košakih pri Mariboru se je z drvami naloženi voz prevrnil na 281etnega viničarja Feliksa Tomažiča. Prepeljal ga je reševalni oddelek v mariborsko bolnico z zlomljeno ključnico ter s strto levo nogo v kolenu in levo roko v rami.
žagarju zmečkalo roko. V Ribnici na Pohorju je zagrabila pri delu transmisija 491etnega žagarja K. Jaušnika.' Revežu je zmečkalo desno roko in so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Delavec smrtno ponesrečil v tovarni. V K811-nerjevi tovarni za kose in sekire v Slovenj-gradcu je zagrabil gonilni jermen 271etnega delavca Franca Breznika iz Gmajne. Vrglo ga je v strop in zatlačilo med transmisijo tako, da ga je hudo stisnilo in je podlegel poškodbi v bolnici.
Avtomobilska nesreča. V Ptuju, na Miklošičevi cesti je podrl avtobus SOletnega viničarja Alojzija Zemljiča iz Ščavnice. Kolo mu je šlo preko obeh nog in mu jih je zdrobilo. Težko poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnico.
Prijet kurji tat. Po Pesniški dolini pri Mariboru so bile v zadnjem času pri raznih posestnikih kurje tatvine na dnevnem redu. Orožnikom je uspelo aretirati kolovodjo kurjih tatov v osebi 331etnega Martina Sedlašeka iz Pacinja pri Ptuju, ki je že bil večkrat predkaznovan. Orožniki so izročili prijetega v ptujske zapore.
Vlom v trgovino. V noči je bil izvršen vlom v Celju v Kapucinski ulici v trgovini Davorina Golob. Neznanci so odprli vrata, ki vodijo z ulice v trgovino, iz katere so odnesli za 38.000 Din manufaktumega blaga.
Beg iz življenja radi bolezni. Na stanovanju so našli v Celju ustreljenega Franca Cešna, 35-letnega poslovodjo tvrdke Htfnigmann. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da sta ga nagnali v smrt živčna in želodčna bolezen.
Vlomilci izropali trgovino. V Velenju tik pošte je bilo vlomljeno v trgovino Joška Kovačiča. Vlomilci so se splazili v lokal skozi luk-
Domače vesti.
Ljubljanski bogoslovni profesor Imenovan za belgrajskega nadškofa. Belgrajski nadškofiji se je odpovedal nadškof p. Rafael Rodič. Za novega nadpastirja v Belgradu je imenovan g. dr. Josip Ujčič, ki je bil od prevrata profesor na
ljubljanski bogoslovni fakulteti. Novi nadškof je rodom iz hrvaške Istre, a se je šolal in deloval Ves čas med Slovenci.
Ena najlepših Sol v naši državi slovesno blagoslovljena. Na državni praznik 1. decembra je
njo, katero so izkopali v zid in so odnesli raznega blaga za 10.000 Din.
Usodepoln sunek. Z mosta je sunil v vodo sošolec 71etnega Franca Kozlevčar iz Zavrha pri Doberni. Fantek je priletel pri padcu na kamen in si je prebil lobanjo.
Delavec smrtno ponesrečil pri podiranju drv-. V Štorah pri Celju je smrtno ponesrečil pri podiranju drv 181etni Alojzij Oberžan, delavec štorovske livarne.
Hudo poškodovan hlapec. Franca Drenika, 201etnega hlapca v Žalcu, so pretepači tako obdelali s koli, da so ga prepeljali v celjsko bolnico s prebito lobanjo.
Se obstrelil z lovsko puško. Brezposelni mizarski pomočnik Bernard Ivič iz Nimna pri Rogaški Slatini se je vračal na večer proti do-mfl z lovsko puško. Orožje se je nenadoma sprožilo in naboj je zadel neprevidneža v levo roko in desno oko ter ga hudo poškodoval.
Cigana navalila na orožnika. V Medvodah pri Ljubljani je naletel orožnik na dva sumljiva cigana in ju je pozval, naj mu sledita na žan-darsko postajo. Med potjo pa sta se prijeta spuntala in sta navalila na orožnika, ki je v silobranu potegnil revolver in je oddal nekaj strelov. Eden od ciganov je srečno pobegnil, drugega I. Gomana je zadela krogla v nogo. Obstoja sum, da sta ta dva klateža v zvezi z umorom pismonoše Žunka v št. liju v Slov. g. Preiskava bo že dognala krivdo ali nedolžnost.
Smrtna nesreča železniškega strojevodje. — Zadnjo soboto je padel 281etni strojevodja Fr. Šepec iz Ljubljane v Postojni pri mazanju lokomotive tako nesrečno na oledenela tla, da si je prebil na tračnici lobanjo in je kmalu podlegel poškodbi.
Spitska delavska zbornica je imela zborovanje delegatov. Zborovanje je sklenilo, da polože vsi delegatje svoje mandate, da se na ta način izzovejo nove volitve. Kot znano, je dobila pri zadnjih volitvah v delavsko zbornico večino lista marksističnega disidenta sodruga Haramine in sicer s pomočjo nacijonalistov. Takoj nato so odložili krščanski strokovničarji svoje mandate, ker so videli, da jih hočejo marksisti le omalovaževati pri vsaki stvari. Delegatski zbor je bil torej vsa leta okrnjen. Kljub temu je pa postopanje preostalega dela plenuma vendar zanimivo, ker kaže, katerih sredstev se lahko po-služijo tisti, ki hočejo nove volitve. V ostalih zbornicah marksisti le kriče demagoško po volitvah, izzvati se jih pa ne upajo, ker si mislijo: Gotovost nad vse!
Večji in manjši požari. Na koncu Koroške ceste v Mariboru je uničil nočni požar 80.000 D vreden hlev s krmo in petimi svinjami Jožefu Alt, delovodji železniških delavnic v Mariboru. — V Ošlju je radi slabega dimnika zgorela hiša posestniku Štefanu Rihtarju, ki ima 22.000 Din škode. — V Apačah v župniji št. Lovrenc na Dravskem polju je izbruhnil ogenj pri posestniku Martinu Kelc. Plamen je zajel še gospodarske objekte Martina Zajca in Matevža Golc. Vsem trem posestnikom so pogorela do tal gospodarska poslopja s pridelki in z raznim orodjem. Matevžu Golcu je uničil ogenj še hišo. Skupna in le delno z zavarovalnino krita škoda znaša 60.000 Din. — Nekaj ur kasneje je začelo goreti na drugem koncu iste vasi in je zgorela 20.000 Din vredna domačija posestnika Ivana Klanjšeka. Požrtvovalni gasilci so preprečili, da ni upepelil najbrž podtaknjen ogenj cele vasi. — Pri posestniku Francu času v Dravogradu je izbruhnil požar v mlinu. Požarna nesreča se je raztegnila tudi na sosedno stanovanjsko hišo. Obe poslopji sta pogoreli. Gasilci so se morali omejiti le na lokalizacijo. Pri gašenju je padel občinski tajnik Andrej Plajer, ko je hotel odpreti na jezu zatvomico, 6 m globoko in se je poškodoval na več mestih. — Dne 1. decembra krog 6. ure zvečer se je pojavil rdeči petelin v Rušah v delavski koloniji. Zgorela je garaža, drvarnice in vrtnarska hiša. Ker je uničenih še nekaj strojev, znaša škoda 100.000 Din. šest gasilskih društev je bilo pridno na delu, saj je ogrožal ogenj celo kolonijo in tovarniške naprave. Tvomiški kočijaž je opazil moža, ki si je dal opravka pri gospodarskem poslopju in je zbežal v gosto meglo, ki ie ležala omenjenega večera bo celi Dravski dolini, žandarmerija je na delu, da izsledi požigalca.
Delavstvu priporočamo v naročilo poleg »Delavske fronte« glasilo slovenskih katoliških akademikov tednik »Straža v viharju« z izrazito slovensko, katoliško pa protikomunistično in protikapitallstično smerjo. Vsaka številka prinaša izvirne podatke o enem in drugem. Naroča se: Ljubljana, Mikložičeva cesta 5. Letna naročnina 30 Din.
ffodL bladivo!
Poslušajte! Knjižnica Delavske zbornice je brez zakona o zaščiti delavstva! Delavske zbornice imajo pri nas v Sloveniji prav lepe knjižnice, v katerih je zbranih več desettisočev knjig, namenjenih našemu delavstvu in nameščenstvu. Da je med temi desettisoči knjig več stotin tudi slabih knjig, ki kvarijo in uničujejo duševno zdravje bravcem, ni možno zanikati. Knjiga je lahko strup ali pa dober prijatelj, res je! Knjižnica Delavske zbornice ima gotovo najvažnejšo nalogo, da se delavstvo in nameščenstvo izobrazuje z njimi, da črpa iz njih znanje. Toda zgodilo se je pri ljubljanski knjižnici DZ tole: Neki delavec bi si rad izposodil zakon o zaščiti delavstva, pa glej, tega zakona ni bilo med vsemi 20 tisoči knjig, ni bil v nobenem seznamu in tega zakona ni mogel dobiti. Človek ima vtis, kakor bi Delavska zbornica ne znala in ne vedela, da temelji vsa jugoslovanska — obstoječa in bodoča — socialna zakonodaja na zakonu o zaščiti delavstva. Med vso množico raznih knjig in knjižic si delavec ali nameščenec ne more izposoditi tega zakona, da bi z njegovo pomočjo ugotovil, ali se mu godi krivica v obratu ali ne. Prosimo gospoda
komisarja DZ, da referente, ki imajo skrb nad knjižnico, pouči, kakšen namen naj dosega knjižnica DZ in kakšen je njen cilj in pa, da si takoj preskrbi ta zakon.
Narodna socialnost. V Sloveniji je socialen zavod, kateremu stoji na čelu eden narodno-socialističnih vodij. Meseca novembra so prejeli nameščenci tega zavoda poziv, da prispevajo za zimsko pomoč mestnim revežem. Odrejeno je bilo, da bo odtegnjeno samcem en in pol, poročenim pa en odstotek plače. Kdor ima plače nad 3000 Din, se mu odtegne prav tako en in pol odstotka. Do tu je vse v redu. Toda na koncu je bila pridejana omejitev, da odtegljaj ne sme presegati zneska 50 Din. To se pravi: Od onih, ki imajo plače nad 3000 Din, prispevajo en in pol odstotka za reveže le tisti, ki imajo plače do 3000 dinarjev, ostali bodo pa dali sorazmerno nižje prispevke. Tisti, ki ima plače 6000 dinarjev, si je prihranil na ta način štiri kovače. Res lepa narodna socialnost, ki skrbi, da višji ne bi bili radi revežev preveč prizadeti! Nekateri uslužbenci so to opazili in po zgledu višjih tudi znižali svoj prispevek — brez dvoma bolj upravičeno!
Nov sloj. »Delavska politika« poroča iz Mežice, da je bilo tam izvoljenih v občinski odbor 10 socialistov, 7 kmetov in obrtnikov ter en nameščenec. Dosedaj smo mislili, da je socializem vrsta prepričanja. Duhovita »Del. politika« pa piše, kot da
je socialist poseben stan. Če mogoče pomeni izraz socialist na Slovenskem za rdečkarje delavca, se motijo zelo hudo. Slovensko delavstvo je v ogromni večini proti socializmu (marksizmu). Pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico je namreč glasovala za marksistično listo samo četrtinka volilnih upravičencev.
Izjalovljena potovanja. Mariborski rdeč-karski list piše, da bo odšlo sedem jeseniških kovinarjev na študijsko potovanje v Nemčijo. Pristavlja, naj po povratku poročajo, kar bodo res videli. Nam je znano, da je šlo iz Avstrije precej marksistov na potovanje — pa ne v Nemčijo — temveč v marksistično Rusijo, čeprav večina prisiljeni, pa so tam videli tako slabe reči, da so se raje vrnili v »črno« Avstrijo, češ, da raje žive v njenem koncentracijskem taboru kot pa v ruski »svobodi«.
En marksistični list manj. Notranje ministrstvo je zabranilo izdajo zagrebškim »Radničkim no vinam«, marksističnemu tedniku, ker je bil zaplenjen trikrat v enem mesecu. Posebne škode vsled tega ne bo, ker je na Hrvatskem itak vsak dan manj marksistov, odkar so nastopile svobodnejše razmere.
Čudna logika. Marksisti pred vsakimi volitvami vabijo skupaj delavce in jih moledujejo za glasove: »Samo naša je delavska, samo mi smo delavci!« Ko minejo volitve in če minejo srečno, pa pišejo kar naenkrat: »Mi socialisti smo zmagali!« Človeku se čudno zdi, kako more nastati pri delavcih čez noč izprememba. Ali bi ne mogli priti marksisti že pred volitvami s pravo barvo na dan: »Naši kandidati so socialistični!« Če se tega ne upajo, priznavajo sami, da je njihov socializem slaba reklama.
Tudi prijatelji marksisti jih ne razumejo. Belih socialistov namreč. Tako-le piše njihov mariborski list: »Delavski Pravici« se pa upravičeno čudimo, da v svojih poročilih trobi v rog, katerega v člankih odklanja. Kazati dve svojstvi naenkrat: tolči in božati na dve strani je res nekaj, kar se zdravemu človeškemu razumu upira.
Žrtev fašizma. Marksistom je smrt francoskega notranjega ministra povod za gonjo proti fašistom, to je proti vsem, ki se nočejo imenovati marksiste. Čemu neki — žrtev! Kdor se udejstvuje v politiki, mora imeti dobre živce. To velja za marksista in fašista kot za demokrata ali liberalca. Kdor takih živcev nima, lahko omaga. In med zadnjimi se je nahajal — žalibog — tudi sodrug Salengro.
IJtvinov, zunanji minister boljševiške Rusije, je bil imenovan od centrale brez-božnikov za častnega brezbožnika. Litvi-nov je izjavil, da je ponosen na to čast. Židu Finkensteinu-Litvinovu čestitamo k izrednemu odlikovanju!
Mezdno gibanje papirniških delavcev Vevče, Goričane. 2e pred tremi meseci je podjetje »Združene papirnice Vevče-Goričane« odpovedalo delavstvu kolektivno pogodbo. Ves čas so se vlekla pogajanja vse doslej, dokler ni pogodba potekla, to je 1. t. m. Ker se niso zedinili, je delavstvo sedaj v brezpogodbenem stanju. Delavstvo je organizirano pri JSZ, socialistih in narodnih socialistih. Naša organizacija neposredno ni bila prizadeta. Vkljub temu je naša podružnica v Devici Mariji v Polju storila tudi
od svoje strani korake, da bi podprla prizade-, vanje za sklenitev kolektivne pogodbe, poslana je bila resolucija na merodajno mesto z zahtevo, da se ne zavlačuje pogajanj. Marsikaj pa bi bilo še mogoče, če bi bila naša organizacija neposredno prizadeta. Položaj, v katerem se delavstvo sedaj nahaja, je žalosten. Kar je zamujeno, je zamujeno, kolo je šlo iz tira in organizacijam so padle vajeti iz rok. Toliko za enkrat, na zadevo se še povrnemo.
Iz tobačne tovarne v Ljubljani. Kakor drugod, tako je tudi pri nas naša krščanska organizacija prekrižala račune nasprotnikom. Kar ne gre jim v glavo, da je nastopilo novo, sveže in čvrsto gibanje, ki nastopa brez vsakoršnih vezi in kompromisov, da zbere pod svojo zastavo vse tiste delavce, ki ljubijo slovenstvo in hočejo, oprti na nauke Cerkve, uresničiti kršč. načela v življenju, ter priboriti delavstvu pripadajoče mesto, ki mu pripada. Res je, da so imeli nasprotniki v tovarni dosedaj večino, toda ta večina se vsak dan manjša, ker delavstvo danes vidi, kam bi ga privedla pot, če bi sledilo še naprej tem lažiprijateljem delavstva, ki se mu, kakor je njih navada, na eni strani hlinijo, na drugi strani ga pa zaničujejo. Saj taka je morala teh socialpatriotov. Vedno vpijejo za svojo fronto, toda delavstvo jim ne bo šlo več na lim, ker je bilo še vedno izigrano, kadar je šlo z njim skupno, ker pri njih ni drugega kot samo hvalisanje, češ, nihče nič ne naredi razen našega saveza. Kakšen je ta sa-vez, se pa vidi iz izjave, ki jo je dala neka višja osebnost v tovarni, ko se je interveniralo glede prevedb delavstva v stalni stalež, pri katerih je izgubilo delavstvo ne samo leta, temveč tudi plače in to od 7 do 20 Din dnevno. Delavstvu je dejala ta osebnost, naj se obrne na ministra dr. Kreka s prošnjo, naj on intervenira pri upravi monopolov radi njih želja, kajti v Bel-gradu se razen njega nihče ne briga za mono-polsko delavstvo, najmanj pa tako hvalisani sa-vez, katerega vedno vzdigujejo v deveta nebesa. Mi se samo čudimo tistim ljudem, ki se puste cd njih še voditi za nos in še niso spregledali, kje je resnica. Ravno tako velja naš apel še ne organiziranemu delavstvu, naj stopi med naše vrste, saj samo vidi, koliko bo še treba dela in borb, da se zboljša stanje v tovarni, tako glede dela kakor tudi glede plače. Predvsem radi plač bo treba napeti vse sile, da se izboljšajo. S takimi plačami, kakor jih ima sedaj mo-nopolsko delavstvo v Ljubljani, je res čudež, da že sploh životari in ni še popadalo po tleh od gladu in izčrpanosti. Zato prosimo monopol-sko upravo, naj se nas usmili in naj plača naše delo tako, da bo moglo delavstvo res živeti človeku dostojno, ne pa tako, kot životari sedaj. Pri tej priliki prosimo naša gospoda slovenska ministra, da se pri izdelavi državnega proračuna zavzameta za naše težnje in pripomoreta, da se stanje našega ubogega delavstva zboljša, S temi plačami, ki jih ima delavstvo sedaj za svoje tako težko in nezdravo delo, je res pravi čudež, da more delavstvo sploh še vzdržati! Vse merodajne faktorje prosimo, naj se nas usmilijo, dokler je še čas in naj nas ne puste več gladovati z našimi družinami vred. Pri takih dobičkih, ki jih ima monopolska uprava od delavstva, se ne pozna veliko, ako se delavstvu poviša plača vsaj za 15%, kar sicer ni veliko, toda naše delavstvo bi bilo s tem zadovoljno in bi delalo z veseljem, ne pa z jezo v srcu. Monopolska uprava naj se tega zaveda, da le zadovoljen delavec bo vršil svojo službo v redu in z veseljem, kar bo v največji prid monopolski upravi Delavstvo, ki še ni organizirano, vabimo, da se organizira pri naši podružnici, katera se povsod in vedno bori za pravice monopolske--ga delavstva. Zglasite se čim prej pri naših zaupnikih v tovarni, pri katerih boste zvedeli vse podrobnosti. Mesečna članarina je 3 Din, z naše »Delavsko fronto« vred pa 5 Din. Bog živi! Tobačni delavec.
Jesenice.
Občinski uradniki. Sedanji naš župan g. Val. Markež je še pred volitvami izrekel na shodu JRZ v Krekovem domu tole: »Pravijo, če bom izvoljen, se bodo občinskim uslužbencem znižale plače. To je gola demagogija nasprotnikov. Rečem pa, da bom povsod gledal na to, da bodo mestni občinski uradniki z ljudstvom vedno občevali vljudno in da se bodo zavedali vsi nastavljene!, da so postavljeni radi ljudstva, ne pa ljudstvo radi njih.« Vidijo se že dobri sadovi teh besed g. župana. On drži in izvaja na podrejenimi dano obljubo. Je pa med uslužbenci neki starejši gospod, ki hoče hoditi svoja pota in je mnogokrat do strank, ki imajo opravka
na županstvu, hudomušno nagajiv. Ne do vseh, le do nekaterih, in tudi ne vedno, le včasih in to pa mnogokrat. Prosimo g. župana, da tudi tega gospoda pouči, da niso občani radi njega, ampak on radi njih!
Nezgoda. Dne 23. novembra okrog 23. ure so udarile klešče Andreja Pleša čez trebuh. Nezavestnega so prepeljali v tukajšnjo bolnico. Isti dan je umrl v bolnici delavec iz livarne, doma iz Kamne Gorice. Imel je tvor v nosu. Po operaciji je šel prehitro na delo. Dobil je v nosu zastrupljenje, ki je pritisnilo na možgane. Pri KID je bil zaposlen šele dva meseca.
Sodrugi med seboj! Tako delajo sodrugi, ki imajo srečo, da jim gre gladko povsod, kakor da bi imeli vse z maslom ali mastjo namazano. Oškodovati delavstvo za toliko in toliko, je njim malenkost. Oškodovati svojega zvestega sodru-ga, ali ga celo pehati na cesto, jim je tudi malenkost. To je nezaslišano početje, rekli bi pokvarjenih ali napihnjenih ljudi, ki so že davno d o igrali in zaigrali marsikaj. Pa taki ljudje še hočejo biti veljavni možje v javnih zastopstvih? Kdo naj to dopusti?
Delavci pozor!
Podjetniki čestokrat preveč izrabljajo našo nevednost. Največkrat se to dogaja na ta način, da odtegujejo prispevke za zavarovanje po mezdnem razredu, v katerem bi moral biti delavec prijavljen, pri OUZD pa je delavec zavarovan v znatno nižjem mezdnem razredu. Delavec opazi navadno, da je prenizko zavarovan šele, ko oboli in prejme od OUZD prenizko in plači neodgovarjajočo podporo. Kaj bi bilo treba ukreniti, da se take stvari ne bi dogajale?
Najprej bi moral vsak delavec zahtevati od svojega delodajalca, ko vstopi v delo, da mu da v podpis prijavo za zavarovanje. Prostor za delavčev podpis je v levem kotu tiskovine. Pri podpisovanju lahko delavec kontrolira, če odgovarja OUZD prijavljena plača pogojeni plači.
Vsak delavec bi moral imeti tablico prispevkov, na podlagi katere bi lahko kontroliral, če mu odteguje podjetje pravilne zneske za prispevke, ki nanj odpadajo. Take tabele se dobe pri vseh ekspoziturah OUZD za 1 Din. Vsote, ki jih sme odtegovati delodajalec po mezdnih razredih in po delovnih dneh, so tiskane rdeče. Na tabeli so navedene tudi važnejše podpore, do katerih so upravičeni člani in članice OUZD.
Plača se pri delavcu seveda lahko iz-premeni v teku službe. Delodajalec mora tudi tako izpremembo prijaviti uradu. Prijavljeni zaslužek ne sme biti ne previsok in ne prenizek, temveč mora odgovarjati dejanski plači. Radi kontrole kasnejšega zavarovanja je prav, če se vsak zanima za svojo prijavo. Kjer gre za delavce enega podjetja, je najbolje, da krajevna strokovna organizacija napravi seznam delavcev in navede pri vsakem delavcu višino zaslužka. Tak seznam naj pošlje podružnica »Zvezi združenih delavcev«, ki bo vse sezname predlagala OUZD v pregled pravilnosti zavarovanja. Naši odbori bodo lahko napravili mnogo za naše članstvo, če bodo vršili v tem oziru vestno svojo nalogo. Tovariši! Na delo!
pa ves vesel vprašaš tovariša, če je že sestavil obljubljeni članek, pa se revež izgovarja, da je prezaposlen in da ima komaj pet minut časa v cele mtednu. »Ti revež ti«, sem rekel, pustimo ga v miru, sicer še tistih pet minut časa v celem tednu ne bo mogel zaspati. Torej kratko rečeno, dopisnik se je spuntal. Kaj pa zdaj? Ja, tajnik pograbi lepo papir in svinčnik, pa piši, saj si tajnik. Hočeš, nočeš, moraš! — Človeku dobrine nič ne koristijo, če jih ne zna izrabiti sebi v prid. Vzemimo organizacijo. Ako ne izkoristiš v njej vse tisto, kar ti nudi, se boš čez leta kesal ravno tako, kakor se kesam danes jaz, ko nisem docela izkoristil ure in celo minute za učenje, ko sem bil še študent. Zavedati se moraš, da je organizacija zaradi tebe, kakor je šola za učenca. Slednja ima svoj program in določen učni red, kateri prvega izpopolnjuje. Tako ima tudi naša organizacija po krščanskih načelih jasno začrtan program, s katerim se borimo proti izkoriščevalcem delavstva. Nimamo pa še določenega učnega reda -sistema, po katerem bi uspešneje uresničili naše upravičene zahteve in naš končni cilj. Pa tudi za učni red smo izdelali načrt. Ne bomo pre-debatirali celih večerov na sestankih za prazen nič, pač pa smo sklenili, da poleg idejnih uvrstimo tudi strokovno praktične tečaje, pri katerih boš uril svoje znanje, katero ti bo koristilo za celo življenje. Zaprosili smo centralo ZZD; ki nam je v ta namen dala prosto sobo zgolj za fotografske eksperimente. V tej sobi bomo za čas sestanka postavili dva reflektorja z ozadjem. Fotografiral bi vsak z lastnim aparatom. Poleg tega bi kritizirali različne .slike, retuše, svetlobe in sence. Seveda drugi teden boš prinesel sliko, ki se bo ocenila, odobrila ali zavrgla. Dobre slike bi shranili v posebno omaro, slabe se bi pa ponovile. Obenem bi fotografirali pokrajinske slike ali slike z ulice. Recimo iz Ljubljane, Maribora, Kranja ali Jesenic. Pa ne v najlepšem vremenu, ampak v dežju, megli, ob zahodu sonca, ponoči itd. S temi poskusi in vajami - zajeli najširši pogled v globino fotografske umetnosti. Brez teorije pa tudi prakse ni. Zato bi se vršila razna predavanja; recimo o lečah, reproduciranju, o sestavinah plošč ter filmov, diapozitivih itd. Pa ne smeš zgubiti poguma sedaj, ko bereš te vrstice! Pregovor namreč pravi, »da tisti, ki dela, tudi večkrat zgreši!« Ce boš pokvaril to ali ono sliko, še ni rečeno, da nič ne znaš. Boš pa drugič popravil, ali vsaj polagoma prišel na prakso. Ta načrt je zaenkrat še v povojih, ker ni kredita. Ko pa se bo blagajna vsaj malo ozdravila (knjige smo si morali kupiti odborniki sami), bomo začeli migati in nositi skupaj, kakor sraka v svoje gnezdo. Pa tudi fotografi ne bodo s takim prezirom gledali na nas, kakor je to danes. Boste videli, kako se bodo tepli za tistega, ki bo v naši organizaciji, ker bomo sposobnejši za delo. Ne bodo nas imeli za idiote, kakor nas imajo danes ali pred organiziranjem, ko so nam napovedovali smrt še pred rojstvom. Poravnajte članarino! Pišite v naš vestnik. — Fotograf.
Se to In ono.
Vestnik: Zveze združenih delavcev.
Iz podružnice fotografskih pomočnikov in pomočnic v Ljubljani. Prejšnji teden sem imel samo s poslovnimi knjigami opravka. Ne veste, koliko! Pa pride večer seje, se razgovarjaš, pripoveduješ, naglašaS in ne vem kaj še vse. Ko
»Strokovna« borba v Franciji ponehuje. Delavci v tovarni čokolade v Noisielu so se naveličali neprestanih stavk. Ustanovili so svobodno delavsko organizacijo in začeli zopet z delom. Tudi 200 delavcev neke tovarne v Tour-coingu ima komedij s komunističnimi stavkami dovolj in začenja z delom. (»Mi mladi borci.«)
»Ob koncu leta 1937 ne sme biti v Rusiji nobene cerkve več!« se glasi načrt proticerkvene petletke.
Iz Trsta je nedavno odpotovalo 2000 delavcev
v italijansko Abesinijo, da jo »civilizirajo«.
Družba Zletovo Mineš, last angleškega kapitala, bo povečala delniško glavnico od 225.000 na 400.000 funtov šterlingov. Namen povečanja je, da se dobe sredstva za otvoritev novega rudnika v Dobrevu.
Francija bo dovolila Poljski kredit 800 milijonov frankov za naročila poljske oboroževalne industrije.
Kako zelo so padle mezde od leta 1930, kaže nazorno sledeča Statistika. Številke v oklepaju pomenijo višino mezde sredi leta 1930, ostale, mezde	sredi letošnjega leta.	Belgrad	23.86
(31.15),	Zagreb 23.04	(28.51),	Ljubljana	22.39
(26.45),	Sarajevo 20.63	(27.18),	Novi Sad	18.06
(24.54),	Split 23.23	(28.25),	Skoplje	15.23
(23.96), Sušak 27.26 (32.51).
Rene Bazin	3
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Čokan.
— Ne, za sedaj ne pozivam na stafvko.
— Razumi dobro, te stavke ti ne bi očital, do te imaš pravico; moja družina tudi stavka.
Drvar je smehljaje se skomiznil z rameni.
— Moj general, se hočete šaliti?
— Nikdar ne. Ediha razlika z vami drugimi je, da moja rodbina stavka že nad štiristo let in da nima od tega druge koristi, kakor da je skoraj zastonj služila domovini v armadi, v duhovništvu, v diplomaciji. Mi drugi nismo menjali ne gospodarja in ne pesmi. Toda ti, glej no, se še spominjaš regimenta?
— Da, moj general.
— Se še spominjaš septemberskih manevrov? In dolžnosti? In pregleda čet?
— Da, moj general.
— Ah je bilo poveljevanje slabo? Ste bili slabo hranjeni, se je z vami grdo postopalo?
Mož je za hip premišljeval, kajti slutil je, da je »politika» vmes. Odgovoril je:
— Moj general, bilo je dobro in nisem se pritoževal.
— Glej, Mihael, glej; moje šole je, zato misli dobro! Reči no, Gandou, da to ni prav, da si s temi prekucuhi tukaj.
— To je družba.
— Nereda.
-— Mogoče!
Mož se je pripravljal in njegov obraz, ki se je dosedaj v zadregi smehljal, je postajal odločen in
nezaupljiv. General se je vzravnal. Med sinom in drvarjem je bil podoben visokoraslemu hrastu poleg dveh drevesc. Stegnil je roko, kakor da bi poveljeval.
— Nočem, Gandou, da s temi tukaj propadeš! Poznam te, kesne glave si, toda v slučaju mobilizacije bova šla oba in to kar si tukaj prepeval, tega niti ene besede ne misliš!
Odgovora ni bilo.
General je prebledel. Stopil je naprej.
— To ni mogoče! Ti, moj vojak! Pridi, stisni roko svojemu generalu!
Drvar se je posmihujoče umikal. Opazovali in pričakovali so ga. V hipu se je obrnil in stekel naprej na pot, kjer so ga tovariši že nestrpno pričakovali.
— Kajne, moj general, da pravilnik prepoveduje tikati vojake!
— Dobro veš, da te tičem zaradi prijateljstva.
— Jaz nočem tega!...
Gandou je tekel z velikimi, zaradi cokel nespretnimi koraki proti skupini tovarišev, ki se je ustavila kakih petdeset metrov od tam. Odšli so. Mlad glas je znova zapel grozečo kitico, grozeče pesmi. V varljivi gozdni tišini so hitele besede daleč, kakor da najhujše strasti preplavljajo deželo.
Ko je ponehal šum korakov in petja, je gospod Meksime nehal gledati v modro senco, kamor so izginile te zlobne sanje in je pogledal svojega sina, ki je stal na njegovi desni, manjši od njega, ne tako lep, slabše razvit za življenje borbe, drznosti in nezaupanja. Dasi je bilo že močno temno je Mihael čutil prezirljivo sočutje, kakor nepriznanje, ki je obteževalo vso njegovo mladost.
— Kajne, moj mali, da je tvoje delo smešno s suroveži, kakor so ti tukaj.
— Kaj hočete, to je izid ...
— Česa?
— Dobrega in slabega. ni brez odgovornosti.
Nobeden izmed naju
— No, jaz je nimam. Nočem je imeti. Povej mi no, kateri bi naj imel? ... Kak presnet rod! Drugega nič! Nimajo več srca za Francijo, kakor moji Arabci iz Blida. In ti jih zagovarjaš!
Že drugič se je Mihael čutil obdanega od prezira, ki se je raztezal na vse: na Mihaelove misli, na Mihaelov stan, na nelepo Mihaelovo postavo, na Mihaelov molk, ki ga je general pač smatral za strah. Ni več našel tiste moči s katero se je spodbujal in si obljubljal, da jo bo vedno imel, da bo razpravljal, zavračal, pojasnjeval in da bo obenem do očeta spoštljiv in dosleden s seboj. Rekel je:
— Pojdiva, oče. Ker jutri morate biti v Parizu, pojdiva...
Odšla sta po gozdni poti, ki je vodila v grad. Bilo je že precej mrzlo, veter je že posrkal raz vej vlago, ki se je nabrala med dnevom, na rahlo je česal mladike, privzdigal listje in izvabljal iz njega enolično tožbo, kakor tožbo ubogih življenj. Zgoraj nad vejami so bledele nebesne višine in zvezde so se začele kopičiti.
— Se boste vrnili? je vprašal Mihael. Komaj toliko časa sem imel, da sem vas videl.
— Moj prijatelj, povelju, da moram v Pariz, se je treba pokoravati. In končno tam so vsaj ljudje, zveze. Vedno se obotavljam, da bi si vzel dopust. Mi nisi med tem vendar rekel, da hoče lesni trgovec plačati novo zaznamovane hraste pred podiranjem?
— Da.
— Vrnil se bom torej za plačilni rok 31. Si zaznamoval vse stare hraste na dveh posekah?
— Skoro vse.
V tretjem četrtletju je znašal delež Slovenije pri produkciji premoga 27.3%. V prvi polovici letošnjega leta pa 25.7%. V letu 1929 je znašal delež Slovenije 40.4%.
Holandski katoličani, ki jih je samo 3 milijone, imajo 34 katoliških dnevnikov.
V Pont Chateau-u pri St. Nazaire-u na Francoskem je okrog 30.000 kmetov protestiralo proti boljševizaciji Francije.
V mesecu oktobru smo za 122 milijonov Din več blaga izvozili kakor uvozili.
V naši državi se je osnovala nova družba z angleškim kapitalom za izkoriščanje naših ležišč nafte.
V italijanski tovarni municije Monte Catini je prišlo do hude eksplozije, pri kateri je bilo 42 delavcev takoj mrtvih, več pa hudo poškodovanih.
Delavsko starostno zavarovanje nameravajo uvesti tudi USA, kakor poročajo listi. Predsednik Roosevelt je baje poslal 3.5 milijonov vprašalnih pol najrazličnejšim delodajalcem, da izrazijo svoje mnenje o starostnem zavarovanju. Obstoja načrt, da se zavarovanje uvede že z novim letom 1937. Vsak delavec, kakor tudi delodajalec bi plačevala sprva po pol odstotka mezde mesečno. Ta prispevek bi se stopnjeval do leta 1949, ko bi znašal 3 odstotke. Prva država, ki je uvedla starostno zavarovanje, je bila Nemčija leta 1889.
Cehoslovaška kupuje od nas mnogo več ka^ kor Nemčija. Povprečno kupi pri nas vsak Ceh za 192.40 Din blaga, Nemec pa le za 47.70 Din.
Viničarski vestnik.
Viničarjem dovolj počitka! Viničarji, ki vse leto opravljajo svojo službo v korist gospodarju, v zadnjih letih nekateri tudi skozi zimo ne dobijo zasluženega in prepotrebnega počitka-Viničar piora v mrzlih zimskih dneh s slabo obleko in obutvo stalno opravljati pri kmetu razna dela. Predvsem mora podirati v gozdih drevje in preskrbovati s kurivom sebe in kmeta s stalnim pripravljanjem drv. Drva, bi sp naj v bodoče pospravljala v jeseni, ko listje odpade, da ne bo treba ubogemu viničarju prezebovati, ko bi naj nekoliko počival.
KrStanska delavska mladina.
Pravkar je izšla brošura pod naslovom »Cilji lij pota krščanske delavske mladine«. V brošuri očrtana pota in cilji so smernice belgijskih Žosistoy, to je organizacije mladega belgijskega krščanskega delavstva, ki je nastala v belgijskih razmerah, ki pa je s svojim silnim zgledom In porastom vzbudila zanimanje za prerod delavske mladine v krščanskem duhu po vsem katoliškem svetu. Zato tudi drugod poizkušajo s to vrsto organizacije, seveda ne povsod z enakim uspehom. Prvi je zanesel idejo te organizacije na Slovensko duhovni svetnik g. Kalan Janez, za njim pa smo slišali mnogo hvale o žoslstih v našem kdtoliškem časopisju.
Kaj hoče program žosistpv, ki nam ga posreduje gornja brošura? Najkrajše povedano: On hoče dobre krščanske delavske fante in dekleta, ki neustrašeno nastopajo za svoja, krščanska načela in za Kristusa, žosizem — ali po slovensko: krščanska delavska mladina — za-metava vsako polovičarstvo in zahteva brezpogojno priznanje katolištva in Cerkve v vseh stvareh brez izjeme. In ravno v tej rekli bi fanatičnosti in doslednosti je uspeh gibanja.
Svetovno gibanje krščanske delavske mladine »ustvarja najboljši družabni red, najsrečnejše človeško občestvo, Kristusovo socijalno kraljestvo«, »ne izgublja se v besedičenju in v prepirih ali v visokih socijalnlh teorijah, temveč daje življenja in stvarnosti krščanskemu socijal-nemu nauku, ki so ga tako srečno začrtale so-oljalne okrožnice papežev«, žosist je »stanovsko zaveden in ponosen na svoj delavski poklic, zaveda se pravic svojega delavskega stanu«. O marksistih pravi žosizem, »da so prepričani, da bodo s krvavim prevratom ustvarili zlato dobo delavstva na zemlji in da ne vidijo, da bo njihov prevrat le pozakonil nesmisel današnjega življenja, da bo po njihovem prevratu delavec postal tudi pravno stroj, tovorna živina, suženj, kar je sedaj žal večkrat le stvarno«. »Prava krščanska rešitev iz težkih zmed je v vzajemnem sodelovanju raznih stanov«.2osist torej od-
klanja socijalizem, razredni boj in diktaturo, prevrat in suženjstvo državi. Hoče pa sodelovanje stanov (korporativizem), oziroma solidari-zem.
Vse te misli in ideje se presenetljivo ujemajo z ideologijo krščanskega strokovnega gibanja, kot nam jo je predstavil M. Valant v brošuri »Krščanska strokovna organizacija«. Toda, kot smo že rekli, to je program belgijske krščanske delavske mladine. Kdo pa je tista mladina pri nas ,ki hoče nastopati pri nas s tem programom?
Brošuro je izdala Mladinska zveza JSZ, naslednica nekdanje Krekove mladine. Krekova mladina je bila ustanovljena po vojni kot delavska prosvetna organizacija. Z letom 1928 so nastali v organizaciji preokreti. Stari vodje so bili »žagani«, na njihovo mesto pa so stopali novi. Končno je zavladala v organizaciji borčevska skupina okrog proslulega »Mladega plamena«, pod katero vodstvom je bila organizacija tudi razpuščena. Dva moža iz te skupine sta bila radi komunizma obsojena na enoletno ječo. Pod novimi razmerami je bila ustanovljena Mladinska zveza JSZ, ki se je prekrstila letos v »Krščansko delavsko mladino«. V njenem vodstvu in okrog njega se zbirajo ljudje, ki so bili svoječasno v tesnih stikih z »Mladim plamenom«, predseduje ji pa tajnik kr6čansko-so-cijalistične JSZ. Narodni pregovor pravi: Volk dlako menja, nravi pa nikoli! Isto velja tukaj, žosizem je krščansko-socijalističnemu naraščaju la vaba za nepoučene ljudi. Kdor odklanja JSZ, odklanja tudi njeno Mladinsko zvezo, ki sama priznava, da »ostaja v sklopu JSZ kot njeno sestavno gibanje«. Zato Mladinska zveza ne more biti — naš žosizem.
KrSCanska strokovna organizactla.
Pod tem naslovom je priredil krščanski stro-kovničar M. Valant spis, ki ga je izdala v obliki knji#0« Zveza združenih delaveev. Spis je prišel prav vsakomur in tudi naobraženemu človeku. Seznanja nas z osnovnimi ter gospodarskimi cilji krščanskega strokovnega gibanja. Poklic, stan, razred, stroka, državni in organizacijski korporativizem, marksizem, fašizem i. t. d. so stvari, p katerih čitamo in govorilno vsak dan. Največ nejasnosti in zapletljajev nastaja ravno zato o vsem tem, ker hoče vsakdo tem besedam dati svojo in posebno vsebino. Naša razprava vse to lepo pojasni s stališča krščanskih strokovničarjev. Mogoče se bo to ali onp zdelo čitatelju znano ter slično spisom naših domačih socijologov. To je seveda zato, ker so podajale mnenja in izjave vodilne osebe iz vrst krfičanskih strokovničarjev, katerih nazori so bili razumljivo slični nazorom naših socijologov.
Nič manj poučni niso odstavki o podrobni in svetovni organizaciji krščanskega strokovnega gibanja. Za izobraženca, ki hoče biti poučen tudi o teh stvareh, je razprava nenadomestljiva. Zgodovinski razvoj gibanja pri nas in drugod nam opisuje organizacijska načela, na katerih organizacija stoji, jedrnato riše struje v gibanju, vrenje med strokovničarji ter stremljenje sa uveljavljenjem pravih načel.
Slovenska socijalna literatura ni skromna. Vendar se je izdatno izpopolnila s tem spisom. Dosedanja literatura nam kaže več ali manj nazore socijologov, ta spis pa razvija v strnjeni In zgoščeni obliki bistvo, hotenje, pota ter cilje, ki si jih j« začrtalo krščansko strokovno gibanje v 40 letih svojega obstoja in delovanja v korist delavstva in nameščenstva.
Nesreče pri polledelsklh slroim.
Dan za dnem beremo poročila o nesrečah pri poljedelskih strojih. Po deželi se množe invalidi brez nog in rok, kot da bi ' bila vojna. In kar je pri teh nesrečah najhujše, je to, da so vse te nesreče težke narave, ki povzročajo visoko invalidnost. Številne družine izgubljajo na ta način svojega rednika, domovina pa svoje najbolj delavne sinove. Narodno premoženje
se s tem vedno bolj krči, izdatki za podpore teh invalidov in njihovih družin so vedno večji in vedno težje znosljivi.
Upravičeno je zato vprašanje, kaj je vzrok tem številnim, težkim nesrečam, kdo povzroča vse to gorje. — Dva vzroka sta, in sicer: nezadostno zavarovani stroji in neprevidnost tistih, ki pri strojih delajo.
Naš kmet pravilno ceni vrednost kmetijskih strojev in jih v svojem kmečkem gospodarstvu vedno bolj uporablja. V Sloveniji je vseh vrst kmetijskih strojev okoli 12.000, kar je ogromna številka. Tudi dejstvo, da imamo več strojnih zadrug, dokazuje, da so stroji važna in nepogrešljiva opora našega kmečkega gospodarstva. To je popolnoma v redu. Ni pa v redu to, da se naš kmet pri nakupu stroja premalo ozira na kakovost stroja, ampak gleda na ceno. Ne zaveda se pa, da se za cenenim lepo pobarvanim strojem če-sto skriva slabo blago. Ti stroji imajo — če ne še kaj drugega — gotovo to napako, da niso opremljeni z napravami, ki so neobhodno potrebne za to, da se preprečijo nesreče. Te naprave so večinoma združene z malenkostnimi stroški, vendar se naš kmet iz nevednosti za to ne briga. Prav bridko naseda brezvestnim prodajalcem, ki radi večjega dobička prodajajo nepopolne, često stare in slabe ter popolnoma nezavarovane stroje. To je prvi in glavni vzrok skoraj vseh nesreč. In tu je tudi treba zagrabiti, ako hočemo nesreče preprečevati. Vselej in povsod propagirajmo misel: kupujmo stroje, ki imajo zavarovane tiste dele, ki so življenju in zdravju nevarni, stroje, ki jih imamo, pa čimprej opremimo z navadnimi zaščitnimi napravami!
Javna oblastva naj preprečijo prodajo takih strojev, naj kontrolirajo trgovce in tovarne. (Obmejne oblasti pa naj takoj zavrnejo pomanjkljivo opremljene stroje, ki bi jih rade tuje inozemske tvrdke raz-pečale po naši državi. Naša država ni prostor za odlaganje starega železa in za
razpečavanje nevarnih in slabih strojev. Prav posebno pažnjo pa bi morale posvetiti temu vprašanju naše občinske uprave.
Zamolčati pa tudi ne smemo drugega vzroka nesreč pri kmetijskih strojih: neprevidnosti tistih, ki pri strojih delajo. Tudi pri zavarovanem stroju je treba mnogo previdnosti, neprimerno več previdnosti pa je treba pri strojih, ki nimajo varnostnih naprav. Otrok ter neizkušenih delavcev in delavk .bi se k takim strojem nikakor ne smelo pustiti!
Pri nas je za taka vprašanja še vse premalo zanimanja, dasi so ta vprašanja življenjske važnosti. V drugih državah, n. pr. v Ameriki, Nemčiji in Češkoslovaški, vsa javnost intenzivno dela pri organizaciji za preprečenje nezgod. V to službo stavljajo svoje moči tudi razne znanstvene institucije in zlasti časopisi stalno opozarjajo svoje bralce na pomen preprečen ja nesreč. V Ameriki se predvsem poudarjajo gospodarske koristi takega delovanja. V ljudskih šolah in na vseučiliščih, v kinematografih in gledališčih sa poučujejo in opozarjajo ljudje na misel: Pazi na svoje telo in pazi na telo svojega bližnjega! Tudi mednarodni urad dela se peča s tem vprašanjem, izdal je kroniko preprečevanja nezgod.
Skrajni čas je, da se začnemo tudi mi
zavedati, kakšnega pomena je za naše delovno ljudstvo in za ves naš narod, da so posamezni člani tega naroda zdravi in sposobni za delo. Zato pa naj odslej velja: Nezavarovanih strojev nočemo več kupovati, vse svoje stroje hočemo opremiti s potrebnimi varnostnimi napravami, pri delu hočemo biti previdni! To geslo naj pride v meso in kri našega kmeta in kmečkega delavca — pa bomo napravili mogočen korak naprej. (Iz »Strokovne zveze poljedelskega delavstva«.)
Zanimivo državno prvenstvo. Po daljši dobi so minulo nedeljo nastopili zopet vsi klubi, ki se udeležujejo letošnjega državnega prvenstva. Bilo je zaposlenih po raznih mestih vseh 10 nasprotnikov. V Zagrebu sta Igrali neodločeno: 2:2 Concordia in Ljubljana, dočim se je Grad-janskemu posrečilo, da je premagal sarajevsko Slavijo na svojem igrišču 3:2. V Belgradu sta se srečala Jugoslavija in Bašk ter je zmagala Jugoslavija 2:1. Neprijetno presenečenje je pripravila osješka Slavija kandidatu za državnega prvaka BSK-u. Neodločen rezultat 1:1, s katerim se je tekma zaključila, je za belgrajskega prvaka slabo spričevalo. Pravo katastrofo je doživel Hašk v Splitu v borbi proti Hajduku. Vrnil se je poražen s 7:0. Na čelu tablice je po nedeljskih tekmah še vedno Slavija iz Sarajeva z 12 točkami. Slede: BSK 10, Hajduk 10, Bask 10, Gradjanski 9, Jugoslavija 8, Ljubljana 7, Slavija iz Osijeka 6, Hašk 5 in Concordia 3 točke.
Položaj v naši podzvezi. V podzveznem prvenstvu sta bili v nedeljo le dve tekmi in sicer se je v Mariboru ponovila razveljavljena tekma ISSK Maribor:SK Celje, ki se je končala s 3:0 za Maribor. V Kranju pa je gostoval trboveljski Amater in nastopil proti Korotanu. Trboveljski fantje so dobro igrali ter zmagali 3:0.
Akcija za ustanovitev mariborske podzveze. Nogometni klubi iz mariborskega okrožja LNP so započell akcijo, da se ustanovi v Mariboru samostojna podzveza. V njej bi nastopali vsi nogometni klubi iz Maribora, Celja, Ptuja, M. Sobote, Čakovca in eventualno še iz Varaždina. Ta podzveza bi bila zelo močna po jačini in po številu klubov. Obenem bi bila možnost, da bi pri vsakoletnem državnem prvenstvu sodeloval tudi kak mariborski klub. Akcija ie imela zelo živahen odmev med klubi, ki prihajajo v poštev ter bo skoraj gotovo prišlo do ustanovitve MNP.
Slovenska lahkoatletska podzveza. V nedeljo dopoldne se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor novega slovenskega športnega foruma: lahkoatletske podzveze. Izvoliena 1e bila uprava z geometrom Cemetom na čelu. Podpredsednika sta Jugrovec in Lekan (član mariborskega Maratona), tainika sta Caurda in Kalan, blasrainik Polainar, tehnični referent Griinfeld, odborniki pa: Savo Sancin, Perovič, Havliček. Bostlč. Drago Cerar, Dericio, Jordan in Dovnik. V odboru so zastopani vsi vidnejši naši klubi.
IZ UPRAVE.
Vsak se rad ponaša z lepimi čednostmi. Dve posebno lepi čednosti sta točnost in red. Vsak dober gospodar rad točno in redno poravna svoje račune. Vsak skrben in točen naročnik časopisa poravna tudi točno in redno svojo naročnino.
Poravnajte naročnino do konca leta, da vas Novo leto ne bo našlo v madežu netočnosti. Mislite na novo naročnino! Naj tudi vas diči lepota točnosti!
Nekaterim prevelikim zamudnikom smo z zadnjo številko ustavili list, naj bo to v opomin ostalim zamudnikom.
Pošljite nam naslove onih delavcev, ki še niso naročeni na naš list. Pridobivajte jih k na-ročevanju.
Dopise na urednštvo kakor tudi na upravo pošiljajte tako, da bodo že v sredo dospeli v naše roke.
— Kako skoro? Trideset tisoč frankov rabim in te zahtevam od tebe v štirih obrokih, če pa je mogoče v dveh. Kje so?
Mihael je izogibajoče se zamahnil.
— Rekel sem ti, da jih rabim, je zopet začel gospod Meksime in povzdignil glas:
— Na tebi je ležeče, da jih preskrbiš. Takoj jutri se boš vrnil v gozd; zaradi pomanjkanja starih, boš Gal posektai mlajše, če pa ne bo teh dovolj pa še najmlajše.
— Oče, ne bom.
Sredi gozda sta se v vetru ustavila ta dva človeka in oba pozabila na bližajočo se uro odhoda. Roka markiza Meksime — jeklena sinova postava polna električnega toka — je udarila na Mihaelovo ramo.
— Povej mi, kdo je tukaj gospodar? Nimam navade, da bi ponavljal svoje ukaze.
Gospod Meksime je lahko spoznal, da je proti njemu dvignjen obraz premračen, preodločen, da bi se mu uklonil.
— Oče, to ni mogoče. Kaj delate z bodočnostjo posestva?
— Moje je, jaz odločam.
— Pozabljate, da je tudi moja prihodnjost, da sem tudi jaz tukaj in da jaz ne morem opustošiti gozdov...
General je začel zopet stopati rekoč:
— En sam razlog ti dam, moj prijatelj, in ta odtehta vse ostale: denar rabim.
Hitro sta odšla in v temi nista govorila. Cez nekaj, minut se je gozd odprl, visok gozd se je oddaljil — velika krila na višinah radi vetra naježene in med njimi na vzpeti zemlji, ki so jo morale že dolgo časa posedati, so se v somraku prikazale Fontenej sredi sproščenih in vzpenjajočih se polj.
Bil je to grad iz 18. stoletja, zgrajen na terasi; edino nadstropje nad pritličjem je imelo v pročelju sedem oken; nagnjena, z opeko krita streha in dva okrogla stolpa, pokrita s koničasto streho, ki pa nista bila višja, kakor ostalo bivališče. Ta stolpa sta tvorila dva sUrajna dela prednjega dela zgradbe in nista podaljševala pročelja, ki je ohranilo videz resnosti, zaprtosti in nakopičenosti. Šla sta preko majhne trate, stopila na kamenite stopnice, ki so vodile na teraso, kjer so bile poleti v vrsti postavljene oranže v zabojih, in ko sta se obrnila na desno, sta opazila luči pripravljene kočije.
Gospod Meksime, ki med potjo ni menjal misli, pač pa razpoloženje, se je ustavil. Med tem enodnevnim bivanjem v Fontenej je tako malo videl svojega sina. Kaj- vse bi ga rad vprašal. Na oglu gradu, čigar zid se je poševno spuščal v vlažno zemljo, je zadržal Mihaela.
— Se s sosedi vedno razumeš?
— Tako, na sejmih jih srečam.
— Prazniške ismešnosti, nič posvetnega. Žak-mena, starega poročnika, ki je pri meni služil, kaj vidiš*?
— Srečam ga; Vokre je tako blizu. Obiskal sem ga že.
— Menda se bavi z dobičkanosnim poljedelstvom? To ti je hudomušnež!
— Preprost človek.
— In njegova hčerka, pravijo, da je lepa. Je res?
— Rumenolaska, kakor mati, kaj ne?
— Otrok sedemnajstih ali osemnajstih let.
— Da, rumenolasa, kakor zlato snopje.
— Poslušaj, se kaj spoznaš, moj mali? Kako je bila njena mati lepa! Uboga žena! Spominjam se
nekega večera. Ni bila tako lepa, toda ljubka, vesela, živahna.
— Ste jo dobro poznali?
— Ne, mimogrede sem jo občudoval, pozdravil, ohranil v spominu . . . Kakor toliko drugih. In tvoj novi duhovnik, kako se imenuje?
— Rubio.
— Teh šest mesecev, kar je tu, se pač ni razveseljeval? Xoda stavil bi, da spadata skupaj, ti in on. Si mogoče izmed vaju še ti najbolj klerikalen?
— Ne vem, je Mihael resno odgovoril; se še nisva temeljiteje pogovarjala. Toda name je napravil dober vtis.
— Torej, tem bolje. Je majhen, Normandijec, ves zagorel?
— Da.
— Ki ima ušesa brez roba in zagorelo kožo? Je boječ?
— Ni, kadar je treba biti odločen.
— Ta bo ta, ki sem ga včeraj srečal, ko sem prihajal sem. Revne farane ima.
General je poiskal svojo denarnico in potegnil iz nje stofrankovski bankovec.
— Kaj ne, Mihael, veselilo te bo, da mu boš povrnil njegova dela. Imena pa ni treba povedati, saj nič ne koristi. Tako redko prihajam v Fontenej, da je pač treba, da pustim tukaj nekaj miloščine.
Ko je Mihael vzel bankovec, je očetu, ki je nadaljeval pogovor, stisnil roko:
— Veš, da nimam rad raznih čustvenih izlivov in da se mi ni treba zahvaljevati . . . Kaj še? Popravila? Nimam več časa, da bi o teh govorila, čeprav je nekaj majhnih.
— Seveda, pisal sem vam . . .
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).