OSNUTEK PERSPEKTIVNEGA PLANA BEOGRADA
Celoto in oae oažnejie podrobnosti perspektionega. plana gospodarskega razooja Beograda — o katerem se še razpravlja — je leinvno podati o krajiem članku ne smno zaradi obseinosti te muterije, temoeč tudi zaio. ker se gospo-darstoo Beograda razoija v posebnih pogojih, ki dajejo plunu posebno obeležje in poozročajo, da je še bolj zapleten. lato navajamo v iem čtanku. numesto po-polnejšega prikaza nekatere najpomembnejše postavke, iz katerih izhaju plan.
Forspektiviui program razvuja Beograda sltmi na čim bolj vsestrauskem ia popol-nejšem izkoriščauju claoih pogojev. Beo-grad uiina obcležja gosipodars.ko razvj-tega luesta, čeprav je poinembno gospo-clarsko središče naše države. V njem živi lo 2,9 odstotka vsega prebivalstva države, a s svojim goapodarstvoni sodeluje v go-spodarsivu FLRj s 6.7 odstofcka. Njegovo gospodarstvo pa je sorazinerflo zaostalo in nekatera obeležja opozarjajo na uje-gov prete2no administrativni značaj. Tako je od 470.000, kolikor je imel Beo-grad na dan popasa marca 1. 1953 stalno prisotuih pr&bivaleev, 351 tisoč takih, ki so vzdrževane i.n neprolzvajalne osebe (o3ebe z dobodki izven gaspodarstva), kar je 75 odstotkov skupnega prebival-stva. Le 274 tisofi prebivalcev so osebe, ki so imeje določene doh<xlke, toda- tudi od teli je imelo 127.400 prebivalcev db-hodke iz negospodarskih področij.
V  Beogradu je sedež vseh zvcznik usta-nov iii repabliškik ustauov Srbije. V raz-merju   do  drugih   luest  je   v   njem   rela-tivno najvee raznih   znanstvenili   in   kud-turaih institucij. To vse povzroča, da ima Beograd    približno   "5   tisoe   uslužbencev (kar  približno poiileui,  da   je   vsak četrti odrasli  prebivatec  Beograda   uslužbenec). Ptazen tega ima približno 50 tisoč študen-tov. približno 32 tisoč upokojencev, zmat-no šte\rilo pnipadntkov armade  itd.
Upoštevajoč, da je trgtivina Beograda znatuo razvita s preccj velikim številom ^aposlenih, a cla oslvaritev vsakega uo-vega delovnega niesta v industriji terja zelo velike investicije (j)ov,prečno zahteva t-no novo delovno mesto približno 2 ini-lijona din invesfcicij), velja, da je za Beo-grad najpriinernoje, da sc razen nekega tazvoja industrije pretežno na osnovi rekonstrukeij razvijajo »drobne* gospo-darske dejavnosti: gostTnstvo, komunalno gospodarstvo, obrt in posebno uslužnostna obrt, preko katerc je mogoče znatno vp!i-vati na izboljšanje osebnega stajidarda prebivalstva.
Rekonstrukcije
V    gospbdar&kem  pogledu   je   Beograd pretežno    trgovsko    mesto.   Po   vrednosti proizvoduje in številu zapo&lenih pa ven-clar  zavzema  industrija   najpomembnejše mesto    (po    vrednosti    proizvodnje    nad 40 odstotkov vsega   gospodarstva).   Jedro te industrije tvortta kovinska m tekstilna industrija.   Osnovni    problemi    indoistrije so:    zastarela  osnovna   sredstva,    nekom-pletnost  in   raznolikost   strojnega   parka, neugodna  iiamestitev večine podjetij, ve-lika razdrobljenost (172 industrijškili pod-jetij ima 2V) obratov), kar je tudi vzrok nizke delovne storilnosti.
Osnovni moment v razvoju industrije v prihodnjem obdobju je r&konslrukcija podjetij in uvajanje, kj&r je to možno, sodobne opreme hkrati z visoko stopnjo organizacije proizvodnje z uporabljanjem ustieznib znanstvenih dosežkov na pod-ro6ju aTtomatizacije. To naj bo temeljni
čiaitelj  v porustu proizvodnje ia poveča-nju   deloviie   storilnosti.
V  kmetijstvu, ki pt> stjukturi proizvod-nje ne ustreza potrebajii mesta, pri kate-reni so pridelki sorazuieruo uizki in ki je zelo  podrejeno  podnebnim  spreinembani, tako da je njegova proizvodjija zelo niha-joča, računajp z znatnimi melioracijskimi deli, nakupom opreme za »odobiio obde-lavo zemljišč in  uporabo raznih agroleh-ničnih  ukiapov,  s  čimer  bi  precej   pove-čaili pridelke. Z davčno politiko in  razni-nii  ukrepi bi   vplivali na zmanjšanje po-vršin, ki  so  po&cjane  z  ž.itom   in   na  po-rast površin posejanih z vrtuinami, indu-strijskimi in  krmnimi  rastlinanii.
V   gradbeništvu   računajo   z   mehaniza-cijo   gradjtve z uporabljanjem   siandard-cih montažnih prvin, kar naj znatno po-speši  in  poceni  graditev.
V   gostinstvu   je   najvaanejša    graditev hotelskih zmogljivosti in preskrba podje-tij z opremo, posebno s bladilniini napra-vaini,  a  v  trgovint  graduja  skladiščnega prostora in hladilnih  naiprav.
Razvoj mesta
Razvoj gospodarstva in posamezniii ko-munalnih skladov in služb ni šel v koruk s porastom Stevila prebivalcev. Po prvi svctovai vojni je imelo inesto phbližnoi. 155 tisoč prebivalcev, a pred drugo sve-tovno vojno 32o tisoč. Po osvoboditvi je iruelo 280 tisoč prebivalcev, a sedaj ima ožje mestno področje skoraj pol milijo-na prebivailcev. Letni, prirastek znaša v zadnjem času do 25 tisoč novih prebival-cev, medteni ko se je pred vojno gibal ne-kaj nad 5 tisoč.
!ŠTagli razvoj mesta z nezadostno razvi-tim gospodarstTom, ki ni sposobno zago-
toviti zadoeitna sredstva za njegovo urba-nizacijo in razvoj koinunalnifi služb, pov-»roča zelo ostre ne samo gospodarske, temveč tudi komunalne probleme. Med najbolj ostre spada stanovanj&ki pvoblem. Da bi zaustavili padec stan<jvanjskega standardu, račanajo z gradnjo najmauj 5 tisoč stanovanj na leto (se<laj dosegaj-o, da se zgradi priblčžno 2000 novili stano-vaaj na leto). Zelo ostri so problemi raest-nega prometa, kanalizacije, mestne sna-ge in drugih komunalnih in javnih služb. Problemi šolskega prostora in težave v /dravstvenih socialnih sl«žbah so prav taJko pomemb.nL
Za razvoj teh skladov in služb so po-trebni izredni napori in znatne investi-cije. Računajo tudi z graditTijo primest-nih središč, ki naj razbremenijo mesto veliicega števila prebivalstva.
Investiranje
Po prvih načrtib. perspektivuega pro-grama razvoja Beograda, o katerih sedajj raipravljajo ia k» jih proučnjejo, naj bi zuašale skupne jnvesticije v prihodnjili petih letih blizu 280 tniUjard din ali v povprečju 26 inilijard vsako leto. Na go-spodarske investicije naj bi octpadlo 65 odstotkov, a na negospodarske 35 odstot-kov tako, da bi se ob koncu tcga razdob-ja delež negospodarskih investicij z-natno povečal (na 44 odstotkov skupnik investi-cij). Ta struktura v znatni meri odstopa <xl strukture iinvestirania v FLRJ kot ce-loti. V 1. 1956 je odipadk> na gospodarsk<> investicije 84 odstotkov.
Ker je nnjno, da se v Becgradii zgra-clijo tudi nekateri obje^kti ^iršega ponie-na (most preko Dohave, letališče t Sur-činu. gradiija železniškega vozlišča, gratl-nja Novega Beagrada, gradnia industrijc inotorjev itd.) bi znatna sre<l«tva vložila širša skupnost  (zveza in  repablika).
Proizvodnja bi bila v 1. 19*1 za 69 od-stotkov večja kakor t 1. 1956 (v jugoslo-vanskom poviprečju se raeuna s povečo-njem 54 <xlstofckov).                       M. R.