LetO LXVI	PoStnlne plačana • gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 5, januarja 1938
Stev. 3 a	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno У6 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

Telefoni nredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun : Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za insernte, Sarajevo šiv. 7563, Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.Г97
(Jprava; kopitar-leva ulica štev. 6.
Romunija na razpotju
Med vsemi evropskimi narodi je romunski proslavljal brez dvoma najbolj razburljiv prehud iz starega v novo leto. Volitve dne 20. decembra so pokazale prepad, ki je nevarno zazijal lik ob cesti, po kateri se je razvijala romunska zgodovina. Nato so dogodki z bliskovito naglico brzeli mimo evropske pozor-nice, tako da si še danes nismo popolnoma na jasnem, kaj se prav za prav v Romuniji dogaja. Pri volitvah dne 20. decembra nobena od 66 strank, ki so se borile za glasovnice, ni dobila večinske moči in tudi tistih 40% glasov ne, ki jih radodarni romunski volivni zakon zahteva od stranke, preden ji poveri večinsko število mandatov v parlamentu. Nastopil je usoden položaj, ko je dežela prišla do razpotja in ko je morala poseči v razvoj avtoriteta vladarja, da razplete zamotanost, iz katere ni bilo nobenega pravega izhoda več. Toda dvoje so te volitve vendarle pokazale: da se politične stranke nahajajo v polnem razkroju in da je nacionalizem v vseh svojih odsevih močno narasel.
V Romuniji je dolga leta vladal režim dveh, na oblasti se menjajočih strank, liberalne stranke, ki jo je vodila dinastija bogatih Bratianov, ter konservativne stranke. Ko je po zaključku svetovne vojne Romunija narasla in si priključila ogromne pokrajine bivše ogrske Transilvanije, avstrijske Buko-vine in ruske Besarabije, je politično življenje sveže vzvalovilo po vsej deželi in odpodilo konservativno stranko, na mesto katere je stopila narodno - kmečka stranka pod vodstvom Mania iz nove, in učitelja Mihalakeja iz stare Romunije. Toda vlade, ki so druga drugo sledile, niso v vsej povojni dobi nič storile, da bi bile zajezile korupcijo, ki se je strahotno razpasla po vsej državni upravi, in ničesar, da bi odstranile poveljujočo vlogo, ki jo je tako na političnem kakor na gospodarskem polju v romunski državi igrala tujina. Nastajale so nove stranke in strančice, ki so lovile glasovnice preprostega poležel-skega volivca. Pri volitvah leta 1925 jih je bilo že 12, toda razkroj se je večal od leta v leto in pri zadnjih volitvah jih je nastopilo na volišču že 66. Nasprotno temu pa je romunsko ljudstvo kazalo čedalje manj zanimanja in tudi čedalje več nezaupanja do strankarskega trušča, ki je prihajal iz Bukarešte, ne da bi prinesel narodu kakršnihkoli olajšav. Udeležba pri volitvah je od volitev do volitev padala. Pri volitvah pred 12 leti je dosegla že nevarno nižino 77%, a pri zadnjih decembrskih volitvah je narod s ponižujočo udeležbo 66% pokazal, da potek obstoječega političnega življenja ne odobrava več. Kateri romunski politik bi si pri tako razrvanih razmerah upal trditi, da govori v imenu naroda? Nobeden. Priti je moralo do zastoja, ki se je dejansko zgodil v zadnjih dneh.
Toda medtem ko so na eni strani politične stranke podlegle notranjemu razkroju in so se ljudske množice potegnile s politične pozornice nazaj v nezaupljivo opazovanje, je romunski nacionalizem začel žeti obilno žetev. Pobudo za pohod romunskega nacionalizma je dala prisotnost 5 milijonov drugonarodnih državljanov v novi Romuniji, med katerimi so postali Zidje, ki so sedeli na poveljujočih mestih in so tvorili živo krvno vez tudi z inozemskimi kapitalisti in inozemskimi državniki, največji kamen spotike. Romunski nacionalizem je protlžidovskega izvora in je nastal že pred vojno, toda nove pogonske sile so mu prišle na pomoč, odkar sta fašizem in narodni socializem drugod po Evropi vsak na svojstven način nacionalizirala državno življenje. Prva, ki sta že leta 1910 začela zbirati nacionaliste, sta bila profesorja Cuza ;n .lorda na univerzi v Jassyju. L. 1919 je Jorga ustanovil svojo lastno stranko, Cuza pa je ostal sam s svojimi »krščanskimi nacionalisti«, ki so bili politično borbena organizacija, naperjena proti premoči židovstva. Šele leta 1935 se je Cuzi pridružil v Transilvaniji rojeni Goga s svojo »nacionalno agrar. stranko«, ki si je spletel velike zasluge za združitev Transilvanije k novi veliki Romuniji. Po treh letih skupnega delovanja — Cuza je leta 1910 izbral kljukasti križ za vnanje znamenje nacionalne stranke — sta se letos v decembru oba voditelja združeno predstavila volivcem s programom, ki bi moral vžgati, saj sta zahtevala, »naj postanejo Romuni v romunski državi vladajoči narod, vojska, pravosodje, državna uprava in vzgoja naroda pa naj pride izključno v roke Romunov«. Toda program le ni vžgal. Dobila sta samo 10% oddanih glasov. Narod še ni imel zaupanja. Poleg njiju dveh so se pojavile na volišču še druge nacionalne struje, ena pod vodstvom starega strankarja Vojevoda Vajda pod imenom »romunske fronte«, druga pod imenom »železne gardée, ki jo vodi 37-letni Corneliu Codreanu. Vajda Vojevod je odrezal slabo, toda železna garda, ki jo je objela mladina, je napravila mogočen skok in dosegla 66 poslaniških mest v novem parlamenti!.
Kaj naj stori spričo tega dejstva kralj Karel. ki ima odločati o usodi svoje vladavine? Med starimi, razrvanimi, razpršenimi strankami ni mogočo najti delovne vladne večine. ЛН naj izroči oh 1 ust železni gardi, o kateri ve, da ima za seboj mladino, a o kateri mu je tudi znano, da je navdahnjena z diktator-
Anglija bo imela
najbolje opremljeno vojsko
Vsak vojak v pehoti oborožen s strojnico,
majhni tanki, 40 cm topovi, ki streljajo 32 kilometrov daleč
London, 3. januarja. TG. Vojni minister H o r e ti e I i s h a je na novega leta dan dovolil daljši razgovor dopisniku »Dailv Heralda« in mu je pri tej priliki razložil oliorožitveni načrt angleške vlade. Dosedaj svetovna javnost še nikdar ni v tako določeni obliki slišala o namenih Velike britanije na polju svoje obrambe.
Vojni minister je med drugim dejal, da je izdelal načrt, na podlagi katerega bo vsa angleška armada temeljito preosnovana. Angleška suhozemska vojska predvsem je že in bo še dobila nekaj naprav, ki jo bodo v tehničnem oziru postavili nad najbolj opremljene armade na svetu. Pravkar so se končali poskusi z neko novo strojnico, ki jo bo odslej dobil sleherni angleški infnnterist, ki je lahka in strelja s 600 streli na minuto. V vsakem bataljonu bo najmanj 400 takšnih strojnic. Tudi topništvo bo opremljeno z najmodernejšimi to-
povi. Omembe vreden je nov top za o h r n m b o
gr o t i letalom. Izcil jevanje in usmerjevanje o pri tem iopu šlo elektromelianskim potom
brez vsakega ročnega posredovanja. Obrambna moč bodočih protiletalskih baterij angleške armade bo dosegla moč in uspešnost, kot je nima nobeno drugo orožje na svetu. Posebno pozornost polaga angleška vlada na motorizira-nje armade. Angleške tovarne izdelujejo pravkar tank zelo majhnega obsega, ki bo stavljen na razpolago pehotnim edinicam. Topništvo pa bo dobilo nove vrste tankov, ki bodo dovolili, da bo vojska odslovila iz službe 8000 konj. Vse vojne edinice bodo dobile posebne aparate, s katerimi bo mogoče že na razdaljo 20 milj zaznati za prihod letal in alarmirati obrambno topništvo.
Za obtast na morju
Minister je nadalje povedal, da se ministrstvo za vojno mornarico bavi z načrti za zgradbo ogromnih o k I o p n i c. Trenutno gradi Anglija 100 večjih vojnih ladij. Med njimi je več ladij tipa »Kralj Jurij V.«, ki ima 35.00« ton.
Podrobnosti bojev za Teruel
Nacionalistična poročila so že v petek popoldne javila osvoboditev mesta Teruela, ki ga popolnoma rdeči itak niso nikdar mogli zavzeti. Ob petih popoldne so v mesto vkorakale nacionalistične čete in razvile nacionalno špansko zastavo.
Iz Pariza sedaj javljajo podrobnosti o zo-pelni osvojitvi Teruela, ki so ga 18 dni oblegale rdeče čete. Pri tem so Francove čete pokazale neverjetno drznost in hrabrost, ker so morale neprestano odbijati ljute napade in se boriti pri 11. stopinjah mraza.
Zanimivo je, da so Francove čete tudi tokrat kakor doslej v vseh bojih državljanske vojne izvedle odločilen udarec s širokopoteznim obkolje-valnim manevrom. Na desnem krilu prodirajočih belih čet je poveljeval znameniti general Aranda. Središče in levo krilo pa je stalo pod poveljstvom generala Mujica. Toda ta del je le bolj markiral napad, medtem ko je general Aranda z veliko silo od severnozapadne strani izvedel obkolitev Teruela, obenem pa je od jugozapada prodirala močna kolona pod poveljstvom generala Valere. Spočetka je šlo zelo počasi. Težko topništvo nacionalistov je moralo meter za metrom sovražnega ozemlja s silnim obstreljevanjem popolnoma razbiti, da je bilo mogoče napredovanje. Sele ko so daljnostrelni topovi mogli vzeti pod ogenj cesto

skimi načeli, da je vročekrvna in zunanjepolitično usmerjena vse preveč k Nemčiji in Italiji? Izbrati je moral srednjo pot. Zato je poveril vlado Oktavijanu Gogi, čistemu romunskemu nacionalistu in slavnemu pesniku, toda zmernemu in v presoji položaja modremu državniku, v dobri veri, da bo znal zajeti v jadra svojega nacionalnega programa tudi druge nacionalistične struje, za katere se navdušuje romunska mladina, od katere se kralj Karel očividno- noče ločiti. Tako je nastala vlada Oktavijana Goge kot zadnji poskus, da se romunski nacionalistični val ujame v močne, a modre roke krmilarja, za katerega mora biti navdušen vsak patriotični Romun, a ki države ne bo strmoglavil v nepopravljive pustolovščine, ampak bo romunskemu nacionalizmu dal sicer močna in trajna zadoščenja, toda ne po zgledu jeklenih pesti fašizma ali narodnega socializma.
O nadaljnjem razvoju položaja v Romuniji ni mogoče reči nobene besede. Zelo verjetno je, da bo sedanji parlament rnzpuščen, da bodo razpisane nove volitve, toda med tem časom bo nova vlada izvedla nekaj notranjih in zunanjepolitičnih ukrepov, ki so nujni in si tudi prvi pogoj za to, da ho pri prihodnjih volitvah romunsko ljudstvo vladi dalo svoje glasove in da ji bo izrekla zaupanje ludi romunska mladina.
iz Teruela proti Cuenci in s tem zapreti dovoz novih sil, je šlo hitreje naprej. Prvi dan bojev je divjal hud snežni vihar, ki je onemogočil delovanje letalstva. Drugi dan pa ee je nebo zjasnilo in tedaj so nacionalisti poslali v boj ogromne množine najtežjih bombnikov. Po francoskih poročilih jc nad 100 tri motornih letal cele ure obmetavalo rdeče z razstrelivom in vsa dovozna pota proti Teruelu. Na starega leta dan, v zgodnjih popoldanskih urah so Francove čete prešle v naskok z bajoneti in po ljutih bojih zavzele vse višine, ki na zapadu in jugu gospodujejo nad mestom. Napadajoče čete je takoj sledila artilje-rija, ki je pričela z velike bližine obstreljevati rdeče čete, ki so se vgnezdile v mestu. V tem trenutku je bil položaj za rdeče čete izgubljen, zlasti ker so pričele prodirati tudi bele čete s severa in juga. V paničnem begu so moTale pustiti v rokah zmagovalcev mnogo ujetnikov in velike množine topništva, tankov, strojnic in drugega vojnega materiala. Ujet je bil tudi general Fallo z vsem štabom in več sovjetskih polkovnih poveljnikov. Izgube mednarodnih brigad, ki so se divje borile, so izredno velike. Sedaj se je do-znalo, da so rdeči na tem odseku osredotočili nad 80.000 mož. Po francoskih vesteh znašajo niihove izgube nad 20.000 mrtvih in ranjenih, nad 5000 pa je bilo ujetih. V teku boja je bilo sestreljenih 20 rdečih letal, zaplenjenih 125 strojnic, 200 težkih avtomobilov in 40 sovjetskih tankov. Po portugalskih vesteh pa znašajo izgube Francovih čet okrog 8000 mrtvih in ranjenih.
Francova zmaga pri Teruelu je po pariških vesteh silno porazno delovala na rdeče čete, ki pričenjajo sumiti svoje vodstvo, da tudi tedaj, kadar so rdeče čete v premoči, ni kos svoji nalogi. Zanimivo je, da je rdeča vlada z Negrinom na čelu hotela novo leto praznovati v osvojenem Teruelu. S posebnim vlakom se je rdeča gospoda iz Barcelone že pripeljala do predora pri Escadonu. Toda tu so jo doletele porazne vesti iz bojišča, nakar se je vlak zopet hitro obrnil proti Barceloni.
Zmaga pri Teruelu je za generala Franca silno velikega pomena. Za uspeh se mora poleg svojim četam zahvaliti izvrstnemu letalstvu in top-
Toda angleška admiraliteta bo šla še višje. Že v tem ali najkrajše v prihodnjem mesecu bodo začeli graditi oklopnico v izmeri 46.000 ton. to
Ia zaradi tega, ker je dobila točne vesti, da tudi aponska gradi takšne oklopnice, ki bi bile oborožene s 40 cm topovi. Anglija bo zn svoje ladje storila isto. samo s to razliko, da bodo angleški topovi nosili dalje in sicer okroglo 32 kilometrov. Ker so takšni topovi za evropske vode neuporabni, ker vidnost nikoli ni tako obsežna, je gotovo, da so nove ogromne oklopnice _ s svojimi velikanskimi topovi namenjene za Tiho morje, torej proti Japonski, kjer je vidnost mnogo daljša.
,.Mirovni predlog"
Po Londonu se je tudi razširila vest, tla pripravlja Anglija poseben »mirovni predlog*, da uredi vsaj spore v Evropi, da bi imela prostejše roke drugod po svetu. Angleški mirovni načrt obsega baje pet točk. Te so:
1.	gospodarski spora/um med vsemi evropskimi državami po načelih predloga, ki ga je izdelal bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland:
2.	ustanovitev evropskega političnega vodstva (direktorija), ki naj bi ga tvorile štiri velesile: Anglija, Francija, Nemčija in Italija:
3.	iz versnjskegn miru morajo izginiti vsi politični členi. Zveza narodov pa se mora temeljito preosnovati:
4.	sestanek kolonialne konference zn proučevanje nemških kolonialnih zahtev;
5.	omejitev oboroževanja v razdobju 5 let.
Na Japonskem pozorni . . .
Tokio, 4. јап. AA. (Štefani) List <Asahi prinaša uvodnik o pomorski moči Italije, Japonske in Nemčije in pravi, da je tako povečanje britanskega pomorskega oboroževanja povzročilo hudo tekmovanje med velesilami. Velika Britanija, pravi član-kar. naj ve. da ključ za ohranitev miru ni v tekmovanju za oboroževanje, temveč v odkritem dognanju položaja posameznih držav.
ništvu, e katerim po vsem videzu v velikih množinah razpolaga. Po teh bojih ie iniciativa zopet prešla v Francove roke. Ako ne bodo vremenske neprilike prevelike, ni izključeno, da «e bodo boji nadaljevali s ciljem prodreti iz gorskega višavja proti morju, oziroma proti Valenciji. Zaenkrat javljajo obojestranska poročila o velikih snežnih viharjih in hudem mrazu. Višine, ki obdajajo Teruel, presegajo namreč mestoma nad 2000 m.
Skof iz Teruela kljub poziv.om vojaških oblasti, ki so vedele, da se pripravlja rdeča ofenziva, ni hotel zapustiti mesta. Kljub silnim bojem in obstreljevanju z obeh strani je vztrajal pri svoji katedrali in tolažil ranjence.
Francoski konzul aretiran
Nacionalistične vojaške oblasti v Španiji eo snoči iz popolnoma neznanih razlogov aretirale francoskega konzula v Irunu Ducorota in tri trgovinske agente, ki so mu bili prideljeni. Vse so takoj prepeljali v zapor. Vest o tej aretaciji jc napravila v mestu senzacijo. O razlogih te aretacije krožijo najrazličnejši glasovi. Eni eo celo mnenja, da gre za represalijo zaradi bivšega vojaškega poveljnika Iruna, poveljnika Tronhosa, ki je že delj časa zaprt v francoskih zaporih.
Goga se predstavlja tujim viadam
Pariz, 4. januarja. AA. Havas: Romunski ministrski predsednik Goga je poslal predsedniku Chautempsu brzojavko, v kateri mu zagotavlja ob prevzemu oblasti, da bo stopal po poti tradicionalne politike prijateljstva med Francijo in Romunijo. Chautemps je odgovoril v eličnem smislu z željo, naj obe vladi še naprej delata za mir.
Praga, 4. januarja. AA. (ČTK) Dr. Hodža je dobil od Oktavijana Goge tole brzojavko:
»V trenutku, ko mi ie romunski kralj naložil, da eestavim novo vlado, prosim vašo ekscelenco, da mi dovoli, da ji izrečem kot prvi svetovalec krone ponovno eimpatije in prijateljstvo, ki nas druži že tako dolgo. Niti za trenutek ni iz mojih misli izginil spomin na skupne boje za triumf svobode in pravicc, katerih odmev me je zmerom navdajal pri vse mmojem delovanju in pri izpopolnjevanju prijateljskih zvez med našima narodoma.« Oktavijan Goga, predsednik vlade.
Dr. Hodža je odgovoril s tole brzojavko: »Zahvaljujem se za vaše izraze prijateljstva, in sem srečen, da vam morem poslati svoje najlepše želje za erečo vaše ekscelence na čelu vlade prijateljske kraljevine Romunije. Iskreno pozdravljamo prizadevanje vaš ekscelence za utrditev prijateljskih zvez med našima prijateljskima državama. Skupna zgodovina in skupni interesi naših obeh držav in Jugoslavije so neporušljivi prispevki za stalnost naše skupnosti in naših pogodb. Z živim zadovoljstvom se spominjam našega dolgega prijateljstva že od samega začetka našeg politič-neg delovanja, ki je ustvarilo najlepšo tradicijo solidarnosti pri prizadevanju, ki mu je namen zagotovitev najboliše oblike prave politične svobode naših narodov in poroštva za njihovo bodočnost.«
Predsednik jioljske vlade Sladkovski in predsednik romunske vlade Goga «ta izmenjala prisrčni brzojavki, v kateri poudarjata tradicionalno prijateljstvo med Poljsko in Romunijo
Goga bo šel v Berlin
Diplomatski dopisnik »Daily Telegraphn (London) poroča, da bo romunski ministrski predsednik Goga odpotoval v Berlin konec meseca januarja. V diplomatskih krogih govorijo, da bo prispel v Bukarešto v kratkem tudi von Ribbcntrop, ki bo sprejet v avdienci pri kralju Karolu.
Romunskih Judov se brawjo
Dunaj, 4. jan. Kakor Bolgarija, tako sta tudi Madžarska in Avstrija zaprli svoje meje pred romunskimi Judi, kj jih je pričela izganjati nova vlada.
Nekateri češki listi so pisali o prihodu velikega števila židovskih beguncev i/ Romunije Agenci ja ČTK (Praga) zavrača te glasove in izjavlja po informacijah iz pristojnih krogov, da je vlada ukrenila vse potrebno zn varstvo nn-cionnlncga delovnega trga.
Novi židovski listi ustavb'eni
Bukarešta. 4 januarja, e. »Universul« piše. lia je vlada sklenila ustaviti v. Ilesarabiji vei listov, ki pišejo v ruščini Za naprej bo \ladu dovolila I tednik v ruskem je/.iku.
Vlada jc ukinila še tri židovske liste, namreč »Liimeo», »Puteo« in »Ziuoi
Zagrebška vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme.
Dunajska vremenska napoved: Mraz bo še trajal. Prehodno nekoliko milejše, zopet sneg.
Zemunska vremenska napoved: Postopno popuščanje mraza. V vsej državi bo prevladovala oblačnost tu pa tam. Cez noč bo Se pritiskal hud mraz.
Roosevelt o zunanji politiki USA t
,Če ni demokracije,
je mir v nevarnosti"
9Г
Washington, 4. januarja. ДЛ (llavas.) Govoreč o zunanji |xiliiiki je Roosevelt rekel med drugim tudi tole:
Dasi naša državu želi mir, so v ostalih delili sveta države ki s svojim političnim delom pripravljajo posledice, ki bodo luliko usodne za njihove sosede in za nas Vendar pa lahko rečem da naša država uživa mir. Mi bomo tudi ostali mirni kljub izzivanju, ki bi v drugih okoliščinah sotovo povzročilo vojno. Ameriški narod in vlada sta dokazala svojo zmernost in sta tudi pokazala, do se cilji miru lahko dosežejo tudi s civiliziranimi sredstvi. To svoje stališče bomo ohranili v celoti v duhu suverenosti 110 milijonov prebivalcev in to tako. da ne bo prišla naša suverenost niti v nevarnost in da tudi njen vpliv ne bo zmanjšan.
V naši tradiciji je, da živimo v miru z vsemi narodi To dokazuje tudi dejstvo, da smo bili med prvimi, ki so zagovarjali miroljubne metode in predlagali pogajanja za pomirjenje v mednarodnih sporih. Zahtevali smo zmanjšanje oboroževanja v svetu mednarodne napetosti in neredov in kjer je civilizacija v zmeraj večji nevarnosti Mi smo sklenili spoštovati pravice drugih, zahtevamo pa od drugih, da spoštujejo naše pravice. Zato moramo biti tako pripravljeni, da lahko branimo spoštovanje besed in duha podpisanih pogodb. Mi bomo spoštovali svoje obveznosti, moramo pa biti prepričani, da bodo tako postopali tudi drug». Pomanjkanje spoštovanja obvez in pogodb sloni vsekakor na tendenci, ki se oddaljuje od reprezentativne oblike oblasti.
Zaradi raznih mednarodnih sporazumov je mir v svetu v boljših in varnejših rokah, če ga ščitijo reprezentativne demokratske vlade. Z drugimi besedami se lahko reče, da je mir v nevarnosti tam, kjer se zametu je demokracija.
Omenil sein pojem »osebne tendence«, ker še zmeraj verujem, da se bo civilizirani človek v bodoče bolj potrudil, da dejansko sodeluje pri delu svoje vlade. Naš ameriški narod je prepričan. da bo demokracija nazadnje ostala na površini in da bo demokracija zavladala pri vseh narodih. Bodoči mir človeštva sloni na tem upanju!	.
Ameriški politični krogi so sprejeli zelo simpatično Rooseveltovo poslanico To dokazuje, da hočeta vlada in ves narod z vsemi sredstvi rešiti mir. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da Roosevelt o zunanji politiki nI mogel govoriti podrobneje pred senatom, ker ima ta v tem ozi-ru le omejene pravice. Posebno ni mogel govoriti o zvezah med demokratičnimi državami in pa z državami z drugačnimi režimi. Vendar pa moramo opozoriti na tisti del govora, ko je rekel, da bo demokracija preživela druge režime. Sicer pa je ameriški narod proti vsaki vojni zvezi in proti vsaki javni gesti, ki bi se lahko razlagala kot kako politično sodelovanje z drugimi režimi.
Rezek odmev v Berlinu
Nemški listi že komentirajo govor Roosevelta. »Berliner Tageblat.tr piše, da je Roosevelt tokrat
eaiuo çonovil misli, ki jih je v raznih oblikah povedal že poprej. Tiste, ki so po govoru v Chicagu toliko pričakovali, je moral ravno ta govor s svojimi istimi pojmi nekoliko razočarati, Preprosta delitev sveta med pravične in grešnike se še nadaljuje. Kakor se niso mogli razrešiti vsi problemi USA z metodami 18. stoletja, tako se sedanje težave ne bodo niogle odstraniti z razdelitvijo iz leta 1019. ko so bili narodi razdeljeni med pravične in grešnike.
V Parizu računalo na novo
Eo Ulično o s: Washington — ondon — Pariz
Tudi pariški tisk obširno komentira govor predsednika Združenih držav Roosevelta, ki ga je imel v zvezi z izjavo japonskega zunanjega ministra, ki je napovedal osvoboditev Azije in vojno proti neleinu pleinonti. Roosevelt vsekakor misb na Daljni vzhod, ko želi ameriški narod |>ridobiti za oborožitev, ki ima poleg državne obrambe še prednost, da bo poživila ameriško gostMHlarstvo, Morda bo Rooseveltov govor izhodišče za ustanovitev osišča VVashington-l.o«-don-Pariz, ki naj bi bij protiutež osišpu Rim-Borlin-Tokio Diktature so dobro razumele, du se bodo za primer, če se bodo spustile v pustolovščino, znašle pred Združenimi državami, kakor so so znašle pred njimi centralne oblasti v svetovni vojni, Vse kaže, da je Roosevelt stopil
Iz dosedanje rezerve In odkrito izrekel svoje mnenje o avtoritativnih državah, ker upa, da bodo režimi v teh državuli kmalu padli, da se končno zopet upostavi demokracija Pričakovati
ie, du bo prišlo do reakcije. Takšna reakcija naj bi prišla najprej do izraza z obiskom državnega kanclerju Hitlerja v Rimu. kjer Ijostu Mussolini
in Hitler odgovorila predsedniku Združenih držav Rooseveltu, V Puri/.u je zavlada! velik opti-mi/i'iu zaradi Hoosevpltove spomenice,, ki je prišla po težkih udarcih, katere je v zadnjem času doživela demokracija.
V Italiu : Z i vi jen'e gre drug o pol
V zvezi s jjoslunico predsednika Roosevelta kongresu piše Giornale d'Italia, da bi Roosevelt želel vrnitev v okrilje demokracije tudi pri tistih državah, ki so izj>od tega okrilja že odšle. Gre /.u puhlo iluzijo, piše list. kajti revolucija zgodovine gre po drugih potili. Najnovejši zgledi notranjepolitične preobrazbe v nekaterih evropskih državah in v deželah latinske Amerike, to jasno dokazujejo. Svet beži od demokracij prav zato, ker ne morejo uresničiti načel miril in pravice, s katerimi se same najraje hvalijo.
Odobravanie v Angliji
Londonski jutranji listi obširno komentirajo Rooseveltovo poslanico. »Tlitiecs« pravi v zvezi z Rooseveltovo trditvijo, da je svetovni mir najzanesljivejši v rokah demokracij, da Hooeevelt te teorije ni bolj razvil kakor že v Chicagu. Ugotoviti se more nov odstop od prejšnjega osamljenostnega stališča predsednika Roosevelta nasproti mednarodnim zadevam, Roosevelta imenujejo najbolj preizkušenega In najmočnejšega horca za demokracijo na vsem svotu. Toda vprašanje je, ali bo lîoosovelt mogel prevzeti moralno vodstvo sveta; to je odvisno od tega, koliko zaupanja bo doživel pri svojem prebivalstvu.
Nova pravita Glavne zadružne zveze sprejeta
Belgrad. 4. januarja, m. Snoči In danes do-!>oldne je širši glavni odbor Glavne zadružne zveze imel sejo, na kateri je pretresal in sprejel spremenjena pravila Glavne zadružne zveze. Ob 12 je občili zbor nadaljeval svoje delo. Občnemu zboru je prisosotvovalo tudi šest zastopnikov nabavljal-nih zadrug državnih uslužbencev, ki so se takoj v začetku prijavili k besedi in izpodbijali zakonitost današnjega občnega zbora glavne zadružne zveze. Zastopniki nabavljalnih zadrug, ki so sodelovali tudi na občnem zboru nasprotnega zadružništva dne 3. decembra lanskega leta, so s svojimi današnjimi izvajanji hoteli sabotirati delo občnega zbora. — Nekateri govorniki so očitali Glavni zadružni zvezi tudi nekake subvencije, nakar pa jih je predsedujoči minister inž. Voja Djordjevič z veheinentnim govorom zavrnil. Za tem so se vrstili številni govorniki zastopnikov svobodnega zadružništva, ki so s svojimi izvajanji pobijali trditve zastopnikov zadružnih organizacij državnih uslužbencev in dokazovali, da glavna zadružna zveza še obstoja in bo samo prilagodila svoja pravila določbam zadružnega zakona, ki je bil izdan na zahtevo in s popolnim so-
Enodušna sodba Ljubljane:
Tako krasno že dolgo ni pela nobena v Ljubljani! Tako lepega filma že kmalu nismo videli! Nihče ne sme izostali; vsak mora videti in slišali
GRACE MOORE POJ LE MENI!
primadona Metropolitan opere filmu, ki prekaša celo »ROSE MARIE« in vse iilme divnega romantičnega čara!
ob 16, 19.15 in 21.15 Telefon 22-21	KINO UNION
Nova politična smer v Egiptu
Politična kriza v Egiptu, ki se je že dolgo čutila, se je v zadnjih dneh na novo zaostrila zaradi tega, ker je mladi kralj Faruk vzel predsedstvo Nahas paši in poveril sestavo nove vlade voditelju liberalne stranke Mohamed Mahmud paši. Verjetno bo tudi parlament, v katerem ima večino odstavljeni Nahas paša kot šef nacionalistične (Vafdistične stranke) v kratkem razpuščen.
Sedanja kriza egipčanske politike ima bližnje in daljne vzroke. Daljni vzrok je že precej staro nasprotje med krono in vlado. Egipčansko časopisje poroča, da je imel že pokojni kralj Fuad težave z vafdisti in njihovim neugnanim nacionalističnim gibanjem, o katerem si krona ni mogla biti na jasnem, kake oblike bi hotelo še zavzeti. Neposredni vzrok pa se je pokazal ob proglasitvi polnoletnosti mladega kralja Faruka, ki je bil s posebnim zakonom z 18 leti dne 29. julija preteklega leta proglašen za polnoletnega. Faruk uživa velike simpatije v muslimanskem svetu, ki sedaj, ko je bila Turčija laicizirana in ko je bil odpravljen turški kalifat upapolno gleda na Egipt, l<i ga smatra za srediSče panielamskega in pan-arabskega gibanja. Mladi kralj Faruk da mnogo na te simpatije. Zlasti pa. nanje polaga važnost minister dvora Ali Maher paša. Ta gospod ima brata Ahmer Maher pašo, ki zavzema v nacionalističnem, torej vafdističnem gibanju zelo važno mesto in katerega bi njegov brat, ki je minister dvora, hotel če mogoče napraviti za predsednika vatdi-etične stranke. Pri tem svojem stremljenju pa je seveda zadel ob Nahas pašo, in tako se je med obema razvilo nasprotje, v katero je bila potegnjena tudi krona.
Značilno ie, da je bil Ali Maher pasa postavljen od mladega kralja Faruka za ministra dvora proti izrecni volji predsednika vlade Nahas paše. Dalje ie mladi kralj pod vplivom svojega ministra dvora imenoval več senatoriev iz vrst parlamentarne opozicije, seveda tudi proti volji bivšega predsednika vlade. To je med vafdisti vzbudilo mnoio neievolje.
Nahas paša si ie kot voditeli nacionalističnega Šibama po zgledu evropskih fašizmov ustvaril iako močno napol vojaško milico, takozvanih modrih eraic. Te modre srajce so postale tako številne, borbene in močno organizirane, da se ie dvor pričel bati, da bo Nahas paša nekega dne lahko diktiral svojo voljo — oort na modre sraice: — tako armadi kakor kroni. In ta skrb ie pr. mladem kralju rodila veliko nezaupanie do N-has paše in njegovega nacionalističnega gibanja. Kraliev sum ie podkrepil Nahas paša še v parlamentu e tem. da ie predložil zakon, s katerim bi krabu postalo nemodoče imenovati drugega ministrskega predsednika kakor onega, ki bi imel večino v parlamentu. In ker imaio vafdieti velikansko večino, bi no lem zakonu imeli tudi trajno predsedstvo vlade. Za primer, da bi pa kljub temu kdo prevzel pred-
sedstvo, ki ne bi razpolagal z večino v parlamentu bi pa višje državno sodišče imelo nalogo in dolžnost, da ga pokliče na odgovor. Prav tako bi pred sodiščem moral odgovarjati predsednik vlade, ki ne bi razpisal parlamentarnih volitev v roku, ki je določen po ustavi. S temi zakoni je Nahas paša hotel mlademu kralju vzeti možnost, da bi vladal proti parlamentu s predsednikom, ki ne bi razpolagal z zadostno večino.
Sedanja kriza je torej nastala zaradi dvojnih ekrbi. Zaradi skrbi krone, da ne bi zapadla pre-vlasti nacionalistične stranke oziroma Nahas paše, ki je zelo popularen mož v Egiptu, ker je bil on tisti, ki jc Egiptu izvojeval politično svobodo — in na drugi strani zaradi skrbi vlade, ki ne bi hotela, da bi kralj pod vplivom svoje okoliee imenoval vlako, ki bi bila proti vafdietom. Krona ni hotela modrih srajc, modre erajce pa so se bale vlade, ki bi hotela vladati proti parlamentu.
Zanimivo pa je, da imajo tudi liberalci svoje miličnike in sicer zelene srajce ,ki v narodu zaenkrat nimajo mnogo pristašev pač pa precej med vseučiliškimi dijaki muslimanske univerze. Modre srajce pa imajo večino med dijaštvom na narodnih egiptovskih univerzah.
K temu notranjim nasprotjem pa se pridružuje tudi nasprotje v zunanji politiki. Nahas paša ni bil prijatelj Angležev. Njegovi narodni politični cilji so šli še dalje in se tudi ni zadovoljil s tem, da je po novi ustavi Egipt dobil to vlado z Angleži nad Sudanom. V dobi italijanske zasedbe Abesi-nije se je z vsemi simpatijami postavil na stran Italijanov. Italijanska politika v Prednji Aziji je imela v njem dobrega zaveznika. Drugi Egipčani pa so bili mnenja, da hi pri sedanji napetosti v Sredozemlju takšna politika mogla Egipčanom škodovali in jih oropati dosedanjih uspehov. Verjetno, da je kralj Faruk tudi sam tega mnenja in tako je na čelo vlade stopil Mahmud paša, ki ie goienec univerze v Oxfordu in ki odlično obvlada angleški iezik. Novi predsednik je tudi pohitel z iziavo, da hoče zlasti z Anglijo njegova vlada naiboliših »d-nošajev, in da hoče angleško-egipčanekemu paktu dati tudi tistega duha. v katerem ie bila pogodba sklenjena. Mahmud paša je tudi izjavil, da bo upravo decentraliziral in da hoče posebno skrb posvetiti vojski.
Angleški tisk zaenkrat zelo previdno komentira spremembo v egiptovski politiki, pač pa vsi lieti pozdravljajo, da hoče nova vlada razpustiti organizacijo modrih eraic.
Kairo. 4, jan. V političnih krogih se širijo glasovi. da bosta Ahmed Maher-beg in Mokrasi ustanovila novo vafdistično stranko. Poslanci va f diet ione »tranke so imeli vso preteklo noč konferenco in so sklenili izreči novi vladi nezaupnico. V senatu se je vršila debata o notranji politiki. Senat je izrekel iaupiiico bivši vladi, novi vladi pa ne/.a upnico.
delovanjem Glavne zadružne zveze Inž. Voja Djordjevič je podal zgodovino novega zadružnega zakona ter razgalil vso zakulisno borbo nasprotnikov zadružnega zakona proti temu zadružnemu zakonu. V svojih zaključnjih izvajanjih je apeliral ua svobodno zadružništvo, naj še tesneje strne
Volivni odbor za senatne
volitve
Belgrad, 4, ian, ni. Državni odbor za dopolnilne senatne volitve je imel danee dopoldne sejo. ter je določil predsednike in njihove namestnike za posamezna volišča za eenatne volitve. Za predsednika volivnega odbora v Ljubljani za dravsko banovino je določen dr. Rudolf Steininetz. član drž. sveta v Belgradu. Za člane volivnega odbora so pa določeni dr. Vladimir Golia, predsednik apelac. sodišče v Ljubljani, dr Anton Kržišnik, sodnik upravnega sodišča v Cel|u, dr. Juro Adlešič, predsednik mestne občine v Ljubljani. Peter Keršič. predsednik okrožnega eodišča v Liubljani. Pri dopolnilnih senatn:h volitvah bo dne 6. februarja volila dravska banovina enega senatorja, namesto dosedanjega senatorja dr. Ploja Savska banovina 7, primorska 2. donavska 5, vrbaska 1 drinska 2, moravwka 1. vardarska 3. Belgrad z upravo področja Zemuna in Pančeva 1.
Pred poroko grškega
prestolonaslednika
Dresden, 4. jan. A A, DNB: Danes se je princesa Friderika Draunschvveigška odpeljala v Atene. Kakor je znano, se bo grški prestolonaslednik poročil S), januarja v Atenah. S princeso so se odpeljali njeni starši, veliki vojvoda Braunsclnveigški г veliko vojvodinjo, princesina sestra in grški poslanik Saltaperas s šefom protokola grškega zunanjega ministra Andrulisom. Predsednik nemških državnih železnic Schmidt je izročil princesi pred njenim odhodom lep šopek cvetlic.
Belgrad. 4. jan. m. Zaradi bližnje poroke grškega prestolonaslednika Pavla prihajajo v Atene iz vseh strani zastopniki posameznih dvorov. Tako so danea potovali skozi Belgrad v Atene princesa Aleksandra, nečakinja grškega kralja, hčerka grške princesinje Anastazije in princa Alekeandra. Nadalje so potovali v dveh posebnih vagonih v Atene danski, pruski, tueklenburški princi s svojim spremstvom. Princi in princesinje eo se začasa postanka ekspresa v Belgradu sprehajali po železniškem perouu.
Seia ožjega glav. odbora JRZ
Belgrad, 4. jan. m Predsednik glavnega odbora Jugoslov. radikalne zajednice dr. Milan Sto-jadinovič je odredil, da bo 12. t- m. seja ožjega glavnega odbora stranke. Na sestanku se bodo pretresala vea notranjepolitična vprašanja. Razpravljalo ee bo tudi o bližnjih .iopoinilnih senatnih volitvah. Predsedniki banovtnskih odborov bodo podali poročila o gibanju stranke po posameznih banovinah. Iz Slovenije so v ožjem glavnem odboru
^ien.nl-a nninanii т!м!с<ла «Jo 1/п.а>Х<. — 1 мА._ J_
svoje vrste pod okriljem Glavne zadružne zveze i stranke notranji minister dr. Korošec, minister dr.
kot vrhovnega zastopnika organizacij jugoslovan skega zadružništva.
Nato so bila sprejeta pravila Glavne zadružne zveze. Za nova pravila so glasovali vsi navzoči zastopniki svobodnega zadružništva, proti pa je glasovalo 0 zastopnikov nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev. Po novih pravilih, s katerimi se je Glavna zadružna zveza prilagodila določilom novega zadružnega zakona, bo iniela .Glavna zadružna zveza v upravnem odboru 50 članov, v nadzornem odboru pa 25 članov. Upravni odbor se bo Volil jk> listah po projiorcionalnem sistemu s tajnimi volitvami. Na vsaki listi bodo morali biti naznačeni kandidati za upravni in nadzorni odbor. Vsaka lista bo dobila toliko število kandidatov za upravni in nadzorni odbor, kolikor bo znašal količnik. Dve tretjini kandidatov bo prišlo z vsake liste v upravni odbor, ena tretjina pa v nadzorni odbor. — Z liste, ki bo dobila samo dva kandidata, bo šel en kandidat v upravni odbor, eden pa v nadzorni odbor. Po sprejetju pravil bi morale biti volitve novega upravnega m nadzornega odbora pri Glavni zadružni zvezi. Na seji širšega upravnega odbora pa je bilo sklenjeno, da bodo volitve upravnega odi>ora šele jx>-tern ko bodo nova pravila Glavne zadružne zveze jiotrjena od pristojnih oblasti. Zato je predsedujoči zaključil občni zbor Glavne zadružne zveze.
Prva elektriiicirana proga
Belgrad. 4. jan. m. Dne U. t. m. bo skupščinski finančni odbor nadaljeval 6voje delo. Na dnevnem redu sta proračuna za gradbeno in prometno ministrstvo. Prometni minister dr. Spaho je za razpravo o proračunu za prometno minietrstvo pripravil obširno poročilo, iz katerega med drugim posnemamo, da se bo elektificirala železniška proga Sušak—Srbske Moravice. Za sedaj je -iklen eno, da se bo elektrificiral najstrmejši del te proge med Sušakom in Skrljevoin. Dela se bodo izvedla e pomočjo posojila. Za izplačilo tega jicsojila je predviden v proračunu za proračunsko leto 1933-1939 kredit 3 milijone 400.000 din. Verjetno je, da bodo dela za elektrifikacijo te proge oddana italijanskim jxxljetjem ter se bodo ua ta način znižale naše terjatve napram Italiji na etarem klirinškem računu.
Smučarski tečai v Belgradu
Belgrad, 4. januarja. AA. Za propagando smučarstva ie beograjski radio priredil letošnjo zimo več predavanj o smučarstvu ob lirah ju trnje radijske telovadbe Spričo ugodnih snežnih razmer v okolici Belgrade priredi radio za svoje naročnike in njihove družine brezplačen smučarski tečaj od 7. do ti t. in. pri Zvezdami. Poaik v teh dneh bo trajal od 14Л0 do 16.30 pod vodstvom smučarskega učitelja Draga Ulage, na-čelniika strokovnega odseka ministrstva za telesno vzgojo.
Adis Abeba, 4. jan. AA. (Štefani) Po poročilu italijanskega društva za izvoz kave je letošnja žetev kave znašala 300.000 kvintalov, 230.000 kvin-talov je namenjenih izvozu.
Krek. senator Franc Smodej, bivši minister dr. Fr. Kulovec in zastopnik slovenskih poslancev JRZ dr, Franc Klar.
Belgrad. 4. jan. AA. Dane« od 10 do 13 je bila v prostorih glavnega odbora JRZ seja ožjega banovinskega odbora za drinsko banovino. Predsedoval ji je predsednik odbora, prometni minister dr. Mehmed Spaho. Od članov ožjega odbora so bili navzoči dr. Branko Kaludjerčič, Huzeinaga Ifadži-hasanovlč in ban drinske banovine dr. Dušan Da-vidovlč. Na seji so razpravljali in proučili celokupni politični položaj v drinski banovini. Nato so govorili o gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki so jjostala v tej banovini pereča in ki so važna :ka splošni napredek. 0 političnem položaju bo predsednik banovinskega odbora poročal predsedniku stranke dr. Milanu Stojadinoviču.
-
Posojila na 3% obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov
Belgrad, 4. jan. AA. Lombardiranje tri odstotnih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov pri PH. Po sklepu nadzornega sveta PH bo Poštna hranilnica podeljevala posojila na podlagi 3%nih obveznic za likvidacijo kmetekih dolgov, in sicer 50 din posojila na nominale 100 din po splošnih pogojih, veljavnih za lombardiranje državnih vrednostnih papirjev pri PH. Ureditev posojila tri mesečna, obresti 6%.
Giuseppe Volpi v Belgradu
Belgrad, 4. januarja. AA. Davi ob 7 se je pripeljal v Belgrad grof Giuseppe Volpi v družbi profesorja Barbatinija, ki si je pridobil svetovni sloves kot organizator umetniških razstav. Odličnega italijanskega državnika in mecena so sprejeli na železniški postaji italijanski poslanik [.lidelli s prvim poslaniškim tajnikom in vojaškim atašejem ter tiskovnim atašejem, in zastopnik zunanjega ministrstva dr Nenadovič tajnik kabineta, in druge osebnosti.
Hud mraz po Evropi
Budimpešta, 4. jan. AA. (Štefani) Na vsem Madžarskem je pritisnil nenavadno hud mraz. V Bandhidi je termometer kazal 27 stopinj pod ničlo.
V	raznih vaseh je umrlo od mraza več ljudi.
Rotterdam, 4. jan. AA. (Štefani) Ker 60 pritoki Rena močno zamrznili, je voda v strugi zelo plitva in ladje z večjo tonaža ne morejo pluti po Renu.
Milan, 4. jan. AA. (DNB) V severni Italiji je pritisnil hud mraz, posebno v Alpah in Apenmih.
V	San Vitu ob Tagliamentu je zmrznil v svojem stanovanju neki 73 letni starec Tudi v okolici Genove eta dva človeka zmrznila.
Sofija, 4. jan. AA. (Štefani) Uradno poročajo, da znaša bolgarski proračun za leto 1938 7 milijard 200 milijonov levov, to je v primeri z lanskim proračunom za eno milijardo in 36 milijonov več. Državni izdatki so poskočili najbolj zaradi povečanja proračuna vojnega ministrstva in izdatkov za letalstvo.
Plemena goveje živine,
ki naj jih redi o posamezni kraji
Belgrad, 4. jan. AA. Da se bo zboljšanje goveda vršilo po sistemu in da se prepreči mešanje plemen, je kmetijsko ministrstvo na podlagi zakona o zboljšanju živinoreje in konference kmetov od 17. do 20. decembra lanskega leta določilo ozemlje za posamezna plemena goveje živine v naši d-žavi. Na podlagi tega sklepa veljajo do na-daljnega za rejo posameznih plemen tale ozemlja: I. V dravski banovini: 1. pinegavsko pleme in domače postopno z njim oplemenjevano pleme v okrajih Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Kamnik, Radovljica, severni del, okraja Ljubliana, z okoliško občino Ziri, okraj Logatec in ptujski okraj. 2. Sivoalpsko pleme v okrajih Črnomelj, Kočevje, Novo mesto, Krško, Litija in Ljubljana z ostalim delom svoje okolice. 3. Pomursko pleme v okrajih Laško, Konjice, Šmarje pri Jelšah in Brežice. 4 Marijadvorsko pleme (belo slovensko govedo) v okrajih Gornji grad, Slovenjgradec. Dravograd, Maribor desni breg in severni del okraja Maribor
levi breg. 5. Simentalsko pleme v okrajih Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, in del Maribora levi breg proti severu. Ljutomer, Ptuj. — V ljubljanskem in mariborskem okraju se lahko rede tudi druga dovoljena plemena, toda rediti jih smejo edino v ta namen ustanovljene živinorejske zadruge in društva z dovoljenjem baneke uprave in e pristankom kmetijskega ministra.
II. V savski banovini: 1. pinegavsko pleme v okrajih Glina, Kostajnica, Petrinjac, Vojnič in Virgin most. Me6to Petrinja in občina Vrbovcc v Kri-ževskem okraju. 2. Montafonsko pleme in domača bivša (mešana reja) v okrajih Brinje, Crikvenica, Donji Lapac, Gračac. Senj, Udbina, Čabar, Delnice, Goepič, Kaetav, Korenica, Novi Vinodol, Pe-ruâ, Ogulin, Otočac, Rab, Slunj, Sušak, Vrhovsltc in v mestih Bakru, Senju in na Sušaku. 3. Simentalsko pleme v vseh drugih razen navedenih okra-I nh in mestih. 4. V krajih kjer ni moči rediti žlahtnih plemen, bodo redili domačo čistokrvno buta.
Prostovoljno višje zavarovanje
delaVCeV za onemoÉlost, starosi in smrt
Dijaška zajtrkovalnico
Zajtrkovalnica v III. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Društvo >Sola in donu no III. realni gimnaziji v Ljubljani je uredilo v gimnazijskem poslopju lepo zajtrkovalnico, v kateri dobiva brezplačno zajtrk nad 30 dijakov, ki doma ne zajtrku-jejo. Društvo skrbi po potrebi zato, da dobe dijaki /udi še drugo prehrano brezplačno, hkrati pa najpotrebnejše zalaga z obutvijo in obleko. Društvo »Šola in dom« vzdržuje zajtrkovalnico iz svojih sredstev, ki jih zbira deloma s članarino, deloma pa s prostovoljnimi prispevki in darovi dobrotnikov. Dijaška zajtrkovalnica je vsekakor socialna ustanova, ki jo moramo iskreno pozdraviti.
Devet tet ni bito takega mraza
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je potrdil in podpisal »Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt«, ki ie bil eprejet na predzadnji seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ta pravilnik pomeni za naše delavstvo že tretjo pridobitev naše delavske zakonodaje ob letošnjem novem letu. Dne 31. decembra 1937 smo dobili novo uredbo o bratovskih ekladnicah, dne 1. januarja 1938 uredbo o zava-Tovanju delavcev proti brezposelnosti, sedaj pa emo dobili še zgoraj omenjeni pravilnik.
Pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju pomeni važno spopoLnitev zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, ki se je pričelo izvajati 1. septembra 1937 in o katerem smo v našem listu ié obširno pisali. Tedaj smo z veseljem pozdravili novo zavarovanje, istočasno pa smo ugotovili, da te rente ne bodo velike in smo izrazili željo, da naj se čim preje da možnost, da se te rente s prostovoljnim višjim zavarovanjem zbolj-šajo. Mnogi delodajalci so že večkrat izrazili željo, da naj se delavcem omogočijo višje rente in da so pripravljeni plačevati del prispevkov za te višje rente. Z novim pravilnikom je vsem tem željam ustreženo.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo smel odslej dovoliti delodajalcem, ki imajo redno nad 100 zavarovanih delavcev, da plačujejo za vse svoje delavce ali pa samo za posamezne vnaprej določene skupine svojih delavcev, ki pa moraio šteti vsaj 100 oseb, dodatni prispevek za prostovoljno višje zavarovanje teh delavcev. To dovoljenje bo dal Osrednji urad samo tistim delodajalcem, ki bodo izpolnili v pravilniku določene pogoje. V izjemnih primerih bo Osrednji urad dovolil to višje zavarovanje delodajalcem, ki nimajo redno zaposlenih nad 100 delavcev.
Delodajalec, ki želi zavarovati svoje delavce za večje podpore, mora to željo prijaviti Okrožnemu radu za zavarovanje delavcev in v prijavi navesti: ali želi zavarovati prostovoljno za večje dajatve vse svoje delavce ali samo posamezne skupine svojih delavcev; dalje mora sporočiti višino prispevka, ki ga je pripravljen plačati in sporočiti, kolik del tega prispevka bo sam plačal in kolik del misli odtrgati od delavčeve plače. Pravilnik pravi, da se smeta delodaialec in delavstvo dogovoriti glede tega, koliko naj plača vsaka stranka. Če bi po tem dogovoru moralo delavstvo plačevati več kot polovico dopolnilnega prispevka, mora delodajalec svoji prijavi priložiti pismen pristanek vsaj tri četrtine zaposlenih delavcev. Delodajalec mora poleg drugega prevzeti nase tudi to obvezo, da bo imel svoje delavstvo prijavljeno v prostovoljnem višjem zavarovanju vsaj
pet let.	j i.
Pravilnik nato v nadaljnjih členih podrobneie govori o obvezah, ki jih mora prevzeti delodajalec, dalje o pravicah Osrednjega urada glede sprejema delavstva v prostovoljno višje zavarovanje. V členu 7 govori pravilnik o tem, kda| to prostovoljno zavarovanje preneha. Delavci, stari nad 50 let, se lahko prijavijo v prostovoljno visie zavarovanje samo ob prvi prijavi v prostovolino zavarovanje. Delavci, stari nad 65 let, pa se ne morejo prijaviti v prostovoljno višje zavarovanie.
Dovoljeno je tudi prostovoljno podal)san)e višjega zavarovanja. Toda to samo za one osebe, ki so bile zavarovane v višjem zavarovanj vsa)
5 let.	, .	,
V členu 14 je dana Osrednjemu uradu možnost, da izdela za prostovoljno višje zavarovanje posebne tarife in določi pogoje, pod katerimi se lahko povečajo rente in podaljša doba za pre|e-
Nesreče naših parnihov
Zaradi nenavadno ostre zime in viharjev na Sredozemskem morju se je zadnje čase ponesrečilo že več naših parnikov. Tako se je te dni ponesrečil parnik .ladranske plovidbe »Bled«, ki vozi med Sušakom in Pirejem. Parnik je zaplul v grško luko Perezo. potem pa je nasedel na peščini. Grki so prekrcali tovore in parnik zavlekli v globlje morje. — Druga nesreča se je pripetila parniku •»Split«' od iste družbe. Ta parnik je nasedel v bližini Šibenika, ker se mu je zlomilo krmilo. Moštvu se je posrečilo, da je parnik rešilo ter ça spravilo v Split. Njegovo progo je zavzel parnik •••Rosnai, medtem ko bi »Split* moral nadomestiti '.»Bled«. V reko Neretvo pa je odplul parnik »Vis«, ki bo iz reke privlekel parnik »Hvar«. »livar« se je namreč poškodoval pri reševanju italijanske jadrnice »Carmela« ter je izgubil krmilo. Na Jadranskem morju vlada hud mraz ter še vedno piha burja. Vsi parniki vozijo z velikimi zamudami.
Vlah ubil dva kon'a
Karel Babnik, posestnikov sin iz Gorenje vasi je peljal v Presko poln voz krompirja. Nazaj grede se je voznik za kratek čas ustavil v neki gostilni, vendar pa je večkrat šel pogledat na dvorišče po konjih. Kljub temu pa sta konja neopa-ženo odpeljala po kolovozni poti proti Svetjam. Ob železniški progi sta konjema zapirala pot dva kola, v katera sta se živali tako zapletli, da nista mogli nikamor. Z vozom vred sta obstala konja z glavama obrnjena na železniško progo. V tem hipu je pridrvel večerni brzovlak, ki je na mestu ubil oba konja. Konja so cenili na 10.000 din.
Požar pri Rimskih toplicah
V ponedeljek ob devetih zvečer je začelo goreti v baraki poleg tovarne kopit v Gračnici pri Rimskih toplicah. Ogenj ee je hitro širil in je bila velika nevarnost za bližnjo tovarno in druga poslopja. Gasilcem se je po dveurnem gašenju posrečilo ogenj zadušiti. Gašenje je bilo zelo težko, ker so zmrzovale cevi in voda. V baraki so stanovale štiri delavske družine, čijih imetje eo večinoma rešili, ostale pa so brez strehe. Škode je požar naredil za okrog 15.000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, še niso ugotovili.
manje rent, zlaeti vdovam. Te tarife bo izdelal Osrednji urad in jih bo moral odobriti minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Osrednji urad more tudi prevzeti izplačilo rent posebnim in ostarelim delavcem, ako delodajalec ali kaka delavska strokovna organizacija vnaprej položi znesek, ki zadošča za kapitalno kritje teh rent. Ta znesek se sme plačevati tudi v obrokih.
S tem pravilnikom bo naše delavstvo nedvomno zadovoljno, saj pomeni lep napredek v naši delavski zakonodaji.
Ljubljana, 4.' jan.
Letošnja zima je taka, da so z njo vsi zadovoljni, razen največjih zmrznjencev, ki pa tiče najrajši ob svojem prostem času po kavarnah, ali se grejejo doma pri pečeh, tako da mraz ne more do njih Letošnji božični prazniki ter oba novoletna praznika so bili res tako ugodni, da so še celo večno nezadovoljni smučarji in drugi zimski športniki bili z njimi zadovoljni. Že dobrego po! meseca vlada nad večino Slovenije, zlasti pa nad Ljubljanskim poljem in mestom Ljubljano suh in oster mraz, tako da se je sneg izpred dveh tednov pričel par krhati, ceste pa prašiti. Nekdo v današnjem »Slovenskem narotliic stavijo bedast predlog, naj bi mestna občina škropila ulice, češ da se dviga prali. Tega predloga seveda nobeden ne bo upošteval. ker bi se ulice takoj spremenile v eno samo ledišče. tako da bi si morali vsi pešci, tudi tisti, ki se ne znajo drsati, morali nabaviti drsalke, da bi sploh mogli kam naprej. Zaenkrat je trebu pač i Hit r peti s prahom.
Davi so prišle mlekarice in drugi ljudje iz okolice v rneslo kakor pravi sneženi možje. Obrazi vseh so bili kakor stena, rute. klobuki I in lasje pa pokriti z ivjem Mraz je bil. da je ! kar škripalo Toda okoličani so povedali, da je zunaj mesta na prostem še hujši mraz. Že v Ljubljani smo zabeležili strašen mraz, kakor ga od leta 1917 in 1929 ne pomnimo več l eta 1917 smo nekega februarskega dne zabeležili mraz 27 stopinj pod ničlo, leta 1929 pa >0 stopinj pod ničlo. No, danes so na odprtem Barju, na barjanski šoli zabeležili mraz 19 stopinj pod ničlo, na Dolenjski cesti 16 stopinj pod ničlo, na Sto-žicah tudi 16 stopinj pod ničlo, v Zgornji Šiški 17 stopin j pod ničlo, na letališču pa kor 20 in pol stopinje pod ničlo. Seveda so vsi jarki in potoki na Barju ter v drugi okolici zmrznjeni globoko, razen hudournikov in naglo tekočih rek. Se pred dnevi so bile ledene plošče po ljubljanskih bo-jerjih debele po 15 cm Take so namreč izseka-vali za ljubljanske lednice. Danes pn so jih že vozili debele tudi do 50 cm. Led je čist kakor kristal, ker so prejšnje gornje plasti že vse odsekali v zadnjih 14 dnevih ter je zamrznila sedaj čista voda.
Mladina in zimski športniki imajo sedaj svoje rajsko veselje z drsanjem; primerne smuke pa v okolici Ljubljane ni, ker je sneg trd kakor steklo. Pač pa poročajo o ugodnih smu-ških prilikah v gorah, samo da je na planinah še hujši mraz kakor v Ljubljani Tako so ponekod zabeležili mraz do 50 in še več stopinj pod ničlo Hudo burja divja na Krasu.
Letošnja zima je res huda, toda je suho; zato tudi ne povzroča takih katastrof, kakor enako mrzla zima vletu 1929. Soj pomnimo Ljubljančani, da je \ šentjakobskem predmestju sredi januarja zmrznil neki brusač, v Komen-skega ulici neki 87 letni berač Teda j je izbruhnila hripa. za katero je v Ljubljani zbolelo okoli 6000 ljudi V Ljubljani je bilo tedaj nad po! metru snega, v okolici in po deželi pa so divjali hudi snežni viharji. V Kranjski gori je snmo en dan padlo 1 -tO cm snega. Kamniški vlak je obtičal v snegu. V polhoirrajskih hribih je zmrznil neki kmečki fant V Selški dolini je sneg zasul tri otroke, od koterih so ljudje /. največjo težavo rešili dva. V Bohinjski Bistrici
ie plaz zasul tri mladeniče. Mraz in vreme sta bila huda in strašna, da so se morali celo stražniki na ljubljanskih ulicah menjavati po dve in dve uri, namesto po štiri ure, kakor običajno. Sicer po nam vremcnoslovci napovedujejo še hujši mraz in ni izključeno, da doživimo še hujše dneve, kakor smo jih prestali v letu 1929.
Planino pri Rukeku, 4. jan.
Dolgotrajno deževje in zaradi močnega juga hitro se tajajoči sneg sta povzročila, da je obširno planinsko dolina že en mesec vsa zalita z vodo Ker sta pod vodo tudi obe bunovinski cesti, je tako vsaka zveza z Rakekom in lx>gatcem nemogoča. prav tako tudi pot na železniško |>o-stajo. Prod dobrimi 14 dnevi je tudi tukaj pritisnil hud mraz, ki je povzročil, da je vsa ogrom-na masa vode zamrznila. Pogled na to veliko ledeno |»olje je res nekaj slikovitega, posebno, ko se lesketa v jasnem sončnem blesku drevje in grmovje, vse oledene.lo. Povodemj onemogoča tudi zvezo med vasmi Laze in Jakovicu s Planino. loko sto ti dve vosi že en mesec ločeni od svojega središču. Ker je sedaj voda zamrznila, so si nekateri iz prej omenjenih vasi na Novo
Smrtna nesreča v gozdu
Milka Krištof, doma iz Moravč pri Litiji, je služila pri posestniku Martinu Simončiču na Spodnjem Logu pri Litiji. Pretekli ponedeljek zjutraj je šla s hlapcem v gozd napravljat drva. Ko sta fiodžagala bukev, se je ta nenadoma razklala in Milko Krištotovo s tako silo udarila na prsi. da ! je odletela tri metre v stran in obležala mrtva, j Ljudje so jo skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, pa je bilo vse zaman, Zapušča dva I nepreskrbljena otroka.
Zločinec se \e skrival t8 let
Pred velikim senatom v Osijeku se je te dni pričela obravnava proti delavcu Miju Kukavici, ki je obtožen, da je januarja 1010 z vojaško puško v drevoredu ubil grofa Pejačeviča, kapetana Branka Kralja iz Zagreba in narednika Aleksandra Deckerja iz Našic. Povrh tega pa je obtožen, da je lani novembra streljal v Črni gori na orožniško patruljo ter da je hotel ubiti orožniškega narednika Šojniča. Obtožen je tudi, da je hotel v Črni gori oropati nekega inženirja pri gradnji železniške proge Nikšič—Gorenjsko.
Kukavica je priznal, da je v začetku 1. 1010 služil v narodni gardi ter da so vojaki zahtevali od stotnika Kralja, naj zboljša plačo in hrano. Tedaj pa je skočil izza grma neznan vojak ter je ustrelil v Kralja, nakar so pričeli streljati še drugi. Kukavica pravi, da on ni ubil obeh svojih predpostavljenih. Toda Kukavica je bil že večkral prijet ter je vedno priznal, da je on ustrelil Kralja in Deckerja, toda je vedno pobegnil. Kukavica se je 18 let skrival pod napačnimi imeni v raznih krajih države, ropal je po vsej državi ter je hotel pobegniti čez Črno goro v Albanijo in od lam v Francijo. Pri nekem spopadu z orožniki je bil njegov tovariš Veljko Sandič ubit. Njegovo smrt je nameraval Kukavica maščevati s tem, da jo hotel ubiti orožnika Sojniča.
M. Drenîk
volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in ke lini
Ljubljana - Kongresni 1rs 7
jezero
leto in v nedeljo dovolili prehod v Planino po ledu. Vsckako je to silno drzen pogum, ki j«' tudi zahteval svojo žrtev. V nedel jo pozno v noč so se vračali trije fantje i/, vasi Jokovicc i/. Planine domov po ledu. Hodili so že dobrega pol kilometra po zlcdeneli vodi. ko se kar zaenkrat enemu fantu — Francetu Zihcrlu — vlomi pod nogami led. pode v vodo, strupeno mrzlo in s klici na |>omoč — utone in izgine pod ledom. Kden od tovarišev je imel pogum, da je skočil /a ponesrečenim, a mu ni mogel pomagati, komaj je rešil svoje življenje, ker se mu je led sproti pod rokami lomil. Truplo ponesrečenega so našli in bo pokopano nu pokopališču v Planini. Ostalo dva sta odhitela nazaj v Planino in tam prenočila.
Mariborski cestni parlament
Proračun za 1938-39 soglasno spreiet — Najetje posojila za dograditev pohorske ceste in ceste Sv. Lenart - Sv. Benedikt
Maribor, 4. januarja.
Danes dopoldne je bila v Mariboru plenarna seja okrajnega cestnega zastopa, ki jo je vodil načelnik mariborski podžupan Franjo 2 e b o t. Glavna točka dnevnega reda je bil proračun za 1. 1938/39. Podrobnosti proračunskega predloga smo svoječasno v »Slovencu« že objavili. O proračunu je referiral načelnik Žebot. Celokupni izdatki so predvideni na 5,873.909.50 din, dohodki pa izkazujejo 2,626.166.50 din primanjkljaja. Ta naj bi se pokril z 18% cestno doklado na vse neposredne davke (lansko leto je znašala doklada 15%). Načelnik je poročal, da je že predložil proračun banski upravi v Ljubljani ter je dobil na merodajnih mestih zagotovilo, da bo odobren kljub temu, da so nekatere postavke zvišane. Načelnik je nato otvoril debato o proračunu.
Mariborski župan dr. J u v a n je načel važno vprašanje vzdrževanja in ureditve banovinskih cest, ki se nahajajo na področju mariborskega mesta. To so Pobrežka, Ruška in Koroška cesta. Pri vseh treh je ureditev nujno potrebna, zlasti pa pri Pobrežki cesti. Opozarjal je, da plačuje mesto Maribor vsako leto na okrajnih cestnih dokladah 1,200.000 din, od tega zneska pa ne dobiva ničesar nazaj. Banovina pa daje znatne prispevke na račun okrajnih cestnih doklad mestom Ljubljana in Celje. Sedaj zahteva tudi Maribor primeren znesek od banovine za vzdrževanje in popravilo omenjenih banovinskih cest, in sicer naj se vsaj da vsako leto mestni občini v te svrhe 700.000 dinarjev. Načelnik Žebot ie toplo zagovarjal umesten predlog mariborskega župana 1er so se mu pridružili tudi vsi ostali člani. Okrajni cestni odbor je potem «oglasno sklenil, da se naproša ban-ska uprava, da s primernim zneskom omogoči ureditev in redno vzdrževanje banovinskih cest na področju mariborskega mesta.
Načelnik Žebot je nato omenil, da prihaja;o vsak dan na okrajni odbor deoutacije iz raznih kraiev ter prosijo za nove ceste Opozarjal je, da je naloga cestnega odbora predvsem vzdrževanje starih cest v dobrem stanju in pa dograditev že započetih cestnih zgradb. Prosil je člane cestnega odbora, da to ljudem dopovodo. Opozarjal je tudi. da bodo morale občine pri novogradnjah prispevati svoj delež,
V proračunski debati «o sodelovali še člani:
Serbinek, dr. Černe, Kobol. Bročko, ki so ojio-zarjoli na potrebo cest v svojih okoliših Načelnik Žebot je opozarjal, da letos ne Ivi banovina črtala zvišanih postavk /.a gramoz, kakor je to storilo lansko leto, tako da se bodo ceste lahko izdatno gromozale. Letos Im> tudi končana cesta Sv, Peter-Ložane ter se bo otvoritev izvršila v maju. V odbor za otvoritev se izvoli jo načelnik Žebot ter člana Kovačič in Kajnih. Načelnik je tudi opozarjal na potrebo zgraditve skladišča okrajnega cestnega odbora za vozila in orodje. V ta namen je za nakup sveta predvidenih v proračunu 100.000 din. Med novimi cestnimi deli so važne cesti- Breslernica-Sveli Križ, Sv. Ana-Žice, Oplotnica-Slov Bistrica. Fram-Kopivnik. Ruše-Fala. zlasti pa nova cesta Sv. Lenart-Sv. Benedikt, s katero l>o slednjič dobl jena ravno zveza skozi Slov. gorice med Mariborom in Prekmurjem. ker se že letos začne graditi most pri Petajncih. Na tej cestni /vezi namerava mariborska občina poleg direktnega avtobusnega prometa r Mursko Soboto uredili tudi tovorni avtomobilski promet
Po teh debatah in pojasnitvah je bil proračun soclasno sprejet.
Nato je skupščino odobrila naknadno povišanje nekaterih kreditov \/ proračuna l9"7-58. Tako /a subvencionirane ceste, /a nakup zemljišč pri novogradnjah, /a odpis dolga občini l.imbuš itd.
Drugo najvažnejša točka dnevnega reda današnje seje ie bilo najetje posojila za dograditev cesle Rckfl-Sv. Areh in za zgradbo nove ceste Sv. Lcnort-Sv Benedikt Posojilo na i bi znašalo I 5 milj. din ter bi se noielo po ugodnih potrojih pri raznih mariborskih denarnih zavodih Najetje teora posojila »o zaeovariali načelnik Žebot. rlr Černe. rleknn Gomi'šek. Rečnik. špindler in Petniu. Nairlošali so. du je тпото pametnejše naieti posoiilo ter ce«te takoj zgrn-dili. posojilo pa potem odplačevati, kakor on razvleči graditev na dolgo leta Najetje posoiilu je jxitem okrajni cestni odbor soglasno odobril.
Pri slučajnostih je načelnik /ebol podal zanimivo poročilo o dosedanji borbi /o samostojnost naših korporacij. predvsem okrajnih cestnih odborov ki n«j «o čim prej izvede
Planinska dolina — ledeno
Mlad lant izginil pod ledom in utonil
10 letna deklica po nesreči
ustrelila svojo mater
Nenavadna smrtna nesreča se je pripetila te I	Smrtno ranjenn mati se je zgrudila na tla. Revol-
dni v Novem Vrbasu na pristavi Filipa Mederja. I	verski strel in obupen krik matere je opozoril
To pristavo s posestvom ima v najemu Friderik	sosede, ki so prihiteli na pomoč ter našli ženo
Breitvveiser. Njegova žena je opravljala gospodinj- I	že napol mrtvo. Mož je takoj zapregel konje ter
ske posle, desetletna hčerka pa je premetavala I	odpeljal ženo v Novi Vrbas k zdravniku, toda
razne stvari v miznici. Tako je našla revolver I	vsaka pomoč je bila prepozna, ker je nesrečna
kalibra 6inm ter se pričela z njim igrati. Naenkrat j	žena kmalu nato umrla zaradi izgube krvi. ee je revolver sprožil ter zadel mater v prsa. I
Drobne novice
Koledar
Sreda, 5. januarja: Telesfor, mučenec; Emili-jana, dcvica.
Četrtek, 6. januarja: Razglašenje Gospodovo Sveti trije kralji.
Novi grobov I
+ V Ljubečni pri Celju je včeraj umrla Kosova mati Bila je vzorna slovenska in krščanska žena in mali. Njuna sinova Karel in Tone delujeta z vnemo in ljubeznijo v katoliških orçunizaci jah. Od nje imata za doto bogastvo, ki ga delita v javnem delu: pridnost in dobroto Pred osmimi dnevi je dobila mrzlico, ki ji je pretrgala nit življenja Pokopali jo bo-
do v sredo dopoldne nu pokopališču v Voiniku.
_	" č! Žalujočim naše iskrei
sožalje!
Naj ji sveti večna luč!
-f- V Dol. Logatcu je včeraj ob K na 3 zjutraj mirno v Gospodu zaspal gospod Leopold Punčuh, šolski nadzornik v pokoju. Pokopali ga bodo v četrtek ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V Metliki ie umrla gospa Pepca Fux roj. Šturm, soproga trgovca in posestnika. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti v Metliki. Blag ji spomin! Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Francosko odlikovanje katehela. Francosko prosvetno ministrstvo je odlikovalo belgrajskega profesorja-kateheta dr. Zubca p. Daniela. hercego-
vinekega frančiškana, z oficirskim redom akademije (officier d'Académie) za njegovo uspešno dolgoletno delo na prosvetnem polju." Profesor Zubac deluje tudi pri Irancoskih prosvetnih ustanovah v Belgradu Francoski poslanik v Belgradu mu je na novega leta dan izročil diplomo in red z zelo laskavim spremnim pismom. Profesorja Zubca prav dobro poznajo in spoštujejo tudi mnogi njegovi elovenski učenci in njihovi starši, ki prebivajo v Belgradu O. profesorju k odlikovanju iskreno čestitamo!
L udsko an:e v re*u <937
V župniji Kranj je bilo 157 rojstev, t. i. T več kakor v letu 1957. Porok je bilo v preteklem letu doma 49, drugam se je šlo poročit 19 parov, orl drugod pa se je prišlo poročit v Kranj 12 parov. Olc.icanih je bilo 12<> parov Umrlo jc lani 63 oseb, izmed teh so bili trije nad 80 let stari. Sv obhajil je bilo razdeljenih 104.505. Iz statistike od prejšnjih let je razvidno, da na c_ni strani versko življenje pri mnogih napreduje, pri drugih pada. Zdravstvo lepo napreduje, število porok se silno množi, dočim se število rojstev premalo dviga.
Gorje pri Bledu. Rojenih je bilo 48, in sicer 22 dečkov in 26 deklic. Umrlo jih |e 27, II žensk in 16 moških. Med umrlimi so dočakali štirje čez 80 let in trije čez 70 let, pet se jih je smrtno ponesrečilo. — Poročilo se jih je v farni cerkvi 16 parov, 12 pnrov pa je bilo poročenih po drugih farah. Najmlajši ženin je bil star 24 let, najstarejši 55 let, nevesta pa je bila najmlajša 21 lel stara in najstarejša 42 let.
VINO V STEKLENICAH
GORNJA RADGONA
—	25 let Legatove šole. Dne 3 januarja je preteklo 25 let, odkar je bila ustanovljena v Mariboru Legatova šola. Zaradi tega bo v nedeljo. 9. jan., ob 10 dopoldne v razredu zavoda. Maribor, Vrazova ul;ca 4. proslava 6 petjem, deklamacijanii in predavanji. Govorili bodo strokovni učitelj Janko Pire. ravnatelj Legat o razvoju in pomenu Legatove šole in profesor Jan Sedivy o temi »Ravnatelj Legat kot etenograf«. Povabljeni so vsi absolventi in absolventke. učitelji in profesorji, ki 60 poučevali na zavodu, zastopniki oblasti ter prijatelji šole.
—	Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani obvešča, da sprejema stranke zaradi nujnega delu pri organizaciji razširjenju pokojninskega zavoda na vso državo suino od II —13. Edino blagafna sprejema vplačila od 4—13.
—	Katoliška akcija za dekleta v Ljubljani priredi za kmečka dekleta v dneh od 15. do 21. janu arja duhovne vaie s tečajem v domu Device Mogočne«, Lichtenthurnov zavod. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Stroški za vse dni 130 din .Prijavite se na naslov: Lojzka Strajnar. Ljubljana, šmartinska cesta 15.
—	Poslanec Arandjelovič umrl V sanatorjju Vračar v Beliri-Fidu je umrl poslanec Živojin Arandjelovič Prvič je bil izvoljen za po^anca pri volitvah lota 1935 na listi dr Mačka. V skupščino pa je prišel še'.e letos spomladi, ker prej, kakor toliko rlrutrih poslancev z dr. Mačkove liste, ni maral sodelovati s sedanjo skupščino. Na njesrovo mesto pride njegov namestnik Vladimir Šukljfč iz Velike planine, o katerem pft se še ne ve, ali bo šel v skupščino ali ne.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom ieler. ie pravi blagoslov naravna »Fram-Josefova« grenke voda zaužita tudi v malih množi nah »Franz-Joselova« voda milo deluie in zanesljivo olvana pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito
Otrl re« 8. tir 9П474'».
—	Pnrnn žasa pogorela. V Slovenjem Gradcu je na Novo leto zjutraj pogorela parna žaga g. Franco Marčiča. Škode je okrog 400.000 din.
—	Kupimo »Ljubljanski zvon« leta 1934. St. 2. Ponudite Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
_ Zagrebško vseučilišče dobilo nad 24 milijonov kreditov. Vseučilišče v Zagrebu je dobilo od Drž hio- banke obvestilo, da je odobren kredit 24.100 000 din za zgradbe, ki jih zagrebško vseučilišče nujno potrebuje, to ie zlasti za nove stavbe za živinozdravniško in medicinsko fakulteto. Hrvat'e eo zahtevali kreditov 40 milijonov dinarjev, odobrenih pa ie bilo 25 milijonov din, od katerih nn ''e banka na račun anuitet takoj zadržala 900 000 din. Od tetfa zneska bo uoorabljen del denarja tudi za zgradbo nove tehniške fakultete v Zagrebu. Ta znesek bo v teku let amortl-»irala s ororačunskimi sredstvi država. Hrvatic eo nezadovoljni, češ, da so dobili mani kakor so rahtevali. Mi Slovenci bi bili zadovoljni, čc bi od države dobili zaenkrat vsaj polovico toliko, kakor Hrvalje.	««ti
—	Svetovnnznsni tenorist Kcnjanim Oigli bo gostoval v Trstu 5. februarja v operi »Ma .on«.
Prijavite se za dvodnevni izlet v Trst od 5. do (t. februarja. — Prijave sprejema (ter vstopnice rezervira do 20. jan.) lzletna pisarna M. Okom, Hotel Slon, tel. št. 26-45. Vhod iz Prešernove ul.
—	Nesreča pri smučanju. V Tržiču si je pri smučanju zlomila desno nogo Marija Perkova, žena uradnika. Prepeljali so jo v bolnišnico v Ljubljano.
—	Sestanek voditeljev srbske pravoslavne cerkve se bo v Belgradu začel dne 20 januarja pod predsedstvom inetropolita Dositeja iz Zagreba. Takrat mine 6 mesecev od smrti bivšega patriarha Varuave in mu bo srbsko pravoslavni sinod opravil običajno žalno slovesnost.
—	Pri zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne »Franz |nsel grenčice«
—	Napredovanje pismenosti med Hrvati. Večkrat smo že poročali o prosvetnem delu med Hrvati, ki gre za tem, da se nepismenost kolikor mogoče zmanjša Znani levičar Rudolf Herceg, ki je napisal poseben abecednik za poučevanje odraslih nepismenih in vodi vse to delo, je v razgovoru z dopisnikom belgrajske »Pravde« napovedal, da bo januarja 1941 med Hrvati samo v nekaterih krajih še nad 10 odstotkov nepismenih, januarja 1951 jih bo pa samo še do 5 odstotkov. Dejal je, da je gibanje za pobijanje nepismenosti sedaj v svoji končni obliki. Na Hrvatskem in v Slavoniji je nepismenost v dobi od leta 1900 do 1910 padla od 52 na 47 odstotkov. V naslednjih desetih letih je padla še za 15, v letih od 1920 do 1930 pa za 6. da je danes na Hrvatskem in v Slavoniji samo še 26 odstotkov nepismenih.
Brez skrbi
/.a Vaše perilo. Lepo in čisto bo oprano, ako ga boste prali s
PERION
pralnim praškom. — Poizkusite in uporabljali ga boste vedno!
—	Meje bodoče Hrvatske. Znano je, da se je dr. Ante Pavelič po atentatu v Marseillu preselil v Ameriko, v Kanado, kamor je prenesel tudi svojo orjtinaško organizacijo »Hrvatski do-mobran«. Ta organizacija je za letošnje teto i/dala obsežen koledar na 240 straneh, ki je poln člankov proti naši državi, zlasti pa proti Srbom. Nekatere članke iz njega ponatiskuje
Sloborlna reč«, ki izhaja v Pittsburgu, zlasti tistega, ki govori o mejah neke bodoče Hrvatske. Pravi, da bi po teh načrtih Hrvatska morala obsegati vse ozemlje od Zidanega mosta, Istro, za dalmatinsko obalo do Albanije preko Ko-sovega polja in Valjeva v Srbiji, potom po Savi in Donavi do Temešvara, preko Subotice in Gra-diščanske v Avstriji nazaj do Zidanega mosta. To bi bila tista -»Svobodna Hrvatska«, ki jo hoče ustanoviti Paveličev »Hrvatski domobran«.
—	Smrtna nesreča na Silvestrov«. V Sisku je hotel 20 letni posestnikov sin Ivan Radoševič na Silvestrovo prekoračiti na robu mesla Savo, ki je zamrznila. Toda led je bil pretanek ter se je vdrl pod njim. Radoševič je hotel na lov ter je bil lovsko opremljen. V vodi je utonil. Pri iskanju trupla je pomagal njegov oče .fosip Radoševič, dokler ga ni našel v nekem tolmunu. Zaloigra je tem večja, ker se je mladi Radoševič šele pred kratkim poročil.
L<ubfSana
dne 5. januarja 1938.
Gledališče
Drama: Sreda, 5. januarja: vSvedrovci«. Red Sreda. — Četrtek, 6. januarja: ob 15 popoldne: »Peterčkove poslednje sanje«. Izven. Cene od 20 din navzdol; ob 20 »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Petek, 7. januarja: Zaprto. — Sobota, 8. januarja: »Gospodična Julijac, »Snubačc. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja. 9. januarja: ob 15 »Princeska in pastirček*. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Opera: Sreda, 5. januarja: »Tosca«. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 6. januarja: ob 15 Pod to goro zeleno . Izven. Znižane cene od 30 din navzdol: ob '20 »Gorenjski slavček . Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Petek, 7. januarja: ob 15 »Seviljski brivec«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. — Sobota, 8. januarja: »Evgenij Onjegin«. Red A.
Prireditve in zabave
Rokodelski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo 9. t. m. ob S popoldne poslednjič ljudsko igro e petjem »Revček Andrejček«. Vsi, ki te prekrasne igre šc niste videli, »te vabljeni, da pridete v nedeljo ob 5 popoldne v Rokodeleki dom.
Fantje iz Mlad. doma na Kodeljevem uprizorijo na sv. Tri kralje lepo božično opereto »Jaslice«. Predstava bo v novi dvorani banovinskega vzgajališča na Selu ob 5 popoldne. Vstopnice se rezervirajo na Selu pri vratarju in v Salez, mladinskem domu na Kodeljevem. Cene eedežem: 6, 5, 4 in 3 din, stojišče 2 din.
Predavanja
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi 61. znanstveni sestanek v petek dne 7. januarja 1938 ob 18 v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem doc. dr. I. Matka o patologiji, kliniki in terapiji koronarne skleroze. I. del. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci!
Sestanki
Barjansko okrožje Z. F. O. ima drevi ob 8 sejo v Trnovskem prosvetnem domu. Odborniki, pridite polnoštevilno! Na seji ee bodo obravnavali važni sklepi.
Fantovski odsek Moste imu drevi ob 8 sestanek s predavanjem g. arh. Cutjška.
Cerkveni vestnik
Toplomer naše ljubezni do Jezusa v preevetem Zakramentu naj se dvigne zlasti pr: nočnem češče-nju, ki je določen za nas može in fante. Prva notna straža v ljubljanski stolnici bo zvečer na praznik sv. Treh kraljev od devetih dalje do štirih v jutro prvega petka presv. Srcu Jezusovemu posvečenega. Slavili bomo Jezusa / molitvami in premišljevanjem iz 22. ure k> se začne- »Kristus se je rodil — pridite. molimo ga! Kristus, ki ee je za nas učlovečil in je pričujoč v preevetem Zakramentu kot Bog in človek — pridite poveličujttio in hvalimo ga na veke!« — Mraz januarski naj ne krči toplomera srčne ljubezni do Kristusa Kralja! Pokažimo, da znamo kaj prenesti zanj. — Kolikor bo Časa. naj se privzamejo te molitve iz 5. urf: Ceščenjc pre-sladkega imena Jezusovega.
KINO MATICA	ub ,fi in 1915 ,ilni	KINO MATICA
ŽIVLJENJE JE KOMEDIJA
Ob 21.15 premiera dosedaj največjega glasbenega veleiiliua
CVETOČI ŠPANSKI BEZEG ~ BELI JORGOVAN
(VALČEK STRASTI)
V glavnih vlogah najlepši ljuba »ni par JEANETTE MACDONALD in EDDY NELSON Prekaša po svoji veličini film »ROSE MARIE« Film je v nemškem jeziku!	Predstave ob 16. 19.15 in 21.15
Cerkvena glasba
Na praznik sv. Treh kraljev
Cerkev sv. Jožeta: Ob 8 slovesna sveta inaša. Izvaja se: instrumentalna missa pastoralis v D, zložil A. Rihovsky. Graduale: Omnes de Saba, zložil A. Foerster. Ofert.: Reges Tbarsis, zložil dr. Fr. Kiniovec. Tantum ergo v A, zložil Or. Ri-har-dr. Fr. Kimovec. Po maši: Prisvetil je veseli dan, zložil Gr. Rihar-dr. Fr. Kimovec.
Cerkev M. B. v Križankah. Ob pol 11 slovesna sveta maša. Izvaja se: instrumentalna missa pastoralis v G, zložil Jos. Gruber. Graduale: Onines de Saba, zložil P. Griesbacher. Po ofert.: Hodie nobis coelorum rex. zložil J. B. Benz. Tantum ergo, zložil St. Premrl. Po maši: Prisvetil je veseli dan, zložil G. Rihar-dr. Fr. Kimovec.
Kino
Kino Kodeljevo: Danes ob 20, jutri ob 17 in 20 »Božanska žena« Marta Eggerth In »Pri treh mladenkah«. — V petek prvič »Dama s kame-lijami«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trukoczy ded., Meetni trg 4 in mr.
Ustar, Selenburgova ul. 7.
Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik.
1 Maša zadušuica za pokojnim stražnikom Kresetom. Včeraj ob 7 je bila v frančiškanski cerkvi sv. maša zadušnica za smrtno ponesrečenim stražnikom Alojzijem Kresetom, ki ga je pred dnevi do smrti povozil vlak. Mašo zadušnico je daroval p. Roman dr. Tominec, pel in orglal pa je stražnik g. Mavricij Slatnar. Službe božje so se udeležili vsi policijski uradniki z upravnikom g. dr. Hacinom, vsemi svetniki in poveljnikom g. Bedenkom na čelu ter vsi stražniki in detektivi ljubljanske policije, razen onih, ki so imeli v tem času nujno službo. Cerkev je bila polna policijskega osebja.
1 Maša za turiste in smučarje bo jutri, na praznik, 6. januarja in v nedeljo 9. januarja v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob pol ?.
1 XII. prosvetni večer bo zopet v petek, dne 7. januarja ob 8 v beli dvorani hotela Union. Na sporedu je aktualno predavanje: Pereče vprašanje ljubljanskega mešat, katero bo imel sam g. predsednik mestne občine dr. Adlešič. G. predavatelj se bo dotaknil tudi v predavanju stanovanjskega vprašanja in stanovanjskih hiš. Brez dvoma bo lo zanimalo slehernega meščana, kateri so k temu predavanju kar najlepše vabljeni. — Predprodaia vstopnic v Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti 7.
1 Namesto venca na grob t Franca Jakliča je daroval g. Tone Ravnikar, župnik v Šmarju, 100 din za cerkev ev. Družine v Mostah. Srčna hvala!
I Pravoslavni praznik ljubljanske garnizije.
Vojaštvo ljubljanske garnizije bo proslavilo pravoslavni praznik badnjak po odredbi poveljnika mesla na naslednji način: poveljnik badnjaka bo topničarski podpolkovnik g. Dušan Štefanovlč, referent za lopničarstvo pri štabu drav. divizijske oblasti. Radnjaki bodo pripravljeni v tivolskem parku. Sprevod bo od Oficirskega doma dne 6. t. m. ob 14 pod poveljstvom poveljnika badnjaka. Sprevod bo šel s konji v štirih stopili, udeleženci pa morejo iti tudi z vozmi, kakor kdo zeli. Sprevod bo šel od Oficirskega doma po Fignerjevi ul. čez most na Ambrožev trg. na Poljansko cesto, v Domobransko ulico, po Gruberjevem prekopu do Karlovške ceste, nato do šentjakobske cerkve čez šentjakobski most po Cojzovi in Aškerčevi c. na Bleiweisovo ceslo. nato do Nunske ulice v Tivoli. Ko sprevod sprejme badnjak, se vrne po Aleksandrovi cesti do Beethovnove ulice, kjer se ustavi ter izroči hadniak poveljniku mesta Ljubljane. nato pa se nadaljuje po Aleksandrovi in Tvrševi cesti do Pražakove ulico, od tod v Slomškovo ulico na Tnbor pred Oficirski dom. Ko iz-roče badniak v Oficirskem domu. odneso druge čete svoje badnjake svojim poveljnikom, ki izroČe badnjake po prepisanih obredih. Tisti, ki gredo po badnjak v Tivoli, bodo v Oficirskem domu postrežem. Prepovedano pa je streljati v sprevodu. (Iz pisarne poveljstva mesta.)
1 Odbor Krajevne organizacije JRZ za šentjakobski okraj v Ljubljani opozarja Članstvo, da se prično v petek, dne 7. januarja zopet redni Članski sestanki, ki bodo vsak petek ob pol 8 zv. v posebni sobi aostilne pri Blagaju, Št. Jakobski trg. Na sestankih predavanja kulturne, gospodarske in socialno-politične vsebine. Pridite gotovo in točno!
1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani
priredi na dan sv. Treh kraljev, dne 6. januarja ob 5 popoldne božičnlco za ubožne vajence. Vsi člani-molstri in vsi prijatelji društva ste k tej prireditvi iskreno vabljeni.
1 V razstavi bratov Subicev bo imel vodstvo na praznik Sv. treh kraljev, dne 6. januarja ob 11 g. dr. Rajko Ložar. — Razstava bo odprta le še do nedelje. Vstopnina 10 din.
1 N'a sv. Treh kraljev dan sta v opori dve predstavi. Popoldne ob 15 se poje ena najboljših čeških operet »Pod to goro zeleno* z go. Zupev-čevo v glavni vlogi. Ostale glnvne vloge imajo v rokah gg.: Poličeva, Peček. Zupan, Gorski in Frelih. — Zvečer ob 20 se poie opera »Gorenjski slavček« pod vodstvom ravnatelja Poliča in v zasedbi glavnih vlog- gg.. Vidalijeva, 9panova. Poličeva. Betetto, Janko. Franci. Banovec in Kolacio. Veliko vlouo ima v 111. dej. te opero tudi baletni zbor. ki pleše razne gorenjske plese. Za obe pred-sltivi vellajo znižane operne cene.
1 Dijaška predstava v operi. V petek, dne
7 januarja se poje v operi »Seviljski brivec« kot dijaška predstava po cenah od 16 din navzdol. Začetek predstave je točno ob 15. Opozarjamo, da se »Sevlljski brivec« sicer v sezoni ne bo več izvajal kot dilaška predstava.
1 Javna zalivala. Ljubljanska Filharmonija se prisrčno zahvaljuje g. Miklifu, lastniku hotela in rustav racije »Metropol«, za razumevanje in pripravljenost, s katero ji je odstopil
brezplačno veliko dvorano za skušnje ter ji s tem omogočil VIII. redni simfonični koncert s svetovnoznanim dirigentom dr. Hermanom Schercheno m. Z ozirom na dejstvo da nima lastne dvorane, prosi Ljubljanska Filharmonija g Miikliča, da ji tudi v bodoče ohrani doslej izkazano naklonjenost. Istočasno se Ljubljanska Filharmonija zahvaljuje Radijski oddajni postaji za dosedanjo gmotno in idejno podporo. — Ljubljanska Filharmonija.
1 Brezposelni delavci Strojuih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani naj se gotovo javijo v sredo med 9 in 12 ter 15 in i9 ter v četrtek med 9 in 12 v Delavski zbornici pri zaupuiškem zboru zaradi izpolnitve vprašalnih pol.
I Davčna uprava za mesto v Ljubljani ofoiav-
rentnine družb, davka, davka na neoženjene osebe,
davka na poelovni promet in vojnica; b) dne 15. av gusta 1938 I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša jx>jasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave v Ljubljani, Vodnikov trg 5 in Mestnega načeletva v Ljubljani.
1 Ljudska šola na Viču. Namesto venca na grob umrle matere tovarišice Adele Golobove je učiteljski zbor viške šole podaril šolski kuhinji znesek 130 din. šolsko kuhinjo na Viču obiskuje dnevno 80 otrok, ki prejemajo topel zajtrk. Ker pa ima kuhinja do 240 din mesečno primanjkljaja, je sklenil učiteljski zbor, da vsaka učna oseba prispeva v fond za kritje 50 din, kar znese vsoto 1150 din. Na ta način bo mogoče vzdržati kuhinjo v dosedanjem obsegu čez zimske mesece. Učiteljski zbor pa zasluži za svojo lepo gesto toplo zahvalo.
Maribor
niDruštvo za podporo revnih učencev v Mariboru je razdelilo letos ob božičnicah na osnovnih in meščanskih šolah 169 deških in 130 dekliških oblek, 190 komadov perila za dečke, 195 za deklice, 307 parov čevljev, 195 žepnih robcev, 135 m blaga, dvoje hlač, 8 kap, 4 pare rokavic in nogavic in 5 volnenih jopičev. Odbor izreka vsem dobrotnikom iskreno zahvalo in prosi blagonaklo-njenosti tudi v Novem letu. Obdarovanih je bilo letos 677 otrok in sicer 335 dečkov in 342 deklic.
m Francoski večer klasične in romantične glasbe priredi v petek, dne 7. t. m. zvečer v Ljudski univerzi skladatelj in glasbeni pedagog L. M. Škerjanc, profesor konservatorija v Ljubljani.
m Dijaški kuhinji je daroval namesto venca na grob rokojnega učitelja Jakliča g. ravnatelj Ajdišek 200 dinarjev.
m Smrt kosi. V Dajnkovi ulici je umrla v starosti 79 let zasebnica Ana Bračko. — V bolnišnici je jx>kosila smrt 39 letno posestnikovo soprogo Otilijo Cafnik. Pokoinico je povozil tovorni avtomobil v bližini Sv. Marjete ob Pesnici. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli rešiti življenja.
Danes v Unionu
17. AKADEMSKI PLES
_Adamičev jazz iz Ljubljane
m Ne pozabite na premiero Timmermansovo igre »Župnik iz cvetočega vinograda*, ki bo v četrtek, 6. t. m. ob 4 popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Naslovno vlogo igra g. Medvedič, glavno vlogo pa Drolc Milena. Režija je odlična. Sobno opremo je iz prijaznosti dala na razpolago tvrdka za pohištvo Ernst Zelenka Priporočamo vsem prijateljem odra, da si pravočasno oskrbo vstopnice v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6.
m Nn Pohorje do odcepa vozi mestni avtobus dne 6. in 9. t. m. Odhod z Glavnega trga ob 7 zj. Vožnja bo samo v primeru zadostnega števila prijav, katere sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu, tel 22-75.
m Mariborska kmetijska podružnica vabi na redni društveni sestanek, ki bo v prostorih Kmetijsko družbe na Meljski cesti 12 v nedeljo, duo 9. januarja ob 9 dopoldne.
MARIBORSKA MMZA VA$;VAW
SLOMŠKOV T R G » 6 J
m Vlomilci so hoteli priti do bronastih krst. Na starem mestnem pokopališču so odkrili grd vlomilski poskus, ki pa se vlomilcem očividno ni posrečil. Neznanec je poskušal vdreti v grobnico rodbine Hauser. V to grobnico je bil zadnji pogreb leta 1898. Vlomilec se je očividno nadejal, da si bo lahko prisvojil dele bronastih krst, ki so v grobnici. Vlom pa se mu ni posrečil Sicer jo vlomilec razbil betonsko ploščo, ki zakriva vhod v grobnico, vendar pa je plošča na poseben način pritrjena ter je ni mogel odmakniti.
m Tri kolesa v Dravi. Drava je sedaj zelo padla ter je postala čisla, da se vidi na dno. V tolmunu reke blizu obrežja ob poti, ki pelie od brvi proti Studencu, je našel neki dijak tri kolesa, ki jih je tjakaj spravil očividno neki tat. Kolesa so potegnili iz vode ter so sedaj spravljena pri studenških orožnikih
m Kriminal v mariborski okolici. V okrajih Maribor desni in levi breg je bilo lani zelo veliko težjih kriminalnih primerov. Tnko je bilo izvršenih na tem področju 16 ubojev iii umorov, 10 požigov, 214 tatvin, 150 raznih drugih večjih kaznivih dejanj, dalje 1090 prestopkov in 2633 prekrškov. Samomorov je bilo 31, nesrečnih primerov smrti pa '29. Orožniki so izsledili vsega sku-paj 5318 osumljencev, od tega 4643 moških in 670 zenek. Kriminal je tedaj med moškim spolom pogostejši, kot med ženskim. Od omenjenega števila je bila aretirana 2201 oseba.
Gledališče. -- Sreda, 5. januarja ob 20: »Pod to goro zeleno«. Red D — četrtek, 6. januarja ob 15. -Marija Stuart«. Znižane cone. Zadnjikrat. — Ob 20: vPesein s ceste«. Znižane cene.
institut
v Ljubljani
Tu ponatiskujemo informacijo, napisano za januarsko številko revije »Tehnika in gospodarstvo«, ki se bo bnvila r celoti z delom socialnoekonomskega instituta.
Društvo Socialno-ekonomski institut ima po svojih pravilih namen:
a)	zbirati in raziskovati dejstva našega gospodarskega in družabnega živl jenja, proučevati možnosti za čim boljše izkoriščanje danih sredstev in energij za izboljšanje življenjskega nivoju našega prebivalstva:
b)	vzbujati v javnosti zunimunje za te probleme.
Pri tem se po mišljenju ustanoviteljev racionalnost ali neracionalnost gospodarstva ne sme presojati s stališča poedinega gospodarstva ali tudi poedine gospodarske panoge, temveč s stališča celokupnega narodnega gospodarstva. Izolirane racionalizacijske poskuse je treba postavljati vedno v okvir narodnega gospodarstva določenih teritorijev, pokrajinskih in državnih To je potrebno, ker prinašajo izolirani racionu-lizacijs-ki poskusi neposredno korist predvsem gospodarstvom, ki jih izvajajo, pri tem pa zelo pogosto istočasno drugim sosednjim gospodarstvom istotako veliko ali pa še večjo škodo, tako da prinaša taka racionalizacija v svojih končnih posledicah le spremembe v razdelitvi dobrin, ne pa povečanja produkcije dobrin in boljšega pokrivanja potrebščin vse narodne celote. Cilj pa ne more biti nikdar prvo, temveč vedno le drugo.
To spoznanje vodi do tega, da postajata pojma racionalno in načrtno gospodarstvo zelo sorodna pojma.
Vsako načrtno gospodarstvo pa ima svoj prvi pogoj v pregledu in analizi važnejših gospodarskih odnosov določenega teritorija. Izhajajoč iz take podlage moramo delati šele načrte za racionalizacijo gospodarstva To vse je tako težavna naloga, da je treba pritegniti k nje reševanju mnogo sodelavcev.
Zakaj so ti problemi praktično važni?
Vsako leto stopa na naše delovne trge v Sloveniji okrog 8000. v Jugoslaviji okrog 100 tisoč novih delovnih sil. Ako ta naraščaj ne najde nobene zaposlitve, nastaja brezposelnost. Ako se zaposluje ta naraščaj na način, da se s tem celokupna produkcija dobrin ne veča (prekomerno naraščanje trgovskih, uradniških pa tudi obrtniških poklicev), se mora celokupen življenjski nivo nujno nižati in ni proti temu, dokler se to iz temelja ne spremeni, nobenega leka.
Za izvrševanje svojih nalog si je izdelal Socialnoekonomski institut začasen delovni program, ki sestoji iz dveh delov: iz pregleda študijskega gradiva, ki ga je treba analizirati in iz konkretnega delovnega načrta.
Prvi del je zelo specificiran. Drugi del pa zbira za začetek sile okrog malega števila konkretnih nalog, da delo ne bi bilo prerazcepljeno in v prevelikem nesorazmerju s silami, na katere bo mogel institut spočetka računati. Pri tem si zamišljamo nadaljnji razvoj tako, da nazna-čuje teoretičen pregied, kakšne delovne skupine bi se morale s časom sukcesivno ustanoviti. Te .s-Jfupine bi se ustanavljale sukcesivno, prej v pûnogàh, kjer se je posrečilo dobiti sodelavcev, kasneje v drugih.
Vse študiisko delo bo povezano v koordinacijskem odseku, ki bo usmerjal vse delo instituta. Medtem ko bo imelo študijsko delo poeti i-nih odsekov več ali manj znučaj izoliranih študij, bo naloga koordinacijskega odseka, da ocenjuje vse te študije z ozirom na gospodarsko celoto slovenskega in jugoslovanskega narodnega gospodarstva.
Vea racionalizacijske prizadevanja morajo biti usmerjena in koordinirala tako. da bo imela zadostna oskrba vsega prebivalstva z nujnimi življenjskimi potrebščinami, kakor so živila, obleka in stanovanje, prednost pred manj nujnimi potrebščinami.
Pri razpravljanjih o poedinih problemih nas ne bi smela razdvajati različna gledanja nanje. Nasprotno. Te razlike so zaželjene. Lé v enem ne bi smelo biti diskusije. Vsa proučevanja instituta bi morala imeti pred očmi čim večjo gospodarsko korist narodne zajerlnice kot celote in ne izolirano gledanih gospodarskih edinic, iztrganih iz te celote. Ostati mora izven diskusije. da morajo služiti izolirana podjetja celoti. Vsaj v koordinacijskem odseku moro priti tn osnovna misel do polnega izraza. Tako gledanje na gospodarske probleme zabrisuje razliko med gospodarsko in socialno politiko in postavlja vso gospodarsko politiko pod osnovne smernice socialne politike, zato je Socialno-ekonomski institut iz svojega delovnega načrta posebno poglavje socialna politika izpustil. To je storil v domnevi, da bo vršil osrednji odsek instituta. koordacijski odsek, funkcije socialne politike v najglobjem in najpravilnejšem smislu te besc,de.
Čeprav se bo bavil Socialno-ekonomski institut bolj s proučevanjem gospodarskih, kakor socialnih vprašanj, je zaradi perspektive, s katere gleda na gospodarska vprašanja, vendarle socialna ustanova.
Socialno-ekonomski institut namerava vršiti svoje naloge po velikem delu posredno s tem, da bo skusil podpirati delo drugih organizacij, ki si stavljajo v bolj specializiranem okviru podobne cilje in povezati rezultate dela v teh organizacijah v organsko celoto.
Prvi člani društva Socialno-ekonomski institut so javni delavci, ki delajo v naših gospodarskih in socialnih ustanovah, ali pa so obrnili nase pažnjo s svojim študijskim delom na področjih, ki se jih Socialno-ekonomski institut dotika.
Socialno-ekonomski institut svojih smotrov ne bo mogel doseči le s pomočjo svojih članov.
Potrebna mu je zato opora najširše javnosti.
Zato se obrača Socialno-ekonomski institut na najširši krog naših javnih delavcev s prošnjo, da bi podprli njegovo delo in kot sodelavci in dopisniki ali kot podporniki. Socialno-ekonomski institut bo izpopolnjeval v bodoče svoje članstvo iz kroga onih svojih dopisnikov in sodelavcev, ki si bodo dali s uspešnim predhodnim sotrud-ništvom kvalifikacijo za aktivnejšo vlogo v društvu.
Socialno-ekonomski institut potrebuje za izvrševanje svojih nalog tudi materialnih sredstev. On prosi tudi v tem (»ogledu za podporo.
je posneti, da je lani narasla svetovna produkcija I železa v primeri z letom 1036 od 91.2 na 104.6 | mili], ton, dočim je leta 1929 znašala 98.85 milij. i ton. Svetovna produkcija jekla je narasla od 1936 na 1937 od 124.1 na 136.1 milij. ton, leta 1929 je znašala 121.9 milij. ton.
ït I NO SLOGA
Telefon 27-30
predvaja prekrasno filmsko delo
Valtek na ledu
Atrakcije tega tilma eo: Sonia Henie e Številnim baletnim zborom, brat|e RItz, Izbornl komiki ln Borah Minlevlć s avoliml vlrtuozl!
Predstave ob 16., 1915 in 2115 Ùrl
Dotok drž. dohodkov
V mesecu novembru 1937 so znašali državni dohodki 1.124.6 milij. din, dočim so znašali oktobra meseca samo 1.084.7 milij. din, kar je v zvezi s plačilom 4. obroka zemljiškega davka, ki prinaša letno znatne donose. Leta 1936 novembra meseca so dali drž. dohodki samo 992 milij. din, novembra 1935 pa samo 915 milij. din. November je že četrti mesec, odkar ima država nad 1 milijardo din dohodkov. Splošni neposredni davki so dali 29.5 milij. din več kot novembra 1936, davek na poslovni promet pa 20 milij. din. Takse so dale novembra 1937 21 milij. din. več kot novembra 1936, trošarine 20, carine 17.5 milij. din itd. Najbolj so povečani dohodki drž. železnic, ki so narasli od 195.9 na 215.5 milij. din. Skupno so dosegli drž. dohodki v prvih 8 mesecih proračunskega leta 1937-38 (t. j. od 1. aprila 1937 do 30. novembra 1937) 7.836 milij. din ali 108.11% proračunske vsote. Izdatki pa so znašali v tem razdobju 6.954 milij. din, poleg tega je .bilo še plačanih računov za 78 milij. din, tako da so znašali stvarni izdatki 7.032 milij. din.
Kje hodu nove topilnice svinca in cinka. Iz
Belgrada poročajo, da bo družba Trepča zgradila topilnico svinca V Zvečanu, dočim bo družba Zorka zgradila topilnico cinka v Šabcu.
Risarski tečaj za notranjo arhitekturo. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani risarski tečaj za notranjo arhitekturo. Tečaj bo trajal do poietja ter bo ob sobotah zvečer in v nedeljah dopoldne. Sprejemajo se v tečaj samo mizarski mojstri in taki pomočniki, ki že obvladajo strokovno risanje ali so dovršili niiz.arsko delavsko šolo v Ljubljani. Prijave za tečaj z natančnim naslovom je treba poslali najkasneje do 10. januarja t. I. na Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani. Sprejeti udeleženci bodo obveščeni pismeno o dnevu pričetka tečaja.
Geodetski list, ki izhaja v Zagrebu v hrvaščini, je svojo 3. številko za 1937 posvetil komasacijam. Tu obravnava celo vrsto komasacij na Hrvatskem s pravnega, tehničnega in še drugih vidikov. Obsega 78 strani z več kartami.
Svetovna produkcija železa in jekla v 1. 1937. Nemški listi prinašajo že cenitve svetovne produkcije železa ln jekla za 1937. Iz teh cenitev
Borza
Denar
4. decembra.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 - 238.80.
Awstrijski šiling se je malo okrepil: v Ljubljani na 8.51-8.61, v Zagrebu na 8.485—8.585, v Belgradu na 8.49—8.59
Grški boni so beležili v Zagrebu 27.96—28.66, v Belgradu 27.90-28.80.
Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 2.30.
Nemški čeki so oslall nespremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo Januarja 13.90—14.10, za konec januarja 13.95— 14.14, za konec februarja 13.95—14.15.
Devizni promet je znašal v Belgradu 4,395,500 dinarjev. V efektih Zagreb sploh ne izkazuje prometa, Belgrad pa 790.000 din pri čvrsti tendenci.
Ljubljana — tečaji <i primom Amsterdam 100 h. gold. . . . 2398,.41—2413.01
Berlin 100 mark...... 1781.53—1745.41
Bruselj 100 belg...... 780.70— 735.76
Curili 100 frankov.....996.45—1003.52
London 1 funt.......215.18— 217.24
Newyork 100 dolarjev .... 4269.75—4806.07
Pariz 100 frankov...... 146.09— 147.53
Praga 100 kron ......151.14— 152.24
Trst 100 lir........ 225.64— 228.78
Ourih. Belgrad 10, Pariz 14.6825, London 21.625, Newyork 431.50. Bruselj 73.30, Milan 22.72, Amsterdam 240.675, Berlin 173.90. Dunaj 80.20 (81.60). Stockholm 111.45, Oslo 108.65. Kopenhagen 96.525, Praga 15.17, Varšava 82. Budimpešta 86.25. 1 Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.565, Buenos Aires 126.625.
Vrednostni papirii
Ljubljana: 7% inv pos. 96—97, agrarji 54.50— 55.50, vojna škoda promptna 423—425, begi. obv. 79—80.50, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 92.50-93.50, 7% Bler. pos. S4-S6, 7% |н*. D1JB 100-102, Trboveljska 205-215.
Belgrad: Državni papirji: 1% inv. pos. 97.50 do 98, agrarji 54.75—55, vojna škoda promptna 425.50—426 (425.50), za konec marca 424.50 den., begi. obv. 80—80.25 (80), dalm. agrarji 78 den. (78.25), 4% sev. agrarji 55 den., 8% Bler. pos. 93.75 den (92.75), 7% Bler. pos. (84.25), 1% pos. DHB 100-101, 1% stab. pos. (90). — Delnice: Narodna banka 7.575 den., Priv. agrarna banka 216 den. (216.50).
Zagreb: Državni papirji: 7% inv. po«. 96 den., agrarji 54.50 den., begi. obv. 79 den., dalm. agrarji 77 den., 4% sev. agrarji 55—56, 8% Bler. pos. 92.50—98.50, 7% pos. DHB 99.50 den., 7% stab. pos. 88 den. — Delnico: Narodna banka 7.500 den.. Trboveljska 205 den., Narodna šumska 20 bl„ Tov. sladkorja Bečkerek 650 bi., Osj. sladk. tov. 160— 165, Dubrovačka 405 den., Jndr. plovba 400 den., Oceania 600 den.
Dunaj. Tudi danes je bila špekulacija zelo vzdržna, zaradi tega je bilo tudi prav malo prometa. Pretežna večina delnic je popustila. V kulisi je narastel le Siemens, v zagradi so slabše tendi-rali kovinski papirji in nekatere druge specialne vrednote. Spremembe so bile malenkostne. Zaključni tečaji: Don.-sav.-jadr. obv. 60.20, delnice: Narodna banka 162.80. Creditanstalt-Bank-verein 274.25. Steg 24.05, Steweag 27.08. Trboveljska 23.10, Alpine 38.55, Berg-HUtten 522. Steyr-Daimler-Puch 218.75, Leykam 60, Semperit 78.25.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica srein. 175—176, slav. 176—177, ban. 169-177, bč. potiska 176—177, bč. ladja Tisa in Begej ne notira. — Koruza bč., erem. nova 90—91, ban. nova 87—89, bč. nova sušena 108—110. — Tendenca nespremenjena. Promet srednji.
Sombor. Koruza bč.. srem. nova 88—90. bč. srem. nova januar 91—93, bč. nova sušena 107— 109. — Tendenca čvrsta. Brez prometa.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Dunajski prašičji sejem 4. januarja. Prignanih je bilo 5226 špeharjev in 4429 pršutarjev, skupno 9656 glav, od tega iz Avstrije 2334, iz inozemstva pa 7321. Večinoma so cene popustile zaradi znatne ponudbe in slabega povpraševanja. Tako so srednji in slališi špeharji popustili v ceni zn 2—8 groše, madžarski veleposestniški za 4. kmečki špeharji za 4—7, banatski pa so dosegli slabe cene preteklega tedna. Cene so bile naslednje: špeharji I. 1.56—1.58, srednjcležki špeharji 1.52—1.55, stari
Špeharji 1.45—1.49, kmečki 1.50—1.62, križani 1.53 do 1.65. pršutarji 1.36—1.70 šil. za kg žive teže.
Cene živine in kmetijskih pidelkov na sejmu v Kranju dne 3. januarja 1938. Voli I. vrste din 6.
11.	vrete din 5.50. III. vrste din 5; telice I. vrste din 6, II. vrete din 5.50, lil. vrste din 5; krave I. vrste din 5.50. II. vrste din 5, lil. vrste din 4; teleta I. vrete din 7, II. vrste din 6; prašiči, špeharji din 8 do 9, pršutarji din 7 za 1 k g žive teže. Pujski 7 do 8 tednov stari od din 110 do 140 za komad Goveje meso I. vrste: prednji del din 10, zadnji de! din 12, II. vrste: prednji del din 8. zadnji del din
12.	III. vrste: prednji del din 7, zadnji del din 9; svinjina din 16, slanina, suha din 20 do 24, svinjska mast din 19, čisti med din 20 do 24. nepraua volna din 22 do 26, oprana din 32 do 36; goveje surove kože din 10 do 13 telečje din 12 do 14, svinjske din 12 za 1 kg Pšenica din 225 do 250 za 100 kg, ječmen din 225. rž din 200. oves din 190. koruza din 135 do 140. fižol din 250, krompir din 75, lucerna din 1050. seno din 75. slama din 50; jabolka I. vrste din 500. II. vrete din 400. III vrste din 250; češplje, suhe, 1. vrete din 1000. U vrste din 1100. III. vrete din 1200; pšenična moka din 350 do 400. koruzna moka din 200, ržena din 300, ajdova din 400 koruzni zdrob din 300 za 100 kg.
Živinski sejem v Kranju dne 3. januarja 1938. Na sejem je bilo prignanih 48 volov. 17 krav, 7 telet, 1 junc, 1 bik, 45 svinj in 56 prašičev. Prodanih pa je bilo 32 volov. 10 krav. 7 telet. 1 junc in 1 bik. V inozemstvo ni bilo prodano nobene živine.
Tržne cene Živine v Ptuju po stanju z dne 31. decembra 1937. Debele vole so prodajali od din 5 do 5.75. jx>Idebeli od din 4 do 4.50. r temenski od din 4 do 4.25. biki za klanje od din 3.75 do 4.50. telice za klanje od din 4.25 do 5. debele klavne krave od din 3.75 do 4.25, krave za klabasarie od din 2.50 do 3, plemenske krave od din 3.50 do 4.50, mlada živina od din 3.25 do 5, teleta po din 6.50, plemenske svinje od din 5 do 6 in poldebele svinje za zakol od din 6 do 6 50 za 1 kg žive teže. Cena mesu: Volovsko meso 1. vrste din 10 do 12, II. vr ste din 10. meso od krav in bikov din 10. telečie meso I. vrste din 12. H. vrste din 9 do 12. sveže svinjsko meso od din 12 do 14 za 1 kg.
Trgovski promet na sejmih v Ptuju v mesecu decembru 1937. Na seime ie bilo prignanih 226 konj, 125 volov. 29 bikov, 56 juncev. 506 krav. 165 telic in 3 teleta forei skupaj 1110 komadov živine. Prodanih pa ie bito 359 glav živine, od teh je bilo izvoženo 7 konj v Avstrijo in 12 goved v Italijo.
Rokodelski oder v Ljubljani
Na tem odru so igrali 1. in 2. januarja novost Vrata, duhovno igro za advent in božič v petih slikah. Spisala jo je Marija Salomon, poslovenil pa Joža Vovk. Oglejmo si snovno in miselno vsebino! Prva slika nam kaže Adama in Evo po padcu in se odlikuje po močni dramatičnosti. Mogočen božji glae, ki kliče našega pradeda po grehu na odgovor, vas zgrabi v dno duše. Prav tako tudi nadaljnje besede, ko Bog napoveduje kazen za greh in obeta drugo ženo, Marijo, ki naj po svojem sinu uniči posledice prvega greha. Naslednja slika kaže Kajna, ki obljublja, da naidc zopet pot v izgubljeni paradiž, a njegove obljube so prazne. Ideja zveličanja, ki je v vsej igri vodilna, se zopet dvigne v naslednjih prizorih slike Jakobove sanje, ko Bog prerokuje Jakobu v ea-njah, da bo iz njegovega rodu rojen Zveličar. Misel odrešenja se zopet pojavi, ko nastopita Joa-him in Ana: Bog jima je obljubil, da pride človeštvu rešitev, ko se porodi iz Davidovega rodu Kralj-Zveličar. Zahvaljujeta ee Bogu za hčerko Marijo, ki nastopi v prihodnji sliki. Vsa je vdana Bogu. Sedaj se pa razvije pred gledalci prekrasen prizor oznanjenja. Zadnja slika nam prikazuje pastirčke v «veti noči in njih koprnenje po Odreše-nlku. Vse to koprnenje pa ee zlije v eno točko, v veet o Kristusovem rojstvu in končno v prizor ob rojstvu.
Vse slike, ki sestavljajo igro, so lepe in dramatično močne. Gledalcu ostanejo v neizbrisnem spominu. To je verska ideia v eliki in igri.
Režija igre, ki jo je vodil dr. Fran Bajec, je bila odlična. Prav tako so tudi igralci častno rešili svojo nalogo ob predstavljanju bibličnih osebnosti. Deloma so igrali celo odlično. Naj omenim eamo glavne. Odlično ie bil podan Adam (Sešelj), enako Eva (Čebinova), ravno tako tudi Kajn, ki ga je igral prav realistično g. režiser sam. Prav dobro so se vživeli v svoje vloge drugi igralci in nam predstavili ostale osebe Tako Ezava (Pregelj), Jakoba (Gostinčar), Rahclo (Lampretova), Rebenko (Žgalinova), Joahima (Cestnik). Ano (Jenkova) itd Lepo zamišljena jc bila tudi scenerija, ki je v preprosti lepoti dvigala biblično razpoloženje. Spremljanje nekaterih prizorov z glasbo pa je »premenilo prizore v prisrčne slike svetopisemskih zgodb. Igro bodo ponovili. Obisk toplo priporočamo.	Dr. Gr.
Kulturni obzornik
Bolgarski politik o Slovencih
Kot smo že omenili, je bivši bolgarski poslanik v Belgradu in o|X>l-nomočeni minister g. dr. Dimo K a z a s o v napisal sintetično delo o današnji Jugoslaviji »Dneš-na Jugoslaviju« — (Sofia 1938, str. 156). Dr. Dimo Kazasov, ugleden bolgarski politik, ki je zavzemal odlična mesta v bolgarski diplomaciji, je tudi ploden publicist, ki je izdal že več publikacij o domačih političnih, organizacijskih in novinarskih zadevah. Iz svoje politične prakse in velike ljubezni do Jugoslavije, ki Jo je dodobra upoznal, je zdaj napisal to delo, ki bo veliko pripomoglo k boljšemu poznanju in večji ljubezni med nami in Bolgari, s katerimi smo stopili v zvezo večnega prijateljstva. Vsikn ljubezen med narodi temelji na poznavanju preteklosti in sedanjosti: prvi korak resnično trajnemu in globokemu prijateljstvu med vsemi Jugoslovani (vključno Bolgari) predstavlja prnv ta knjiga našega' velikega bolgarskega prijatelja in idealnega Jugoslovana v najširšem in pravem etnografskem smislu.
Dr. D i m o Kazasov podaja v svoji knjigi strnjeno podobo zgodovinskega razvoja posameznih slovanskih narodov, ki tvorijo današnjo Jugoslavijo1 naiprej politično zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev, vsako jiosebej. ter doda vsakemu delu tudi zgoščeno knrnkterolosko oznako. V 2. poglavju razbira bolgarske in srbske poli-
tične stike v preteklosti, ki so se razvijali največ v smislu dveh tujih vplivov — bizantinskega in v novejši dobi nemškega. V 3. dolu riše rojstvo nove državne tvorbe — povojne Jugoslavije: dve koncepciji zedinjenja (Pašičevo iz leta 1914 in Krfski pakt), potek zedinjenja. vidovdansko ustavo, Hrvale in parlament, diktaturo, jugoslovan-stvo, srbske, hrvatske, boseneke in slovensko stranke, krize v Jugoslaviji ter pot k novim sporazumom (JRZ, opozicija). V nadaljnih poglavjih pod robneje prikazuje geografski jioložaj, današnjo državno organizacijo in ustavo, razmerja med veroizpovedmi, narodne manjšine v Jugoslaviji (»za število bolgarske manjšine v Jugoslaviji se ne ve, ker se tam ne vodi o njih nobena statistika« ). — Omenja tudi jugoslovanske manjšine v Italiji, in Stojadinovič-Cianov pakt, ki naj razmere uredi. Posebej opiše razmere cest, železnic, poljedelstva, industrije, trgovine, financijske in kreditne razmere, skrb za narodno zdravje in socialno zasi-guranje Omenja turizem, armado, narodno pro-sveto, jugoslovanski tisk in literaturo. Če je pri vsem tem pregledu tu in tain kakšna napaka (na primer dr. Pucelj, baron Zisa, da je Stanko Vraz — Srb, ali da pri pisateljih manjka na primer Pregelj, kar pa jx> mojem gre na račun srbske brošure »Slovenačka«) to nič ne de. Priznati moramo dr. Kaznsovu, da morda še tuhče ni najii-sal toliko lepih besed o Slovencih !<ot on. zato jih [wdajamo v prevodu, ki seveda nt more biti pojmln:
»Slovenci so najmanjši, pa zato najbolj izobraženi del slovanskega plemena. Tehtna materialna in duhovna kultura tekmuje s kulturo zapadno evropskih narodov. Slovenska hiša se blesti od svoje vzorne čistosti in urejenosti Vaška kuhinja stoji na tako visoki ravnini kakor naša mestna kuhinja. Vse v hiši — pa naj bo še tako skromno — je izbrano, čisto in urejeno. Vse: od saksije, ki ogreva s svojo krasoto vaško hišo. do kol jasmin rumenih desk. ki pokrivalo balkone ob hišah. Slovenka skrbi za hišo kakor za cerkev:
krasi jo s cvetjem in z zelenjem, kakor krasi tudi svete fiodobe v znamenjih, s katerimi so posejane njive, ki jih obkrožajo planine. Vse v slovenski vasici govori o pesniški duši Slovenca. Vse — od cerkve do zavese, ki trepeta za oknom.
Slovenec je pristni jugoslovanski tip — sinteza; je uporen, kakor Bolgar, sentimentalen in romantičen kakor Srb. dober in korekten kot Hrvat. Je pa kot vsi južni Slovani miren, skromen, gostoljuben in pošten človek. Je delaven, toda navajen veselja, kakor zraka svojih divno lepih planin. Zvečer Slovenec najrajši poje. S pesmijo izraža radost nad krasoto, ki kipi iz slovenske pokrajine. In izražajo kolektivno: v zboru, v katerih glasovi zvene v dovršeni harmoniji. Slovenec poje ob vsaki priliki: njegova človeška in nacionalna duša je navajena zveneti v tem edinstveno dovršenem, kakor od sončne luči čistem instrumentu. Slovenec pa ne jioje samo. temveč tudi pije. Njegovo pitje je mirno, tiho in smejoče. Brez krika, prepirov in pietetov. S pitjem je v zvezi brezkončen niz zdravic, ki jih pojo v zboru, zdravic s Čudno lepo in svetlo vsebino. Ko stopite pred prag slovenske hiše, je prva dolžnost domačega gospodarja vstati in izraziti veselje za čast, ki ste ga napravili njegovemu domu z obiskom ter vas prosi, da se čutite pri njem kakor pri sebi. Vsak slovenski gospodar zna pozdraviti na ta način, da takoj razprši vse razlike med starimi in novimi znanci ter povzroči, da se svobodno in v največjem prijateljstvu čutite kot med svojimi.
Slovenec je religiozen toda obenem s tem tudi zelo izobražen. Knjiga je pri vseli zelo spoštovana. Za mesto, ki gn zavzema knjiga v življenju Slovencev, govori najbolj fnkt njene razširjenosti. Navadna naklada knjige je 3000 do 0000 izvodov in to za prebivalstvo šestkrat manjše od bolgarskega. V koliko bolj je slovenska knjiga razširjena od bolgarske se lahko zaključi po tem, da naklada bolgarske knjige ne gre preko 2000 izvodov. Vsi Slovenri brez izleme so pismeni.
Slovenec je zelo iiodjclen in konstruktiven
element. Vse pri njeni je vzorno izgrajeno in ima zdrav in praktičen smisel. Zdrav in praktičen smisel ima njegov nastop, občevanje v javnosti in politično Življenje ter vse iniciative za korist nacionalne celote.
Svojo ubogo planinsko zemljo je Slovenec priredil v cvetoč vrt, v katerem neumorno delajo možje, žene in otroci. Vrata v ta diven, skoraj romantičen vrt, so široko odprta vsem, ki se hočejo radovati njegovih lepot. V Sloveniji vsakdo lahko uživn te lepote nemoten od nadlegovanj. Gostoljubnost Slovencev ima korenine v njihovi slovanski krvi. Je uslužen, čist, pošten, točen in korekten.
Kadar se kdo smeje očitno, lahko gotovo veste, da je to njegova duša, ki ee veseli. 'In vsakemu morete verovati, kajti Slovenec, sam globoko veruje v dobroto, resnico in pravico ter je z eno besedo: človek.«
Tako smo v bežnem prevodu podali označbo g. Dima Kazasova. ki jo je napisal v bolgarski knjigi o Slovencih. Za vse te lepe besede smo mu vsi Slovenci od srca hvaležni ter bomo g. poslanika in ministra šteli med svoje največje prijatelje.
* td
Priprave za svetovno italijansko razstavo v Belgradu. Kakor poročajo belgrajski listi, je vče-rnj prispel v Belgrad conte Vol pi, italijanski minister financ in veliki denarni mogotec, ki je veliko sodeloval pri tvorbi nove Italije, obenem pn veliki prijatelj in mecen umetnosti, z namenom, da pripravi vse jxitrebno za veliko italijansko razstavo nn pomlad tega leta Ta razstava obeta biti svetovna privlačnost, kajti v načrtu je razstava italijanskega portreta od najstarejših rimskih časov do današnjih dni. Tako bodo prvikrat prišle preko obale Jadranskega morja velike umetnine Michelangela, Giotta. Rafaela, Tiziana, Tintorelta, Botticelia itd. Brez dvoma bo to eden najvažnejših kulturnih dogodkov tega leta. Ker take razstave 5c ni bilo niti v Italiji sami, bo lo svetovna atrakcija, ki jo priredi T tali in v Muzeju kneza Pavla v Belgradu.
Najstarejši angleški duhovnik umrl
Sijaj in konec
filmskega traku
Vse mine, še najhitreje na mine sijaj filmskega traku, kljub temu, tla se tehnika tako zelo trudi, da bi trnk ohranila, filmski trak že čez nekaj let propade in |x>stane docela neraben. Navadna filmska kopija traja navadno eno leio in nič več. Čez eno leto jo je treba nadomestiti z drugo kopijo, čez nekaj časa postane filmski trak tako slab, du se glodalcu zni, kakor lii bil film posnet, ko je hudo deževalo. To je najbrže že marsikak gledalec nu starem filmu sam opazil. S tem pa film izgubi vsako privlačnost ter je zrel za staro šaro.
Izdelovalci filmskih trako\ skušajo še iz starih filmov skovati kuj dohodkov, /.ato jih po vagonih prodajajo industriji za male denarce. Kn kilogram obrabljenega filmskega materialu velja komaj 8 dinarjev. In koliko lepih prizorov je še na njem in koliko žrtev in truda je bilo treba, proden so tak film naredili, ko pride tak star filmski trak nu prodaj, se nihče več ne /meni, kaj je na njem videti, ampak samo za to. kaj je na njem še ostalo dragocenih snovi.
V tovarnah filmske trakove najprej razlezejo, nakar jih začno v velikih kadeh izpirati. Počasi izginjajo s trakov lepe slike naravnih posnetkov, dramatični prizori, zgodovin, dogodki, avtomobilske vožnje, slike / bojišč in tako dalje. V rokah ljudi ostane nazadnje le prozorni celulozni trak, na dnu kadi pa gosta sivkasta masa, ki ji pa ni poznati, da je to prejšn ja bro-movo-srebrna plast, ki je pokrivala trak. Na samo eni filmski kopiji je še vedno 40 do 50 gramov srebra S posebnimi centrifugami potem odstranijo iz te mase tisto malo /lata. kar ga je l>ilo. Nato vso maso raztope v vročini do 1400 stopinj, da priteče ven čisto srebro. S pomočjo acetona pa razpuste celuloid ter potem i/, njega delajo lak za ženske nohte ali pa glavnike.
Tudi matica moderne filmske kopije — prvi negativni trak — ne obstane nikdar več kakor tri leta. Negativ postane neraben, kakor hitro so ga 200- do 2»0krut posneli. To pa se pri dobrih
filmih večkrat dogaja. I)a torej ta negativ ohru-nijo /a dalj časa, naredc takoj še en negativ i/, bolj trpežne tvarine. Ta trak pa pride potem v arhiv, kjer obstane potem 10 do 13 let.
Ni torej čuda, če število starih filmov vedno bolj pojema. Zato se strokovnjaki in kulturni ljudje ukvarjajo / mislijo, kako bi dragocene filme ohranili \ posebnih arhivih, da bi se do-cela ne izgubili. Ta arhiv pa je silno dragu zadeva. Najprej je treba dobiti nove filmske kopije. ki pu so drage. Ponekod, kjer je ta industrija zelo razvita, morajo filmske tovarne za arhiv i/delati še eno kopijo zastonj Tam pa, kjer je toga manj, je to za tovarne predrago. Zato jih morajo arhivi kupovati. I'.'nu kopija pa slane najmanj 10.000 dinarjev. Jasno je, da si revne dežele ne morejo privoščiti takega razkošju, da bi imele v svojih arhivih prav vse filme. Druga težava s temi filmi v arhivih je ta, du morajo biti varno spravljeni, ker nevarnost ognja je velika. Tako jih imajo na primer nn Dunaju spravljene v zadnjih nadstropjih hiš. ker pa je zaradi zračnih napadov treba misliti tudi na take stvari, tudi to skrivališče ni primerno za tako nevarno in dragoceno stvar Morajo torej iskati samotnih zgradb kje zunaj mestu.
Toda tudi v arhivu se film pokvari. Zob časa mu ni" prizanaša.. Življenje se mu podaljša le, če pravilno ž njim ravnajo. V takem arhivu mora biti vedno enuko toplo ter vedno zračeno. Kjer tako no delajo, tam se jim bodo vsi filmi v kratkem pokvarili. Preden pa ti filmi pridejo v arhivsko shrambo, jih dobro namažejo s kafro.
1'chnika bo morda našla sredstvo, da l>o mogoče filme, ki so nekateri velikanske kulturne vrednosti, ohraniti tudi potomcem. Doslej se to še ni posrečilo. Tako torej je izgubljen za vedno marsikak film, ki bi bil vreden, da bi ga gledali še pozni rodovi Za slabe filme seveda ni nobena škoda, če se danes pokvarijo. Žal je teh več kakor dobrih.
Nov tip ameriških malih tankov je izumil 70 letni ameriški inženir Walter Christie. Novi tanki tehtajo po 140 stolov ter imajo 430 konjskih sil. Tak tank doseže hitrost 90 kilometrov na uro. Na sliki vidimo tank na pohodu. Zraven stoj: izumitelj.
Božič brezbožni/tov
V sloveči angleški opatiji Buckfast je umrl 97 let stari duhovnik in menih Edmond Bous-sad. ki je bil najstarejši duhovnik in menih na Angleškem. Edmond Boussad je bil pred 60 leti stotnik francoske armade ter se je boril pod Napoleonom III. Potem pa je stopil v benediktinski samostan v opati ji Picrre-qui-Vire. Ko pa so na Francoskem začeli preganjati redovnike, je moral tudi on zapustiti burgundsko opatijo ter se je z drugimi sobruti vred preselil I 1880 na Angleško, k jer so francoski benediktinci obnovili staroangleško opati jo Buckfast.
Za ljudi, ki so zaloputnili vrata v misterije vere. imajo božični prazniki vse drugačno lice, kakor pa za tiste, ki verujejo Bogu odtujeni človek ne pozna svete noči, zanj je to samo pobožno praznoverje ali prazen običaj. Toda kako težko je iz src iztrgati večni misterij svete noči, to dokazuje boj proti božičnim praznikom, ki ga komunisti v sovjetski Rusiji neizprosno vodijo že 20 let. Kakor nekda j francoski jukobinci v prvih letih revolucije, tako skušajo tudi komunisti odpraviti celo nedeljo s tako imenovanim letom »prehodnega dela«. Za nje ni nobene nedelje in nobenega praznika, komaj »dan odmora«, na katerega delavci te ali one stroke smejo namesto v tovarno iti k predavanju komunistične propagande. Tako je tudi za božične dni predpisano poostreno delo in kdor izostane v teh dneh od dela, pa ne more navesti za komunistične voditelje dovolj tehtnega vzroka, je kaznovan z najostrejšimi kaznimi komunističnega politično-vzgojnega cenika.
Da bi iztrgali iz src »razredno zavednih pro-letarcev« spomine na te največje praznike ruskega krščanstva, so komunisti v svojem srdu do vsega božjega iznašli že čudovita satanska sredstva. Za naivno Kvropo je bilo naravnost presenečenje. ko je bilo v sovjetski Rusiji pred dvomi leti zopet dovoljeno prodajati in postavljati božična drevesa in jaslice, sicer še v orne-' jenem obsegu, pa vendar . .. Nekateri so že govorili o »enakopravnosti« vseh ver v SSSR in da komunisti pustijo vero kot »zasebno zadevo«. Kmalu pa se je izkazalo, da to ni nobena koncesija - buržujskemu praznover ju«, ampak da komuniste pri tem vodi le upanje, da bodo namesto krščanskega božiča dali hrepenečemu srcu svojega. Božična drevesen, ki so bila postavljena na javnih trgih, so bila obložena s kaj nebožičnimi okraski, z igračami tankov, strojnic. letal in drugimi pripravami, ki služijo za »militariziranje duše«. Otrokom so razdeljevali
Irska jc dobila novo ustavo, po kateri je popolnoma svobodna država. Tega Angleži sicer nočejo priznati. Toda Irci so ta dogodek slavili po vsej deželi. Na sliki vidimo irskega predsednika De Valero, ki prihaja iz parlamenta, kjer jc bila razglašena nova ustava.
Št. 22.
Vitez Vamba
Množica je glasno odobravaje zavrela na vseh straneh, knez pa je vee bled togoino klel. Razjarjen se je obrnil k zelenemu lovcu, ki mu je sta! najbliže ter se zadri: »Zakaj pa ti osii tako rjovejo?«
?No, lju I je pat ve i-jO vpijejo na zd \ivjo tiste-mu, ki zna lobro uda: iti ali ki ga vidijo dobro miriti,« je mož malomarno odgovoril.
»Tako, ia:<o da d> la jo V No prj«, bomo pa pozneje vide;:. kako ti znr.š ravnati lokom.« je zasikal knez in grdo pogledal. Nato se je obrnil k Judu in mu velel: »No, ali bo kaj, no/e:.ii pes? Ali se ne boš še skobacal tja gor? Če ne, te bom živega odri!«
Po vsem tek'su se tresoč je začel Jud stopati na galerijo. Ni pa še priplezal čez vse stopnice, ko je knez za njim še izzivajo zaklical: »Tistega bi rad videl, ki bi se sedaj predrznil zadržati te ! t
»No, pa me takoj poglej!« je zakričal norec V ainha ter planil izza svojega gospodarja. V eni roki je vihtel lesen meč, v drugi pa je držal veliko svinjsko pleče, katero je držal pred seboj kakor vitezi drže pred seboj svoje ščite. Jud se je tega tako prestrašil, «la je odekočil. Pri tem pa se je spotaknil, izgubil ravnotežje ter se je med glasnim krohotom vee množice strkljal po stopnicah na tla.
»Jaz sem dobil častno nagrado, bratranec Ivan!« se je pačil norec ter vihtel svoje smešno orožje. »V rastnem boju z mečem in ščitom sem ]>odrl sovražnika! Daj mi častno nagradok Kdo pa si prav za prav?« se je smejal knez.
Jaz? Vitez Vamba sem, sin gospoda plemenitega s prismojeno glavo!«
Knez je bil vesel, da niti ni bilo treba izpolniti neumnega povelja. Prijezdil je k Izaku 1er mu rekel z vsakdanjim glasom:
Poslušaj. Izak! Posodi mi nekaj tucatov cekinov.« Ker pa je Jud Izak le prepočasi hotel jemati cekine iz svoje mošnje, mu je knez iztrgal kar vso mošnjo iz rok in odjezdil, l judstvo na. ki je lo videlo, mu Ji' glasno ploskalo, kakor bi bil izvršil največje junaštvo.
Sneg podrl kino
Iz Tokia na Japonskem poročajo: V Toko-malii, v provinci Niigata, je zapadlo toliko snega. da se je pod njegovo te/o podrla streha kina. v katerem je bilo polno ljudi pri predstavi. Pri nesreči je bilo ubitih 70 ljudi, več kakor 60 pa jr bilo hudo ranjenih.
*
Na Silvestrov večer trojčki
Neka ženo v Hanovru na Nemškem je na Silvestrov večer povila trojčke. Ker pa otročiči tehtajo v«ak le po dva funta, torej niti en kilogram ne, so jih oddali na otroško kliniko, kjer jih negujejo. Starši so že doslej imeli tli fantke in ono deklico.
Velika 4 nadstropna trgovina z gramofonskimi ploščami, ki elovi po vsem svetu, je pogorela v Londonu. Gasit je prihitelo 40 požarnih bramb, ki pa vse skupaj niso mogle preprečiti, da ne bi bila pogorela vea hiša. Obvarovali so le sosednje hiše.
Živinska kuga divja
Slinovka in parkljevka, ki sta začeli divjati na Francoskem, sta se razširili tudi že na Češkoslovaško, kjer sta napravili precej škode. •tt
Plaz zasul 8 smučarjev
Na 2000 metrov visokem Schneebergu blizu Dunaja je v nedeljo dopoldne velik snežni plaz zasul osem smučarjev. Pet so jih doslej odkopali mrtvili, tri pu še pogrešajo.
Pohod japonskih vojska po Kitajskem. Japonski tren in trenski vojaki -*&zijo za armado živež, vodo
in strelivo.
protiverske igrače in kakor prejšnja leta so se morali otroci tudi še poslej za ta dan naučiti pesmic in povesti z nalašč za to prikrojeno pro-tiversko vsebino. V teh je satansko zaničevanje Kristusu in vere. Kristus se vedno opisuje kot iznajdba »popov« in božični prazniki kot iznajdba kapitalistov za usužnjenje proletariata Vsa organizacija praznikov je v rokah stranke in drugih uradnih organizatorjev in pod božičnimi drevesi so brezbožniška zliorovanjn Vpeljali so tudi tistega starega častitljivega ruskega moža, »mrzli mož«, ki je bil že 19 let prepovedan Že lansko leto se je pokazal, šel je od šole do šole, od hiše do hiše, delil časopise in izpraševal otroke. In če je otrok na vprašanje: »Kdo je največji slepar na svetu in najbolj strupen sovražnik otrok?« hitro odgovoril: »Kristusi«. je dobil slaščice ali druga darila. Če pa je v svoji otroški preprostosti bleknil: »Stalin!«, je prišlo hudo nad vas ali šolo. Prične se izpraševan je in zasledovanje, kje se je otrok tega naučil, v kateri družbi mu je ta beseda padla na uho in vsa vas ve, do bo kmalu zbrana procesija za izgon kam daleč na državno delo.
Križ je izgnan, iz božiča so napravili politično burko, prepovedano je vsako versko znamenje, ki bi kazalo pravi in resnični pomen teh velikih praznikov. Božič brez Boga pa je božič brez miru. In brez miru morajo živeti ljudje pod oblastjo brezbožnikov.
Celle
u »Kralj г ncliac na celjskem odru. Gledališka družina v Celju bo uprizorila v mestnem gledališču Gregorinovo božično igro Kralj z neba«. Ža igro vlada med Celjani in okoličani veliko zanimanje. Na praznik Sv, treh kraljev bo ob t pop. predstava za mladino, v soboto, 8, ian. pa ob |к>1 0 zvečer in v nedeljo ob 4 popoldne pa bosta predstavi za ostale Kei bo v nedeljo popoldne predstava ob 4, Ito mogoče poseliti predstavo tudi daljni celjski okolici in Savinjski dolini, ker so zveze zelo ugodue. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi._
KINO METROPOL
Danes ob 16.15 in 20.HO: »MADAME BOVARY«. Usoda žene, ki je hrepenela za velikim svetom, a je bila primorana živeti v malem mestecu.
c Profesor Janko Mlakar pride spet v Celje v
ponedeljek, dne 10 januarja in bo predaval na jirosvetnem večeru Katoliškega prosvetnega društva o svojih vtisih na potovanju po Islandiji in
Spitzbergih.
c Vsem obrtno-strokovnim organizacijam m obrtnikom naznanjamo, da je s 1. januarjem t. 1. začel v Celju poslovati urad za pospeševanje obrti v okvirju Zbornice za TOI in sicer v dosedanjih prostorih okrožnega odbora. Vršil bo med drugim tudi vse ti«te posle, kot jih je dosedaj vršil okrožni odbor.
c Nov javen studenec na Cesti na Dobravo. Mestna občina je odobrila proračun 9600 din za napravo novega javnega studenca na Cesti na Dobravo. Studenec bo na zemljišču posestnika Josipa Bosteleta.
c Zgubil se je volëji pes, ki sliši na ime Luks, in sicer v noči od petka na soboto. Pes ima na desni prednji nogi rano. Kdor bi psa našel, naj ga odda proti nagradi pri Antolif, Cesta na grad t.
KINO UNION
Danes ob 18.15 in 20.30 vesela iu zabavna filmska igra, polna godbe in iskrenega humorja »VZOREN SOPROG« (Der Mustergatte) V glavnih vlogih Riihniann, Finkenzeller, Sohnker
c Zagonetna smrt moža. Včeraj dopoldne je pripeljal neki voznik iz Podsrede moža, katerega so našli nezavestnega z razbito glavo na cesti. Okoli tri četrt na eno popoldne pa je podlegel
poêkodbam. O možu, ki se piše Vrhovnik Viljem, nimajo nobenih podatkov. Obdukcija bo dognala, ali gre za nesrečo ali za napad.
c Tablc-tenie turnir za prvenstvo Celja 1938. Jutri, dne 6. januarja, bo ob 8 zjutraj v telovadnici II. deške narodne šole v Celju turnir za prvenstvo Celja v lable-tenisu za leto 1938. Pravico tekmovanja v konkurenci imajo samo Celjani. — Prvak prejme prehodni pokal, ki ga brani g. Coh (SK Jugoslavija) in naslov prvaka. Prijave do danes, zvečer bo žrebanje.
Iz Julijske krajine
Zgonik na Krasu. Sv. Miklavža smo praznovali z izredno lepo slovesnostjo: obnovili шо posvetitev cele fare presv. Srcu Jezusovemu. Pro-
po belo lilijo v kapelici pred vasjo. Novi kip Srca-Jezusovega smo postavili na izpraznjeni prost». —• Trta je pri nas obrodila kot že dolgo ne. Posebno se je postavil Sa'lež, malo naselje naše občine, kjer so pridelali čez tisoč hektarov črnega in belega vina. Take vinske letine ne pomnimo. — Naš veliki zvon je počil na obodu. Izžagali smo razpoko v obliki stožca in sedaj nam zopet lepo doni.
Izlet Goričanov v Jugoslavijo. Podjetni organizator romanj in izletov g. Appiani v Gorici je priredil za božične praznike obisk Goričanov Sloveniji. Priglasilo se je 225 udeležencev iz Gorice in vseh predelov Goriške od Kraea do Soče pod Triglavom. Odpeljali smo ee v petek 24. decembra okrog pol 9 zjutraj v sedmih rezerviranih vozovih z jutranjim brzovlakom iz Gorice proti Podbrdu in se z muko pretolkli do petih zvečer v Ljubljano. Ne bomo se spuščali v nevsečnosti te utrudljive poti, kajti vzroki leže na raznih plateh in ker se jih je skušalo s povratno vožnjo v torek 28. decembra popoldne hvalevredno popraviti: iz Ljubljane v Gorico smo se vozili samo dobrih pet ur. Glavno je, da so se izletniki vrnili vedre volje, saj so videli marsikaj novega, so srečali marsikak znan obraz, stisnili mnogotero prijateljsko roko in tudi v prisrčnih objemih okrepili družinske vezi. Če so se tu pa lam zaprosile oči, kaj pa to de Fletno je bilo in koliko bo veselega pripovedovanja v zimskih večerih. Ob slovesu smo bili vsi polni smeha in razigranosti. Če bi tak izlet preveč ne izpraznil teh že itak večno praznih žepov, bi ga kar ponovili.
Dva izleta Tržačanov v Ljubljano. Ne v tako velikem številu kakor Goričani so obiskali za božične praznike Slovenijo tudi Tržačani, ki so prispeli nekoliko za goriškim vlakom v Ljubljano v petek zvečer. Ker pa izletniki iz tržaške pokrajine niso hoteli zaostati za svojimi goriškimi sosedi, so priredili za novo leto drug železniški pohod na Ljubljano. Odpeljali so se na Silvestrovo popoldne preko razvihranega Krasa in dospeli v prvih večernih urah na cilj.
Kupujte
samo pri tvrdkah,
k i og'ašu e'o v našem listu!
Jugoslovanska knflgarna v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Bangha: Welt und Ueberwelt. Das ewige Reich im Kanipf der Zeit. 202. str., vez. 65 din. — Feu-ling: Kafholisehe (ïlauhcnslchre. Einfilhrung in das theologische Loben fut weitere Kreise. 964 str., vez. 180 din. — Gerstner- Die Sendiing des Pre-digers. 220 str., vez. 66 din. — llerzog: Herrlich-keit (lottes. Grundgedanken kathol. Frominigkeit. 270 str., vez. 51 din. — llolzner: 1'aulns. Ein Hel-denleben im Dienste Cliristi. 468 str., vez. 89 din. — Lippert- Gespriičhe. 170 str., vez. 42 (lin. — Muckerinann : Von der Wiederkehr des WelterlH-sers. Religiôse Darlegungen itber die letzteii Dinge des Menschen. 122 sti„ nevez 23 din — Millier: Der lleilige Joseph. Die dogmatisehen Grundlagen seiner besonderen Verehrung 264 str., vez. 105 din. _ Pfeil : Der Mensrh lin Denken der Zeit. 200 str., nevez. 34 din. — Sciions Liimpensamniler-plarrer iinil Buhenaposlel. Vater Laniy. ein neuer r forer von Ars. 150 str., vez 59 din. — Soiron: Die Predigt lieute. 125 str., v«-. 33 din. — Sonder-gold: Christus leht in mir Betrachtnngen fiir Freunde der Liturgie umi Opferscelen. 481 str., vez. 58 din.
Si. Jome
Predavanje o dobrem katoliškem tisku je imel v nedeljo popoldne v društveni dvorani urednik »Domoljuba« g. KošiČek. Udeležba je bila izvrstna in so ljudje z zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem, — Na pobudo g. dekana se je tudi ustanovil odbor fantov in mož, ki bodo po vaseh agi-tirali za naše časopisje.
Nesreča. Naš organi«) g. Skrjanec je padel na poledeneli cesti in se hudo poškodoval na nogi. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
Na Štefanovo je letaš jezdilo v Staro vas samo 43 konjerejcev počastit svojega patrona sv. Štefana, dočim jih ie jahalo druga leta v sprevodu tja okrog 100, Na čelu sprevoda je igrala tudi godba Prosvetnega društva.
Božičnica revnih šolarjev je letos prav lepo uspela. Obdarovanih je bilo okrog 200 dečkov in deklic. Vsem darovalcem v imenu obdarovanih otrok prisrčen Bog plačaj!
Veličastno igro »Kralj z neha* bodo uprizorili igralci in igralke Prosv. društva v nedeljo, dne 9 januarja popoldne.
Kranj
V Ljudskem domu v Kranju priredi Prosvetno društvo v Kranju turško igro »ilasuuagi-nico« prvič /a praznik Sv. Treh kraljev popoldne od štirih. Predstava je namenjena v prvi vrsti okoličanom in mladini, meščanom je namenjena konec tedna. Vstopnice v trgovini gosp. I Ii tika Podjavorška (poleg Ljudskega doma).
Tujski promet v preteklem letu. Kijul> temu. da je bilo lansko leto silno deževno, je obiskalo naše mesto 10.092 tujcev, tako da število prekaša število prejšnjih let.
Meža ob Dravi
Poštno ravnateljstvo v Ljubljani prosimo, naj ne ukine službe selskega plenionoše za poštni okoliš Meža V tem je tekstilna tovarna Ornig s približno 300 delavci, občinski urad Pameče, štiri-razredna osnovna šola v Št .lan/u župna urada št. Peter in št. Jani. tri železniške postaje in pet okoliških vasi ter nekaj lesnih trgovin. Vsi navedeni uradi in tvrdke nujno potrebujejo za redno poslovanje dostavo dnevne pošte. Kazen tega pa tudi vemo. da ima pošta Meža že tolikšen dohodek, da lahko utrpi vzdrževalnino za plsiuonošo.
Prečna
Ponesrečenega policij, stražnika Krese Alojzija iz Hruševca smo pokojiali v Dol. Straži ob veliki udeležbi vaščanov in sorodnikov Cela čela tova-rišev-policistov ie pod vodstvom dveh uradnikov prihitela na pt ,'reb. ki so položili tudi štiri krasne vence svežih nageljnov na grob. Pevski zbor policistov je zapel zelo občuteno in dovršeno lepo tri žalostinke. Naj počiva v miru blagi fant — V enem tednu nam je Ljubljana vzela dva fanta: poleg Kreséta še Murgelj Antona, ki je služil v Ljubljani. Ogljikov plin ga je zadušil. Rog mil dal nebesa. — Prečna je zdrav kraj. V preteklem letu je bilo le 28 mrličev, od teh nastarejši Čanipa Janez iz Dol. Straže — 90 let. Sedem umrlih je bilo starih nad 80 let in 7 nad 70 let. Otrok je umrlo 8. — V nedeljo smo pa pokopali OkloJen Marijo (Piclevko) iz Podgore, ki je bila stara en mesec manj kot 96 let. Starost je dosegla ob — revščini. — Vina imamo po Trški gori še dovolj. Kupci, pridite I
Sport
Hokey na ledu
SK Iliriji se je posrečilo pridobiti renomirano avstrijsko moetvo KAC iz Celovca za dvodnevno gostovanje 5. in 6. t. m.. Prvi dan ob 20.30, drugi pa ob 10.30 dopoldne.
Domače moštvo je letos v zelo dobri formi; to smo videli v igri proti Romunom. Pri igri s Kac-oin se bodo izvajala nova pravila hokeja na ledu, s čimer se bo brzina igre še pospešila.
Kac ima letos odigranih že mnogo tekem s krasnimi rezultati. V kratkem bo evropsko prvenstvo v hokeyu na ledu v Londonu in bo tekma z Ilirijo nekakšno slovo ronomi ranili avstrijskih igralcev pred odhodom v London.
Posetite najzanimivejšo igro — hokej na ledu!
Sfmišhi leča i Zveze za fujsfe« promet
Zveza zn tujski liromet je že pred božičem razpisal» srnuške tečaje, ki niso bili mišljen: ki>t strnjeni tečaji v teku «nega samega tednu kitk so to biti skoraj vsi doslej razpisani tečaji tudi niso bili Ii novi tečaji predvideni /.» eno siimo mesto, temveč >o ti tečaji namenjeni ouim simičarjetu. ki jim dnevno delo ne dovoljuje smučanja ob delavnikih temveč le ob nedeljah in prazuik^i.
Ce je že kdo prisiljen, da reducira svoje smučanje te na nedelje in praznike, »i bo želel, da tak dau čim bolj uspešno povabi. 7,«lei si bo dobrega sucg-i. želel si bo prijetne družbe, dobre oskrbe m želel si bo dobrega vodniku ali tečaja.
Vsem tem zahtevani zadosti Zveza za tujski pro met v svojih tečajih. Pobro organizirana vremenska služba omogoča vodstvu Zveze odrediti vsako nedeljo in praznik izlet v oni kraj, kjer so snežne razmere res dobre in zanesljive. Sposobni snillšk. učitelji, izprašani po jugoslov. zinisko-športui /.vezi, so priv dlteljem na razpolago. Ti tečaji, med katerimi najdimo znana imena kot Bauovec Zupan. Križnimi itd. bodo vodili tečajnike po teptli terenih, ter jih sproli seznanili z vsem potrebnim znanjem dobrega turnega smučarja SmuSki tečaji Zveze niso vezani na eno me sto, na eno livado, telnveč v izletu samem obravnavam vse možnosti smučanja po raz,ličnih terišftih 111 ob raz ličnih okolnostili.
SmuSki tečaji Zveae so deljeni v dve skupini. Namenjeni so začetnikom ter razporejeni tako, da b" vsak tečajnik do konca letošnje zimske sezone dobro obvladat vse osnovne pojme turne*» smučarja.
V drugi skupini so pa turni smčarji, ki se žele toliko izpopolniti v turnem smučanju, da bodo lahko konec zimske smuške sezone v nižjih legali z lahkoto obvladali vse težje vlsokoalpinskc ture.
Gotovo je. da tio tudi zanimanje staršev, ki imajo domu svoje mlade smučarje, za Ia tečaj veliko. Saj bodo na ta način otroci pod dobrim vodstvom kmalu dosegli potrebno smuško znanje, prav tako je pa go tovo, da lie bodo nikdar smučati po nevarnih teriščili ali pa v smučanju preveč forsiruli ter v prevelikem navdušenju za lep» smtiški šport kvarili svoje zdravje
Prihodnji sninški tečaj Zveze za tujski promet se začne v nedeljo dne '>. t m. Kol prvi Izlet je predviden izlet na Polževo, čigar lupa okolica iu urejeua smuška terlšča v polni meri odgovarjajo namenu, ki ga Zveza s svojimi tečaji zasleduje. Prihodnjo uede Ifo ho tečni drngie. kar je odvisno od vremenskih ia snežnih prilik. Do konca tečaja bo na ta način Zvez« skušala seznaniti naše smučarje z vsemi važnejšimi smtiškiiul terlsôi in postojankami, ki so kljub svoji lopoti in ugodnim terenom žal še vedno premalo znane.
Cena teh smuških tečajev Je zelo tiizka. saj pred videva le kritje efektivnih stroškov. Tenu devetih te čajnih dni znaša 210 din, v kaleri ceni so vračunani stroški tečajev in kosilo. Le prevozne stroške borln udeleženci tečaja plačali od slučaja do slučaja posebej.
Kdor se želi udeležiti izleta le eno nedeljo, se lahko prijavi samo za enodnevni tečaj, pristojbina za tak točnj s kosilom vred znaša 35 din ter prevozne stroške. T'delcžbn takih tečajnikov se upoštevn pri knsnejSI prijavi zn eelotni tečaj.
Vxe informaclie daje Zveza za tujski promet na TyrSevi cest- 1-b. Ш nadstr. (tel. 11-11 in 34-7Î). pri jave pa sprejemajo tudi ljubljanske biljetarne «Put tilka- do 7. t. m. ob 18.
Poročilo J.Z.S.Z. o nienem delu
Tečaj га Zvezne trenerje, ki naj bi v bodoče tre nirali naše tekmovalce, smo nameravali izvwtk v me socu decembru. Kiuunčno vprašanje nas jo prisililo te čaj odložiti. Veliki izdatki, ki jih je Zveza Imela v zadnjih letih z dragimi inozemskimi trenerji, so nam dali povod, da smo pričeli misliti na izvežbanje do mačih trenerjev, ki naj bi se rekrutlraii seveda v prvi vrsti iz rutinirunih starejših tekmovalcev, ki iina.io zn seboj že več nastopov tndl v Inozemstvu. Tudi za ta tečaj Je zvezni tehničn, odsek pod vodstvom načelnika g. Predaliča zelo skrbno pripravil ves načrt, ki bo tvoril osnovo z.a stalno zvezno šolo ш trenerje, ki naj nam dajo nadomestilo za druge inozemske trenerje, ki jih bomo r bodoče uporabljali le za specialne na loge. Po informacijah, ki smo jih prejeli iz nilniatrstva. je sprejelo ministrstvo v svoj program tudi ta tečaj, ki se ga bo Izvedlo spomladi v Triglavskem pogorju in tako z upravičenosti» pričakujemo, da bomo od prihodnjega leta naprej imeli na razpolago za vse močnejše klube že dobro domače trenerje, ki uuui bodo vzgojili nnše bodoče člane državnih smučarskih repre zontane, ki bodo sposobni priboriti naši državi naj-boljše uspeli«
Tečaj :a imnčnrske uéihi/V ho nn Crepoljskcm pri Sarajevu od H.—!», januarja v Izvedbi ministrstva ia s sodelovanjem Zveze. V tečaj bo sprejetih največ :«i kandidatov, ki smučanje ie popolnoma obvladajo Po končanem tečnju bodo morali pobrat! izpite po pravilih .1ZSZ e. Ker Je ministrstvo prevzelo vse Stroške tega tečaju. Je s tem storilo razmahu smučar stvn zelo veljko uslugo in jo uiuiule, du bo s časom tudi v naši državi dobil šport ono veljavo, ki lo v ostalih državah že lina
Teta} ><i smučarke ■ tekmovalke ho izvedlo »udi ministrstvo s sodelovanjem Zvez« na Pokljuki od 10 do .m. januarja 193* pra" tako za največ 30 kandidatni i. ki morajo »mnčnnle že obvladati. Hamsko tekmovanje se je pr1 nas zelo zanemarilo ln eelo opustilo. Neprijetno nam le bilo un tekmovanjih v inozemstvu. !<jer smo videli, da imajit tudi duuisko toRuiov ultjc zelo razširjeno. Seveda pride v postov samo smuk in slalom in jc ministrstvo storilo zelo veliko delo, da je
tudi temu tekmovanju posvetilo svojo pozornost in sklonilo izvesti treuing-tečaj za tekmovalke. 2e lansko sezono je Zveia zn vzpodbudo tekmovalkam pri Tri glavskem dnevu pripustila tudi tekmovanje za damsku skupino, ki je bila kar dobro zosedenu. posebno še. če pomislimo, da se pri na» damsko tekmovanje sploh ni več Izvajalo. Vendar pa je pri tem tečaju nekoliko riziku, ker je za smučarke-te kino va tke, katerih sedaj pri uns nimamo skoro nič In je tudi Zveza priporočala izvedbo tega tečaja za smučarke voditeljice ali učiteljice, kt naj hi šele te pričele propuglruli damsko tekmovanje. Ministrstvo pa je imelo že vse pripravljeno ln tako se bo tečaj vršil v- prvotnem obsegu. k; bo tudi dat Zvezi večje število smučark-tekniovalk. ki bodo nato Itak s svojimi nastopi vršile prupuguudu za damsko smučarsko tekmovanje iu je zato tudi upa nje. d, bomo v dogteduem času tudi v duuiskl skupini lahko i, '»cšno nastopili v iuo/.uuistvu.
TeU riealni џгицгат je lelos na posledicah sla bih sezon v zadnjih letih zelo skromen in smo prejeli zolo tnalo število tekem, ki so bodo predvidoma dale vse izvesti Zima obeta biti dobra iu bo zalo gotovo izvedenih tudi večje število tekem, kakor pu je prijav-Ijeuih Naša panoga je od vseh športov največ odvisna od vremenski it prilik in ravno fe nam vedno preprečil-jejo izvedlx> našega celotnega programa in ravno na tem tudi leži v /.rok, da je siuiičnrsl vo nekoliko po pustilo. V slabili zlmnli je pač sinučnrstvo predrag Sport. Kompletni program tekem Je bil že lotos do-stavljen vsem redakcijam.
Uradna vremewthn t»oro*«ïo
Radio
Programi Radio Liuhlianai
Sumu, j januarju: li Cltrc, liataiujke iu mandoline udoščei - 12.15 Vre....., |Kiročila - i:t ( as, spon-d.
obvestila - l;1.2ll Orgelski koueert j plošče) 14.15 Vreme borza - lt> Mladinska ura: Ljubimo domačo knjigo (g prol l'"r. Vodnik) -- ls.Jti i< tretjemu bo-žlčiimim večeru Iplošče) is.-lii Načrtno gospodarstvo današnje Nemčije |g inž arh. liudo Kregnr) - IS t'as, vreme, poročila, spored, obvostila — 1ÎI..1U Nae. ura - III.."nt Zvonjen.je .41 Prenos i/, opernega gledališča v LJubljani, v I. odmoru: Ultisheno predavanje (g. V. 1'kinuil, v II odmoru: Cas, vreme poročila. s'iored.
Četrtek, r,. januarja: Il Cas, vreme, poročila, spo* red — îl.l.'t Veseli zvoki (ploščel — 9.45 Misijonsko pr«-dnvuitje: Mlsljonl v Indiji (p. !.. I.cderhtiH) — ln Prenos cerkvi..... glasbe iz stolntee — II Otroška ura igdč.
Mnnieu Komunoval — il.nn Koncert Radijskega orli. — 13 Cas, vreme, spored, obvestila lit.'>11 Kobert IMau-quette: Koriieviljskl zvonovi, skrajšana opereta v treh dcjuniik iposnelki na ploščah, izvajajo člani iu članice raz-nlh gledališč iz Pariza I ti; Švicarski ljudski n». pevi j.Muleuškuv trio) 17 Kmetijsko predavanje — 17.311 Koncert. Sodelujejo: g. Mllivoj Kučič. član zagrebški' opere, g. prof. M. I.ipovšek (spremljava) in Kadijski orkester I!) Cas, vreme, poročila, spored, obvestilu lti.itn Nae ura — M Božične pesmi poje Ciril Metodov zbor v Ljubljani pod vodstvom g I-Puša Ju.Hi Satjnpin poje (plošče) :!1 Slovenska laiiku glusbu (Uiuiijski orkester) — ii (as, vrciue, poročila. spored — r!.l.i Kvartet uiandotln (gg. Antuno-vlč, Privšek, Mizerit. Ilaršlag).
Drugi programit
Tiiialoprometnih po stanju
геег Sltn-eriije, J7.SS. : dne i. januarja
SPD
Ruteie Planica. W »/: -ti. sončno, mirno, pršič. liHlem
Koča v Tamarja. I'lanica. 11 oh nt. "- Iti. -mučno, pršič, lt>0 cm.
Kranjska gora. M» m: —20. sončno, mirno, pršič. 70 cm. -aukališče in drsališči- uporabilo.
SrjunUcVa koča na l itičii, i.vn ni. -'JH. sončno, severu vzhod, pršič. Mil ein.
Pokljuka. Sporthotel, i:uin m: —13. sončno, 15 cm prši-ča »n loti podlage.
Sv. Junez ob Hoh jez., VM> m: -15. megleno, zmrznjen -neg jc cm.
Xtutoroy ob Hohinjii, .un m.: -17. jasno, zmrznjen sneg. ti) eni.
Dom na Komat. 1У!rt m: -14. sonôno. mirno. srež. po robovlb aplhnn sneg. ibii nn.
SkalaSki (toin na \'oijln tUO m: —lii, sončno, mirno, 15 cm pršiča m: podlagi.
l)om na Krvavcu, tîii'i m: —bi. sončno, sever. srež. po robovih «pihnil sneg. 1311 cm.
Koča na 1'eliki planini, ijVs m: -17. jasno, severo-zapnd. srež, po robovih spihan ^neg, no dolinah pršič, li'fl cm
Dom Hiba na \tenini planini, runi ni: ■_!, sončilo. 10 um novega prsiča na 1'ifi podlage
Dom na Polževem, li'îli m: —1'2, sončno, mirno pršič. 25 cm.
Koča na ff ureičklt mm: 14 sončno, vzhodnik, 5 cm pršiča lia 40 podlage.
Koča na l,i*ri. »?| m: —l(i. sončno mirno, 15 etn pršiča na 30 podlage
Pohorski 'lom fOVi m: 1.1. sončno rahel veler. 35 cm pršiča na trt podlage, avto-eesta očiščena.
Sreda. .i. januarju. Helurud.- 20 Petje, 22.15 Ploščo
—	Zatjreb• 2ч Ljubljana — Dunaj: 19.25 Musorgskegu glasbena drama Knezi Uovanski<, 22.30 Pleeua glasba
—	Budimpešta: 20.2П Musorgsk ga opera Ilovuliščiuu . 23.10 Plesna glasba — Italijanske postaje: I. skupina 'M m mm). 17.15 Koinoruu glasbi, 21 Simfonični koncert, 22 15 Varieto, 23.15 Plesna glasila - II skup. t m, m in Mm): 17.15 Petje. 21 M usorgskega opera
Hovanščina — /|/. skupina (tu?, in tu m): 1S.25 Zbor. 20.30 Igra. 21.35 Glasbena fantazija, 22.10 1'lesiia glusbu - Pragu. It 1.25 Igra. 2U.50 Ztnir. 21.25 Klavir, 22.35 Plošče 1'uršara: 20 Plošče, 21 Choplnove klavirske in čeltstIčiie skladbe. 22 Sramel in petie — Sofijo: 19-45 Klavir. 20.15 Petj" 21 Orkester, 21.40 Lahka iu plesna glasba. 22 Variété, 22.30 Narodne pesmi - ■ lin: 19.10 filmska glasba, 20 Instrumentalni kabaret. 21 Zahavui kune. Konifjs/ уц: 19.10 Vojaške in oporne koračnice Hamharn Fronlslurt: 19.10 Orkestralui in vokalni koncert - Lip.ko; iti 45 Jtussini Uexpighuev balet Čarobni! trgovina Kij!n 19.10 Glasba starih časov 20.30 Veliki pisni večer - Stuttgart: 211 Rdeča krava (šale in vesele pesmi iz Budna), 21 Alzaška ko tnorn-1 glasba. 34 Izmenjava programa mej Nemčijo in Portugalsko Monukovo: 19.10 Stare in nove voj. koračnice, JO.hl Bavarska glasba. -»1 llriiehnva Krith-jofova saga Heroniiinslei ■ 20.15 Italijanski violinski mojstri Ï! Igra o pomladi. 31.45 Raeliova angleška silita — Sottens: 20 Zabavni koueert. 20.35 Film. 21.15 Švicarska narodno glasba. 21.45 Harmonika. 22.(15 Plošče Rnkarešta: 19.05 Orgle, flavta in oboa. 19.40 Beo-thrvnuva klavirska sonata. 20."il Wagnerjev -Pnrsifal«
—	Shnsboiir/i 2I.5II Slmfoitični koncert.
Mariborska loča nm m: —13. sončno rahel veter, 30
«'tu pršiča na iii podlage. ttuški. l:oča. iu'J m: —14 sončno, rahel veter. 35 em
prš i čil un 45 podl.ige. Senjorjee doni. ШЈ in: -17, sončno, rahel veter. 5 em
pršiča na 135 iHiiltage Se Tri j, i.i-aljl. um m: —9. jasno, mirno, 20 cm pršiča lili 311 podlagi . Koča «n Peska. i3Si ni: —14. jasno, mirno, Sticm prti-
ča lia Sil podlage. Monrsl.a koča. MU m —IS 10 ein pršiča na 150 |iodI. (eljska koča. T ne in: —S. * cm pršiča ua 25 podlage. Koča na Peel, mu p; —1». sončno. 15 em pršiča na 235 podlage.
Hi ni rili vi <•/(,'. ill) ni: -20, sončno, mirno. 25,081. urši ča un 4" podlage.
lloilatel. /,- vremenskemu poročilu: Ani a rji m i l.inhljani: jasno, mirno, na 25 cm podlage 2 cm pršiča. Smuka ugodna, izgledi dobri.
ije članice in člane famu-udelcžljo khiliovcgn smu-hočciuo zadostili dolžnosti
SK Planino poziva Sar,tel. da se jutri ti. t. čarskegu izleta, s katerim gkluhovega dneva
Program se l>o ravnal |>o udeležbi in snežnih prilikah 1er je zasnovan tako, du bo prišel vsakdo un svoj račun. Izostali bomo ves dan. Zgodnejša vrnitev se lui posauiezuim eveut. tudi dovolila.
Zbirališče Je v Šiški pri cerkvi sv. Jerneja (stnrn cerkev), od koder bo točno oh 8 zjutraj odhod v oko-lieo. — Načelnik.
Slalom klub .14. Danes ob 1«. uri ho v klubovem lokalu kratek sestanek. Važno zaradi tekem in treningov. Prosimo poinošleviloo!
SK Iteku Ismučarska sekcija) Zaradi praznika bu redni članski sestanek in sekcijskn seja namesto v če. trtek izjeinorua drevi ob 20. url v gostilni Kouzum nn Ollncuh. Tržaška eestn. Pridite prav vsi!
Kolesarska pnihvnn. Zadnja seja U. O. pred let niin občnim zborom se hi, vršila v petek. 7. janiiarja oli !!I v poseliti' sobi kavarne Vospcmlk. Stari trg 34. Pozivamo klubi la se znrnd važnosti in končnih skJ epov /m redni občni zbor seje v polnem številu udeleže. Redili 'i bč n i zbor podzveze se im vršil nepreklicno v i1 • del jo. 9. tanuarja 193S. ob 9 dopoldne v po-solmi sobi kuvarue Vospernik, Stari trg 31.
Pri nakupu pazite na garancijski znak
oclI
Za to je potrebna dobra razsvetljava. Na notranji strani matirane Osram-[0-žarnice dajejo dobro in
OSRAMpoceni svctlobo-
p У Uporabljajte O s r a m - Q-^ žarnice, za kar Vam bodo Vaše oči hvaležne.
39 WATT %

OS RAM
Dckalumcn žarnice
' Garancijskim жплкот хл тл!о porabo toka n'at/lh.
Nestlé
ČOKOLADA
V vsaki tablici čokolade NESTLE, ki se prodaja po din 1— in več, se nahaja po ena lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži iz vsega sveta«, III. zvezek »Lepe pripovedke«, katerega si labko nabavite pri Vašem dobavitelju, album je zelo interesanten in poučen.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »eaka besedo Din 1'—; ženilovanjskl oglesl Din 2'—. Najmanjši znesek ze moli oglas Din tO*—. Malt oglasi se plačujejo takoj pri aaročllu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska S mm tisoka petltna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložil! znamko.
МШ
Ж
Šivalne stroje
tovarniško nove, od 1Б00 din naprej prodaja tvrd-ka »Pri Makedoncu«, Ko lodvorska ul., Ljubljana.
f
Službodobe
Postrežnico
za pospravljanje parketl-ranlh sob za vočerne ure sprejmem. Naslov v upravi Slovenca« pod 98. (b
Pridnega
sprejmem, za vožnjo različnega lesa proti dobri mesečni plači, s 1. jan. -Josip Druškovič. Slovenji Gradec.	(b)
Starejše dekle
veščo samostojnega gospodinjstva vajeno otrok, verno, priprosto - takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 75. (b)
Postrežnico
za popoldan .sprejmem. -llradeckega cesta 10. (b)
Postrežnico
mlado in krepko, takoj sprejmem za cel dan. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 95.	(b)
Kompletna parna žaga
naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 9. (p)
Dvodružinska hišica
poceni naprodaj. Maribor, Mngdalenska 72.	(p)
ZAVESE
ohrani sodobna rilogo potezna naprava. Prodaja in montira
R. SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2
Ш0МТ
tovarna cikorije - Zemun
sprejme vpeljanega pofililiâ za Slovenijo, po možnosti z avtom. Ponudbe z referencami poslati na postni predal (i. Zemun. Kavcija din 10.000.— se išče v garantnem pismu.
Priporoča se
Al. Plan in Sek, koncesio-nirana pisarna za bančne in blagovne posle, Ljubljana, Beethovnova ul. 14 1. nadstr. Telefon 35-10. Izposluje nakup in prodajo posestev, hiš, vil in parcel. Opravlja ln oskrbuje večje hiše, denarne in premoženjske zadeve. Parcele itd. lahko kupite z raznimi hranilnimi knjižicami.	(d)
V Brežicah
In okolici eo naprodaj hiše, krasna etavbtšča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi doli Attemsovega vele-posestva, • Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice.	(p)
Uprava »Slovenca« Maribor
Koroška cesta )
Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi ш naročniki lista izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadaio v delokrou uprav-ništva lista.
Hišo
proda ali odda v najem Pavel Bren v Črnomlju
7 sob, 10 drugih prostorov, elektrika, vodovod, gospodarsko poslopje, 773 zelenjadnega in 1131 m! sadnega vrta, na prometnem kraju, 2 minuti od železniške postaje, krasni razgled, pripravno za vsako obrt.
Kupujte pri
naših inserentih
Štajerska
jabolka
doblto poceni pri
GOSPODARSKI ZVEZI
Ljubljana ïyrSeva c. 29
Šivalni stroj
malo rabljen, pogrezljiv, nemški fabrikat, z okroglim čolničkom, ki tudi veze, poceni naprodaj. -Nova trgovina, Tyrseva cesta 3«.	(1)
VINA
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
ii:
ODDAJO:
Opremljeno sobico
Denar
Denar — »reto vladati Le platat par oglatnv. po kmalu ila'th iasov tati je tebi iar.
Priporoča se
koncesionirana pisarna za bančne,- kreditne in blagovna posle Al. Planin-Sok, Ljubljana, Beethovnova lil. 14. Telefon 35-10. Izposluje nakup in prodajo hranilnih knjižic, 3% obveznice, bone, vrednostne papirje ter razne obligacijo in sploh vse denarne posle.
Hranilne knjižice
vso — tudi podeželske
3% OBVEZNICE za likvidacijo kmečkih dolgov
VREDNOSTNE PAPIRJE stalno kupujem
po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu
Izposlujem vse bančne in blagovne posle
nakup in prodajo premičnin in nepremičnin blago, hiše, vile, parcele itd.
Al. Planinšek
trg. ag. za bančne posle LJUBLJANA Beethovnova ulica 14-1 Telefon 35-10
Za sadovnjake, vrtove m patke
najboljše sadne, vrine in poljske rastline Vam dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba, ki iina 250 ha obdelanega sveta.
fgordVdtti Diante
SAONARA* PADOVA*

Na Kurešček
vozi avtobus v sredo zvečer ob 8. Na praznik, 6., in v nedeljo, 9. t. m., ob 8 zjutraj; vedno izpred Mestnega doma. Prijave : telefon 36-98.
ttanoianja
ODDAJO:
Stanovanje
v visokem pritličju, dve sobi ln pritlkline, oddam februarja. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 77. Ogleda se lahko od pol 13 do pol 14. (č)
Kupimo
Hrastov gozd
in izdelane klade kupuje firma Meštrovič, Zagreb, Varšavska 2 a.	(k)
Glasba
Din 15--
nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri
d novih piosc sorli-ranih samo Din 100 -
Dokler traja zaloga
Veieplč
•lernejeva c. 25, Ljubljana
Širite »Slovenca«!

Trg. vajenca
kateri bi Imel veselje do trgovine z barvami, s primerno iiolsko pred-Izobrazbo, sprejmem. —■ Oskrba v hiši. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 68.
SÏR0DI
Parno lokomobilo
z najmanj 60 HP, normalnega učinka, kupim. Ponudbe z navedbo cene ln prej.; .i dokumentov o kotlu na Simon Weisz — Sombor.
Umrla uam je naša ljuba žena, mamica, hčerka in sestra
Pepca Fux roj. Šturrci
soproga trgovca in posestnika
dne 3. januarja 1938 ob 23. uri. — Pogreb bo v sredo, dne 5. januarja ob 15 iz hiše
žalosti v Metliki. Metlika, dne 4. januarja 1938.
Žalujoči: Gustav Fux, soprog; Otinar in' Amalija Šturm, starši; Gustav, Manek in Zdenko, sii\ovi, ter bratje in sestre.
takoj oddam gospodu Florijanskl ulici 15II. (i
vi
ШВ
DANES OB 2.15 ZJUTRAJ NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI ATA,
GOSPOD
LEOPOLD PUNČUH
S0LSKI NADZORNIK V POKOJU
POGREB NEPOZABNEGA BO V ČETRTEK, (5. JANUARJA OB TREH POPOLDNE. DOLENJI LOGATEC, DNE 4. JANUARJA 1938.
ŽALUJOČE RODBINE: PUNČUH, GORN, WINKLER.
Maurice Leblanc:	3
Izredne pustolovščine Arsena Lupina.
Otok tridesetih krst
Nenadoma si je domislila, da eo morda moti in da človek ni mrtev. Odločila se jo, da bo storila kar je treba in ker ni hi lo nikogar v bližini, jo sklonila, da se bo vrnila v Faouët in obvestila oblast. Poprej je So preiskala truplo, da bi videla, čo bi mogla po čem ugotoviti, kdo je.
Žepi so bili prazni. Obleka in perilo nista iniola nobenega znaka. Kor je truplo nekoliko premaknila. da bi ga natančno preiskala, so jo glava nagnila naprej in za t-eboj potegnila gorenji dol života, tako da ee je mrtvec zgrudil naprej in tako jo Veronika lahko videla pod klop.
Tu je opazila zvilek papirja, ki jo bil samo iz enega lista. Bil je drobno črlan, zmečkan in skoraj |X)polnoma raztrgan.
Pobrala ga je in razgrnila. Ni ga šo popolnoma razvila, ko so se ji začele roke tresti, in zaječi jala jo:
Ah! Moj Rog!... ah! moj Bog!...<
Na vsak način si je hotela vsiliti potreben mir, da bi lahko jasno videla in razumela.
Stala jo nekaj trenutkov. V toli trenutkih so ji jf zdelo, da vidi skozi vodno gostejšo meglo, ki ji zakriva oči, rdeč obris, ki predstavlja štiri na križ pribite ženske na drevesih.
In ena izmed teh žensk, ki je bila pokrila s tenčico in je imela od strašnih muk spnčen obraz, s> ji je zdelo, da jo pozna; da, ta križana ženska jo bila ona sama; da. brez dvoma je bila ona. ona sama. Veronika d'Hergemont.
Krč jo je zvil od nog do glavo. Dvignila se jo, so opotekla in zunaj koče padla v nezavest na travo
Veronika jo bila zdrava, močna ženska, velike in lope rasti. Nobena preizkušnja ni mogla omajali njene moralno moči in telesnega zdravja. Samo tako nenavadni in nepričakovani dogodki in
velika utrujenost zaradi dolgega potovanja z vlakom, so skrušili moč njenih živcev in volje.
A ta oslabelost je trajala lo tri ali štiri minute in njen duh je zopet postal jasen in pogumen.
Dvignila se je in se obrnila proti koči; nato je zgrabila list papirja in si ga, sicer z neizrečeno bojazljivostjo, loda z jasnim pogledom in razumom ogledala.
Najprej neke neznatne podrobnosti, ki ,pa se ji niso zdele pomembno. Na lovi strani papirja je bil ozek stolpič s približno petnajstimi vrsticami, ki so bilo sestavljene iz razmetanih črk, ki niso imele nobenega smisla. Imelo so najbrž lo ta namen, da je bil prostor izpolnjen.
Vendar so bilo na nekaterih mestih besede vidne in Veronika je lahko brala:
»Štiri ženske na križih...< in malo naprej: •Trideset krst... in končno eo je cela zadnja vrsta takole glasila:
Božji kamen, ki dajo smrt ali življenje!«
Vos ta stolpič sla obdajali dve, šo precej ravni Črti, ena črne, druga rdeče barve, vrh napisa pa sta bila ludi 7. rdočo barvo narisana dva srpa, zvezana 7. vejo omele, spodaj pa obrie krsto.
Desni dol pa je bil mnogo bolj važen. Bil je izpolnjen s sliko, ki jo bila slikana s krvavrem, in ki je dajala celi strani s priloženim stolpičem z razlago videz lista, ali boljo kopijo lieta iz knjige, kako veliko knjige s starodavnimi slikami, kjer so hili predmeti naslikani na preprost način.
To so bilo štiri na križ pri bi te ženske.
Tri i7inod njih so bilo daleč na obzorju, ki so bile vedno manjše. Oblečene so bilo bretonsko in tudi pokrile eo bile z bretonskimi pokrivali, loiln na f>osobon način, ki jo naznačal pokrajinsko no^o, ki jo podobna alza.ški. Na sredi strani jo bila strašna stvar, od katere Veronika ni mogla odtrgati svojega prestrašenega pogleda. Tu je bil glavni križ., drevesno doblo. čigar spodnjo veje eo bilo prisekane in ob katerem sta na desni in levi strani vieoli ženski roki.
Roke in nogo niso bile 7. žeblji pribite, ampak privezane г vrvmi, ki -o se vilo okoli telesa od
nog do ramen. Namesto v bretoneko obleko je bila zavita v mrtvaški pri. ki je eegal skoraj do tal in je podaljševal drobno silhueto telesa, ki je bilo zaradi muk še bolj tenko.
Izraz na obrazu je bil presunljiv, vdan v božjo voljo in usmiljenost. To jo bil gotovo Veronikin obraz, ko je bila stara dvajset let. Dobro ee je spominjala, da ga je takega videla v zrcalu v mračnih urah, obraz z obupanimi očmi in napolnjenimi s solzami.
Okoli glave je bil isti val njenih gostih las, ki so eo spuščali do pasa.
Spodaj je bil napis: V d'il.
Veronika je bila dolgo zamišljena; premišljevala je o svoji preteklosti in skušala [>ovozati sedanje dogodke s spomini na svojo mladost. Toda nobeno jasnosti ni mogla najti v svoji duši. Besedo, ki jih je brala in eliko, ki jo je videla, vee jo bilo zanjo brez pomena in ei ni mogla ničesar razlagati.
Večkrat je pregledala ves liet papirja. Potem pa ga je raztrgala na drobne kose, ne da bi vedela, kaj dola, in veter jih je raznesel na vse strani. Ko jo izpustila zadnji košček, eo je zavedla. Porinila je nazaj moško truplo, zaprla vrata in hitro odšla proti vasi, da bi tam obvestila o dogodku sodišče, ki ji je takoj ugodilo.
A ko se je vrnila uro |)ozno,je v spremstvu župana iz Faouëta, jx>ljskega čuvaja in množice radovednežev, ki jih je privabilo Veronikino pripovedovanje, je bila koča prazna.
Truplo je izginilo.
Vso je bilo zelo čudno. Sedaj je Veronika vedela, da je nemogoče odgovarjati na vprašanja, ki so jih stavljali in razpršiti sumnje in dvom, kor je bila vsa zmešana. Vsi so tedaj dvomili o resničnosti njenega pripovedovanja. Tedaj eo je odpiovodala vsakemu nadaljnemu naporu in vprašal gostilničarja, ki je bil tudi tam. katera vae je najbližje ob tej jioti in če bi mogla priti na kako jiostajo, odkoder bi ee 7. vlakom odpeljala v Pariz.
Zapomnila si jo dve imeni: Soae in RosjHirdon.
Naročila je voz, ki naj bi prišel za njo in ji pripeljal kovčeg. Nato je odšla in le svoji elegantnosti in izredni lepoti se je imela zahvaliti, da ji niso jezni ljudje nič žalega storili.
Odšla je takorekoč na slepo srečo. Zelo dolgo je hodila, rada bi ee umaknila tem nerazumljivim dogdkom in se vrnila v tihoto. Pospešila je korak, ne da bi pomislila, da je trud nejiotreben, ker je itak šel voz za njo.
Hodila je naprej in naprej. Nič ni med potjo razmišljala, ker ni hotela iskati razrešitve ugank, ki jih je hilo toliko Ali zopel se je vračala na površje njenega življenja preteklost, katere se je tako hala, in ki jo segala od tistega trenutka, ko jo je ugrabil Vorski, do očetove in sinove smrti.
Ni holela misliti na drugo kakor na skromno življenje, ki si ga je ustvarila v Besançonu. Tain ni bila žalosti, sanjarjenja iti sjiominov in ni dvomila, da bo mod vsakdanjimi opravki v svoji mali skromni hiši pozabila na zapuščeno kočo, na pohabljeno moško truplo, na strašno eliko in na skrivnostni napis.
Nekoliko pred trgom Scaër je zaslišala za seboj ropotanje voza. Ustavila se je ter videla na kraju, kjer se odcepi pot, ki pelje v Rosjxirden, del zidu, ki je ostal od napol porušene hiše.
lil na tem zidu je bil z belo kredo napisan pod puščico in številko 10 preroški napis sV. d'il. -
II.
Na oceanski obali.
Veronikino duševno stanje se je nenadoma spremenilo. Kolikor bolj je bežala pred veliko novarnoeljo, ki so je pojavila iz nesrečne preteklosti, toliko bolj je bila odločena iti do konca jm> usodni poli, ki je bila pred lijo.
Ta preobrat je prihajal iz tega, ker ji je nenadoma postala vsa stvar jasna, ki je bila v resnici zolo |>riprosta. Spoznala je. da puščica kaže smer. in da je bila številka deset deseta številka cele vrste številk, ki so kazale pot, ki pelje od enega določenega kraja do drugega.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cec
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič
16610279