35. štev.
V Kranju, 7. kimavca 1900.
I. leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ki oni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpo-iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse Upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Katoliški shod.
Vsaka stranka ima pravico prirejati shode. Te pravice ne smemo odrekati tudi takoimenovani « katoliški stranki«, zatorej tudi ne nameravamo pisati proti II. katoliškemu shodu, za katerega se v zadnjem času pripravlja shod za shodom. Izpregovoriti pa hočemo nekaj besedi o načinu, po katerem love udeležnike za katoliški shod, da bode postal, kakor pravijo naši »strogi katoličani*: prava manifestacija proti slovenskim brezvercem.
Jedro govorov, katere smo slišali na raznih teh shodih, je: vera je v nevarnosti, in »Dolenjske Novice* pridigujejo pravo pravcato križarsko vojsko proti namišljenim slovenskim brezvercem, ko pišejo: «Zakaj bi se ustavljali temu shodu? Ali nismo katoliški? Ali niso naši predniki prelivali svojo srčno kri za vero zoper krutega Turka? Ali niste, ljubi Dolenjci, po veliki večini tudi Vi pripravljeni raje dati svoje življenje nego zatajiti svojo vero?» Vprašamo vas, vi strogi katoličani, kje pa je vera v taki nevarnosti, da bi bilo treba zanjo prelivati srčno kri in darovati svoje življenje? Kdo pa sili koga zatajiti svojo vero? Ko bi zahtevali natančnega odgovora brez vsakega zavijanja, težko bi vam bilo odgovoriti.
Le oglejmo si prelepe, mnogoštevilne cerkve, krasna, z raznimi udobnostmi preskrbljena župnišča! Te so nam jasne priče, da v naših deželah prebiva zelo, zelo verno ljudstvo, ki ne varčuje z denarjem, ko se gre za božjo čast in udobnost duhovnikov. Istina je sicer, da se sliši semtertja godrnjanje zaradi prevelikih bremen, ki jih naklada bogočastvo. Vzrok temu pa ni nevernost ljudstva, ampak naglica, s katero hočejo nekateri duhovniki pre-strojiti cerkve in župnišča v par letih, ne da bi gledali na davčno zmožnost svojih faranov. Da je naše ljudstvo v resnici verno, pričajo nam tudi razne bogoslužne vaje kakor misijoni i. t. d. Le poglejte, kako se jih ljudstvo pridno udeležuje in najsi bode to tudi ob času, ko je največ dela.
Vse to in še drugo, česar pa ne bomo naštevali, je najboljši dokaz, da vera pri nas ni v nikaki nevarnosti.
Prirejalci »katoliškega shoda* naj bodo rajše odkritosrčni in naj povedo pravi vzrok, zaradi katerega prirede shod.  Vera jim je le plašč, s katerim pokrivajo svoje prave namene. Obetajo si sicer mnogo sadu, a prepričani smo, da bodo uspehi, četudi na videz še tako sijajni, prav dvomljive vrednosti. threrjeni smo, da bode shod povzročil marsikaj prepirov, zlasti o bodočih volitvah, da bode obžalovanja vredne razmere v deželi še bolj poostril, a bojimo se ga ne, ker čimbolj se bode vera zlorabljala v strankarske namene, tembolj bode stranka, ki jo skruni, izgubila na veljavi.  Naše ljudstvo se je pričelo zavedati, pričelo je samostojno misliti.  Ono se bode sicer vsled pritiska udeležilo shoda ter poslušalo, a — sodilo bode pa samo.  Prireditelji shoda naj gredo skrivoma med ljudstvo in ga opazujejo.  Slišali bi marsikaj, kar jih ne bi ravno razveselilo. Da tudi vsa duhovščina ni edina v prepričanju, kako se razširja brezverstvo med nami, nam pojasnjuje sledeče:  Pri nekem obmizju je sedelo nekaj duhovnikov v družbi naprednjakov.  Govor se je sukal tudi okoli katoliškega shoda, in konečno pravi nek napred-njak, da je obžalovati nesrečni propir, ki slabi Slovence, in da ni drugega razločka med nami, nego, da eni molijo malo več, drugi malo manj. Navzoči duhovniki so temu izreku z veseljem pritrdili. Mi bi le še pristavili, da ne kateri le takrat mnogo molijo, kadar jih ljudstvo opazuje, drugi se pa (n. pr. mnogo slovenskih naprednjakov) zgovarjajo z Bogom v zaprti kamrici, kakor zahteva sv. pismo.
Prireditelji naj si dobro ogledajo svoje poslušalce, udeležnike katoliškega shoda. Spoznati morajo, da, kar je zavednega, je ostalo doma. Uverjeni smo, da je tisoče in tisoče zavednih Gorenjcev z nami enih misli in enega srca.
1'itorej tudi ne bomo nikomur odgovarjali, naj se ntfiiudeleži katoliškega shoda, ker vsak zaveden človek itak veJJ da si za našo vero ne pridobi prav nobene zasluge in-nj se udeleži še toliko katoliških shodov. Oni pa, ki
Zahtevajte »Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I
zlorabljajo vero za plašč svojih skritih namenov, naj pazijo, da* se jim ta ne raztrga prekmalu, da ne bodo prehitro stali pred ljudstvom v vsi svoji nagoti.
Bodimo odkritosrčni in ne slepimo ljudstva!
Koblar — kranjski dekan.
Ko je meseca rožnika umrl kranjski dekan Anton Mežnarec, smo bili takoj uverjeni, da dobimo njegovim naslednikom moža, ki bo po nazorih škofa Jegliča »goreč* duhovnik, po mnenju trezno-mislečega občinstva pa «pre-goreč» dušni pastir, ki se pa ne bo bavil toliko z dušami svojih ovac, temveč bolj s politiko, kakor vsa novodobna kranjska duhovščina, izgojena v Mahnič-Missijevem duhu. Pokojni Mežnarec je bil ne glede na druga svojstva v verskem in političnem oziru še precej toleranten duhovnik, ki tudi ni rad videl, če so njegovi kapelani hujskali med ljudstvom. Mož je dobro poznal naše raz*-mere. Ko ga je nekoč visok cerkveni dostojanstvenik opozoril, da je Kranj v verskem oziru »premlačen* (bržkone, ker je bilo iz Kranja tako redko čuti o onih zopernih gonjah zoper namišljene »liberalce* in »brezverce), odgovoril mu je pokojni dekan: »Predobro poznam svoje Kranjce, štirideset let že službujem med njimi. Oni so zadovoljni z menoj, jaz pa ž njimi. Ako bo kdo za menoj ravnal drugače, bo naletel.* Res so poskušali različni LavrenčiČi, Mauringi in Birki tudi pri nas po znanem receptu »delati za vero» a meščanstvo samo jih je kmalu poučilo, da v Kranju ni prostora takim nedostojnim komedijam. Kakor večinoma po mestih, tako se je tudi kranjsko inteligentno meščanstvo — zlasti v zadnjem desetletju emancipiralo tistega pretiranega in večkrat naravnost, škodljivega duhovniškega nadzorstva ter varuštva v posvetnih zadevah. Smelo pa trdimo, da je naše meščanstvo ostalo navzlic temu bolj verno, kakor marsikje, kjer se še sedaj šopiri novodobna duhovniška nadutost. Kranjsko meščanstvo je po veliki večini naprednega mišljenja, in mesto je trdna postojanka narodno-napredne stranke.
Naravno, da so te naše razmere izvestnim ljubljanskim krogom trn v peti. Že škof Missia nas je hotel pred petimi leti strmoglaviti s Šušteršičevo kandidaturo. Dobil je primeren odgovor. Posebno od tedaj preže klerikalci na Kranj, in zlasti dr. Šušteršič nam je iz lahko umevnih razlogov ohranil posebno naklonjenost. Glede na vse to smo bili popolnoma prepričani, da nam ni pričakovati ničesar dobrega, in da bodo klerikalci uporabili ves svoj vpliv, da dobimo vHKranj za dekana moža, ki bo vihtel nad trmastimi »kranjskimi liberalčki* klerikalni bič in pripravljal deželnozborski kranjsko - školjeloški mandat dr. Šušteršiču ali — kuratu Koblarju.
Odkritosrčno priznamo, da smo bili z ozirom na te slutnje preprijetno iznenadeni, ko se nam je poročalo od verodostojne strani, da pride v Kranj za dekana kranjskogorski župnik Žlogar. On je vzoren ter miren duhovnik, plemenit rodoljub in večleten marljiv tajnik družbe sv. Cirila in Metoda. Odprtimi rokami bi bili sprejeli takega moža. Zdelo se nam je, da je škofa Jegliča razsvetlil sam sv. Duh (pa ne tisti, ki suflira dr. Šušteršiču na katoliških shodih! Opomba stavčeva.) No, prišli so dr. Šušteršič, Šiška ter Vencajz in zasejali ponoči ljuliko. Že imenovani kranjski dekan Žlogar se je moral ogniti — kuratuvKoblarju.
Anton Koblar je tedaj naš dekan. S tem je povedano vse. Koblar je politično skrajno kompromitirana oseba. Niti na um nam ne pride, da bi se na tem mestu pečali a politikom Koblarjem. Kdor se le količkaj bavi z žalostno slovensko politiko, vsak pozna čudno vlogo, katero igra
bivši naprednjak Koblar s svojim »Slovenskim Listom«. Z ozirom na vse navedeno hočemo le kon-štatirati, da pri imenovanju Koblar j a kranjskim dekanom škofa Bonaventuro niso vodili verski, temveč po njegovih svetovalcih vcepljeni mu politični nagibi. Da to dejstvo na verno meščanstvo ni napravilo najboljšega utiša, je povsem umevno. Ce bo vsled tega res vera pešala, to naj zagovarja škof Jeglič pred svojim Bogom. Klerikalni stranki ne moremo zameriti, če se je potrudila spraviti na uplivno mesto svojega strankarja. Ge je bilo posebno politično, da so si ; izbrali ravno Koblarja, pokaže bodočnost. Kuratu Koblarju pa — če ga ne ženiia razmerje do kranjskega meščanstva --že celo ne moremo šteti v zlo, ako se je potezal za kranjsko dekanijo. Župnišče kakor palača, krasna cerkev, gospodarska poslopja v najboljšem stanju, lepi travniki, njive in gozdi, malo opravka, po vrhu pa še obligacij za Črez 218.000 kron, i nu, moj Bog! — s trebuhom za kruhom!
Pa kakor smo že povedali, pričakovali srno duhovna-politika.in v toliko nas ni kar nič presenetilo Koblarjevo imenovanje. Pač pa je bila dolžnost merodajnih faktorjev ozirati se pri tem koraku na osobno razmerje, ki taktično obstoja med Koblarjem in kranjskim občinskim odborom, odnosno veliko večino kranjskega meščanstva.
Ko je kurat Koblar vsled odstopa pl. Globočnika na-stopiljeti 1897. kot državnozborski kandidat na podlagi programa narodne stranke, je dobil v Kranju vse glasove — razen treh duhovniških. Poteklo je le nekaj mesecev. Koblar se je prelevil in je kandidiral v državni zbor zoper kandidata narodno-napredne stranke. Dobil je pri nas prav malo glasov. To mu gotovo ni vzbudilo ljubezni do nas Kranjcev in gotovo ne povečalo j naših simpatij do njega. Ko je po dovršenih j občinskih volitvah leta 1898. stranka tukajšnjih nezado-voljnežev pričela ruvati zoper novoizvoljeni občinski odbor, odprl je kurat Koblar rade volje predale svojega »Slovenskega Lista* tem malkontentom, ki so nagrmadili v omenjenem časniku celo vrsto lažnivih in podlih dopisov zoper mestni zastop, župana, občinske odbornike in čislane kranjske meščane. Popolnem neopravičeno in samo z namenom, da bi se denunciralo, se je ob p re žalost nem dogodku, ko je zlobna roka umorila našo cesarico, očitala občinskemu odboru in županu nelojalnost. Ko je začel mestni zastop, oziroma vodovodni odsek z vso silo in vztrajnostjo delati za vodovod, ki bo preskrbljeval Kranju in petnajstim vasem izborno pitno vodo, uprizorila se je v »Slovenskem Listu» divja gonja zoper zastop, člane vodovodnega odseka in zoper načrt, za katerega se je zavzela v deželnem zboru z vso vnemo tudi katoliško-narodna stranka. Ti članki v «Slovenskem Listu* so povzročili toliko ogorčenja, toliko osebnega sovraštva in prepira, da se je socijalno življenje v Kranju popolnem zastrupilo. Sc^riv na tem je tudi kurat Koblar, ki je bil v \ mi dotiki s to nam nasprotno stranko, sokriv tembolj, ker je baje tudi sam pomagal kovati te dopise. In to ne morda iz prepričanja, temveč — bodimo odkritosrčni —, da bi se pomaščeval radi ponesrečene kandidature in z namenom, da bi si pridobil zaveznikov za prihodnje deželnozborske volitve. Zvezal seje katoliški duhovnik Koblar ne morda s kako katoliško ali krščansko-socijalno stranko, ampak s stranko, katere kolovodji cerkve nikdar znotraj ne vidijo, zvezal se je s to stranko zoper občinski odbor, kateremu stoji na čelu mož strogo katoliškega prepričanja.  Izrecno pa povdarjamo,
da tega nismo napisali v svrho, da bi morda koga denun-cirali ali komu predbacivali, da ne izpolnjuje verskih dolžnosti. To nam ne pride na um in nam tudi ne pristaja, ker bi se tisto lahko očitalo tudi marsikomu izmed nas. To dejstvo smo javno pribili le radi tega, da smo pojasnili, kak utis je napravilo Koblar-jevo imenovanje na verno meščanstvo s stališča javne morale.
Prišle so deželnozborske volitve. Opustimo lahko podrobnosti. Dotakniti pa se moramo »volilnih pogovorov«, katerih se je udeležil kurat Koblar, on, ki je zasnoval •Slovenski List» z namenom, da propagira spravo. On je bil prvi, ki jo je kršil, in ravno v naši volilni skupini! Vsakdo takrat navzočih se še spominja tistih hrupnih in odurnih prizorov. Kurat Koblar je na onem shodu s svojim čudnim obnašanjem in zabavljanjem naravnost razžaljcval in izzival navzoče kranjsko meščanstvo. To gotovo ni rodilo spoštovanja do takratnega kandidata in sedanjega dekana Koblarja. Toda dosti teh rekriminacij. Še to smo mu neradi povedali, a smatrali smo za svojo dolžnost, zabeležiti ta takta, iz katerih lahko povzame vsak objektivno sodeč človek, da je občinski odbor na čelu z županom in velika večina kranjskega meščanstva popolnem opravičena, ako smatra imenovanje Koblarja kranjskim dekanom naravnost kot izzivanje. Če so že hoteli poslati duhovnika-politika, prav. Ne bojimo se nikogar, tudi Koblarja ne, a po našem skromnem mnenju bi moralo biti tudi škofu v interesu vere ležeče na tern, da bi nam bil imenoval saj župnika, katerega bi lahko sprejeli — brez osebnih predsodkov, No, če pa hoče škof Bonaventura na ta način praktično izvajati vero ljubezni, nam mora biti tudi prav. Prave vere je res malo na svetu, če pa gineva vera, kakor jo umevajo novodobni osrečevalci, umijemo si mi roke.
Anton Koblar je naš dekan. On pozna nas, mi pa še bolje njega. Mi ostanemo, kakor smo bili, on pa naj postopa — kakor mu veleva vest. _
V Kranju, dne 7. kimavca.
Politični položaj se je minule dni poostril. Pogajanja ministrskega predsednika so se razbila, in zato trdijo listi, da bo pl. Korber podal ostavko celega ministrstva. Nekateri pa zopet menijo, da cesar ne bode sprejel Korberjeve ostavke, temveč da se državni zbor razpusti.
Belgijski kralj Leopold II. se hoče menda odpovedati kroni na ljubo princu Albertu.
Turški sultan Abdul Hamid II. je dne 31. m. m. obhajal petindvajsetletnico svojega vladanja.
Vojna na Kitajskem. Rusija hoče skleniti mir s Kitajci in utemeljuje ta svoj sklep s tem, da so zavezniki že dosegli, kar je bila njihova naloga. Poslaniki so rešeni, in v Pekinu vlada zopet mir. Vse vclevlasti so s tem predlogom zadovoljne, le Avstrija, Nemčija in Italija ne. Nemški cesar se je izjavil, da Nemci ne zapuste Pekina, ko bi tudi morali poslati tja vso nemško armado. — Okoli Tientsina je bilo zopet nekaj prask, pri katerih so Evropejci zmagali.
Dopisi.
Od nekod. Večkrat se mi vsiljuje v premišljevanje žalostna usoda slovenskega naroda in vselej me zaboli v dnu srca, ko začnem misliti, koliko naših sinov in hčera se je že izneverilo svoji prvotni slovenski narodnosti in so postali naši najljutejši sovražniki. Nekateri delajo to iz nezavednosti, drugi pa iz sebičnosti, da bi se lažje prikopali do kake državne službe. Ko so to dosegli,
ni jim še dovolj, da sami zasramujejo in ubijajo narod, iz katerega so izšli, temveč ga črnijo še pred našimi državnimi nasprotniki ter pomagajo tistim ga zatirati in nničevati, kakor da bi Slovenci ne bili več ljudje ustvarjeni po božji podobi in iz tistega testa, kakor so Nemci in Lahi. Morda te neznačajne in podle narodne odpadnike grize vest, da tako delajo, in bi toraj radi hitro zatrli slovenski narod, da bi potem več ne slišali njegovega zaničevanja! ? Mnogo bi se dalo očitati ljudem te vrste, a pustimo jih, ker niso vredni, da bi se obširnejše bavili ž njimi! Kadar pa se nam preveč približajo s svojo drznostjo, takrat pokažimo, da se jih ne bojimo in da se ne bodo nikoli izpolnile njih nesramne in sovražne želje, ki jih goje! Slovenci pa imamo v svojo veliko nesrečo razen teh še druge nevarnejše sovražnike in to so tisti ljudje, ki žive med nami, se hlinijo za navdušene narodnjake in blage prijatelje našega ljudstva, a v resnici mislijo in delajo le za svoje koristi. 2e vsak cigan ve, da se more nevednega kmeta najlažje oslepariti. Zato so tudi ti koristolovci začeli obdelovati svoje polje med nezavednim kmetskim prebivalstvom, in to jim dobro nese! Ni torej čudno, da je vstopil med te narodne delavce tudi učeni in pobožni ljubljanski doktor Šušteršič, ki se bolje čuti Nemca kakor Slovenca in mu je bilo že večkrat dokazano, da mu je blagor slovenskega naroda — le na jeziku! Ko so lani prišli bratje Gehi v Celje in so jih s Slovenci vred ondi začeli napadati in pobijati surovi Nemčurji, vsled česar je nastala med slovenskim in češkim narodom velika razburjenost, priskočil je razbojniškim celjskim barabam na pomoč neki Slovenec katoliške stranke iz Ljubljane z izdajalskim dopisom v nekem dunajskem nemškem časopisu. Takoj so začeli sumiti dr. Šušteršiča in očitali so mu, da je on pisec tistega izdajskega dopisa. Toda dr. Šušteršič je molčal! S tem mu je bil vtisnjen pečat izdajstva in tega gnjusnega madeža se on še ni opral! Zapomni si to slovenski kmetic, da boš vedel, koga poslušaš, ko ti bo govoril o svoji veliki skrbi za tvoj lepi mili slovenski jezik in za tvoje gospodarsko blagostanje. Kakršen je človek v eni zadevi, tak je tudi v drugi! Potem pa si tudi zapomni, da je ta človek prijatelj ljubljanskega škofa in nekak voditelj njegove vojske, pred katero sedaj nimaš nikoli miru in jo moraš po vrhu še vedno podpirati s svojim, z žuljevimi rokami pridobljenim denarjem. Kadar boš to vojsko, posebno pa njenega voditelja začel ceniti po vrednosti in se ti bo pred njim vzbujalo tako čustvo kakor rneni, ki mi vselej, kadar slišim njegovo ime, pride na misel nekdanji profesor, ki nam je večkrat deklamoval v šoli:
«Udri strela iz višine izdajalca domovine!*
takrat bode pomagano tudi tebi! Zato pa ne čakaj mirno in potrpežljivo, da bi se zmajale nebeške sile nad tvojimi brezvestnimi izkoriščevalci, ampak skušaj tudi sam odganjati od sebe te hinavske prijatelje in mnogo boš koristil s tem tudi drugim svojim tovarišem, kateri imajo za to samopomoč manj razuma in poguma!    Neveren Tomaž.
Iz Gorij. Gospod urednik, slabo ste me potolažili s svojim »pojasnilom« v predzadnji štev. »Gorenjca«. Morda me bodete krstili za sitneža, a vendar se mi zdi potrebno, da se še enkrat oglasim. Ako je take pisemske zavitke, kakršnega sem Vam zadnjič poslal z dopisom na ogled, rabila le neka tvrdka, zakaj pa ni tista imela na pismenih zavitkih — svojega imena ? ! Kaže, da je tvrdka razpošiljala ljubljanske srečke v imenu magistrata in ako ji ni ta preskrbel ali dal tistih pismenih zavitkov, je vendar vsejedno moral vedeti, kaj in kako je delala zanj!
No, tu Mevkuž ni nikak Inj knij, ker je na Gorenjskem blizu Bleda! Pa četudi v najbolj oddaljene kraje zastopstvo slovenske Ljubljane kuj pošlje, ni rastno za naš narod, ako o takih prilikah rabi slovenski jezik šele na drugem mestu! ljudje božji, le poglejte delovanje tržaškega magistrata, ki nore poznali drugega jezika, kakor italijanskega. Havnotnko dela tudi županstvo v Celju s svojo nemščino, in vse to se godi v mestih, kjer je deželni, oziroma okolič.uiski jezik slovenski! Ako toraj Slovenci nismo sposobni za samostojen naroden napredek, posnemajino vsaj svoje narodne sovražnike, če hočemo biti še Slovenci! Ta opomin pa naj bi tudi \zdramil slovenskega župana na bližnjem slovenskem Bledu, da bi dal odpraviti kričečo in blejske Slovence ponižujočo krivico, katero jim je naredila nemška pre-širnost in gospodoželjnosl s tem, da je dala napraviti na vseh ondotnih vaških tablah nemške napise na prvem mestu in pri lom ni prizanesla s svojim jerobstvom niti prebivalcem bolj oddaljene gorske vasice Kupljenik, kjer ni ne duha ne sluha 0 kakem Nemcu! Sedaj ni na Bledu več Janeza Mallnerja in tudi, ko bi še bil, bi se blejski Slovenci no smeli več kriviti v narodnem oziru! Sicer pa je dovolj žalostno, da se mora mlatiti taka stvar It v današnjih časih po časnikih. (Opomba ured-ništvn. Kakor že zadnjič rečeno, pojasnil nam je gospod župan Hribar, kdo je povzročil v tem oziru svoj čas nepravilnosti, tedaj mestni magistrat ljubljanski tega ni zakrivil, ampak omenjena nemška tvrdka, kateri je bila poverjena prednja efektnih srečk. — Kar se tiče zgodovine vaških tahel na Bledu, glede katerih smo se poučili od gotove strani, je dejstvo, da sedanji gospod župan stori svojo narodno dolžnost že povsod, kjer se nabijajo nove lake tablice, ali pa nadomeščajo obrabljene start I novimi, t. j. slovenski napis na prvem in nemški napis na drugem meslu. In prepričani smo, da bo gosp. župan blejski gotovo tudi zunoprej istotako postopal.)
Is Okolje Loke. Pri nas ustanovilo soje pred nedavnim časom z ne malim trudom kolesarsko društvo, toda gorečnost in briga zanj je kmalu izginila pri nekaterih. Srčnost in rodoljubje jim zraste čez noč kot goba po dežju, a izpuhti v malem času kot sopar. Pri kupici vinea prisegajo rodoljubje, a drugi dan pa že obža-Ijujejo obtytlbo. Tako je tudi z našim kolesarskim društvom. Bilo je začetkom lepo šte\ ilo članov, a sedaj zadnji čas odstopajo iz nejasnega vzroka zaporedoma. Ne vedo pa, da so se s tem sami pokazali narodnjake «flu de siecle». Ni čuda, da se potem nam Slovencem naši nasprotniki i/, zatišja sicer tudi že javno v obraz — rogajo, ker se nam gorečnost vzbudi le v početku kake narodne ideje; tedaj vedo že našo slabo stran ter nam prerokujejo padec že naprej. Tako se je zgodilo tudi pri tem društvu. Malo nas je še ostalo pri društvu, toda pokazali se vam bomo korenjake, ne pa kot vi, ki ste dejali figo v žep in stekli. Ne bodemo peli za vami žalostink, ker ste odstopili, niso nam rosilo solze lica, kajti poznali smo vas že preje in smo vedeli, kje je vaša požrtvovalnost in vztrajnost za narodne ideje. Hoteli ste društvo pokopati, da bi peli kot nekdaj Jeremija na razvalinah Jeruzalema, toda pokopali sto sami svojo narodnost, a odkrito vam povemo v obraz, da vas lahko pogrešamo, želeč vam obenem srečno pot.
Iz Stiske doline. Minulo nedeljo je bil v Selcih katoliški shod v šupi pri znanem, silno katoliškem možu «Ferlicarju». Govorila sta gg. Povše in dr. Krek, apovedala nista nič posebnega, kar bi zanimalo ljudi. Dasiravno je Cočov Krane»' poprej priredil že štiri shode, vendar je doslo na ta shod prav malo ljudi, tako da jih nisi mogel
našteli niti 200. Čudno je le, da na ta shod ni kdo ni bil vabljen od Sv. Tomaža, s Praprotnega in Luše. Mogoče da so gospodje že izprevideli, da so ti kraji zanje izgubljeni, ali pa imajo ondotne prebivalec za tako velike »liberalce*. Bogve, kako je. — Prav žal nam je, da ni prišel k nam tudi dr. Šušteršič, ker med našimi silno »katoliškimi« možmi I se je zelo agitiralo, da bo govoril sam posvetni kranjski I škof dr. Šušteršič, a v našo žalost ga ni bilo, saj bi si ga bili prav pošteno privoščili ter mu nekoliko pre-rešetali njegovo versko prepričanje; in njegovo sebično delovanje, dalje kako je kaj z najemnino od OvijaČeve hiše, pokazali bi mu bili tudi njegovega sv. duha v podobi kake vrane ali petelina. Mislimo, da mu ni dišalo priti v Selca. Gospod Povse si? je bil izrazil, da ni mislil, da je v lej dolini toliko »liberalcev«. Ko bi gospodje šele vedeli, koliko jih je. in to samostojnih, trdnih, značajnih posestnikov, katerih ne bo še tako kmalu veter skozi Sotesko pognali kakor nam je to želel na shodu dr. Krek. Cim hujši je pritisk od strani duhovščine in raznih sebičnih klerikalcev, tem hujši je odpor, in narodno-na-predna misel se elementarno hitro razširja po naši dolini. Torej na delo po vseh krajih Gorenjske; poučujmo našega kmeta z besedo in dejanjem, pokažimo mu kaj I hoče Šušteršičeva organizacija in kaj mi, pojdimo mu z j dobrim svetom naprej ter mu vsak po svoji moči pomagajmo. Povejmo našemu kmetu, da bode le z vztraj-j nim, naprednim delom in v racijonelnem obdelovanju zemlje, združenim s pametno varčnostjo in treznostjo prevladal razne ovire ter postal samostojen gospod na svoji zemlji. Pri tem pa glavo kvišku, zakaj nikar se ne bati, ker kmet naj ve, da on redi ,gospoda' in mu zida farovže in kaplanije, cerkve in pokopališča in da mu gospod ne bo nič dal, temveč bo le vzel, kar bo kmet prinesel.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Gospod Franc Novak, profesor na tukajšnji c. kr. Franc Jožefovi gimnaziji, je imenovan profesorjem na ljubljanski višji gimnaziji. — Gospod Iv. Bulovec ml. trgovec v Radovljici, je voljen kot za-j stopnik obrtnikov v odbor obrtne nadaljevalne šole v Radovljici.
Prešernova slavnost. Dan za dnevom se oglaša več društev, ki bodo prisostovala pri tem narodnem prazniku. Vse kaže, da se bo praznovala v Kranju stoletnica Prešernovega rojsiva na način, ki bo v čast »Narodni čitalnici«, mestu Kranju in celi Gorenjski. Vneti čestilec Prešernov, proč. g. monsignore Tomo Zupan, se je rade volje odzval povabilu, da bode bral na ta dan mašo. Slavnostni govor pri razkritju spominske plošče je prevzel mestni župan, cesarski svetnik blagorodni g. Karol Šavnik. Za bazar se delajo velike priprave. V prihodnji številki bomo objavili vsa društva, ki se bodo udeležila | slavnosti. — »Gorenjec« bo izšel prihodnjo soboto v slavnostni obliki s Prešernovo sliko.
V kateri hiši je umrl Prešeren? O popolnoma dognani stvari, da je Prešeren umrl v sedaj Roblekovi hiši št. 181, začeli so zadnje dni, ko se ob pripravljanju na stoletno slavnost mnogo govori po Kranju o Prešernu, nekateri nekam nezaupno dvomiti. Da preženemo ta neopravičeni dvom, naj povemo dokaze, s katerimi pripravljalni odbor za Prešernovo slavnost podpira go-renjo trditev. V mrtvaški knjigi, ki se hrani v kranjskem župnišču in katero je sedanji župnijski upravitelj č. g. Renier rade volje pokazal enemu članu odbora, stoji iz-
rečno pisano, da je H. febr. leta 184$. v hiši st. 181. umrl «Herr Franz Preshern, Doctor der Hechle und Landos-Ad vocal * sa «Bauchwassersucht» In da je s svetimi zakramenti previdcnega pesnika pokopal takratni dekan Dagarin sam Poleg tega nedvomnega dokaza pa se pripravljalni odbor naslanja ludi na štiri še Žive priče, ki so bile ob smili navzoče, odnosno so na mrtva-kern odru ležečega kropile in se na smrt pesnikov nalanko spominjajo. In vse te štiri pli Ce trdijo popolnoma odločno, da je Prešeren res umrl v imenovani hiši. Poznale so Prešerna nalanko, saj J6«bil dovolj znan pr; svojih poezijah, katere je bil sam izdal ravno za časa svojega bivanju v Kranju.
V graško tetiko («Tagespost») je poslal nekdo, ki ima ravno sedaj prav mnogo časa in ga bo - kakor pravijo v kratke m imel se več, daljši dopis iz Kranja, in takoj nato ludi članek zoper ljubljansko advokatursko komoro. Ko bi nas že prvi članek ne bil poučil, prepričal nas je drugi docela, da se je ta izborni poznavalec naših razmer hotel izkazati hvaležnim za različne usluge. Pavi se navidezno z imenovanjem novega kranjskega dekana, v resnici pa izrablja to lepo priliko v to, da opozarja širše kroge na grozno n« varnost, katera preti vesoljnemu neinšlvu in industrijskim podjetjem — od stiani kranjskega občinskega odbora. Piše namreč, da »slo-vensko-radikaino-narodna stranka našega mesta, ki se je že pred de!j časom polastila večine občinskega odbora, postopa I uprav nezaslišanim te; ori/.moiu sopar vse. kaljo nemško, zlasti pa zoper upeljavo industrijskih podjetij. In hudobni občinski odbor vodi ta boj zoper Ncm-štvo, industrijo in napredek — kakor poroča dopisnik — s tako vnemo, kakor bi je niti ne pričakovali od najhujših mračnjakov in zelotov! Kaj, ta ins je padal! In, da sploh ne pridemo k sapi, nam še pove, da je to grdo početje občinskega odbora dovedlo «Nenne» našega mesta do sklepa« da nam pri prihodnjih volitvah ne bodo več pomagali — — Grozno! Molimo k vsem bogovom, da ne pride ta glas upijočega do sinjega neba, ker sicer bo poslal bog Wotan žveplo ter ogenj na Kranj ter okolico — pa le do Druljevke. Pomilujemo potrpežljive bralce «TagespoäUne», katerim gre tak osat v tek. še bolj pa nesrečnega pisca, ki je zakrivil take oslarije. Kaj se hoče! «Man wird alt und dumm !» Upajmo, da je ta dopis njegova «labudova pesem ». Nismo hoteli omenjati teh bedastoč, a prezreti pa tudi ne smemo lepe prilike, ko napravimo lahko izvestni gospodi globok poklon k čedni druščini, med katero je zašla. Čestitamo!
«Slovencu» od srede se poroča iz Kranja : ,,Bomba « Slovenskega Naroda » zoper našega bodočega dekana in župnika je dosegla ravno nasproten namen, kakor se je nameravalo. Se tistih meščanov, ki se prištevajo « Narodovi* stranki je sram, da « Narod » na tak ostuden način napada neljube mu osebe." Uredništvo « Slovenca » je samo prepričano o neresničnosti in budalosti te notice in jo je zaradi tega potisnilo kolikor mogoče zadej med dnevne novice, da ne bode preveč v oči. Saj itak dobro vemo, da tudi gospodom okrog »Slovenca« večinoma ne ugaja Koblarjevo imenovanje. «Fovsarija» vlada pač povsod. Veseli nas pa, da tukajšnji Koblarjevi prijatelji obsojajo prej jim tako priljubljeni ostudni način napadanja neljubih oseb po listih. Morda se z imenovanjem g. Koblarja kranjskim dekanom tudi spremeni pisava « Slovenskega Lista», katerega dosedaj še ni prekosil noben slovenski časnik kar se tiče najostudnejšega in najsuro-vejšega načina napadanja neljubih osen.
Ustanovni shod kolesarskega društva Kranj vrši so danes zvečer ob poldevetih v gostilniških prostorih gospoda Franca Jezerska.
Požari. V nedeljo 2. t. m. ponoči zgorela so gospodarska poslopja g. Luke Šinida, graščaka v Komendi. Istočasno zgorel mu je tudi čisto nov mlalilni stroj. .Škode ima več tisoč kron. — V ponedeljek, dne 3. I. m. pogorelo je dvoje poslopij v Hotemažah. Škoda znaša okrog oOOO K. — Vto-rek je gorelo v Stražišču. Zgorel je pod Fr. Kunsteljna in hiša Marijane Rozmanove. Zažgal je čevljar Drinovc na Kunsleljnovein podu. Škoda znaša okrog 2400 K. Zločinca so še isti večer zaprli, in je menda zločin tudi že priznel. -— V sredo gorela je v Bobovku opekarna J. Za-breta.   Škoda iznaša kakih 1400 K.    - Pri požarih v
I  Hotemažah in Stražišču je bilo takoj na licu mesta tukajšnje gasilno društvo.  Pri  obeh požarih videla se je velika
I spretnost gadlcev. K požaru v Hotemažah došli sta tudi gasilni društvi iz Šenčurja in Preddvora.
Slovenska kolesarja gospoda profesor Peterlin in potovalni učitelj Gombač sta dospela v četrtek zdrava in čila zopet v domovino. Prevozila sta gornjo Italijo, južno Francosko, bivala sta delj časa v Parizu in sta ogledala Pariško razstavo. Vrnila sta se čez Nemško, Švico in Tirole. Bila sta ravno sedem tednov izven  doma. Pre-
i  vozila sta 8950 kilometrov.
Zdravstveno stanje v političnem okraju kranjskem je splošno ugodno, kaj.i razen ošpic, na katerih je bolnih .¡1) otrok v občinah Železniki, Selca,   Poljane, Javorje
|  in Sorica,  se nahaja na Jezerskem še troje, za oslov-
| skim kalijem bolnih otrok. — V Šenčurju je za škrla-tinko v zdravniški oskrbi deset otrok.
V Radovljici, kjer imajo 22 vodnjakov z izvrstnimi studenci in sedem načrtov za vodovod, zopet že delj
j  časa primanjkuje — vode! Ali ni to čudno! (Potolažite i  se! Vodo hranijo za zimo, da jo ne bode treba služkinjam |  pozimi od Save nositi po strmi cesti v mesto." Opomba stavca.)
Občinske volitve v Radovljici. Pišejo nam odon-ilod: Minuli ponedeljek so se pri nas v Radovljici vršile občinske volitve. Zmagala je — kakor je bilo že preje pričakovali,— klerikalna stranka. Narodna stranka je letos prvič tukaj posegla v volilno agitacijo, a to je zavedne Radovljičane navdalo s tolikim strahom, da so zbobnali I skupaj tudi volilce iz bližnjih vasi. V prejšnjih časih pa j je prišlo k volit vi komaj toliko volilrev, da so se med seboj drug drugega volili. Zoper kandidate narodne stranke so je agitiralo med drugim tudi z lažjo, da so ti pristaši radovljiške posojilnice in da hočejo Radovljica] ioni vzeti hranilnico. Volitve so bile tudi v drugih ozirih prav zanimive in poučne. Narodna stranka se jih ni udeležila. — Zaveden Radovljičan je trdil, da imajo v Radovljici c. kr. občinski zastop.
V Lescah je bil — kakor se nam poroča — v nedeljo okoli polnoči zaklan dvaindvajset let star Janez Primožič, doma iz Zagoric. Prepeljali so ga v domačo župnijo Bled ter ondi pokopali. Blejski župnik se je spočetka upiral temu, da bi mu zvonilo, češ, da ni bil pred smrtjo previden in da mu ni prinesel spovednega listka za velikonočno spoved. Res, lep božji namestnik je ta blejski župnik! Ali je nesrečnež vedel preje, da bo tako
! umrl? Ali ni mogel opraviti velikonočne spovedi tudi brez tistega listka? Ljudje pravijo, da jo je! In kaj pravi Kristus? «Ne sodite, da ne bodete sojeni!*
Na Breznici je vtorek dopoldne neki gostač dvakrat nevarno sunil z nožem hlapca, po domače Komana. Tako nesrečno deluje špirit med našim ljudstvom. To ne
j dela časti Slovencem in za lepo blejsko letovišče in romantično okolico je to žalostno priporočilo! Mnogo tujcev
i je takoj odšlo, ko so izvedeli o teb pobojih. Oj vzgoji-
| telji mladine in stariši, vzdramite se že enkrat!
Mica Kovačeva, piva nič pvačova. Pišejo nam: Doktor Šušteršič jo dal v svojem govoru v Ribnici katoliški stranki prav pošten migljaj s kolom. Pripovedoval je, da za ves svoj trud, ki ga imu, ne dobi ničesar, da ima celo veliko gmotno škodo, ker se »liberalci», «ki se največ pravdajo in goljufajo«, ogibajo njegove pisarne. Šušteršiču radi verujemo, kajti on kot dober in vnet katoličan se gotovo nikdar ne zlaže. Kako nespametan je bil tedaj odbor klerikalne posojilnice v Srednji vasi v Bohinju, ki si je naročil prepis pravil pri sicer ravno tako pobožnem in vernem ljubljanskem advokatu kakor je Šušteršič ter zanje plačal celih lf>8 kron. Nekateri trdijo, da se piše tisti advokat Šušteršič, a jaz tega ne verujem, ker on vedno govori resnico. Doktor Šušteršič naj pa hitro pošlje katoliški stranki svoje ekspenzare, kajti Mica Kovačeva je nepoboljšljiva.
Na Kranjskem sploh.
Pri porotnih obravnavah, ki so se pričele dne 5. t. m. v Ljubljani, je bil obsojen radi tatvine Anton Dolinar iz Tržiča na poldrugo leto težke ječe z mesečnim postom.
I. umetniška razstava, za katero je že sedaj veliko zanimanja, se otvori dne 16. t. ni. Več o tej razstavi prihodnjič. -
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu velikem srpanu 1900 je 146 strank vložilo K 44.688*81, 119 strank dvignilo K 30.800*85, 35 strankam se je izplačalo posojil K 52.274'—, denarni promet K 280.726-22.
0 premovanj u konj na Gorenjskem poročali bomo prih.
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju so v času od t. malega travna do vštetega 81, malega srpana leta 1900 izročili, oziroma doposlali p. n. gg., dame, uradi in družbe naslednje darove: [konec] Namesto venca na krsto pokojnemu gospodu dekanu Ant. Mežnarcu kot članu upravnega odbora in bivšemu večletnemu podpredsedniku mestne hranilnice kranjske so darovali gg.: V. Majdič 10 K, Ferd. Sajovic f> K, Fr. llolenz 5 K, Fet. Mayr 5 K, C. Pire 4 K, Ferd. Polak 2 K, Knrul Fuppo 10 K, Iv. Rakove 2 K, Fr. Sajovic 2 K, Karol Šavnik 10 K; dalje so iz tistega namena darovali še gg. in dame: K. Florjan 6 K, Marija Keršič 2 K, Franja Keršič 3 K, I. L. 1 K, Fr. Luznar l K, Marija Marenčič (> K, Anton Majdič 1 K, Mavr. Mayr 4 K, prof. Fr. Novak 2 K, prof. Peterlin 2 K, adj. Peterlin 2 K, K. Puppo 10 K, dr. Ed. Šavnik «5 K, dr. V. Štempihar 2 K, prof. A Štritofl K, Iv. Va-lenčič 1 K, nadz. And. Žumer 2 K.g.r. Jos. Hubad4 K, prof. dr.V. Korun 1 K, A. L. 3 K, dekan Iv. Lavrenčič 10 K, prof. I. Maselj 2 K, prof. dr. Perne 4 K, prof. dr. Hiedl 2 K, kaplan J. Škerjanc 3 K, kaplan 1. Štrukelj 4 K in nadzornik And. Žumer «v posebni spomin umrlemu dekanu* 10 K skupaj 149 K; za poravnano pravdo «x» 30 K, dr. Ed. Globočnik »zdravniški honorar« 3 K; Matevž Rebolj, župnik v Truškah, daroval namesto venca na grob dekana Ant. Mežnarca 10 K; iz tistega namena so darovali še vpok. župnik Al. Kummcr 4 K, M. K. 6 K, Tona Rajželj l K in Rotija Vranč 1 K, prof. kolegij za mesec mali srpan 10 K; župan Niko Lenček iz Škofje Loke 5 K; dekan Fr. Kumcr iz Stare Loke 14 K; »birmska botra« po gospodu; nadučitelju Luznarju 2 K; župnik Ant. Žlogar iz Kranjske gore 2 K; «en romar* 1 K; «Nekdo» 1 K; župnik Jan. Šufar iz Dupljan 4 K; žalujoči prijatelji ob prebritki izgubi Jan. Deisingerja, sodnega kan-celista v Škot j i Loki, namesto venca na krsto nabrala za «Dijaško kuhinjo v Kranju > gg. sodni svetnik Fr. Mikuš in učitelj Slavko Flis 42 K. — Odbor izreka vsem p. n. darovateljem in darovatcljicam svojo najsrčnejšo zahvalo in prosi slavno občinstvo še nadaljne naklonjenosti posebno v prihodnjem šolskem letu, v katerem se popolni kranjska gimnazija na 8 razredov s 5 vzporednicami.
Tedenski sejem v Kranju dne 3. t. m.
Prignalo se je 210 glav goveje živine, 8 telet, 54 prašičev, 27 4ovac, 35 kozlov. 50 kg stane: pšenice K 7*50, prosa K 7"—, ovsa K G*—, rži K G'75, ajde K 10*—, ječmenaK 7*—, fižola K 10—, krompirja K 3'—.
N*iiki'4wl*u sta 2 kamenitna stebra (bangerja) z l^CipiUUdj železnimi vratmi vred pri FRANOU 0R0BATHU v Kranju. 181-1
11.8UTTNBB, urar v Kranju
priporoča vseh vrst očal, naočnikov, dalnjogledov, barometrov, termometrov i. t. d. po najnižjih cenah.
Ceniki poštnine prosti. ' 180—1
.2 čevljarska pomočnika
zmožna šivanoga obrnjenega dela, se sprejmeta proti dobremu plačilu
lisi  pri Ivanu Čenčiču v Selcih.
Sklep. s
Po zahtevanju g. Janeza Šumija iz Kranja, zastopanega po g. dr. Prevcu, vršila se bo
dne n. septembra 1900 dopoldne ob 9. uri
pri podpisanem sodišču soba št 8
na zeiPa
vi. št. 159 Kranj, obstoječega iz hiše št. 101 in dvorišča v Kranju in cenjenega na 9186 K.
Najmanjši ponudek znaša cenilno vrednost po 9130 K in se pod to ne prodaja.
Dražbeni pogoji, glasom katerih je vložiti takoj pred dražbo 918 K kot vadij in polovico najvišjega ponudka tekom 8 dni po domiku, ostanek pa tekom 3 mesecev, ker sicer vadij zapade in se vrši nova dražba na troške uradnega skupitelja in listine, ki se tičejo nepremičnine, vpogledajo se med uradnimi urami pri podpisani sodniji v sobi št. 7.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem roku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same.
Ker ima dražba smoter razdelitve skupno-listnega zemljišča, ostanejo zastavne pravice eventuelno vknjiženih upnikov neizpremenjene.
C. kr. okrajna sodnija v Kranju odd. III.
dne 7. avgusta 1900.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju 0, Piecoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 161 a— 7
-m* tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dn6 27. novembra 1897 podelili naslov «Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
♦Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim (L Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piceoli, lekarnar «pri angelu* v Ljubljani, na Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škaUjah po 12 stekleničic za gld. P26 a. v., po 24 steklenic za gld.240, po 3ti za gld. 3-50, po 70 za gld. 6'50, po 110 za gld. 10-30. — Poštuino mora plačati p. n. naročnik.
BU
Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke:
KLOBUKE
najnovejfii facone priporoča po nizki ceni       57—26
J. S. BENEDIKT na Starem trga.
*************** ****** ******************^
5
S Trgovina z železnino i
F. Golob
LJUBLJANA Wolfove ulice št. 8 LJUBLJANA
^ priporoča svojo zalogo 99—20
5 raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske 5 posode, hišnega, poljskega in raznovrst-•R nega rokodelskega orodja, pozlačenih $ grobnih križe v in vsakovrstne železnino.
•K Cene nizke. — Postrežba točna.
B**********'**^***** ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
Šivalni stroji à|» in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa.
Ceniki  se  dopošljejo  na zahtevanje zastonj. 63—26
Pri nakupovanju
diiknenega in man ufak t urnega
blaga se opozarja na tvrdko 58—26
HUGO IIL
Špitalske ulice štev. 4
Velika zaloga suknenlh ostankov.
Najboljše vrste kolesa!
tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA
Monarch, Nauman, Peugeot
francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste
priporoča
60—26
tvrdka A. Putrich
V zalogi imam vedno 400—600 koles, katere prodajam po najnižjih cenah.
rt t-
3
C O) to
Pravo
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva   " 59—26
v zalogi Ivana Gorupa.
Telefon št. 90.
FILIP FAJDIGA
Zaloga in lastna izdelovalruca
sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko     61—26
zalogo sobne oprave
vsake vrste garnitur i. t. d.
Jamči se, da je v blagi i lastnega izdelka vedno suh les.
MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. —
V Kranju se dobivajo stoli pri g. i. Anzeljcu na glavnem trgu.
P
m
m
a
m m
i
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je
„pri avstrijskem cesarju"
v novozgrajeni hiši otvoril hfttel. 62—26 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe
za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo
pristna dolenjska, istrska in staje rs* a vina.
Za dobro postrežbo se jamči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. -
jo 1
o
!
Največja fovarniSka zaloga sukna
J. Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—25
suknenega blaga
jfigerndorfskih, hrnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstne"a
manufakturnega blaga
hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev.
Krojačem, ki stržijo mnogo blagn, posebno znižane cene.
Bogata zbirka vzorcev sukna se raz|K>šilja na zahtevanje.
9
s
4
t C TJ
-d
O <
71 O
»3 O
a.
IVAN KORDIK
trgovina z galanterijskim blagom I«jubljana, PreSernove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoma hvojo veliko zalogo na drobno in na debelo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
iz alpake in alpake-srebrn, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine):
1 tucat »lir, navadnih gld. 4-40, težkih gld. 5'50
1    .      »za kavo     „   %•*), .      , 2'60
I ,    nožev ali vilic   .   P—.
Jedna velika žlica za mleko gld. —'80, za juho gld. 2- — Noži in vilice z roženim, kottenitn ali trdo-lesenim ročajem i It parov navadnih od gld. 1*80 do gld. S'—
II ,    boljših      „    ,   3-50 ,    , 760
Svečniki iz alpake visoki 21 24 26'/, cm 84—24 gld. 2--   2-30 2-60
Domača trgovina.
Češnik & Milavec
Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice
se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške
po najnižji ceni. 86—24
Vzorci po pošti na razpolago.
R. LANG, LJubljana (Kolizej)
tovarn« za n-.odroco rta peresa ha I r h t o 1J n o opravo, zuloga
;ch';M v a,
priporoča vsako vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otrotjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa. kanape, divan) in sobno opravo 70—25 po najnižjih cenah. Cenika > aoo podobami pošlje
zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
G.Tonnies, Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
btroje za slamorezniee in žage.
81—25
Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela.
Stedtisfiaii'ia.
yx.vpoioca »vejo ve
82—25
•v»t v><\ v to »tto-fio »pa9njo<?<v dt(a.   &c«j«mam u»<v fiovistnci
4efa, &{<xt<\ i>v dviCfvafa tečna deta
(uvonoij HWl)i
dtfa 3« isotMijejo točno in. yo n\»h'yf\ cenan. — &unattja ivatočvCa točno.
74—25 izdelovalec
vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi.
Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča.
Lastna izdelovalnica: ljub/Jana, Opekarska cesta št. 9 (veliki itradon).
Adolf Hauptmann
S
tovarna
75-26
Si
Ji i\x $iic i a
j< v Ljubljani.
W llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
lJol.ro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna
„pri Tišlerju"
Kolodvorske ulice št. 26
gredoč. od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljnini, vse po jako nizki ceni.
Zabvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—18
Leopold Bluniaucr, posestnik in gostilničar.
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1.
Piva in najstarejša 73—26
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njib izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
na dunajski cesti v fyu&tjani   wm■ -a* ■ -**sr«-im»
■pti-potocev sfcivttenvu ovMHaUfk &vojo -p-ivo in naj-wiíjo »afccjo v>«--fv **t*t
núsi&nsh&aa in vit-hancaa bíaaa Kc/v i^-tac
r
na «?c6efo vn 5ro6no. Xivnanja natoci-Ca -točno. — (5*-n* nisfií.
72—26
W » a a.
p o<
h
< es
s* s
3 =T
so o
ta a'
2Í "a EL 3*
2 ' B <
ir es
i» S
HI &}
g   —.
m o. O ■
o
i- ET
h
> <
o
C
0)
H
i
N< > DO
>
30 j_
P-
3. "d o
o
T; ai
o" £L
? §
Qj —
Qj O«
ai
ai
kit
O
lQ
ai
c
g:
"al" ai
v taktični vífinojti in flanoooíti ima po ni&fii c«ni v«3no v safoai 108-19 CD CD
ijuditU c. -fit. ptiv.jt4.in» iífísnicí, ¡L¿.u6fjana, dtrnajana eota dt. 1^.
oí oí oí oí oí oí oí oí o: o: o: oí oír
o
Pri novi tovarni
J.Schumi &Comp., Ljubljana.
Največja zaloga 102—20 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila.
Vedno novosti v tukn|l In modnem blagu za dame.
MCene brez konkurence!!
BnT~ Najrazličnejši ostanki za polovico cene.
Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki.
Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU.
°To Zo To Zo To To Tj To To To To To T
KAROL FLORIAN
irgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnlc) in galanterijskega blaga.
Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—35
Gospodom učiteljem in prokupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
v Kranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,174.883 kron 42 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,556.408 kron 39 vinarjev. 35—31
Franc Dolenz v Kranju
in
Edvard Dolenz v Škof ji Loki
priporočata svojo bogato zalogo
cementa, špecerijskega blaga, špirita in delikates, pravega francoskega in tuzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, žganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev
po najnižjih cenah.
160—7
Krepak deček
15 let star, se sprejme takoj kot milarski vajenec.
Natančneji pogoji pri gospodu Ignaciju Focku, rudarju v Kranju. 145—10
fJ.BAH.tAIBICH:\< / j >. X
Sedlar J. BAN v Ljubljani
se priporoča častitemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih.
Zunanja naročila točno. — Cene nizke.
Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska brek-voza, dva broni in dve odprti kočiji. 105—19
Zmešane in strižene
kupuje po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej
Filip Well
velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu
(Unter-Kralowitz) na Češkem. 171—4
P. n. čitatelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo f adreso zbiralce las. — Na vsako vprašanje glede cene se Š I odgovarja.
MMa strinrct si n*
naplaviti si doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 51 i t r o v likerjev: Tropinovec, absint, pelinovec, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češnjevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, Ohartreuse, plzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Raz-prodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina
150-9 TRST, Via Belvedere št. 2;5.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca»
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska tiskarna v Kranju