Domoznanski oddelek
35
GLASILO občine 1999
352(497.4 Dornava)
6005735,1
|
m
I
m
cobiss o
w
LASILO
OB
ČINE DORNAVA
£e,to Z štev-tf/ia 7
/S. eAecem&s* /pn/rA/t /9-9-9
POPOTNICA
GLASILU
Današnji čas od nas zahteva, da smo čim bolj informirani o raznih dogodkih od blizu in daleč. Zato imamo razne pripomočke, kot so: TV, telefon, sosedje, časopis.
Dogodki v lastni občini so tisti, ki nas običajno najbolj zanimajo. Na to so nas občani pogosto opozarjali in izražali željo o lokalnem časopisu. To smo jim obljubili
-	in ker obljuba dela dolg, je danes pred vami prva številka Glasila Občine Dornava.
Glasilo bo brezplačno prejemalo vsako gospodinjstvo v Občini.
Opravlja naloge osrednjega informatorja v Občini Dornava in objavlja naslednje članke:
-	o delu in o predlogih organov, občinske uprave, vaških odborov,
-	o delovanju društev, strank, zavodov,
-	informacije in komentarje o raznih dogodkih,
-	o srečanjih, obiskih zanimivih ljudi,
-	humoristične prispevke, reklame, sporočila,
-	slikovno gradivo,
-	in še in še o dogodkih v Občini Dornava.
Glasilo ima posebno prilogo - Uradni vestnik Občine Dornava, v katerem se objavljajo predpisi in drugi akti. Pravico objavljanja v glasilu imajo vsi občani Občine Dornava. Programsko zasnovo glasila ureja uredništvo.
In kakšno naj bo to glasilo? Želimo čim več Vašega sodelovanja, spoštovani občanke in občani. Vzemite pero in pišite. Želimo, da je glasilo odsev dogodkov in življenja v naši Občini. Dogodkov (v Občini) je mnogo, življenje je pestro in takšno naj bo naše glasilo.
Tako - dojenček, ki mu je ime Glasilo Občine Dornava je shodil. V uredništvu, ki ga sedaj sestavljamo Franc Zagoršak, Tončka Rojht in Franc Slodnjak, smo mu pomagali na svet. Na vseh nas občanih pa je, da bo nadaljnji korak glasila vedno trdnejši.
“Če imaš glasilo, veš več.” Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje in že vnaprej hvala.
Pa še to na uho:
SREČNO 2000!
V imenu uredništva
UVODNE BESEDE ŽUPANA
Dočakali smo prvo izdajo občinskega časopisa v Občini Dornava.
Botri - občinski svetniki - so se sporazumeli in naš časopis imenovali z imenom “GLASILO OBČINE DORNAVA”.
Na 9. seji Občinskega sveta Občine Dornava, dne 27. oktobra 1999, smo sprejeli 58. sklep, s katerim je bila podana zelena luč za izdajo prvega GLASILA OBČINE DORNAVA.
Začetke oziroma izdajo našega glasila smo zaupali tričlanskemu uredniškemu odboru in odgovornemu uredniku.
Novorojenca pospremimo na življenjsko pot z najlepšimi željami. Prav tako želim našemu novemu glasilu veliko uspehov, da bi s ponosom služilo svojemu namenu, to se pravi, da bi poročanje bilo korektno in objektivno.
Z našim glasilom želimo občane na območju Občine Dornava obveščati o delu Občinskega sveta in seveda tudi o vseh ostalih pomembnih dogodkih v Občini.
Glasilo bo predvidoma izhajalo trikrat letno in bo dostavljeno vsakemu gospodinjstvu v Občini brezplačno.
Služilo bo tudi kot Uradni vestnik, da bodo občani pravočasno informirani o vseh sprejetih odlokih Občinskega sveta ter o raznih razpisih, ki jih razpisujejo ministrstva s področja kmetijstva, gospodarstva, turizma in podobno. Glede na pravočasno informiranost se bodo naši občani imeli možnost prijaviti na omenjene razpise za morebitna nepovratna sredstva ali regresiranje določene dejavnosti.
Z Izdajo glasila je Svet občine Dornava uresničil obljubo o boljši informiranosti občanov.
Vse občane vabim k sodelovanju, da s pisnimi prispevki in s fotografijami popestrite naše občinsko GLASILO.
župan
Franc ŠEGULA, inž.
■ <9fioMwosie oAcasiAe, Zornova/
A&Jctdne	tiseče,
sh	vU/rsA/v (/ z'wv’//z A’//t
ž«
župan
Franc ŠEGULA, inž.
Franc Zagoršak
______Glasilo Občine Dornava__stran - 2
OBČINSKA UPRAVA
V občinski upravi so zaposleni trije delavci, doma iz Občine Dornava.
Tajnik Občine:
Jožef MUNDA
Doma je s Polenšaka 24, vsem pa je verjetno dobro poznan, saj je bil pred ustanovitvijo Občine Dornava zaposlen kot tajnik Krajevne skupnosti Polenšak.
Neposredno vodi občinsko upravo, pripravlja in skrbi za objavo javnih naročil, sodeluje pri pripravi raznih projektov in sodeluje pri nadzoru investicij, pripravlja pogodbe, skrbi za področje dela gospodarstva in komunalne infrastrukture, opravlja dela za področje Civilne zaščite in civilne obrambe, pripravlja dokumentacijo za prijavo na javne razpise, poroča na sejah Občinskega sveta in opravlja vse druge naloge, za katere ga pooblasti ali jih naroči župan Občine.
Višja svetovalka Občine: Terezija ČUŠ
Stanuje v Žamencih 10, je prav tako domačinka in pokriva področje dela računovodstva Občine Dornava. Njeno delo je povezano s skrbjo za skrb prihodke Občine in plačila obveznosti za pravočasno plačilo računov, pripravlja proračun in zaključni račun, skrbi za pravilno koriščenje sredstev proračuna Občine, vodi evidenco plačila občinskega samoprispevka in ureja zadeve in vloge za predšolsko vzgojo ter še druge naloge po odredbi župana.
Tajnica župana:
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava ; Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak | Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno.
Javno glasilo GLASILO OBČINE DOR-| NAVA je vpisano v evidenco javnih glasil j pod zaporedno številko 1656.
: Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Glasilo Občine Dornava med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 062/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov.
Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun
j Lektorica: Lidija Šalamun
Računalniško oblikovanje in priprava:
Zmagoslav Šalamun
\Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače i
Anica VRABL
Je domačinka in stanuje v Mezgovcih 26/a. Z ustanovitvijo Občine Dornava nadaljuje delo v občinski upravi, saj je že prej opravljala delo tajnice Krajevne skupnosti Dornava. Skrbi za področje rednega delovanja Občinskega sveta in vodi zapisnike, pripravlja administrativno delo za župana, vodi evidenco obveznega zdravstvenega zavarovanja občanov s podaljšanjem knjižic, sprejema in odpošilja pošto, sprejema in razporeja stranke in vsa druga dela po nalogu župana Občine.
Za področje dela na komunalnem področju sta v Občini Dornava zaposlena dva komunalna delavca, in sicer:
Leto dni je že poteklo, odkar so bile volitve in deluje novi sestav organov Občine Dornava. Nekatere smo predlagali in izvolili občani (župana, svetnike), druge je predlagal in potrdil Občinski svet (člane odborov in komisij).
Začetni del leta je potekal v pripravah in izdajah raznih aktov in projektov, pomlad pa je že prinesla izvedbe raznih del na področju gospodarskih in družbenih dejanosti. O uspehih vas bomo obveščali v drugih prispevkih. V tem delu pa želimo predstaviti organe Občine in posameznike, ki so zadolženi in delajo na določenih področjih.
Organi Občine so:
1.	Občinski svet (šteje 11 članov)
2.	Župan
3.	Nadzorni odbor
Občina ima še druge komisije in organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. Delo svetnikov je razdeljeno predvsem na področje gospodarskih in družbenih dejavnosti:
ODBOR ZA GOSPODARSTVO:
-	predsednik odbora je g. Jožef Hojnik. Komisije, ki delujejo v okviru Odbora za gospodarstvo, so naslednje:
1.	Komisija za komunalno infrastrukturo, njen predsednik je g. Jožef Hojnik.
2.	Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in elementarne nesreče, ki jo vodi g. Ivan Petek.
3.	Komisija za obrt, gostinstvo, turizem in trgovino, ki jo vodi g. Janez Vičar.
4.	Komisija za premoženje in prostor, ki jo vodi g. Ivan Slana.
ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI:
-	predsednik odbora je g. Franc Zagoršak. Komisije, ki delujejo v okviru Odbora za družbene dejavnosti, so naslednje:
1.	Komisija za kulturo, vzgojo in izobraževanje, ki jo vodi predsednik g. Branko Veselič.
2.	Komisija za telesno kulturo in društva,
Janez PETEK iz Dornave 88/d in Stanislav PLOHL iz Bratislave 60
Njuno delo je predvsem, da skrbita za vzdrževanje in čiščenje vaških domov, mrliških vežic in pokopališč ter občinskih prostorov. Urejata zelenice, urejata in čistita avtobusna postajališča, pripravljata ozvočenja ob pogrebih in proslavah, opravljata dela in vzdrževanja javnih poti, modernizacije cest in vsa druga dela po odredbi župana ali tajnika Občine.
njen predsednik je g. Janez Horvat.
3.	Komisija za zdravstvo, skrbstvo in socialno varstvo, predsednik je g. Srečko Kondrič.
4.	Komisija za proslave, prireditve in pogrebne svečanosti, njen predsednik je g. Janez Starčič.
SVET ZA VZGOJO IN PREVENTIVO V CESTNEM PROMETU vodi svetnik g. Jože Mlinarič.
2.	Župan Občine Dornava g. Franc ŠEGULA predstavlja in zastopa Občino, (podžupan Občine je g. Franc ZAGORŠAK).
3.	Nadzorni odbor:
- predsednik je g. Vlado Žgeč. člani Nadzornega odbora so:
Marija Šuman, Marija Čeh, Zvonko Mikša in Franc Kozar.
Vse za naše delo pripravlja, zapiše, odpravlja in še kaj občinska uprava. Skupno se trudimo, da bo naše delo uspešno in vredno vašega zaupanja. Sodelovanje z vsemi občani in vaša pomoč pa dajeta krono za napredek ter dobro ime in ugled Občine Dornava.
Franc Zagoršak
TELEFON 062 749 3410
Pto^j
pripravil: tajnik Občine Jožef Munda
“PARLAMENT” OBČINE DORNAVA
STRAN - 3______Glasilo Občine Dornava_
OBČINSKI PRAZNIK OBČINE DORNAVA - 14. Junij
Na počastitev občinskega praznika Občine Dornava smo se pričeli pripravljati, takoj ko je Občinski svet določil datum praznovanja - 14. junij.
Na ta datum je bila v zgodovini omenjena Dornava s sosednjimi griči, gozdovi in vinogradi. V okvir praznovanja je bilo vključenih več prireditev v Občini.
Tako je bil 15. maja izveden koncert mladih harmonikarjev v Osnovni šoli pod okriljem glasbene šole “NOCKTURNO” - ge. prof. Simone Žgeč-Veselič.
V	nedeljo, 23. maja, je bilo zelo veselo v Žamencih, kjer je bilo izvedeno medobčinsko gasilsko tekmovanje v ligi. Seveda z odličnimi uspehi gasilk in gasilcev naše gasilske zveze.
V	petek, 28. maja, je skozi našo občino šla prva slovenjegoriška konjenica s 45-imi konjeniki, ki se je ustavila pri občinski zgradbi v Dornavi, kjer jih je blagoslovil p. Jože Kramberger, pozdravil pa jih je župan Občine, g. Franc Šegula, in jih pogostil z lukarsko južino, ki so jo pripravile lukarice iz Dornave. Zaključek konjenice je bil zvečer pri Staretovih na Polenšaku, kjer je konjenica prenočila. V nedeljo, 30. maja, je bilo izvedeno ribiško tek-
movanje pri ribniku v Polencih. V sodelovanju z Zavodom dr. Marijana Borštnarja v Dornavi je bila organizirana predstavitev izdelkov iz njihovih delavnic, ki smo jo poimenovali “Dan odprtih vrat”.
Ker smo že prekoračili v drugo polovico leta ’99, smo se svetniki na čelu z g. županom odločili za obhod po obronkih naše Občine z namenom, da pogledamo delo v prvi polovici leta na področju infrastrukture. Aktivnosti ob praznovanju so izvedli tudi dornavski strelci in
4.	junija organizirali tekmovanje z zračno puško na strelišču v Dornavi. Naslednji dan pa je bilo že tekmovanje na leteče tarče, ki so ga izvedli člani Lovskega društva Dornava, istočasno pa je potekal tudi šahovski turnir v gasilski dvorani v Mezgovcih.
Bolj ko smo se približevali osrednjemu dnevu občinskega praznika, pestrejše in zanimivejše je bilo. NK ŠD Dornava je odigral nogometno tekmo s sosedi iz Avstrije. Odigranih pa je bilo še več prijateljskih tekem s sosednjimi klubi in seveda aktivne tekme mladih nogometašev iz NK Dornava. Tudi Radio Ptuj je z novinarko gdč. Marijo Slodnjak v oddaji
Dobitniki občinskih priznanj
“Rajžamo iz kraja v kraj” popestril dogajanja v okviru občinskega praznika. 11. junija je bila likovna kolonija, odvijalo pa se je tudi tekmovanje z MK puško, ki so ga izvedli strelci iz Dornave.
V soboto, dan pred osrednjo prireditvijo, je bilo zelo živahno na Polenšaku, kjer so se odvijala gasilska tekmovanja, nastopili so pevci s Polenšaka, ljudske pevke iz Dornave, ki delujejo v okviru TED Lukarjev iz Dornave, predice s Polenšaka, mladi harmonikarji. Prireditev se je zavlekla pozno v noč.
Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 13. junija, ob 15. uri v kulturo-vaški dvorani v Dornavi
in razstava v Osnovni šoli.
Sledil je sprejem gostov in županov sosednjih občin, nakar je sledil kulturni program, ki so ga pospestrila vsa društva v Občini, OŠ, vrtec in tudi gojenci Zavoda dr. Marijana Borštnarja. Častni govornik na osrednji slovesnosti je bil župan, g. Franc Šegula. Poudarek je bil na razvitju listine Občine Dornava o pomenu praznovanja praznika 4. junija. Podelili smo tudi plakete in pokale najboljšim trem tekmovalnim ekipam.
Po uradnem programu smo z gosti in s prijatelji pokramljali in nazdravili ob dobri vinski kapli-ci.
predsednik komisije za proslave in prireditve v Občini Dornava
ZLOŽENKA OBČINE DORNAVA
Osebna izkaznica je dokument, s katerim se predstavljamo tam, kjer nas ne poznajo. Tudi podjetja, organizacije, društva in še kdo imajo dokumente, na katerih so osnovni podatki za predstavitev.
Uradni dokument občine je statut, v katerem so podatki o imenu občine, sedežu, simbolih, aktih, organih, nalogah. V tem dokumentu pa niso predstavljene značilnosti krajev, običajev, ki ljudi od daleč navadno najbolj zanimajo. Zato smo se na predlog župana odločili, da pripravimo zloženko Občine Dornava.
Sestali smo se (Slavica Bratuša, Marija Slodnjak in Franc Zagoršak) in široka razprava o zloženki je stekla. Osnovno vodilo nam je bilo, da naj zloženka enostavno, kratko in jedrnato predstavi značilnosti Občine Dornava. V končni obliki je zloženka takšna:
V uvodu je karta Občine z njeno lego v Sloveniji in nato sledijo osnovni podatki o Občini Dornava.
Od kulturno-zgodovinskih spomenikov so prikazani baročni dvorec Dornava, romarska cerkev Marijinega obiskanja na
Polenšaku in barokizirana župnijska cerkev sv. Doroteje v Dornavi.
Kot gostinski lokal, ki pripravi dobro hrano in nudi gostoljublje gostom, je predstavljena gostilna Šegula.
Občina je znana po treh tracionalnih prireditvah, ki jih tu omenjamo:
-	praznik žetve, kruha in pogač na Polenšaku,
-	gobarski praznik v Žamencih,
-	lukarski praznik v Dornavi.
Hriboviti del Občine z vinogradi in gozdovi je privlačen za turiste, zato tu predstavljamo en del - Prerod. Vse značilnosti so prikazane tekstovno in slikovno. Tako je bila v septembru izdana prva “osebna izkaznica" Občine Dornava z značilnostmi krajev in običajev, ki bo predstavljala našo Občino -predvsem tistim od daleč, ki je ne poznajo. S pomočjo zloženke jih želimo tudi povabiti k nam.
Zloženka Občine Dornava bo v pomoč tudi vsem tistim občanom, ki bomo predstavljali in promovirali naše kraje in običaje. Tudi vi ste lahko med njimi.
Franc Zagoršak
Občina DORNAVA
#§
V' -y
.... 'I IKKUU ,
POROČILO VO POLENŠAK
VO Polenšak je eden od štirih VO Občine Dornava. Je največji po površini. Sestavljen je iz petih vasi, in sicer: Polenšak, Polenci, Prerad, Lasigovci in Bratislavci ter skupno šteje prib. 800 prebivalcev, kar pomeni 30% celotne Občine. Vodenje VO je bilo zaupano petim članom tega odbora oziroma iz vsake vasi po en predstavnik. V preteklem mandatu se je VO Polenšak srečeval z dobrimi in včasih s težkimi in z bolečimi izkušnjami. Najtežja, najbolj boleča preizkušnja VO Polenšak se je zgodila 2. novembra 1999. Tega dne je VO po hitri in težki bolezni izgubil člana ter sodelavca v vaški in občinski upravi, g. Slavka Starčiča. Vsi skupaj v VO smo se že veselili raznih večjih zaključnih del leta 1999, toda njegova bolezen je vse končala z žalostjo in grankobo ostalih.
Na zboru krajanov, 21.11.1999, je po daljši razpravi bil predlagan VO Polenšak v isti sestavi kot do sedaj, to pomeni: Franc Kukovec, Ivan Slana, Slavko Vučak, Stanko Potrč ter novo predlagani za naselje Polenšak Franc Kuharič.
Dosedanje delo in organiziranje dela sta potekala predvsem na bazi
VO Zamenci zajema 5 vasi. Njegovi člani so bili: Štefan Golub - Žamen-ci, Janez Vičar - Strejaci, Alojz Šoštarič -Slomi, Milan Simonič -Brezovci, Jože Murk in Franc Janžekovič - Strmec pri Polenšaku. VO Žamenci je vsa dela v celoti dokončal po planu, ki si ga je zadal na začetku svojega mandata leta 1995:
1.	modernizacija lokalnih cest v naselju Brezovci -1000 m,
2.	vodovod na celotnem območju VO -107 priključkov. Istočasno smo polagali tudi kabel za kabelski sistem in do danes priklopili 45 gospodinjstev.
Krajani so sofinancirali za vodovod od 2.000 do 2.200 DEM, kar je pokrilo 1/3 investicije, 2/3 je zagotovila Občina Dornava s pridobljenim sredstvi. Pridobila jih je po natečaju za pridobitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v RS. Za posodobitev KTV smo plačali 1000 DEM po naročniku, kar tudi ni v celoti zadoščalo;
3.	modernizacija LC Brezovci-Strmec v dolžini 1.100 m;
4.	izdelava mulde in robnikov v vaši Žamenci;
5.	modernizacija LC Strejaci-Strmec
pristnega sodelovanja, strpnosti in poslušanja nasvetov, kritik in sub-vestij vseh krajanov. Vsi člani VO so v dosedanjem mandatu uživali med krajani zaupanje in pohvalnost, kar se je prepoznalo pri samih akcijah in delu, posebno pa na srečanjih zborov krajanov. Poseben ogled in podporo krajanov je VO pridobil s podporo občinske uprave v prejšnjem mandatu z vodenjem župana g. Toneta Velikonje in zadnje leto z vodenjem Občine župana g. Franca Šegule in obeh občinskih svetov. Sodelovanje med VO Polenšak in Občino je bilo vedno zrelo in na temeljih dogovorjenega oziroma zmožnega. Moramo še poudariti, da vsem željam in potrebam VO Polenšak ni bilo ustreženo in da nas čaka še veliko dela, toda osnovne in za ljudi vitalne dobrine, kot so elektrika, voda, telefon, cesta - te dobrine ima naše sleherno gospodinjstvo.
Ob vseh teh akcijah in delu nam je bil vedno tudi v veliko pomoč naš krajan, g. Jožef Hojnik iz Bratislave, saj je bil vedno prisoten na vseh sestankih in dogovorih VO, prej kot predsednik Občinskega sveta in sedaj kot svetnik Občine Dornava. Največjo zahvalo pa moramo izreči
v dolžini 1.200 m;
6.	modernizacija LC v naselju Žamenci v dolžini 500 m;
7.	modernizacija LC Slomi -Polenšak v dolžini 1.100 m;
8.	modernizacija LC Brezovci -Tibolci v dolžini 960 m;
9.	preplastitev LC Slomi - Brezovci, cca 1.500 m.
Pri izgradnji cest so krajani po pogodbah zagotovili 20 odstotni delež investicije, ostalih 80 % sredstev se je pokrilo delno iz proračuna Občine, namenjenih VO, in sredstev demografije.
Veliko sredstev smo porabili pri izgradnji mrliške vežice in urejanju pokopališča na Polenšaku skupaj z VO Polenšak.
Po potrebi smo vzdrževali še tudi ostale lokalne in krajevne ceste z gramoziranjem, košnjo trave brežin obcestnih jarkov ter organizirali zimsko pluženje.
Na zboru občanov v Žamencih, dne 21.11.1999, je bilo delo VO dobro ocenjeno. To so potrdili občani z dvigom rok in potrdili dosedanje člane VO za delo VO Žamenci za naslednja štiri leta.
predsednik VO Žamenci Janez Vičar
vsem krajanom VO Polenšak, ki so na kakršenkoli način finančno ali fizično pomagali po svojih zmožnostih in potrebah pri raznih naših investicijah. S pomočjo vseh omenjenih in še mnogih drugih, ki jih nismo omenili, smo na Polenšaku v preteklih štirih letih uspeli urediti sledeči program dela:
-	izgradnja in dokončanje vodovodnega omrežja Lasigovci - Polenci -Prerad in Bratislavci;
-	dokončanje gradnje mrliške vežice;
-	tlakovanje poti pri zgradbi OŠ Polenšak;
-	tlakovanje pokopališča in izgradnja parkirnega prostora pri pokopališču;
-	preplastitev lokalne ceste Polenšak
-	Bratislavci in lokalne ceste Polenšak do Gasilskega doma;
VO Dornava je pripravil predlog programa krajevnega samoprispevka in ga tudi v celoti izvaja po začrtanem referendumskem programu.
V našem mandatu v letih 1996 -1999 smo uredili naslednja dela:
-	uredili okolico spomenika padlim v prvi svetovni vojni,
-	uredili smo parkirni prostor pred Vaško-kulturno dvorano v Dornavi,
-	dokončali izgradnjo vaške kuhinje in nabavili nove zavese v dvorani,
-	asfaltirali smo cesto Kondrič -Šarlah,
-	asfaltirali cesto Kranjc - Jurišič ter “MALO CESTO" NOVI ZAVOD,
-	pomagali smo pri izgradnji župnišča, slačilnic ŠD Dornava, pri izgradnji Gasilskega doma Dornava, OŠ Dr. Franja Žgeča -Dornava,
-	urejali smo cvetlične grede v vasi Dornava,
-	sodelovali pri izgradnji in posodobitvi KTV sistema,
-	izgradnja pločnika v naselju Dornava,
-	asfaltiranje igrišča in izgradnja zaščitne mreže;
-	modernizacija platoja in parkirišča pri cerkvi Polenšak;
-	izgradnja cestne razsvetljave -delno, razsvetljave na pokopališču in nakup opreme mrliške vežice;
-	posodobitev in izgradnja telefonskega omrežja;
-	izgradnja KTV sistema - delno;
-	izvedba izkopov odvodnih jarkov;
-	modernizacija in asfaltiranje javnih poti v vaseh Bratislavci, Polenci, Polenšak in Lasigovci;
-	vzdrževanje vseh makadamskih cest in izvedba zimske službe na celotnem področju.
V upanju po strpnem in korektnem sodelovanju vseh občanov v prihodnje vas člani VO lepo pozdravljamo.
Pripravil: Franc Kukovec
-	skrbeli smo za redno vzdrževanje, gramoziranje in košnjo vaških cest ter ostalih objektov,
-	razširili smo cestno razsvetljavo,
-	skrbeli za vsakoletno pluženje cest v zimski sezoni,
-	zgradili ponikalnico pri Majcnu za meteorne vode,
-	napeljali vodovod in posodobili elektro omrežje do Žižkovih pri železnici,
-	skupaj z VO Mezgovci uredili tlakovanje pokopališča, razsvetljavo in vodovod,
-	kupili smo zemljišče za namen parkirnega prostora pri pokopališču in ga tudi asfaltirali,
-	dogradili in opremili smo čajno kuhinjo na pokopališču.
Vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri delu VO Dornava in mi bili v pomoč pri vodenju VO osebno, se vam želim danes - ob izteku mandata - najprisrčneje zahvaliti. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA!
predsednik VO Dornava: Janko Horvat
ZAHVALA 5S
4-letni mandat VO je zaključen. V mesecu novembru so bili izvedeni v vseh štirih VO zbori občanov. S tem je bilo zaključeno njihovo 4 letno delovanje. Izvoljeni so bili novi (stari) člani VO. Občani smo bili zadovoljni z njihovim delom, seveda so bile tudi pripombe. Vse te izkušnje bodo VO prenesli v novi 4-letni mandat.
Hvala vam za Vaše delo, saj ste povezava med Občinskim svetom in občani. Zahvala velja tudi mnogim komisijam, gradbenim odborom, ustanovam, društvom, ki so delovali v sklopu Občinskega sveta. Hvala tudi prvemu Občinskemu svetu Občine Dornava z županom in občinsko upravo, ki je začel to delo.
Dela in nalog pa je še mnogo. Zato stopimo skupaj, kajti v slogi je moč. Le tako bomo doprinesli svoj delež k razvoju Občine in blagostanju občanov.
V novem Občinskem svetu na čelu z županom delamo in bomo delali v smislu dobrega gospodarja.
Vabljeni k sodelovanju.	Franc Zagoršak
VO ŽAMENCI
VO DORNAVA
GASILSKO PRAZNOVANJE V MEZGOVCIH
VO MEZGOVCI
Izvedena dela 4-letnega mandatnega obdobja VO Mezgovci so bila naslednja:
-	asfaltiranje ceste Mezgoci-Strelci;
-	asfaltiranje ceste Viher, Brenholc-Roškar;
-	asfaltiranje igrišča ter ureditev okolice pred Gasilskim domom;
-	olepšali smo Gasilsko -vaško dvorano, jo prepleskali od zunaj in znotraj ter dali narisati simbol sv. Florjana ter skupaj z PGD postavili spomenik sv. Florjana;
-	ureditev ogrevanja v dvorani;
-	nabava kritine za prekritje Gasilsko -vaške dvorane;
-	ureditev cvetlične grede, ki jo urejajo članice TED Lukari;
-	ureditev cestne razsvetljave;
-	ureditev igrišča pri mostu;
-	ureditev nove električne napeljave v vaško kuhinjo in na prireditveni prostor;
-	nabava štedilnika ter opreme v kuhinji;
-	s pomočjo PGD Mezgovci smo odstranili nasip pri kapeli, s katerim smo uredili okolico pri Gasilskem domu in igrišču pri mostu;
-	skupaj s PGD Mezgovci smo poskrbeli za vsakoletno postavitev majskega drevesa, za kresovanje pa so poskrbeli mladinci iz Mezgove;
-	v letu 1998 smo organizirali srečanje občanov naselja Mezgovci ob najdaljši silvestrski noči, pred božičnimi prazniki smo skupaj z vaščani okrasili in postavili božično drevo;
-	skupno z VO Dornava smo uredili tlakovanje pokopališča, razsvetljavo in vodovod na pokopališču - kupili smo zemljišče za namen parkirnega prostora pri pokopališču ter ga tudi asfaltirali;
-	skupaj z VO Dornava smo dogradili in opremili čajno kuhinjo na pokopališču;
-	sofinanciranje dela projekta za izgradnjo pločnikov pri Belšakovih;
-	sodelovali smo pri izgradnji in posodobitvi KTV sistema;
-	redno vzdrževali in gramozirali
ceste na območju naselja Mezgovci;
-	skrbeli smo za vsakoletno košnjo trave ter za redno zimsko pluženje cest;
-	sofinancirali smo gradnjo pločnikov Matjašič-Belšak;
-	vsakoletno sofinanciranje društev in župnišča;
-	skupno zVGP in VO Dornava smo sodelovali pri elementarnih nezgodah- poplavah;
-	v letu 1999 smo namensko varčevali sredstva za večjo investicijo skupnega pomena; ta dela bodo stekla v začetku naslednjih let:
-	izgradnja pločnika,
-	ureditev elektrike,
-	sanacija mosta,
-	asfaltiranje občinskih cest,
-	asfaltiranje izvozov pri mostu,
-	skupaj z VGP ureditev zapornice pri reki Pesnici,
-	asfaltiranje ceste mimo Štebiha. Opravljenih je bilo veliko tudi prostovoljnih ur, ki so jih žrtvovali občani Mezgove skupaj z VO (navoz bankin, navoz gramoza na pokopališču, odstranitev oz. odvoz pri podiranju starega župnišča, postavitev ograje med gasilskim dvoriščem in Čuševimi, postavitev ograje na igrišču pri Gasilsko-vaški dvorani).
Ob koncu bi se želel v svojem imenu, kakor tudi v imenu VO Mezgovci zahvaliti za sodelovanje prejšnjemu županu mag. Tonetu Velikonji, sedanjemu županu g. Francu Šeguli, bivšemu ter tudi dosedanjemu občinskemu svetu, vsem društvom, starim članom gradbenega odbora za KTV, ki ga je vodil g. Janez Stančič, gradbenemu odboru za izgradnjo pločnikov, ki ga je vodil g. Mirko Cigula.
Največja zahvala pa Vam, vaščani, ki ste precej prostega časa žrtvovali za našo vas.
S svojim delom ste nam pomagali pri težavah, ki jih nikoli ne zmanjka. Še enkrat iskrena HVALA vsem.
predsednik VO Ivan Petek
Prostovoljno gasilsko društvo Mezgovci deluje že 60 let. V počastitev te obletnice smo letos 29. avgusta 1999 praznovali 60 let obstoja PGD Mezgovci.
Na tej prireditvi smo prevzeli novo gasilsko vozilo MERCEDES BENZ SPRINTER 312 - povišan, ki smo ga s pomočjo soktajanov, Občine Dornava, vaškega odbora
ogradili, asfaltirali plato za domom in ga zagradili, obnovili fasado našega vaškega doma, prepleskali notranje prostore, uredili orodišče, uredili ogrevanje prostorov ter dali na ostrešje novo kritino, ki je bila nujno potrebna.
V PGD Mezgovci smo ponosni, da se je pri nas odvijal tudi tretji praznik GZO Dornava, ki nam je tudi finančno in moralno stala ob strani ob nabavi novega avtomobila. Zato se iskreno zahvaljujemo v želji po nadaljnjem sodelovanju.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč!
predsednik PGD Mezgova' Drago Petek
Mezgovci, botrov in sponzorjev predali svojemu namenu.
Ob tem slavju smo na zelenico ob gasilskem domu postavili kip sv. FLORJANA, ki nam ga je v trajno last podaril naš član in podjetnik Mirko DONAJ, podstavek pa je izdelal poveljnik društva Franc ČEH. S pomočjo vaškega odbora in Občine smo uredili našo zelenico, jo
GZ OBČINE DORNAVA
Spoznavanje preteklosti ni samo zanimivo, ampak tudi koristno, saj daje podlago, na kateri človek bolje razume sedanjost in jasneje vidi prihodnost.
Gasilska zveza Občine Dornava je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru 24. aprila 1997. Združuje štiri prostovoljna gasilska društva. Požari in druge naravne nesreče so namreč od nekdaj krojili usodo našim prednikom. Predstavljajo nevarnost za ljudi, predvsem pa so velika izguba premoženja in jih ljudje še vedno občutijo z bolečino in s strahom.
Za vse gasilce naše Občine in tudi drugod velja, da so bili in so še poleg svoje vloge pri varovanju premoženja krajanov in drugem humanitarnem delovanju velikokrat tudi nosilci napredka celotnega kraja. Velja pa tudi obratno, saj so bili dejansko krajani s svojimi prispevki in z lastnim vključevanjem v gasilske vrste velikokrat odločujoč element razvoja in delovanja gasilskih društev.
Vse to kaže na dejstvo, da je gasilstvo v naših krajih zelo tesno povezano z vsemi krajani, saj tudi krajani prispevajo večji delež
finančnih sredstev za gasilsko opremo in tehniko ter gasilske domove. Pri ustanovitvi GZ Občine Dornava je bilo izvoljeno predsedstvo, ki šteje 5 članov, poveljstvo, ki šteje 9 članov, nadzorni odbor, ki šteje 4 člane, ter častno rasodišče s štirimi člani in tajnik Gasilske zveze Občine Dornava.
Osnovni namen GZ Občine Dornava je opravljanje strokovno tehničnih nalog na področju organizacije, preventive, operative ter finančno administrativne in druge naloge za lastne potrebe in potrebe Gasilske zveze Slovenije, lokalne skupnosti in gasilskih organizacij. Gasilska zveza Občine Dornava tudi organizira strokovno izobraževanje za člane, sodeluje na tekmovanjih, 29. avgusta 1999 pa je tudi organizirala v PGD Mezgovci 3. praznik GZ Občine Dornava. To je bil praznik vseh 370-ih gasilcev v Občini.
Gasilska zveza dobro sodeluje z Občino in z županom, redno sodelovanje pa ima tudi z vsemi sosednjimi gasilskimi društvi.
predsednik GZ Občine Dornava Janez Cigula
PGD POLENŠAK
PREDAJA NOVEGA VOZILA
Člani PGD Polenšak smo že več let planirali nabavo novega orodnega vozila, s katerim bi zamenjali že 18 let staro vozilo TAM 75 A.
Letos, 15. avgusta, smo cilj uresničili in svojemu namenu pod pokroviteljstvom Občine Dornava predali kombi Renault Master, na katerega smo vsi ponosni.
Vozilo smo nabavili preko Tehnoservisa Ptuj in zanj odšteli 3.400.000,00 SIT. Da smo to veliko vsoto zbrali, je bilo potrebno veliko truda in skrbi. Sredstva smo pridobili z nabiralno akcijo. Velika zahvala gre vodstvu Občine Dornava, predstavnikom društev na Polenšaku, vaškemu odboru Polenšak, vsem botrom in vsem kra-
janom, ki ste pridali svoj delež k nabavi potrebnega avtomobila.
Na otvoritvi so prisostvovala vsa sosednja gasilska društva.
V kulturnem programu se je predstavil cerkveni pevski zbor, na harmoniko sta zaigrala Tomaž Plohl in David Golob. Pesem o gasilcih sta prebrala Uroš Golob in David Majcen.
Slavnostni govornik je bil župan Občine Dornava in hkrati boter, g. Franc Šegula, ki je od padalca Aerokluba Ptuj prevzel ključ vozila. Sledila je predaja ključa poveljniku društva Stanku Rakuši, ki pa je vozilo zaupal mlademu gasilcu Robiju Krajncu. Novo vozilo sta
blagoslovila župnik Tone Furar in novomašnik Milan Kvas. Oba sta bila v mladih letih tudi gasilca.
Slavnostno predajo smo zaključili s šampanjcem, s
pogostitvijo prisotnih in z zabavo ob zvokih ansambla Prerod iz Ptuja.
predsednik Jože Kekec
PGD DORNAVA
V PGD Dornava smo v letošnjem letu podredili vse aktivnosti izgradnji gasilskega doma.
Z deli smo pričeli v mesecu maju. S sodelovanjem in s pomočjo krajanom nam je uspelo dela pripeljati do četrte gradbene faze, za kar smo se jim zahvalili na pogostitivi v prostorih novega Gasilskega doma.
Obenem pa smo po večih letih sestavili žensko tekmovalno desetino, ki nas je uspešno zastopala na tekmovanjih.
predsednik Alojz Frajnkovič
PGD ŽAMENCI
V	PGD Žamenci smo v zadnjem desetletju veliko dela vložili za operativno usposobljenost svojih članov in članic. Tudi v iztekajočem se letu je bilo veliko pozornosti in prostega časa ter finančnih sredstev dano tekmovanjem.
Dve moški in ena ženska desetina sta bili vključeni v Medobčinsko gasilsko ligo, ki jo organizirata GZ MO Ptuj in GZ Gorišnica. Uspehi naših desetin na vseh devetih prizoriščih so bili odlični, saj je ženska desetina skupno postala prvak lige za leto 1999, prva moška desetina je skupno osvojila drugo mesto oziroma je postala podprvak lige 99, druga moška desetina je osvojila skupno šesto mesto.
V	ligaško tekmovanje je bilo vključenih dvaindvajset desetin iz petnajstih gasilskih društev.
Naše tri desetine so osvojile kar 23 pokalov v ligaškem tekmovanju. Eno od teh tekmovanj organiziramo tudi v našem društvu.
12. junija smo organizirali tudi občinsko gasilsko srečanje v tekmovalni obliki ob prazniku naše Občine.
Po nastopu vseh društev v Občini so bile dosežene naslednje uvrstitve:
1.	Polenšak	21 točk
2.	Mezgovci	18 točk
3.	Žamenci	17	točk
4.	Dornava	7	točk
Na tem tekmovanju so se srečale v tekmovalnem delu tudi pionirske desetine vseh PGD v Občini, kar je bilo prvič v dolgoletni zgodovini društev v naši Občini.
Najmlajša desetina (pionirji) v našem društvu nas je tudi
razveseljevala z odličnimi rezultati, uvrščena je bila na regijsko tekmovanje, kjer je osvojila 9. mesto.
Čeprav tekmovanje in vaje vzamejo veliko časa, upamo, da
bomo s tem delom še dolgo časa nadaljevali.
predsednik PGD Žamenci Franc Šuen
- 'A
VSEBINA
1.	ODLOK	3. SKLEP
o izdajateljstvu javnega glasila “Glasilo Občine Dornava”	o imenovanju odgovornega urednika javnega glasila “Glasilo
2.	SKLEP	Občine Dornava"
o določitvi programske zasnove javnega glasila “Glasilo Občine 4. SKLEP
Dornava	o imenovanju uredništva javnega glasila “Glasilo Občine Dornava”
1.
Na podlagi 4. člena Zakona o javnih glasilih (Ur. list RS, št. 18/94) je Občinski svet Občine Dornava na 9. seji, dne 27. 10. 1999, sprejel
ODLOK
O IZDAJATELJSTVU JAVNEGA GLASILA “GLASILO OBČINE DORNAVA”
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanavlja javno glasilo “Glasilo Občine Dornava” in ureja izdajateljsko javnega glasila ter objavljanje predpisov Občine Dornava v uradnem glasilu (vestniku) Občine.
2.	člen
Občina Dornava je izdajatelj javnega glasila Glasilo Občine Dornava.
3.	člen
Sedež uredništva je v Dornavi 125.
4.	člen
Glasilo ima žig okrogle oblike, premera 30, z besedilom: GLASILO OBČINE DORNAVA.
5.	člen
Glasilo izhaja v slovenskem jeziku.
6.	člen
Glasilo izhaja praviloma vsak mesec. Lahko izide tudi kot dvojna številka ali izredna številka. O izdaji dvojne ali izredne številke odloča Občinski svet Občine Dornava. Glasilo je namenjeno občanom Občine Dornava. Glasilo brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava.
7.	člen
Glasilo opravlja naloge osrednjega informatorja o delu organov Občine Dornava,
občinske uprave, političnih strank, vaških odborov in življenja ter dela občanov.
8.	člen
Glasilo ima posebno prilogo Uradni vestnik Občine Dornava, v katerem se objavljajo predpisi in drugi akti Občine Dornava, po sklepu uredništva pa tudi drugih občin. Uradni vestnik lahko izide tudi samostojno.
II.	PRAVICE IN ODGOVORNOSTI ODGOVORNEGA UREDNIKA IN UREDNIŠTVA
9.	člen
Glasilo ima odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje Občinski svet Občine Dornava na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Odgovorni urednik ureja in pripravlja besedila, opravlja uredniško delo, sodeluje pri oblikovanju posamezne številke ter opravlja druge naloge, določene z Zakonom o javnih glasilih.
10.	člen
Glasilo ima uredništvo, ki ga za štiriletno mandatno obdobje imenuje Občinski svet Občine Dornava na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Uredniški odbor šteje tri člane. Župan in tajnik Občine ne moreta biti člana uredniškega odbora.
Občinski svet lahko uredništvo ali posameznega člana uredništva razreši pred iztekom mandata na predlog skupine najmanj treh članov Občinskega sveta. Uredništvo v skladu s programsko zasnovo glasila, ki jo sprejme Občinski svet, določa in izvaja uredniško politiko ter vodi smotrno organizacijo dela.
Uredništvo dela na sejah, ki jih po potrebi, najmanj pa pred izdajo vsake številke, sklicuje in vodi odgovorni urednik. Uredništvo mora o svojem delu enkrat letno pisno poročati Občinskemu svetu Občine Dornava.
11.	člen
Za reševanje spornih vprašanj v zvezi z izvajanjem programske zasnove in uredniške politike ter s položajem odgovornega urednika se oblikuje poravnalni odbor, v katerega imenujeta izdajatelj in uredništvo po tri predstavnike, predsedujočega imenujeta sporazumno.
Podrobnejši sestav poravnalnega odbora ter način reševanja vprašanj določi izdajatelj s posebnim aktom.
12.	člen
Pravico do objavljanja v glasilu imajo organi Občine Dornava, občinska uprava, politične stranke, društva in občani Občine Dornava. Uredništvo lahko odkloni objavo članka v primerih, če članek ni v skladu s programsko zasnovo glasila in če krši kodeks novinarske etike.
III.	FINANCIRANJE IN IZVAJANJE STROKOVNIH NALOG
13.	člen
Za izvajanje tehničnih in organizacijskih opravil v zvezi z izdajanjem glasila sklene župan na podlagi predloga uredništva pogodbo z zunanjim izvajalcem.
14.	člen
Viri financiranja glasila so naslednji:
-	proračunska sredstva Občine Dornava,
-	prihodki od reklam in od objav drugih sporočil,
-	drugi prihodki.
Glasilo sme izhajati samo v okviru zagotovljenih sredstev.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Ta odlok začne veljati takoj po sprejemu in se objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
župan Občine Dornava Franc Šegula, s.r.
2.
Občinski svet Občine Dornava je na 9. seji, dne 27. 10.1999, sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI PROGRAMSKE ZASNOVE JAVNEGA GLASILA “GLASILO OBČINE DORNAVA”
1.
Javno glasilo “GLASILO OBČINE DORNAVA” objavlja naslednje članke:
-	o delu občinskih organov, občinske uprave in vaških odborov,
-	o predlogih, ki jih obravnavajo občinski organi in sprejetih odločitvah,
-	o delovanju političnih strank, društev in zavodov na področju Občine Dornava,
-	informacije in komentarje o dogajanjih ter rezutatih na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti,
članke o konkretni problematiki posameznih področij,
-	orise srečanj z zanimivimi ljudmi, ki so občani Občine Dornava ali so z njo kako drugače povezani,
-	o okroglih mizah, tiskovnih in problemskih konferencah, obiskih in tako naprej,
-	o prometu in prometni varnosti,
-	o urejanju prostora in varstvu okolja,
Javno glasilo “GLASILO OBČINE DORNAVA” objavlja tudi:
-	humoristične prispevke,
-	reklamna in propagandna sporočila,
-	druga obvestila,
-	sporočila,,
-	zahvale, obletnice in podobno,
-	predstavitve občanov in
-	slikovno gradivo.
2.
Ta programska zasnova začne veljati takoj po sprejemu na Občinskem svetu Občine Dornava in se objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
župan Občine Dornava Franc Šegula, s.r.
3.
Na osnovi 30. člena Zakona o javnih glasilih (Ur. list RS, štev. 18/94), 9. člena Odloka o izdajateljstvu javnega glasila GLASILO OBČINE DORNAVA je Občinski svet Občine Dornava na 9. seji, dne 27.10.1999, sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA “GLASILO OBČINE DORNAVA”
1.
Občinski svet Občine Dornava imenuje Zmagoslava Šalamuna, rojenega 20. junija 1965 iz Biš-a 61, p. Trnovska vas, za odgovornega urednika časopisa GLASILA OBČINE DORNAVA.
2.
Ta sklep začne veljati takoj po sprejemu na Občinskem svetu Občine Dornava. Sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
župan Občine Dornava Franc ŠEGULA, s.r.
4.
Na osnovi 30. člena Zakona o javnih glasilih (Ur. list RS, štev. 18/94) in 10. člena Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Glasila Občine Dornava je Občinski svet Občine Dornava na 9. seji 27. 10. 1999 sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU UREDNIŠTVA JAVNEGA GLASILA “GLASILO OBČINE DORNAVA”
1.
Občinski svet Občine Dornava imenuje naslednje člane uredništva:
Franca Zagoršaka iz Žamenc 7/a,
Tončko Matjašič - Rojht iz Polenc 46/a in Franca Slodnjaka iz Dornave 54.
2.
Ta sklep začne veljati takoj po sprejemu na Občinskem svetu Občine Dornava. Sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
župan Občine Dornava Franc Šegula, s.r
KOMISIJA ZA OBRT, TURIZEM IN GOSTINSTVO V OBČINI DORNAVA
Pri temeljiti analizi anketnih lističev, ki so jih vrnili obrtniki in podjetniki v Občini Dornava in v njih zaokrožili ali dodatno zapisali svoja mnenja, je komisija podala predlog za porabo sredstev za leto 1999.
1.	Izvedba tečaja o varstvu pri delu.
2.	Sofinanciranje dodatnega izobraževanja (tečaja po želji)
v višini 15.000 SIT za obrtnike v Občini.
3.	Sofinanciranje videospotov na internem programu KTV Dornava v višini 15.000,00 SIT.
4.	Podpira se tudi predlog srečanja obrtnikov in podjetnikov Občine Dornava.
Obrtnik ali podjetnik Občine Dornava se lahko odloči za eno
VABILO '
Odbor za prireditve v Občini Dornava organizira pod pokroviteljstvom Občine veliko novoletno praznovanje ob Kulturno-vaški dvorani Dornava s pričetkom ob 22.30 uri. Program bo naknadno objavljen na internem programu KTV Dornava.
Vljudno vabljeni na silvestrsko zabavo in vstop v novo tisočletje.
S seboj prinesite dobro voljo!
Vabita Občina Dornava in Komisija za proslave in prireditve.
predsednik komisije: Janez Starčič j
sofinanciranje v zgoraj navedenih točkah 2 in 3.
Za izdelavo videospota se zbirajo pisne prijave na sedežu Občine Dornava.
Vrstni red za predvajanje spotov bo sledil po prispelih prijavah. Izdelava in predvajanje 4 - 5 minutnega videospota na KTV Dornava se v celoti pokrivata iz tega naslova.
V enkratnem znesku 15.000,00 SIT pa dobi obrtnik ali podjetnik
Občine Dornava po predloženem potrdilu o uspešno opravljenem tečaju dodatnega izobraževanja. Prijavo za tečaj o varstvu pri delu pa je potrebno oddati prav tako pisno na sedež Občine Dornava do 15. januarja 2000.
predsednik Komisije za obrt, turizem in gostinstvo Janez Vičar

OBVESTILO
Obveščamo Vas, da se v okviru Skupne občinske uprave Občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršincl, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestne občine Ptuj izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzorstva v Občini Dornava. Za to področje dela se občani lahko obračajo na telefonsko številko 778 - 592.
OSNOVNA ŠOLA DR. FRANJA ŽGEČA DORNAVA
Začetki osnovnega šolanja v Dornavi segajo že daleč v preteklost.
Pouk se je pričel pred 175-imi leti, najprej v enorazrednici, kasneje v dvo-in trorazrednici in po letu 1945 kot osemletna OŠ.
Z večanjem števila otrok je hkrati rasla tudi potreba po novih prostorih, ki smo jih dobili pred 24-imi leti. Pogoji za delo so se spremenili, polni elana in zadovoljstva smo začeli delati v novih prostorih.
Spremembe v osnovnem šolstvu, novi normativi in standardi, nova 9-letna OŠ, način gradnje zdajšnje zgradbe -vse to nas je prisililo k razmišljanju in potrebi po razširitvi in adaptaciji OŠ. Letos se vsi skupaj veselimo novih pridobitev, lepše, večje, bolj svetle in zračne telovadnice, nove učilnice, ki še čaka na opremo, vendar je pred nami še veliko dela, da bo šola preurejena, prenovljena in opremljena za potrebe nove 9-letke.
Letos je v osnovnem šolstvu leto sprememb. Nekaj OŠ je že začelo pouk po novem, vse ostale pa po prenovljenih in posodobljenih učnih načrtih, tako da bo tudi za nas prehod na 9-letko lažji. Zavedamo se velike odgovornosti, ki je pred nami, pa tudi v prehodnem obdobju se trudimo, da so učenci pri nas zadovoljni, predvsem pa, da jim
nudimo tista znanja, ki so potrebna, da zrastejo v samostojne, zrele in izobražene osebnosti.
V letošnjem šolskem letu je na matični šoli v Dornavi 349 učencev in 23 učiteljev, na podružnici Polenšak 32 otrok in 3 učiteljice ter v vrtcu 93 otrok in 8 vzgojiteljic oz. pomočnic. Za vse skupaj skrbimo še ravnateljica, pedagoginja, knjižničarka, računovodja, tajnica, hišnik, kuharice in čistilke. Podružnico in vrtec bosta posebej predstavili njuni vodji, zato bom sama predstavila le šolo v Dornavi.
Težko je v par besedah povedati, kaj in kako delamo, vendar delamo veliko. Naj naštejem nekaj aktivnosti, ki jih izvajamo ob pouku.
Vsako leto se trudimo, da pod najboljšimi pogoji organiziramo letno in zimsko šolo v naravi. Moram poudariti, da smo ena redkih šol, ki nam uspeva zagotoviti skoraj 100 % udeležbo učencev. Letos smo že izvedli letno šolo v naravi v Simonovem zalivu v Izoli, kjer so učenci poleg osnovnega programa tečaja plavanja dobro spoznali tudi primorski svet. Ogledali so si Izolo z ladjedelnico, Piran z akvarijem, soline pri Portorožu, en obrat Droge, življenje v morju in ob njem, na povratku pa še Postojnsko jamo. Zdaj
se že pripravljamo na zimsko šolo v naravi, ki bo januarja na Ribniški koči na Pohorju. Za učence od 1. do 3. razreda bomo v januarju organizirali tečaj plavanja, učence 3. razredov bomo seznanili z osnovami cestnoprometnih predpisov in jih pripravili na opravljanje kolesarskega izpita, sedmo- in osmošolcem pa bomo omogočili opravljati izpit za kolesa z motorjem.
Organizirali bomo športne, kulturne in naravoslovne dneve. V decembru bomo izpeljali skupni projekt vseh učencev in učiteljev na temo prazniki v decembru. Zaključek projekta bomo predstavili staršem in ostalim obiskovalcem 9. decembra popoldan. S kulturnim programom sodelujemo na vseh prireditvah v šoli in v Občini. Skozi vse šolsko leto pripravljamo učence na različna tekmovanja v znanju in športu, kjer dosegajo odlične rezultate, tudi na državnih tekmovanjih, in tako predstavljajo našo šolo širši javnosti.
Naj zaključim predstavitev z rekom, ki še tako velja za šolo:
VSAKA MISEL JE KOT KALEČE ZRNO, KI RASTE, CVETI IN DAJE SAD.
Zdenka Kostanjevec, ravnateljica
PODRUŽNIČNA ŠOLA POLENŠAK
Podružnična šola Polenšak ima letos 32 učencev in 7 malih šolarjev. Pouk poteka v eni izmeni. Delamo po enotnem delovnem načrtu kot centralna šola. Pogoji dela so dobri, saj so na voljo tri velike učilnice in ena manjša, eno učilnico pa smo preuredili v telovadnico. Posebej so še jedilnica, kuhinja in zbornica.
Šolstvo na Polenšaku je staro več kot 150 let, saj je omenjeno že leta 1846, ko je pouk potekal v privatni hiši, danes Antoličev!. Šola je bila enorazrednica, pozneje dvo- in trorazredni-ca. Prva šolska zgradba je bila na mestu, kjer je danes župnišče, leta 1900 pa je bila zgrajena današnja šola. Nekaj časa po vojni je bila šola osemletna in je imela po 250 otrok.
Pouk je organiziran na pod-
lagi predmetnika in učnega načrta. Upoštevamo predznanje, razvojno stopnjo učencev in njihove individualne sposobnosti, tako da je vsak otrok deležen individualne obravnave. Veliko poudarka damo humanim medsebojnim odnosom, skrbi za slovenski jezik in znanju nasploh kot največji vrednosti.
Izvajamo tudi razširjeni program, ki obsega podaljšano bivanje, v katerega je vsa leta vključenih več kot polovica naših učencev. Podaljšano bivanje pomembno pripomore k boljšemu učnemu uspehu. Izvajamo še dopolnilni pouk in interesne dejavnosti. Na šoli deluje plesna šola. Učenci
3.	razreda vsako leto opravijo kolesarske izpite. Vsako leto peljemo učence v plavalni tečaj.
Organizacijsko smo nekoliko drugačni, saj zaradi manjšega števila otrok delamo v kombiniranih oddelkih. Znotraj enega oddelka se deli delo med razredi, ki delajo po različnih programih. Gre za diferenciacijo ciljev, vsebine in virov znanja. Znotraj posameznega razreda se delo individualizira po metodah in globinski dimenziji vsebine. Verjetno je manj znano, da je v Sloveniji okrog 250 šol s kombiniranimi oddelki, v katerih je okrog 5000 učencev. Takšno obliko poznajo tudi druge evropske države.
Na šoli smo 3 učiteljice in 1 vzgojiteljica. Sprotno se seznanjamo z novostmi v pedagoški stroki na seminarjih in študijskih skupinah ter se pripravljamo na devetletko.
Naša šola dobro sodeluje s centralno šolo ob skupnih prireditvah, nastopih in programih ob raznih priložnostih. Dobro sodelujemo s krajevnimi društvi, v raznih akcijah in dogajanjih v kraju. Ko bo naš učenec zapustil bele učilnice in toplo domače gnezdo, ga čaka življenje, v katerem bo moral znati marsikaj, kar je zapisano v knjigah in računalnikih, a to ne bo dovolj.
Z mehko paleto naj poleg staršev še šola doda tiste dragocene lastnosti, ki iz človeka delajo ČLOVEKA.
Marija Štebih, vodja podružnične šole Polenšak
______Glasilo Občine Dornava _STRAN -10
ORGANIZIRANOST IN OBSEG DELA V VRTCU
Vrtec kot enota Javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda OŠ dr. Franja Žgeča Dornava deluje v tem šolskem letu s tremi oddelki celodnevne vzgoje in varstva za 61 otrok. Izvajamo tudi program celoletne priprave na osnovno šolo v treh oddelkih za 32 otrok. Dva oddelka PŠ delujeta v Dornavi - v prostorih bivše stare osnovne šole, en oddelek PŠ pa na Polenšaku v prostorih OŠ Polenšak.
Dvanajst otrok obiskuje program priprave na OŠ kar v rednem oddelku celodnevne vzgoje in varstva v vrtcu.
Vsi oddelki so polno zasedeni z najvišjim možnim normativom. Tudi v tem šolskem letu nismo uspeli sprejeti vseh otrok v vrtec. Šolsko leto smo pričeli z nekaj nerešenimi vlogami, od
katerih jih nekaj še ne izpolnjuje pogojev za sprejem, nekaj pa jih bomo lahko rešili med letom le v primeru, če se bo kdo odjavil.
Vsekakor je povpraševanje večje, kot je možna ponudba v skladu z razpoložljivimi kapacitetami in minimalnimi standardi in normativi.
Poslovni čas vrtca ostaja od 5.30 do 16.00 ure.
CILJI IN NALOGE VRTCA:
Osnovna naloga dela je zagotoviti kvalitetno vzgojno-izo-braževalno delo v oblikah, metodah in vsebinah, ki najbolje ustrezajo potrebam in razvojnim možnostim predšolskih otrok. S tesno povezanim varstvom pa prav gotovo zado-
voljujemom veselje, zadovoljstvo, sproščenost, spontanost, izvirnost, ustvarjalnost prijetno in zdravo življenje v vrtcu.
Ker je bil v Uradnem listu RS, št. 33/99, z dne 7. maja 1999 objavljen Sklep o veljavnosti in uporabnosti kurikula, se pri vzgojno-izobraževalnih dejavnostih poslužujemo le tega.
PROGRAM
PREDŠOLSKE
VZGOJE
V okviru celodnevne vzgoje in varstva izvajamo predstavljene cilje kurikula za vrtce in iz njih izpeljana načela, temeljna vedenja o razvoju otroka in učenja v predšolskem obdobju ter globalni cilji in iz njih izpel-
jani cilji na posameznih področjih. Predlagani primeri vsebin in dejavnosti na posameznih področjih pa ta področja med seboj povežejo in jih postavijo v kontekst dnevnega življenja otrok v vrtcu.
Poleg osnovnega vzgojnega programa teče skozi vse leto vrsta aktivnosti, ki zajemajo različno število otrok. Vse aktivnosti so planirane oddelčno ali enotno kot homogena skupnost - vključeni oddelki PŠ Dornava in Polenšak. Tako lahko v svojem okolju - Občini uresničujemo interese dela po načelu: ŽIVLJENJSKE, DOMAČE BLIŽINE.
vodja enote Verena Mikša
ŽUPNIJA POLENŠAK - SV. MARIJA JE DOŽIVELA LETOS LEP DOGODEK
Nova maša ima obeležje pomladi za določen kraj. Zato prepuščam besedo novo-mašniku Milanu Kvasu.
Moja rojstna hiša je na Polenšaku. Izhajam iz družine, kjer je bil oče delavec, mama pa je večji del preživela doma kot gospodinja. Imam tri brate in sestro. Za svojo družino lahko trdim, da smo živeli lepo, v slogi in v razumevanju. To pa je tudi poroštvo, da lahko otrok napreduje, da lahko v svojem življenju nekaj naredi, če želi.
Tako sem sam s petnjastimi leti odšel v Ljubljano, kjer sem končal Grafično šolo in postal tiskar. Čeprav sem bil tega vesel, sem globoko v sebi čutil, da to ni moj pravi poklic, v katerem bi bil lahko srečen in bi dosegel tisto, kar sem želel. Tako sem se odločil za študij teologije, ki sem ga obiskoval v Ljubljani in v Mariboru, kjer sem tudi diplomiral s področja verouka. V tem sem pa resnično začutil tisto, za kar sem poklican. V tem bom lahko srečen in tudi to je poklic, v katerem bom lahko napredoval. Takoj po študiju me je čakal dolg do države. Moral sem odslužiti vojaški rok, ki sem ga služil kot civilni vojak v Domu duhovnosti v Kančevcih. Tam sem končno doživljal tisto globoko zadovoljstvo v sebi. Vedel sem, da je to tisto, po čemer sem hrepenel: delati z ljudmi in za ljudi. Po sedmih mesecih vojske me je moja življenjska pot ponovno vodila v Ljubljano, da sem dokončat še specializacijo in tako opravil vse obveznosti, ki so potrebne za mašniško posvečenje. Tega
sem prejel po rokah mariborskega škofa Franca Krambergerja na praznik sv. Petra letos. To je bil tisti pravi in radostni trenutek življenja, ki sem ga z veseljem pričakoval. Čeprav pot ni bila lahka in je bilo na njej veliko ovir, bi jo še enkrat prehodil, če bi bilo potrebno.
Vprašanja, kakšen smisel ima to, ali je to v korist župniji ali občini ali narodu, se mi zdijo neumestna. Vsak, ki se zaveda tega poklica, lahko reče, da ima smisel.
Danes ljudje potrebujejo ljudi, ki jih bodo razumeli, ki jim bodo lahko zaupali svoje stiske. Zato se mi zdi, da nova maša ni bila samo praznik zame, ampak za celotno župnijo, za kraj in širše tudi za občino in narod. Nova maša v prvi vrsti ni samo praznovanje, ampak je zavedanje, da se je nekdo odločil, da bo v prvi vrsti služil drugim in ne gledal nase, da bo v korist drugim, čeprav bo zaradi tega moral tudi sam pretrpeti kakšno stvar ali se ji odpovedati. Če je to v ozadju, potem je lahko naše veselje popolno. Sam sem bil zelo vesel prisotnosti župljanov, ljudi od drugod, svojih prijateljev, župana, svojih učiteljic, nekdanjih dušnih pastirjev. To so tisti, ki so mi na tej poti pomagali, ki so bili v ozadju in spremljali moje korake.
In ko se tega zaveš, veš, da je to praznik vseh. Takrat čutiš, da si nekje koristen in da te potrebujejo. Za župnijo pa to pomeni tudi darovati nekoga, za katerega ne veš, kje bo jutri služboval, kje bo potreben. In takšno
darovanje nekaj pomeni. Zelo egoistično bi bilo, da bi ljudje rekli, ta je naš. Potrebno se je kdaj odpovedati tudi svojim načrtom in tudi za nekoga reči, naj gre tja, kjer je bolj potreben. In ko smo to pripravljeni sprejeti, takrat lahko ta, ki je bil darovan, z veseljem reče: ‘Doma sem od tam”.
Kot farni župnik zaključujem z mislijo: “Naj nas zgledi svetih ljudi vodijo v življenje, ker so kažipoti k veselju, k zdravju in predvsem k miru v nas samih.” Tega in tudi gmotnih dobrin naj vsem vam podeli BOG v novem letu 2000.
župnik Tone Furar
KONCERT SVETINJSKEGA POLETJA
Glasba povezuje ljudi in rodi nova prijateljstva. Društvo za prostovoljno delo MOST, slovenska podružnica mednarodne mirovne organizacije Service Cevil International, je letos že tretjič izvedlo mednarodni glasbeni tabor na Svetinjah. Že drugič pa so nastopili v dor-navskem gradu.
Odbor, ki si prizadeva, da bi obnovili in v najlepšem baročnem gradu v Dornavi ohranili življenje, je pripravil že vrsto različnih prireditev. V četrtek,29. julija 1999, pa so se v lepi akustični dvorani s pesmijo z vseh koncev sveta predstavili udeleženci letošnjega etnoglas-benega tabora Svetinje 99. Mlade glasbenice in glasbeniki so že ob prihodu in prvem pogledu bili zelo navdušeni nad
dornavskim lepotcem. V akustični dvorani pa so mladi umetniki dobili veliko navdiha in se predstavili z enkratnim petjem. Zapel pa je tudi stanovalec gradu Branko Emeršič. Tako poslušalci kot nastopajoči so preživeli lep poletni večer, saj so koncerti v dornavskem gradu nekaj posebnega tudi zaradi svojega namena.
Člani Odbora namreč želijo obiskovalcem dokazati, kako živijo, delajo in razmišljajo stanovalci gradu, ki so jih narava njihove prazadetosti in razvojne motnje obsodili na drugačnost in s tem mnogokrat tudi na osamljenost. Upajmo, da bo teh 140 odraslih duševno prizadetih oseb kmalu našlo sodobnejše, primernejše prostore.
Predsednik Odbora za obnovo
ŽUPNIJA SV. DOROTEJE
SPODBUDNE MISLI NA POT
Čas hitro teče, bliža se leto 2000. Mnogi se sprašujejo, kaj prinaša svitanje te “nove dobe”? Mnogi gledajo na to bližajoče se obdobje pesimistično z raznimi “napovedmi". Upam, da si ti, ki boš prebral te vrstice, poln vere in upanja v bodočnost človeštva.
Pred nami je 21. stoletje. V Svetem pismu stare zaveze (Bibliji) je številka 21. stoletja simbol popolnosti, ker je 21 atributov modrosti. To število simbolizira božjo modrost in odsvit večne luči. Danes je vse manj modrosti, te tako redke duhovne dobrine sodobnega človeka.
Ob predzadnjem obisku je sveti oče Janez Pavel II. v Mariboru (15. maja 1996) predvsem nam položil na srce te misli: “Le živa in bogata narodna kultura vas bo varovala, da se ne pomešate ali izginete v svetu, ki je izpostavljen izenačevanju in sivi poenotenosti.”
Pred nami je “sveto leto" ali “jubilejno 2000". To je spomin na 2000. obletnico Jezusovega rojstva. To leto naj bi bilo leto milosti, sprave in veselja.
Upam, da bo tudi to “občinsko glasilo” v prihajajočem obdobju vsem prinašalo spravo, sožitje, mir in veselja do dela in življenja.
p. Jože Kramberger
gradu Franc Zagoršak, je povedal, da je v zadnjem času Odboru vendarle uspelo napraviti nekatere korake na poti obnove. Pred časom je Zavod za naravno in kulturno dediščino obnovil grške mislece in vaze v okolici gradu. Obnovo je financiralo Ministrstvo za kulturo. Člani Odbora pa so s pomočjo nekaterih domačih obrtnikov Mirka Slodnjaka, Franca Slodnjaka, Franca Hanželiča in
Marjana Bombka ter Občine Dornava obnovili uro in prednji portal.
V prihodnosti pa si člani Odbora najbolj prizadevajo, da bi obnovili kritino in fasado ter opravili nekatera druga dela na gradu.
Upajmo še, da bo Ministrstvo za kulturo v prihodnosti kazalo večje zanimanje za njegovo vzdrževanje in obnovo.
Marija Slodnjak
TURISTIČNO
DRUŠTVO
POLENŠAK
Turistično društvo Polenšak je bilo ustanovljeno 1963. leta. Trenutno je vanj včlanjenih 117 članov.
Posebnega pomena za delovanje društva je vsakoletna prireditev “Praznik žetve ter razstava kruha in pogač”.
Pri osrednji prireditvi praznika žetve ter pri razstavi kruha in pogač društvu pomagajo še druge pridne gospodinje, ki pripravijo kmečke dobrote, kar vsako leto privablja staro in mlado od blizu in daleč. Prav tako v društvu delujejo tudi možje, ki so pa bolj vešči pri pospravljanju snopja in prikazu, kako pridemo na stari način do čiste pšenice: od klepanja srpov do mlatve s cepci, vejanje pšenice, ob letošnji prireditvi pa se je oglasila tudi stara mlatilnica.
Ne smemo pa mimo pekaric, ki cela dva dneva ob prireditvi pečejo gibanice: zunaj vročina, notri pa si kurijo v peči, kot da jih zebe, kajti vse naše gibanice so
pečene v krušni peči ob drvah in šibju kot nekoč.
V okviru društva deluje tudi sekcija predic, ki povezuje svoj program z izvirnimi pesmimi. Nastopajo ob različnih prireditvah naše Občine, pa tudi v drugih krajih, kamor so pogosto vabljene.
Društvo deluje tudi na drugih področjih, kot so urejanje okolja, spomladansko	čiščenje,
vključujemo se v pustne povorke v Dornavi, v Ormožu in včasih tudi na Ptuju. Vsako leto pripravimo ob materinskem dnevu proslavo in zakusko. Enkrat na leto pa za vse, ki sodelujejo na osrednji prireditvi, izvedemo izlet ali piknik.
Sedaj je lepa priložnost, da se zahvalimo vsem, ki pomagajo in delajo v TD Polenšak.
Vlagamo svoj prosti čas, delamo, tarnamo in se jezimo, nazadnje pa nam je vedno lepo, ker zadovoljujemo sebe in druge.
predsednik Jožef Munda
TURISTIČNO ETNOGRAFSKO DRUŠTVO “LUKAM” DORNAVA
Po nastanku naše Občine smo se februarja 1995 zbrali v naši dvorani z željo, da uresničimo nekajletne želje in ustanovimo ter registriramo društvo, ki bi ohranjalo običaje v našem kraju. V začetku smo želeli organizirati samo “LUKARSKI PRAZNIK”. Uspelo nam je pritegniti okrog štiristo članov, zato smo začeli razmišljati o širši aktivnosti.
V	avgustu 1995 nam je zelo uspel drugi “LUKARSKI PRAZNIK” s kulinarično razstavo, ki je pritegnil množico gostov od blizu in daleč.
Ker so naše skupine že več let sodelovale na povorkah in karnevalih na Ptuju in drugod, smo se dogovorili in 1996. organizirali “PAŠENK PO DOR-NAVSKO”.
Prireditev je uspela in sklenili smo, da bo postala tradicionalna.
V	društvo so se vključile še ljudske pevke, ki so že več let pele samostojno ali pa pod okriljem društev v Dornavi. Skrbeti smo pričeli za folklorni podmladek v osnovni šoli, kjer plešejo razne plese s tega področja in prikazujejo družabne igre, ki so jih igrali predniki ob različnih priložnostih.
Ker je prenehalo delovati Prosvetno društvo Dornava, smo v društvo vključili moški
oktet, ki je nastal proti koncu leta 1995. Oktet je dosegel zavidljivo kvaliteto in je nastopal na vseh pomembnih prireditvah v Občini ter večkrat tudi gostoval. Izdali smo tudi kaseto ljudskih in umetnih pesmi okteta.
V zimskem času smo organizirali predavanja in tečaje iz kulinarike, hortikulture, vrtnarstva in kmetijstva.
Urejati smo pričeli cvetlične grede v Dornavi in v Mezgovcih. Na vpadnicah v Dornavo smo postavili posebne etnološko-reklamne table z oznako "LUKARIJA”.
Društvo je v začetku kupovalo čebulo - luk od naših članov, zadnja štiri leta pa ga gojimo sami, ga pletemo v vence z doma pridelano rženo slamo, pripravljamo pa tudi škopanje in druge prireditve.
Vsako leto pripravimo očiščevalno akcijo v mesecu marcu. To nas vse skupaj spodbuja k večji odgovornosti in skrbi za naše okolje.
Društvo je hitro po ustanovitvi začelo sodelovati s TD Mežica. Sodelovali smo na njihovih karnevalih in prireditvah, oni so nam že vrnili obiske.
Naše društvo je v teh letih sodelovalo na mnogih prireditvah v bližnji in daljni okolici in poneslo ime “LUKARJEV” in Dornave v te kraje. Tudi v sosednji Avstriji smo že bili.
Z mnogimi kvalitetnimi in množičnimi prireditvami v Dornavi pa smo privabili številne goste, ki so spoznavali tradicijo “LUKARIJE” ter življenjski in delovni utrip naših ljudi in našega kraja.
Upravni odbor društva je imel vsa leta posluh za delo in potrebe svojih skupin. Po svojih zmožnostih je nabavljal oblačila in opremo ljudskim pevkam, lukarjem, folklori in oktetu. Nabavljal je tudi sadike cvetlic in pripravljal je lukarsko južino ob koncu uspešnih prireditev. Sodelujemo s sosednjimi turističnimi društvi ter smo povezani v Medobčinsko turistično zvezo Ptuj, v Turistično zvezo Maribor in v Turistično zvezo Slovenije.
Za dobro organizacijo in uspešno delo društva je predsednica društva dobila “priznanje z bronastim znakom" Mariborske turistične zveze.
Za delo društva je imela posluh Občina Dornava, ki nas je ves čas podpirala finančno in moralno in z nami sodelovala. Društvo je pustilo opazno in odmevno sled v kraju, Občini in širši okolici, zato hvala vsem, ki ste v tem delu sodelovali.
Še naprej ste vabljeni, da na pozitivnih koreninah in tradiciji s svojimi idejami in aktivnostmi sodelujete za lepšo podobo in dobro ime domačega kraja.
predsednica društva Marija Velikonja

Lukarce se s petjem pripravljajo na pletenje luka
ČEBELARSKO DRUŠTVO DORNAVA
Čebelarsko društvo Dornava se predstavlja. Ustanovni občni zbor Čebelarske družine Dornava se je vršil 17. decembra 1951 pri posestniku Jakobu Soku. Na ustanovnem občnem zboru je sodelovalo 13 članov. Prvi izvoljeni predsednik društva je postal Jakob Pivko, za tajnico je bila izvoljena Martina Cigula in za blagajnika Jožefa Sok, predsednik prvega Nadzornega odbora pa je postal Alojz Valenko. Društvo deluje neprekinjeno od svoje ustanovitve do današnjih dni. Spreminjalo se je število članov in tudi število čebeljih družin.
Od ustanovitve nove Občine Dornava pa se položaj društva bistveno spreminja, saj se v naše društvo vključujejo tudi novi člani iz bivših krajevnih
skupnostih. Tako ima društvo danes 23 članov, ki prihajajo iz vasi Dornava, Žamenci, Polenšak, Hlaponci, Lasigovci, Sakušak in Pacinje. Čebelarimo s približno 300 AŽ panji. Sedanji upravni odbor deluje v sestavi:
-	Anton Štumberger, predsednik,
-	Metka Pihler, tajnica,
-	Anton Cigula, blagajnik. Predsednik Nadzornega odbora je Jakob Roškar.
Čebelarsko društvo Dornava je tudi združeno v Zvezo čebelarskih društev Ptuj, ki nam organizira izobraževanja in drugo pomoč pri cenejši nabavi repromateriala in pri organizaciji ekskurzij.
Namen društva je vedno isti. Čebelarjem pomaga pri izobraževanju, nakupu opreme, sajenju medovitih rastlin.
Društvo združuje člane vseh poklicev in starosti.
Čebelarimo ljubiteljsko, saj se zavedamo pomena koristnosti čebel pri opraševanju sadnega drevja in kulturnih rastlin ter koristnosti njihovih pridelkov, kot so med, cvetni prah, vosek,
matični mleček.
Vodstvo Čebelarskega društva strmi za napredkom društva, si želi podmladka in pričakuje dobro sodelovanje s predstavniki Občine.
predsednik društva Anton Štumberger
DELOVANJE ORGANIZACIJE RK DORNAVA
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA POLENŠAK
Krajevna	organizacija
Rdečega križa je bila ustanovljena v petdesetih letih. Zdaj šteje organizacija 163 članov v vaseh Bratislavci,	Brezovci,
Lasigovci, Polenci, Polenšak, Prerad, Slomi in del Hlaponc. Vodi jo 13-članski odbor, ki dobro pozna socialne razmere in potrebe občanov. Med pomembnejšimi nalogami organizacije je krvodajalstvo. Biti krvodajalec pomeni pomagati sočloveku, ki se bori za zdravje ali celo za življenje. Vodja krvodajalcev je Vinko Cvetko iz Hlaponc, ki je član odbora in tudi sam krvodajalec in redno skrbi, da se 3 do 4 krat letno odzovemo vabilu RK Ptuj.
Za leto 1998 so bile izdane značke za 17 krvodajalcev. Med njimi sta tudi Anica Plohl iz Bratislave, ki prejme značko za 40-krat darovano kri in Ivan Lebar iz Polenšaka, ki je daroval kri kar 50-krat. KO RK je želela krvodajalce nekako nagraditi, zato smo organizirali enodnevni izlet, na katerem smo si ogledali ptujsko Vinsko klet, Pokrajinski muzej v Veliki Nedelji in Tovarno sladkorja v Ormožu.
Rdeči križ Slovenije organizira akcijo Nikoli sami, ki poteka že tri leta. Tudi naša organizacija prispeva sredstva, ki so porabljena za nakup prehrambenih paketov. Tako smo letos sprejeli na območnem	združenju
Rdečega križa Ptuj 55 prehrambenih paketov in zavitkov pralnega praška. Razdelili smo jih družinam in posameznikom, ki pomoč najbolj potrebujejo. Število pomoči potrebnih ljudi in družin zelo narašča, zato smo se opredelili, da pakete dobijo bolni in invalidni občani ter družine z večimi otroki. Pomagali smo tudi Gasilskemu društvu Polenšak ob nakupu novega avtomobila s prispevkom 50.000,00 SIT. Ob materinskem dnevu smo obiskali 27 starejših občank z darili in jim zaželeli veliko zdravja.
Naša organizacija se financira od članarine, prispevkov koledarjev in delno od prispevka Občine. Hvaležni smo za vsak prispevek, s katerim želimo pomagati ljudem.
predsednica
Marija Petek
Rdeči križ je član ene največjih človekoljubnih organizacij na svetu. Gotovo je najbolj priznan in dobrodošel simbol; simbol požrtvovalnosti, človekoljubnosti in pomoči -ne glede na vero, politično prepričanje ali barvo kože. Skupni imenovalec pa je pomoč človeku v stiski. Dela tiho in neopazno, a rojeva sadove. Javnih zahval za svoje delo ne pričakuje, a si jih še kako zasluži.
V naši Občini deluje Krajevna organizacija RK že od leta 1970 in je v tem času opravila že veliko humanitarnega in človeku prijaznega dela. Upravni odbor RK Dornava, ki zajema tudi vas Mezgovci, je tako nabavil omarice prve pomoči ter merilce za merjenje krvnega tlaka. Te se nahajajo v Dornavi pri Doroteji Hojnik, Martini Robin, Zdenki Šegula in Tereziji Žgeč, v Mezgovcih pa pri Ivanki Paul in Martini Korpar. V primeru manjše poškodbe se lahko vsi vaščani oglasite pri omenjenih, ki vam bodo nudile prvo pomoč oziroma oskrbele rane ter izmerile krvni tlak.
Naša velika skrb pa je tudi pridobiti čim več krvodajalcev, saj ti z darovanjem svoje zlate tekočine rešujejo življenja. Tu ne smemo prezreti, da smo ena najštevilčnejših organi-
zacij RK po številu krvodajalcev, za kar pa se moramo seveda zahvaliti krvodajalcem iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, pa tudi nekaterim vaščanom Dornave in Mezgove.
Krvodajalske akcije potekajo 3 - 4 krat letno. Ker se krvodajalci žrtvujejo 3 - 4 krat na leto ter podarijo svojo kri, jim v znak zahvale organiziramo izlet enkrat letno, ki ga delno sofinancirajo tudi sami, saj sama organizacija nima toliko denarnih sredstev. Tako smo v letošnjem letu organizirali izlet na otok Krk.
Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem krvodajalcem za njihovo požrtvovalnost in humanost ter prosimo za še nadaljnjo čim večjo udeležbo na krvodajalskih akcijah. Enkrat letno prav tako obiščemo ostarele in pomoči potrebne ter jim podelimo pakete.
Da lahko pomagamo vsem, ki so pomoči potrebni ter se lahko oddolžimo krvodajalcem, ki s svojo humanostjo rešujejo življenja, pa se moramo zahvaliti tudi vsem vaščanom Dornave in Mezgove, ki nam s svojimi prostovoljnimi prispevki pomagajo.
Upravni odbor KO RK Dornava
DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLENŠAK
Društvo upokojencev Polenšak je bilo ustanovljeno leta 1970. Po ustanovitvi se je društvo hitro razvilo. Z lastnim sredstvi so nabavili prapor. Nato so k prizidku Gasilskega doma Polenšak pomagali s sredstvi urediti prostor oz. pisarno, ki je služila za seje in sestanke. Za denarni vložek za ta prostor smo oproščeni najemnine do leta 2000.
V DU Polenšak je trenutno včlanjeno 163 članov. Od tega je 54 moških in 109 žensk. V vzajemno samopomoč je včlanjenih 56 članov. Struktura članstva so kmečki upokojenci.
Vir dohodka je precej visoka članarina, ki znaša 700 SIT. Z lastnimi sredstvi smo
nabavili novi društveni prapor. Po ustanovitvi Občine Dornava nam ta vsako leto dodeli nekaj sredstev. S tem denarjem nabavimo darila, da na domovih letno obiščemo in obdarimo ostarele in bolne člane.
V tem letu smo organizirali nakupni izlet na Madžarsko. Udeležili smo se prijateljskega srečanja upokojencev Dornava-Polenšak v Dornavi v grajskem parku.
Priredili smo martinovanje, ki je bilo v gasilski dvorani Polenšak. Udeležilo se ga je 75 članov.
Umrlega člana pospremimo na zadnji poti s praporom, poslovilnim govorom ter
s paketom žalnih sveč.
Dobro sodelujemo z Gasilskim društvom Polenšak. Sodelovali smo pri obnovi doma. Prispevali smo nekaj sredstev za novi gasilski avto. Gasilsko društvo nam v zahvalo nudi dvakrat letno dvorano za našo prireditev brezplačno.
V prihodnjem letu se izteče mandat sedanjemu Upravnemu in Nadzornemu odboru. Novoizvoljenemu odboru želim, da bo nadaljeval začrtano pot v upanju, da se bo še bolj razgibalo delo v Društvu upokojencev.
tajnik Janez Petek
15. december 1999_Glasilo Občine Dornava_stran -14
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DORNAVA
Zadnje dni novembra bo sedemnajst let, odkar dela naše Društvo upokojencev. Novembra 1982 so se takratni upokojenci KS Dornava odločili, da za upokojence z našega področja ustanovijo društvo. Prej je namreč bilo vključenih samo nekaj upokojencev v DU Rogoznica ali v DU Zagojiči.
V začetku osemdesetih let smo imeli mnogo težav pri svojem začetnem delu. Bili smo brez lastnega prostora, imeli pa smo mnogo dela, zlasti z nabavo premoga za svoje člane. Vsako leto pa smo organizirali tudi nekaj izletov.
S pomočjo KS Dornava smo sredi osemdesetih let sezidali prizidek k vaški dvorani, kjer imamo upokojenci svoj prostor še danes. Društvo je postajalo vsako leto številčnejše. Danes nas je okrog 275 članov. Izvajamo
bogat program.
Vsako leto izvedemo štiri do pet izletov, udeležimo se regijskega srečanja upokojencev za Podravje, konec oktobra organiziramo srečanje starejših občanov, 27. decembra imamo novoletno srečanje, po 20. decembru obiščemo člane, ki so starejši od 80-ih let. V avgustu se srečamo na pikniku z upokojenci DU Polenšak. Letos že drugič pripravljamo enotedensko letovanje upokojencev v Izoli v mesecu februarju.
Člani našega društva, ki imajo “Abrahama” praviloma že za seboj, se tudi pogosteje poslovijo iz naše sredine. Od vsakega člana se dostojno poslovimo s svečami in z društvenim praporom.
Društvo vodi Upravni odbor, ki ga vodi predsednik Janko Cigula. Pri delu mu pomagajo tajnica Marija Velikonja, blagajničarka Terezija Žgeč, pra-
porščak Jožef Slodnjak ter člani Maks Bratec, Jožef Florjanič, Štefan Golub, Milica Ljubeč, Dušan Mihajlovič, Marjeta Peteršič, Vinko Simonič, Franc Šegula, Alojz Valenko in Angela Zelenko. Vsake seje se udeleži tudi predsednik Nadzornega odb-
ora Franc Ciglar.
Društvo tvorno deluje v kraju v zadovoljstvo starejših in dostikrat v zgled mlajšim.
tajnica društva Marija Velikonja
Dornavski upokojenci prvič skupaj letujejo v Izoli - februar 1999
PREDSTAVLJAMO VAM ODLIČNEGA ŠPORTNIKA - KRISTIJANA SLODNJAKA IZ DORNAVE
Kristijan Slodnjak se je rodil leta 1984 in je že kot majhen otrok preko televizije zelo rad gledal različne borilne športe. Zato ni naključje, da se je star komaj sedem let odločil za karate, in sicer za stil KICK BOKSING. Oče, ki mu v tem športu vedno stoji ob strani - tako ali drugače, ga je septembra leta 1991 vpisal v KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ, k trenerju Vladimirju Sitarju, ki je trener št. 1 v Sloveniji. Tu se je takrat še mali Kristijan začel učiti ABECEDE borilnega športa. Polagati je začel tudi prve pasove, začel je seveda pri rumenem. Danes, po osmih letih trdih treningov, nosi na svoji kimoni rjavi pas 12. stopnje. Kristijan trenira v svojem klubu trikrat tedensko, pred pomembnimi nastopi tudi vsak dan. Njegov trener Vladimir Sitar je v njem sčasoma videl tudi prizadevnega in uspešnega tekmovalca, zato se je Kristijan soočil tudi s prvimi tekmovanji. Najprej na domačem ringu, nato so prišla medobčinska tekmovanja, kasneje državna, v zadnjih dveh letih trdega in napornega treninga se je preizkusil tudi na mednarodnih prizoriščih. Sprva mu ni najbolje kazalo, toda vztrajen, trmast in vedno preračunljiv, kot je po značaju, se Kristijan nikoli ni vdal. Hotel je in hoče vedno več, pozorno posluša svojega velikega vzornika Vladimirja Sitarja in ga poskuša posnemati.
Tudi leto, ki se izteka, je bilo zelo uspešno	razveseli z odličnimi uspehi tudi v novem
za mladega športnika, kar potrjujejo tudi	tisočletju in svojo vas Dornavo promoviraj v
njegovi imenitni letošnji rezultati, in sicer:	svetu, ki je nedvomno pred teboj.
-	3. mesto - Zagorje ob Savi,
-1. mesto - Murska Sobota,
-1. mesto - Ormož,
-1. mesto - Ptuj,
-	2. mesto Nova Gorica,
-	4. mesto - Slovenija Open in v soboto 20. novembra - 3. mesto Avstrija Open - G raz.
Kristijan je letos, 23. oktobra, v Novi Gorici postal tudi mladinski državni prvak. Na uspehe, ki jih je dosegel v osmih letih treningov in tekmovanj, je zelo ponosen, vendar pravi, da gre proti novim uspehom.
Vsega tega prav gotovo ne bi bilo, če mu ne bi vedno stala ob strani ati in mamica, ki ga bodrita, spremljata in nenazadnje tudi financirata.
Mimogrede povedano, tudi njegov oče je že precej let dejaven v tem športu, saj je sodnik z A licenco državnega razreda.
Za konec pogovora je Kristijan povedal, da želi k svojim uspehom pritegniti tudi pozornost Občine Dornava, ki bi jo preko svoje športne discipline lahko promoviral v domovini in tujini.
Kristijan, za konec ti želimo vse lepo, veliko volje in modrosti v plemeniti veščini in veliko uspeha tudi v šoli. Še mnogokrat nas
F. S.
ŠD DORNAVA - NOGOMET
Končan je Jesenki del nogometnega prvenstva v MNZ (medobčinski nogometni zvezi) Ptuj. Nogometaši NK Dornava so tekmovali v treh kategorijah, in sicer: člani, mladina ter starejši dečki.
Z uvrstitvami naših ekip smo izredno zadovoljni, saj so dosegli:
-	člani - drugo mesto,
-	mladina - četrto mesto,
-	st. dečki - tretje mesto, Prav posebej pa bi radi opozorili na lestvice strelcev, kjer so naši fantje dosegli izredne uvrstitve. Pri članih je na prvem mestu Andrej Trunk s 15-imi doseženimi zadetki.
dečkih je na drugem mestu Bojan Zagoršek z 22-imi in na četrtem mestu Matej Janžekovič s 15-imi doseženimi zadetki.
Zdaj imajo naši fantje premor, ki pa ne bo predolg, saj bomo pričeli s tako imenovanimi “suhimi” treningi, takoj ko bo to mogoče v šolski telovadnici. Priprave na spomladanski del prvenstva pa se pričnejo februarja. Ob tej priložnosti bi radi privabili v NK Dornava vse, ki jih je nogomet pri srcu. Pridružite se nam in pripo-morite k še večjim uspehom. Povabilo velja predvsem mlajšim dečkom, saj nameravamo v sezoni 2000/2001 vključiti v tekmovanje še eno selekcijo, to so ml. dečki. Trenutno so v naših ekipah igralci, ki imajo radi nogomet in NK Dornavo. V ekipah sta izredna homogenost in pravo prijateljstvo.
Menimo, da ti uspehi niso naključje, ampak rezultat dobrega in strokovnega dela naših trenerjev, ki - kot zanimivost - prihajajo vsi iz Dornave.
Za ekipi mlajših in starejših dečkov skrbita Vilijem Mar in Janez Arnuš.
Za ekipo mladine Viktor Kokol in Martin Jurič. Za člansko ekipo pa Alojz Gomboc in Vilijem Mar. Imamo pa tudi trening posebej za nogometne vratarje, ki ga zelo uspešno vodi Drago Škerget.
Pred pričetkom jesenskega dela tekmovanja nam je uspelo, da smo dokončali spodnji del garderobnih prostorov. Menimo, da je to velika pridobitev za razvoj nogometa v Občini Dornava.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Občini Dornava,
županu g. Francu Šeguli, vsem svetnikom Občine Dornava, našim sponzorjem ter vsem ostalim, ki so tako ali drugače pomagali, da se je uresničila večletna želja naših nogometašev.
Hvala tudi našim zvestim navijačem, ki so nam pomagali pri gradbenih delih in nas spremljajo na tekmah doma in na gostovanju.
Zdaj trenutno ni čas za nogomet, je pa čas praznikov in voščil.
Upravni odbor NK Dornava želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 2000.
Upravni odbor podpredsednik Tonček Horvat
1984 -1999
IS LET STRELSKE DRUŽINE DORNAVA
SD Dornava šteje 65 članov, ki tekmujejo s serijsko zračno puško, s standard zračno puško in s pištolo. Z MK puško -pištolo in Trap skeetom tekmujejo pionirji, mlajši mladinci -mladinci, člani in veterani.
V	letu 1999 smo dosegli dobre rezultate:
-	člani - 1. mesto v Slovenjegoriški ligi - ser. puška,
-	člani - 2. mesto v Regijski ligi - zr. pištola,
-	ml. mladinci - 3. mesto v državnem prvenstvu.
Ekipo so sestavljali Denis Ratek, Boštjan Peteršič in Jernej Peteršič.
Pionirji so dosegli 9. mesto v državnem prvenstvu.
V	ekipi so sodelovali: Matjaž Vrtič, Matej Janžekovič in Matjaž Fric.
Med posamezniki je z MK pištolo in s pištolo proste izbire Jernej Peteršič osvojil 2. in 3. mesto na državnem prvenstvu. Trenerja sta Bruno Šincek in Janko Horvat.
Vsem občanom želimo srečen božič in veliko uspehov v novem letu 2000.
Janko Horvat
ATLET BOJAN ZEMLJARIČ
Bojan Zemljarič, roj. 3.9. 1984, stanujoč v Dornavi 54/a, je mlad aktiven atlet Atletskega kluba Ptuj in skače v višino. Tekmuje na raznih turnirjih, prvenstvih RS, mednarodnih tekmovanjih.
Trenira intenzivno petkrat tedensko, kar je potrebno za vidne rezultate.
Osvojil je:
-	1. mesto - Pionirsko prvenstvo osnovnošolcev,
-	1. mesto - Državno pionirsko prvenstvo,
-	1. mesto - v finalu APS,
-	je trikratni udeleženec pionirske	reprezentance
Slovenije.
Janko Horvat
/ J. r/srs/jt/f/' /9-9-9
(ftfastfo O6Čine, D omama
KOVAŠTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO j
2252Dornava 54 Tel. /fax.: 062/755-0191 GSM: 041/699-334
H/NICARSTVOi j
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovinska vrata in ograje,
-	kovana vrtna vrata in ograje,
-	hišne vetrolove,
-	stopnice,
-	cisterne za kurilno olje,
-	razne predpražnike,
-	vzorčne elemente za ograje,
-	okenske rešetke, tudi kovane,
-	tesarske spone (klanfe),
-	ter najrazličnejše ključavničarske in kovaške izdelke po naročilu.
Se priporočamo in Vam želimo
SREČNO 2000
MESARSTVO HERGA
l I MEZGOVCI 67/A \mš 2252 DORNAVA X f ®062/755-169


x>
s
Vsem strankam pa želimo obilo sreče in zadovoljstva v novem letu!
SERVIS, TRGOVINA, VZDRŽEVANJE Branko VESELIČ, s.p.
Pooblaščeni servis:
ElektrorSP Velenie	CiRUNDK.
Dornava 116 D Tel.: 062 / 754 -00 -30 Fax: 062 / 754 -00 -31
Bukovci 99 A Tel.: 062 / 766 -271 Fiix: 062 / 766 - 271 GSM: 041 /618 - 044
E-mail: branko.veselic@siol.net
a	,1N	w
Irena CIGULA, s.p.
Dornava 3 7 k 2252 Dornava
Tel.: 062/754-00-50 Fax: 062/754-00-51
H pošla: irena.cigula@amis.net
Srečno- 2000!
AlTOLICARSTVO
AVTOKIEPARSTVO
Miroslav Slodnjak, s.p.
Dornava 24 Tel.: 062/755-253 GSM: 041/755-253
Vesel božič in srečno novo leto
2000!
6CU0ČWČSEW©
FRANC HANZELIC, s.p.
Dornava 40 a 2252 Dornava Tel.: 062/754 00 70 Fax: 062/754 00 71
E-pošta: franc.hanzelic@sjol.net
JiiiLi
IZDELUJEMO:
-	zidane štedilnike na centralno ogrevanje,
-	izdelke iz lnox materiala,
-	pekarske stroje in pripomočke.
SE PRIPOROČAMO!
IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ
Al-u PROFILOV
Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava
S 062/755-206 *okna fax. 062/755-2 5 e panoramSke
GSM: 041/758-668 stene
•	balkoni
•	zimski vrtovi
RENAULT
Avtoservis
Frane Terbuc, s.p.
Dornava 116/b, 2252 Dornava Tel.: +386 (0)62/754-00-80
Fax: +386 (0)62/754-00-81
-	prodaja novih vozil,
-	prodaja rabljenih vozil,
-	ugodni krediti, leasing,
-	pooblaščeni servis,
-	originalni nadomestni deli,
-	kleparsko - ličarske usluge,
-	optika.
MESARSTVO W VALENKO
Alojz Valenko, s.p. Dornava 32/a 2252 Dornava S 062/755-030
*******
tv»s