Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj A fl L jubljani y sredo 18. januaria 1854 List Kmetovavci pazite 9 placa vsakikrat 3 gold, kazni; polovico tega dnarja prejme, kdor je zatožil tacega prestopnika, polo da vam žito in detelja ne bo gnjila pod snegom! vjCo pa prejmejo ubogi tistega kraja. Ozimina je pod snegom, ki je na zmerzle tla padel, prav dobro shranjena. To je znano vsa kemu kmetovavcu. Če je pa po južnem vremenu ali dežju sneg začel kopneti, po tem pa je zopet zmerznilo^ se napravi terda snežena skorja čez in ............— • Skoz cez, in to je silno nevarno za žito indeteljo. do zemlje, in ker tako terdo skorjo ne more zrak zemeljna soparica pod snegom zaderžana žitne in deteljne kalí pregreje, začnejo g nj i ti pod to odejo. V 9. listu lanskih „Novic" je bilo to natanko popisano pod nadpisom „podučna povest za naše kmetovavce" in priporočevano je bilo, naj se raz ruši ledena skorja, da soparica zemlje odduške dobi in zrak do ozimine more. Opravi se to, čeni preveč snega s konji, voli ali kravami, ki se da ? po 5 ali 6 čevljev saksebi prepelujejo po njivi razrušijo skorjo. Če je snega veliko, se mora skorja z drevesom preorati. Letos je sneg padel na zmerzle tla; na per vic padenega je po več krajih deževalo in južno vreme nastopilo; sedaj je začelo spet zmerzovati in bo morebiti še huje zmerzovalo, — ozimina je tedaj tii in tam v nevarnosti gnjiti. Ti nevarnosti se pride lahko v okom, ako se storí, kar vam svet jemo, skušati terj eno. Da pa to tudi gotovo pomaga, ni treba vec je že do dobrega skušeno in po Kjer tedaj po kopnelem snegu se napravlja ledena skorja čez njivo vami po nji! 5 haj d ! s konji, voli a li kra Ljudoljub. Zivinozdravilska skiišnjá (Govejo živino obvarovati kuge) priporoča nek poljsk kmetovavec česenj. Nekoliko kosci kov češnja razmučkanega se daje s kosčikom kruha ali s krompirjem vred vsaki dan zdravi živini na tesč. Velika česnjeva moč kugo zabraniti se je po sebno očitno pokazala v nekem hlevu, kjer je telic, ki so dobivale vsaki dan češnja, zdravih ostalo, vse krave pa, kterim se zavolj zopernega duha,ki ga mleko dobi po češnju, ni česenj dajal, so po cepale v ravno tistem hlevu. — Damo, kakor smo přejeli; porok pa n ocem o biti, da je gotovo. in kaj Zivinoreja na Holandskem j se smeli naši živinorejci učiti od nje (Dalje.) 1 9 Občinski bik se vodi po vaséh okoli, in scer od mesca majnika do konca velicega serpana po vaséh, ki so mu predpisane, in prav počasi. Kadar pride do vasi, zatrobi z rogom, da zvejo vsi kmetje daje tukaj. Kdor ga za svojo kravo vpotrebuje, plača pol goldinarja. Število krav je predpisano, čez ktero se ne smé rabiti. Le popolnoma zdrave krave se smejo pripušati, in po teletu ne pred ko o nih. ted Tudi o tem se kaznu je vsak prestopek. Za so v vsaki okolici zvedeni so presojo vsega tega sedni možje izvoljeni, kteri čujejo nad tem, in tudi nad tem, kako tišti živinorejec, kteremu je občin ski bik izročen, ga glešta in oskerbuje. Poleti mora bik preskerbljen biti z dobro pašo, v hlevu pascer z dobro klajo in lanénimi prešami; mora biti pridno snažen in pozimi v gorkem hlevu. Mesca listopada se pobira od vasčanov, kar je pri njih bik zaslužil. Ako se posestnik občinskega bika pregrešizo per postavo na kakoršno koli vižo, plača pervikrat en goldinar, drugikrat 3 goldinarje v dnarnico ubo zih 5 tretjikrat mu vzamejo živino. To so poglavitne postave za živinorejo na Ho landskem. Kaj ne, če bi pri nas take postave imeli kako bi kmetje naši godernjali in jezike brusili rekoč : kaj, s svojo živino ne bom smelravnati, kakor bi y v hotel? tega mi še manjka!" Na Holandskem ne godernja in zabavlja nihče. Vsak previdi, da take ojstre postave so le samim živinorejcom v prid in dobiček, in vsak se rado voljno ravná po njih. Zato pa imajo tudi tako lepo in koristno (nucno) živino. Drugod ravnajo kmetje po svoji glavi, nobena po stava jih ne veže, glavi zato pa imajo tudi po svoji slabo živino. Komur svetovati ni « mu tu pomagati ni. fDalje sledi). Cisti zrak u delavnicah (Konec.") Da se tedaj zrak u delavnicah ne pokvari 5 naj ali da se mu škodljive stvarice ne primesajo se ravná takole : 1. Kadar se nova delavnica napravlja, naj se tako napravi, da prost čist zrak zamore va-njo. 2. Kjer se pa delavnica že ima, ki je ciste mu zraku težko pristopna, naj se popravi in pre pihu odprè. Kako se pa to napravi, bo vsak zve se dá delavnica prezidati ali den mojster, kteremu prenarediti, povedati vedel. Bolj ko je delavnica prostému zraku pristopna, manjši zamore biti nje prostor za toliko delavcov. Se vé da zavolj potrebne 1 gorkote, in da ni pre Postave za plemenske bike so ojstre. Noben več prepiha, se pa mora tudi skerbeti, da se na bik ni pripušen za pleme, ako ni poterjen za to. redi kakor je prav. Pervi pogoj da zdravja, neove nati smel kak kmetovavec po svoji glavi rav- rano dihanje, je pa vendar s tem izpolnjen. Mraz Kdor pripuša bika nepoterjenega za pleme, brani dobra peč: prepihu, ki delavcom škodovat! utegnul 5 se pa v okom pride z napravo oduškov, 8tvan dojirčikov in mladih otrok, ko bi jih gorkota ne ki znotranji zrak z vunanjim menjajo •wr y i i • v v krepcala in ne jačila! ví reveži y kterim se vsi udje Kar drugo utiče, namreč pokvarjeni zrak mraza tresajo, kako radi bi dali iz svojega pičlega zaklada nekoliko grizljejev kruha, da bi si derv pripravili vedno čistiti, omenimo tole: Pokvarjeni zrak se nar bolje cisti, če se pro s ti cisti zrak u delavnico pripuša. To se godi po tz serca vas pomilujem. Vase očí novo odpertinah so zgorej na oknih napravljene. pred vrednosti cenil nadloge mi stavljajo stran moje sreće, ktere nisim se po nje in me dolzuosti se silniše opominjate, da Ako je přepili presilen, naj se od znotrej zapreti dajo. nai «vojega nebeškega očeta tudi za gorkoto y Omenjene odpertine pa morajo visoko nad okni napravljene biti, ker po dihanju in sožiganju pokvarjeni in zajedno sogreti zrak le k vis ko tiší torej le po na kviškem napravljenih odpertinah od i ti zamore. Takih odpertin mora pa po prostor manj palcov široka biti, če se hoće doseći, kar smo ravno svetovali. hvalujem. ognja za Noriku in Noreji, Spisal Davorin Terstenjak nosti delavnice več biti ; vsaka mora tudi nar Pervi ćlanek. (Dalje.) Priporočajo se druge ume tne naprave, Po e d « V k d Poedini rodovi No rika so bili N • V 1 zrak po zapertih krajih čistiti, kakor izpeljavo ktere Ptolomej nrv« I/O Vk/\lrTrn««i Ari! rt* n ci Ir n r» î /I I r» î Ir -»-r n m /\ n /> v\ A B C il D Í bf a kraj Nor ej e postavlj in T > zraka pokvarjeniga skozi dimnik, vetřeno peč ktere pa Stra b 3 itd. Opisován je takih naprav bi pa prostému pleme Noričanov ima in tud P samo za posebno ni jih ni razločil na bravcu ne pomagalo veliko, ker le z veden moj ster tanko, ker pravi: „quondam Tau i • i i • 1 * ^ * i i • i • • ti 4 9 Ct 11* m » v v « zamore kaj takega izpeljati po potrebi kraja in raz risci, nunc Norici ap nekdaj so se Tauriščani zvali, zdaj Noričani nih okoljšin. J. S. pel lati", Mi bomo obširniše od njih v zgodovinskem pregledu go vorili. Tudi ltisk Premišljevanje Norika 4) Boj se stejejo med stanovnike narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. Mnogoverstna koristnost ognja. Razun teh vecjih je mnogo manjih rodičev stano valo v Noriku, kakor S prebivavci kraj Save Savci iščejo v okolici turoljske mest kteri po mojem so bili Posavci; nekteri jih • Dalje S 5 6 g'HJ je prav za prav občno orodje vsih umetnost A1 a u ni tiške besede h y kterih ime vsi pisatelji izpeljujejo od cei ali vendar tudi sloven sol Salz y in vsih naših potreb In da bi člověk ta za svoje ohranjenje neob hodno potreben zivelj najdel v svojo vedno rabo povsod, ga je Stvarnik ne le v vodo in v zrak, temuč tudi v vse mastne ski jezik ima prav čedno koreniko in ta je hal, lužiški hol Ah y goT, Heide, halda, Bergfutter, Viehfutter, torej H Golj Glasnik h se pri pla oljnate in muoge druge reci djal in spravil čuje y rjih Slovencih se dan današnji na početku redko : îtro namesto Ztitro, očem namesto ^oćem In koliki blagost Je rij snova, ki je je treba da o a primer: < a namest > gara namesto gora. Zna tudi biti 9 y se oginj ohrani in dostoj redi niši koristi po in nar Brez nje bi nar važ- da koren tega imena je iskati v sanskritski besedi h nevgodnosti terpeli. Kaj lin 7), kar pomeni kopač, in tako bi si razjasnili last 1 kar pomeni kop tako bi si razjasnili lastne V • druzega bi bil brez ognja veći del našega časa pozimi, imena Capat (kapać) na rimsko-slovenskih kamnih > ko nepreneslj tema sonćnem zahodu bi prene- in to ime bi torej bilo hale nar prijetnise opravila , ki nam jih svetloba napre dovati pomaga. P Panam Treba bi nam bilo v miru sedeti ali s P1^ C u p e t r o d o s 1 o v C u p i t i us, Vendar ne branim kakor je ime C u p i t strahom in nevarnostjo po temi tapati. Mislite si, bratj moji y kako žalostna bi bila naša osoda. ako bi dolzih slovenskost iz točnih viri v Noriku prebi a u u. o , terdoglavno tega vem . da so se iz G roda ker zimskih večerih ne vživali veselja druževnosti, ne domá v padnem Noriku naselili s preselivši Celt brati pisati ali delati ne mogli. Kako netečná in celo Razun teh rodov še v Noriku stanovali Amb zdrava bi bila večidel hrana, ki jo zemlj rodi ako bi sonti 9). Schonleben jih stavlja kraj koroške reke Li se pri ognju saj nekoliko ne prekuhala, omecila in pri pravila. sar i drugi kraj Igote. Imenujejo se tudi Ambici 11 i 9 nekteri so jih iskali kraj reke Sile (Gail), ali na rim-I skih popotnih tablah najdemo Sila ne, kteri so preje dobivali, ako bi nam jih rokodelci in umetniki s pomočjo Silavci, kakor pa Ambicilli, ktere jaz kraj reke Z il- In od kod bi druge potrebe m vgodnosti zivljenj ognja praviti ne mogli? Brez ognja bi ne bili v stanu 1er na Turoljskem iscem. ojih oblacil tako mnogoverstno barvati, rud ne topiti iz kamnjs y meciti in čistiti, peská ne v steklo spremenjati ne apna napravljati posodo in pripravo. y Razun teh še so stanovali v Noriku A m b i d r a v i 10) Pozdravljani kraj koroške Drave, Serreti in Se- > in gline ne žgati za mnogoverstno I tišti podzemeljski oginj, ki delà vrelce, iz kterih izvira zdravilna voda toplic, koliko ti- Cela narava z vsim i večidel neko- rapili naj berže kraj štajerske Drave. (Dalje sledi). i suč in tisuč bolezin je že pregnal! Ptolomej II. 14. 21 Plin. III. 24. 27. 3 Strabon IV. Plini III. 24. 27. svojim bogastvom bi nam bila brez ognj ristna in brez milote 206. vaces kraj Save postavil. 139. 5 6 Tndi Schonleben je Se Ptolomej II. 7) Eichhoff Pa ostanimo le pri dobroti, ki jo ta čas ognju za hvaliti imamo. Kolikošna okrepčava nam je sedaj y nas po ognju sogreta ko izba sile premerljivo merzlega zraka varuje ! Ko bi nam gorkota ognja ne dajala ne-kakšne delavnosti in nas ne okrepčevala, bi bili prisi- ljeni, zimo preživiti v nar hojšem mrazu brez delà ali saj z neprijetnimi občutlejí. Koliko bi terpeli starčiki in po boleznih oslabljeni, ko bi v svojem suhem telesu dobrotljive gorkote ognja ne občutili! Kako žalostěn bi Med te celtobojiške plemena štejem By rus te prebivavce na Turoljskem v okolici reóice Rienz z glavnim mestom Litamum. Lithan, lethan se veli v celtiškem jeziku širok, latus. (Dr. Zeus Gram. Celt. str. 15. 82. 100.) Riguske, ktere Muhar kraj Juna postavlja, z glavnim mestom Bedajom, in Suanetes z mestoma Laciacum in Tergolape (glej Muhar Tab. Nor. Rom.) — 9) Muhar Dr. Zeus v svoji celtiški slovnici Tab. Noric. Rom. (str. 75.) se trudi besedo Amb i razlagati im, i mm, imme, circa, okoli in skoz. imbed, copia, ops; vendar nam ko-renike od Drave ne povć. Po naših mislili ni am bi nic druzega kakor gerško a[iftt circa Ambidravi. tedaj okolí Ozir svetu sta iz ostanjkov M i lešk ih, ki je stalo na ožini kjer Bosfor ali carigradski kanal zdaj stoji Sinope. Bilo je rojstni kraj Diogena, gla město Mi tri d at Lak ga je v svoj oblast dobil Tako se imenuje morska ožina poleg Carigrada, v 71. letu pred Krist, rojstvom. V hisah so vzidani ger ki zedinjuje marmorno morje s cernim morjem CG ski in paflasronski ško ime Bosf pornem po našem govej brod * ker kakor vse » dru» y je po pravlicah starodavnih neka u kravo spremenjena možné in v izobraženoati naj perve, so z imenom Io, ta zaliv nekdaj bila prepla- tursko, v naj revnišem stanu. napisi, raztolčene sohe itd: Sinop« nekdaj tako preso pod vlado města v Mali A kar vala), 2100 Ta morska pot na njenem nar ožjem kraj na nar širokejem pa 11.400 čevljev široka je Na p ej ski strani in scer na padnem iz Slovanski popotnik boda Bosfora leži Carigrad (Iatambol, Konstantino pel), Vstric glavno in stolno mesto (grad) turskega carstva er (Skutari) na tski strani je Skad ízhaj T) N lepoznanski zabavni in podučni list j letos v Zagrebu na stroske „matice ilirske" i ltt > predmestje Carigradsko je vrednistvo dobroznanemu gosp. Jos. P Dardanele. bivšemu vredniku „Sudslav. Zeit." ki je vès mož za to, da se dvigne ed časnik na Jugoslavenskem na večjo velj Novi goap. vrednik, ni lepoznanski Ožina morska med egejskim in marmornim mor- Bil vodila, po kterih če postopati v vredovanj jem se imenuje Helespont. Dolga je 8, široka ce- nega lista, in iz kterih « M .«■ »Vi • • A 1 • » • ___• _ ______ _ _ je razgla li omenje tert do 1 milje. Uterjena je s 4 gradići, ki previdimo, da bo z edino Dardanele: dvoje njih leži na europejski, se zovejo ključbo politike dvoje obsegal vse vejice ki sostavljajo ob sirno dřevo krasnoslovja v prozi in poezii, in bo dona ^^•uwuviv^ "J1 " •w ------------J--J PII UW UlliV'J ni UOMU31U » J c* V piUAI I 11 pUCAII ^ IU UUUd pa na aziatski strani. Terdnjave te so ključ in obrana âal mnogoverstne podučae in kratkočasne (zabavne) so prihod do njega Carigrada, ker branijo Okolica Helesponta je verlo znamenita, ne samo zavolj lepote in tverdine, temoč tudi iz povestnice nam stavke tudi za ženski pol Slovstvo (literatura) jug slavensko sploh bo našlo obsirno mesto v „Neven-u", je znana. Ondi je namrec silni Kserkses, kralj perzi- došlo janski, kteremu pod novim vredništvom posljemo serćno „dobro most bil zagradil, prevesti vojsko svojo nebrojno, Grecijo, kar pa ni dosegel (leta 480 pred '(f in podjarmiti Kristovim rojstvom.) Sinope. Cena za celo leto po pošti mu je 5 Tretji nati8 predelane in popravljene Ja než i čeve slovenske slovnice za Nemce za šolski in domaći podak pod naslovom: „Leichtfassliche slovenischo Sprachlehre fur Deutsche zum Schalgebrauche uud Pri- Ker se od tega časa, kar so Rusi Tarkom toliko bark sožgalí, mnogo govori od mesta Sinope, kjer se vatunterrichte von Ant J je přišel te dní na svetio. Bukev, ki so doživele v krat je to zg odilo, naj povemo kaj malega od tega sedaj v Celovcu kem troje iztisov, ni treba na dolgo priporočevati 9 ze zgodovinskega kraja. Mesto Sinope (pri Turkih Sinub) leži v Ana-tolii (Mali Azii) na severnem bregu černega morja na cesti iz Carigrada v Trebisondo (Trapezunt), se pri-števa k velikemu pašaliku Angorskemu in ima 8 do 10.000 prebivavcev. Mesto je postavljeno na ožini otoka, ki se v morje raztega. Luka leži na vshodu mesta, varje jo vterjeni nasip, in branijo jo baterije na gradbah, veliko in mocno štirivoglato zidovje, ki spominja na čase to da sta se d dokaz da ztisa tako hitro pokup je djansk eutrudljivi gosp. pisatelj je dobro vstregel tištim, ki se želijo učiti prelepi naš slovenski jezik 'if V Ceski pisatelj gosp. Erb J spi knjigo pod naslovom ..diplomat u ki se ravno natiskuje. Ker j© delo obširno, bo prišlo še le cez nektere mesce popol- noma na svitlo, * Gosp. dr. Fr. Ladislav R i e g jeziku ta ti sti k t r i a n s k e g izdeluje v českem c e s ar st va. Kollarova „Slávy dcera" je neki Slovak pre gerških cesarjev. Na zapada je draga luka, imenovana Ak-liman (luka bela). Imenitno je bilo mesto to za- stavil v nemško in jo misli v Olomucu na svitlo dati. volj brodarne (arsenala), kjer so Turki izdelovali svoje vojaške barke (brodove); ta brodarna je edina bila razun Carigradske. Tu so se tesale fregate in veliki brodovi. Okoljno pogorje daja tudi les, ki je prav dober za barke. Inženirji so večidel tujci v službi turski, delavci so Gerki, ki dobivajo po 15—18 krajc. plačila na dan. Gradbe Sinopške luke pa so bile v naj slabšem stanu. V letu 180S je poslanec francozki, spoznavši imenitnost tega mesta, poslal tjè dva francozka dostojnika in dva pod * Presv. cesar je blagovolil napraviti stolico mad jarskega jezika na práškem vseučilišcu. Novičar iz austrianskih krajev dostojnika, da bi 5 Ter sta 13. jan. Nobena novoletnica nas ter- žaških Slovencev ni toliko razveselila, kakor tista, ki so jo „Novice" perve oznanile, da so namreč milostljivi gradbo popravili. Njih perva skerb je knezoškof Ljubljanski obljubili pomoč k izdanju popol- bila, postaviti nile vhod v luko. baterije na koncu predgorja, da bi bra nam tako potrebne^a slovenskega slovni ka. Dalje so postavili nektere manjše nega, Slava, slava, in hvala Jim! Velike zaslage si bo gradbe, ktere pa niso bile dovolj dokončane. Te gradbe pridobil tudi vsak, ki bo pomagal na kakorsno koli si bode se cez 40 let niso nič popravile. Rusi so napadli Tre vižo 9 da se to imenitno delo kar je naj bolj moc po pol fcisondo v letu 1807, so pa bili zapodeni, in ker se ni noma izdá. Težavnoje scer delo, pa nemogoče ni. Naj pred meetom Sinope nikdar sovražnik prikazal, so mi- večjo težavo so premagali presvitli knez. slili Turki, da je ondi varno pribežališče; al strašno so Nujte drugo veselo zgodbo: Nek ucenec tukajšne bili goljufani zavolj svoje zanikernosti. — Mesto Sinope gimnazie, Slovenec po rodu, je prošnjo vložil, da bi bil je postavljeno iz staviva nekega bivšega gerškega me- oprošten se učiti slovenšcine; ali si. šolska vradnija ga je zavernila in mu ukazala, se učiti slovenskega jezika in se vsim, predpisanim preskušnjam podvreči. Tako jo prav. Slava šolski vradnii! Ako bi se take nespametne prošnje vsliševale, ne bo konca tistih izsrovorov. kterih Drave prebivajoci. Predlog ambi je tudi Latinec rabil, ker se mu je glajše glasil, kakor latinski Circumdravi. Ravno v zemlji Ambidravov nahajamo na rimskih spomenikih nar vec cisto slovenskih imen, kakor Cuca, Cutio, Plocamus, J- ™ iz indoslavenskih phallorgij prejetih. Glej naš spis ..o Am- v kancelijah slisimo, ako je treba pisati slovenski m ra bidravih." zumeti jezik domaći. 20 Tretja vesela novíca je, da se je visoka vlada žaje itd. v civilne službe, se je prerajtalo. da v kan usmilila nesrečne siromaščine Istrijanov; cesarske barke celijah, pri železnicah itd. je tacih sedaj edino le do jim vozijo žita, in tudi Ijudomili teržaški bogati kupci služenim vojakom namenjenih služb 25.300. — Vladni 00 jim milo pod paaho segli, ker žanje pobirajo žito in Dunajski časnik je naznanil, da vlada za zdaj dnarje; več njih je 100 do 500 se ne položilo. Bog jim poverni! na oltar Ijudoljubja misli vzeti dnarja na zájem (na pósodo), za prihodnje pa je že vse zagotovljeno za poravnavo deržavnih stro- lz Notrajnskega 13. jan. Da so pri kopanja železne ceste blizo Urem jamo našli, ki je Postojn-eki podobna, in veliko vode v sebi ima, Vam je menda znano. V Planinskom okraju se je pa ena zgodila, ki jo bo dobro v „Novícah" razglasiti. Neki gospodar pride 8 svojim vozom iz Tersta proti domu, in ima na vozu skov. pelj y Na Dunaji si bojo judje zidali nov velik tem kterega stroški so prerajtani na 300.000 V • Zi dobro skřit polič špirita, s kterim misli doma bolno vince celiti. V Planini izroči voz in živino svojemu 20 letnemu sinu s poveljem, da naj se pelje domů, in naj nič ne postaja, oče pa gre po svojih opravkih na drug kraj k sodii. Sin, sicer pošten fant, je žganje silo rad pil, in primeri se, da je skriti cvet na vozu našel. Napije se ga do dobrega. Neki znanec po tišti poti pridši gaješe vidil, ko je na kolenih iz potoka vodo pil, drug člověk pa, ki mu nasproti pride, ga že dobi na legnar-jih znak ležečega, in ko ga praša, kaj mu je, mu odgovori: „Bolan sem". To je bila zadnja beseda nesreč-nega mladenča. Domů ga prinesó, za pijanega ga imajo, 12. dan t. m. je v Veroni gosp. maršalu Radecki-mu umerla žena, rojena grofinja Strasoldova. — V Eberš-wangu v gornji Austrii je unidan neka kmetica po zmoti osolila cmoke z mišico namesto s soljó in je tako za vdala sebe, svojega moža, svojega gosta in troje otrok. To je zopet žalostěn dokaz, kako nevarno je mišico postavljati po kuhinjah! — Sliši se, da tudi na spodnjem Stajarskem v okrožju Mariborskem se je prikazala nesrečna g ove ja kuga. — Sedaj se je začela huda vojska med Rusi in Turki v mali Valahii. 6. dan t m, je pri vasi Cetate, ki leži ob Donavi pol drugo uro od Knlafata, napadlo 18 000 Turkov, večidel konjikov in skušajo mu s kcfetom, mlekorn in drugimi domačimi rečmi pomagati, 24 ur preteklo y oru ali vse je bilo zastonj? preden je je smertna kosa zadela. Iz Ljubljane. Nemškega gosp. inženirja Prajšna, volj drenaže na Krajnsko poklican je čez zimo ostal kteri v Ljublj dovolj lah (v 3. klasu realne sole je kmetijska družba naprosila da po c. k. šolske oblastnije bode v Ljubljanskih y v 2 dstropj y kjer 80 nekdaj bogoslovske šole bile) ob nedeljah dopoldne od 10. do 11. ure ob kratk ip djansko razlagal b delovanje travnikov ali senožet, namreč: kak d pelje va ti na nje y in kak V 0 mocirnem m j e m a t b drenaže in z d Kmetij eka družba se nadja, da naši kmetovavci in posestniki travnikov, pa tudi dru ki utegnili kadaj posest niki biti y boj radi prišli poslušat to razlaganje, ker smejo Anrepov oddelk rusovske armade; ker je izzačetka ru- sovska ondašnja armada znesla le 6000 vojakov, so zmalovali Turki; ko je pa kmalo pritisnilo več rusovske armade, se je viiela tako huda bitva, ki je terpela tudi drugi dan, da je 3000 Turkov deloma ubitih, deloma ranjenih in vjetih bilo, med kterimi tudi neki paša; koliko je Rusov padlo, se ne vé. Konec te bitve se ni popolnoma znan, ker poznejše telegrafno naznanilo pravi, da so Turki 8. dan t. m. z vso silo spet ponovili napad in 9. t. m. posedli Cetate. Berž ko ne je huda vojska zdaj že tudi pri Kalafatu, kjer se bote armadi naj huje prijele. 3. dan t. m. so odrinile tudi vse vojne barke angležke in francozke na černo morje; poveljnika zedinjenih bark sta pred odhodom na černo morje poslala naznanilo Rusom v Sebastopol, da angležko-francozko brodovje gré tje varovat turski svet in turske barke. Ne vé se še , kaj bo rusovski car rekel k temu početju; za gotovo pa se že pripoveduje, da je car o v erge 1 vsako vtikovanje druzih vlad v razpor, ki je le med njim in tursko vlado; rekel je car, da ne tirja od prepričani biti, da se ne bojo kesali za to Ce pride dovoljenje ed c. k. deželne šolske oblasti že te dni y bo začetek p p r i ho d nj delj y kar bomo ozna nili v sabotnem listu Turčije nič česar bi po obstojecih pogodbah ne imel pravice terjati; ako se vdá turska vlada temu, naj pošlje pooblastenca v Bukurešt, da se sklene mir. — Serbski knez ne bo tistih 2 pišem razglasi!, po kterih je tur- Novičar iz mnogih krajev ska vlada vničila varstvo rusovsko nad knezijo serbsko. Odstavljeni knez serbski Miloš stanuje sedaj bliza Serbije na gradovih, ki jih ima v mali Valahii. ministerstvo notrajnih oprav je ukazalo po Ravno končavši „novíčarja" pride telegrafno naznanilo vsih deželah pozvediti in prevdarjati : kako bi se dala v Ljubljano, da po strašni bitvi so Rusi Turkom vzeli v prid kmetijstvu postava osnovati, da bi vsak kmeto- Kala fat. k vavec zamo svoje posestvo bolj kup p r a vi t (arondirati) po zameni kakšnih deleč od njegovega po eestva ležečih delov z drugimi, ki so tikama ali Stan kursa na Dunaji 16. januaria 1854. • i ♦ .. _____7 ___ ________I blizo njegovega zemlj izrečeno dobro bina vsako stran bilo, ako bi se grunti Vsak previdi, kako pripravno iepo vkup zložili, al težavno bo o tem pravo zadeti in Obligacije deržavnega dolga zlasti termaste glave pod en klobuk spraviti tanko 5 4'/, 4 3 2 7 0 92 7. 6 fl. I Esterhaz. srečke po 40 fl. i 2 yy yy n 2 yy 817 723/ 55 46 8 4 rt yy V) r> Windišgrac. „ 20„ 791 ; ti. 27 ■ v yy w r>i Waldšteín. „ „ 20— Keglevičeve „ „ 10 „ 10 :/g ,, Cesarski cekini......5 fl. 42 y prevdarjeni in po okoljsinah mnogoverstnih dežel po na- Oblig. 5°/o od leta 1851 B 110 '/4 „ Napoleondor (20 frankov) . 9 fl. Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 881 osnovani post se zamore to zgoditi Po ukazu Zajemi od leta 1834 c. k. ministerstva se ne bojo vslišale prošnje za izpu- je iz vojašine (soldašine), ako se uzrokom za iz-pušenje prošnika že pred uzetjem v vojake (pred asen-€ijo~) ne pridobi obveljava. Naj tedaj v vojake prekli-cani fantje ali njih stariši ali žlahtniki berž takrat, ko se napravljajo konskripčijni listi, ne zamudé na pravem Vsled yy yy 1839 228 133 3 » 2 iy V) i r> Suverendor.......1 6 fl. Nadavk (agio) srebra: ; na 100 fl.,,.,211. fl Srednja cena mernika (pol vagana) žita : V Ljublj pšenice domaće 3 fl. 2i banaške 3 fl. 40 turšice 2 V • 3 2 fl. 30. — ječmena 1 fl. 50. — prosa 2 ajde 1 fl. 59 1 fl. 20 domaće 3 fl. 25. ; banaške 4 fl mestu razodeti svoje domaće ali druge okoljšine. cesarske postave, po kteri naj se jemljejo nižj 3 5. 1 V f jak po prestani vojaški službi za hlapce y posle y V 0 stre a j de 2 V Kraji Slani 2 fl. 34 sa 1 (I. jecmena V Krajnu 16. turšice 3 fl fl. 1 pšenice V • sorsice prosa 2 fl. 10 prešicL, funt po 8 kr 7 kr (špeli) bohih cent 23 fl. 30. v ribah 24 fl. 30 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blasnik.