Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
m	
	
Leto XXXII. - Štev. 34 (1617)
Gorica ■ četrtek 28. avgusta 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Za nas važna obletnica Živi se bojijo novih življenj SLOVENSKI PRIMOREC
UREONliTVO IN UPRAVA V GORICI v ulici (legli	KATOLIŠKI TEDNIK	IZIDE VSAKO SREDO
Šlev. 1	GORICA, DNK 29. AVGUSTA 1945.	Cenu L. 3.-
Za naše slovensko krščansko občestvo v Italiji poteka ta teden važna obletnica, namreč 35-Ietnica prvega slovenskega katoliškega tednika, ki smo mu dali ime »Slovenski Primorec«. Prva številka je izšla dne 29. avgusta 1945, cena je bila 3 lire.
Prav je, da se te obletnice spomnimo, saj je bilo svobodno slovensko katoliško usmerjeno glasilo takrat in danes glasilo tistega dela naših ljudi, ki bi sicer ostali brez glasu in zato brez zgodovine. Pie pričani smo, da bi brez katoliškega tednika tudi božje kraljestvo med nami utrpelo še večjo škodo in večje poraze.
Obudimo zato nekaj spominov na ta prvi povojni slovenski katoliški tednik v upanju, da bo to prebral tudi kdo od mladih generacij, ki so jim tisti časi ze samo zgodovina.
VLOGA »SLOVENSKEGA PRIMORCA«
»Slovenski Primorec« je nastal iz žive potrebe po slovenski besedi, ki naj bi šla v svet svobodna, pogumna in resnicoljubna. Njegov prvi odgovorni urednik msgr. Alojzij Novak je v svojem dnevniku zapisal: »Začel je izhajati katoliški tednik »Slovenski Primorec«. Smernice listu: »Mirno učiti, resnico povedati, nobenega žaliti, z ljubeznijo grajati«.
To živo potrebo je čutila posebno skupina duhovnikov, ki so živeli v Gorici ali v njeni okolici. Med našimi ljudmi v tistem povojnem času je bilo toliko vsestranske zmede, idejne, moralne in materialne, da smo kot duhovniki, odgovorni za blagor našega ljudstva, čutili dolžnost, da v tisti zmedi dobimo tudi javno glasilo, ki naj uči resnico, ljudi pravilno usmerja tudi v političnih vprašanjih, ki naj brani po krivici klevetane, posebno še cerkvene ljudi, in ki naj zagovarja tudi narodne pravice slovenskih ljudi.
Saj smo se zavedali, da more mirovna konferenca tudi drugače izpasti, kot so jugoslovanski komunisti takrat napovedovali. Nismo želeli imeti cerkveno ali ver-sko glasilo, temveč informativen in formativen tednik, ki mora biti predvsem svoboden, to je nevezan na katero koli oblast.
Tako je bil zamišljen »Slovenski Primorec« in temu so skušali ostati pozneje zvesti tudi njegovi tovariši »Teden« v Trstu ter »Katoliški glas« v Gorici od leta
1949.	.
»Slovenski Primorec« se je začel iz niča: brez denarja, brez strokovnih urednikov, brez založnika. Za prve stroške so darovali nekateri duhovniki, potem so priskočili na pomoč tudi bralci z darovi. Tiskal se je v tedanji tiskarni Lucchesi v Gorici. Msgr. Novak piše:
»Mene so napisali kot odgovornega u-rednika, urejuje pa zbor duhovnikov: dr. Močnik, dr. Cuk, dr. Humar, zupmk Ber-buč, župnik Zala tel.« Nihče od teh ni imel nobenih izkušenj s pisanjem in izdajanjem časopisov.
Kmalu se je krog urednikov razširil. Iz begunstva v Italiji se je vrni msfc Mirko Brumat, ki je imel že od prej izkušnje z listi, ker je urejeval Sveto-gorsko kraljico leta 1939. Zaradi tega je kmalu on prevzel glavno delo pri » venskem Primorcu«, drugi smo bo ai manj pomagali. Kmalu je pristopi Stanko Stanič.
Ker časopis ni imel denarnih sredstev ker nismo nikogar hoteli Pr°s t, bil zelo skromen, za polovico »Kato Blasa«; sprva so ga stavili na roko, Pozneje na linotip.
POSTALI SMO »SOVRAŽNIKI NARODA«
Kakor je bil skromen v primeri z dru Binii časopisi, tako je naletel prav kma na nasprotnike. V že omenjenem dnevniku berem: »Izšlo je do danes (29. o bra 1945) že deset številk, a dasi smo mirni in nenapadalni, se je pojavil že o p
v vrstah OF. Tih bojkot, sovražno napadanje prodajalcev, napad v »Primorskem dnevniku«, ko smo objavili Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov. France Bevk nas je proglasil za sovražnike naroda«.
Takšna je bila reakcija na slovenski strani, na italijanski ni bila pozneje dosti boljša. Izkusil je to na svoji koži msgr. Novak, ki mu je goriški prefekt po vrnitvi Italije v Gorico odvzel državljanstvo in s tem državno plačo kot kanoniku. Msgr. Novak se je moral kanonikatu odpovedati ter zaprositi za penzijo kot župnik. Ali potekla so leta, ko je Alojzij Novak živel samo od mašnih intencij.
Do septembra 1947 je »Slovenski Primorec« izhajal pod zavezniško upravo. Angloamerikanci, navajeni na svobodo tiska, niso delali nikakršnih težav. Smeli smo zapisati, kar se nam je zdelo potrebno in umestno. Takrat se nam je zdelo potrebno, da branimo goriškega nadškofa Margottija, ki so ga vsepovsod blatili, da branimo Cerkev in duhovnike, ki so bili prav tako stalna tarča napadov po številnih mitingih, da opozarjamo na zgre-šenost tedanje politike Osvobodilne fronte do zavezniških oblasti v deželi. Glede tega lahko znova citiramo dnevnik msgr. Novaka:
KRITIKA NARODNE POLITIKE OF
»OF je med tem časom (od maja do novembra 1945) delala nerodnost za nerodnostjo na političnem polju. Surove demonstracije proti zavezniškim vojakom, bojkot šol, ki jih ustanavljajo zavezniki, bojkot vseh upravnih odborov po mestih in vaseh, ki jih hočejo s pomočjo prebivalstva vzpostaviti zavezniki namesto razpuščenih Narodnih osvobodilnih odborov. Ker nočejo Slovenci sodelovati, se vrivajo po vseh odborih Italijani. Tako imamo po lastni krivdi po vseh uradih v Gorici le laške uradnike, na deželi pa nobenih. Zavezniki nas pa vse gledajo po strani. Šole se kljub temu počasi odpirajo, ker se je le priglasilo nekaj profesorjev bivše slovenske gimnazije v Gorici (pod Nemci) in nekaj drugih, ki so bili do sedaj v Italiji.«
To, kar piše msgr. Novak v dnevniku, je takrat zagovarjal »Slovenski Primorec«, ki so mu bile prvenstveno pri srcu narodne koristi slovenskega ljudstva in ne partijske, kot se je dogajalo takrat in se dogaja še danes. Prepričan sem, da je takrat »Slovenski Primorec« daleko presegal modrost jugoslovanskih partijskih voditeljev, ki so vse svoje upe polagali na Sovjetsko zvezo pri napovedani mirovni konferenci v Parizu. Tu v Gorici in v Trstu smo zagovarjali sodelovanje in sožitje z zavezniško upravo in ne »surovih demonstracij proti zavezniškim voja-kom«. A smo bili deležni oznake, da »smo sovražniki naroda«.
Zaključek modrovanja msgr. Novaka je: »Ce se bo potem zgodilo, da nas bodo pridelili v italijansko državo, bo krik od OF in iskali bodo krivca za to krivico. Pa le nase naj pokažejo, naj se udarijo na prsa, ker edinole porazen vtis te nesmiselne politike nesodelovanja z zavezniki bo kriv temu. Ljudstvo, ki se noče samo vladati, ali se ne zna pametno prilagoditi temu izjemnemu stanju, pač kaže nezrelost.« (Dne 29. oktobra 1945).
Kar je msgr. Novak v dnevniku predvidel, se je pozneje res zgodilo, vendar ne po krivdi slovenskega ljudstva na Goriškem in Tržaškem, temveč po krivdi njegovih voditeljev, ki jim je takrat slepo zaupalo, kakor jim slepo zaupa še danes.
Drugačna bi bila usoda Gorice in drugačna tudi Trsta, če bi OF v tistih letih vodila drugačno politiko do zahodnih zaveznikov. Toda pamet jih je srečala šele po letu 1948, ko je bilo že prepozno.
Ta'ko v razvitem kapitalističnem kot socialističnem svetu se vedno bolj bojijo novih življenj. Zato se vedno bolj uveljavlja geslo: Manj otrok, manj rojstev!
Ta namen skušajo doseči oblastniki in politiki na dva načina: z uporabo kontracepcijskih sredstev in z namernim splavom, to je z umorom še nerojenih otrok. To slednje je še posebno hudo, ker gre za poseg v samo človeško življenje proti božji zapovedi: Ne ubijaj! in proti človeški vesti, ki je vedno imela človeško življenje za sveto in nedotakljivo od vsega začetka, to se pravi od spočetja dalje. Slovenski človek je to resnico plastično izražal, ko je o noseči ženi pravil, da je v blagoslovljenem stanju.
Vendar ni splav v zgodovini nič novega; poznali in uporabljali so ga že stari Grki in Rimljani. Prav zato so se z njim srečali že prvi kristjani, kakor hitro je krščanstvo prodrlo v grški in rimski svet. To se je zgodilo v II. stoletju po Kristusu. Morali so zavzeti stališče in so ga zavzeli. O tem priča starokrščanski spis Pismo Barnabe iz srede 2. stoletja. Tam je zapisano: Ne mori otroka v materinem telesu in ga ne ubijaj, ko se je rodil.«
V srednjem veku se o prostovoljnem splavu ne govori. Problema novih življenj niso čutili, kot ga ne čutijo še danes med ljudstvi v Afriki in Južni Ameriki. Pojavil se je pa Evropi v preteklem stoletju skupaj z industrializacijo. Sprožil ga je anglikanski teolog Malthus, ki je prvi začel trditi,
da bo kmalu ljudi preveč in da je zaradi tega potrebno omejevati rojstva novih otrok.
SPLAV KOT SREDSTVO ZA OMEJEVANJE ROJSTEV
Na to vprašanje so se pozneje na poseben način vpičili vsi marksisti. Vse marksistične stranke so sprejele v svoj program omejevanje rojstev z vsemi sredstvi, tudi s splavom. Kjer koli so pozneje prišle na oblast, so povsod vpeljale zakon o liberalizaciji splava.
Začelo se je v Sovjetski zvezi in se nadaljevalo drugod. S tem so se strinjale tudi vse takoimenova-ne laične stranke (liberalci, republikanci, radikalci). Z vsakovrstno propagando se je ustvarila abor-tistična miselnost, češ da splav ni nič hudega ne z moralnega ne s človečanskega vidika, še manj pa z zdravniškega. Tehnika splava je namreč tako napredovala, da jih v bolnišnicah opravljajo že kar na tekočem traku, podobno kot zobozdravnik izdira zobe.
Abortistična miselnost je zmagala tudi v Italiji. Saj je rimski parlament, čeprav z zelo majhno večino, sprejel zakon št. 194, ki je
v	Italiji uzakonil prostovoljen splav. Kako goreče se ga poslužujejo italijanske žene, je razvidno iz dejstva, da so lani opravili skoro 200 tisoč legalnih splavov, da ne štejemo nezakonitih, ki jih ni mogoče kontrolirati. Prišel je približno en splav na tri rojstva.
DVA REFERENDUMA O SPLAVU
Kristjani in tudi drugi so se borili proti temu zakonu, da bi ne
Pmžen nekrtlimsl zmdi Poljske
V	sredo 20. avgusta ob splošni avdienci v Vatikanu je sv. oče Janez Pavel II. prvič javno spregovoril o dogodkih na Poljskem. Med množico je bilo tudi 900 Poljakov, v glavnem študentov iz vseh poljskih škofij. Nanje se je obrnil v poljščini in dejal: »V zvezi z vestmi, ki prihajajo iz Poljske, bi vam rad prebral dve molitvi: prvo molimo 3. maja, na praznik Marije, Kraljice Poljske in drugo 26. avgusta na praznik Matere božje z Jasne gore (Cestohova). V teh molitvah je rečeno, naj bi Cerkev vedno uživala svobodo, domovina pa mir, naj hi Bog rešil ljudstvo vsakega zla in ga branil pred vsakršno nevarnostjo. »Ti dve molitvi,« je še rekel sv. oče, »sami po sebi pričata o tem, kako smo mi v Rimu povezani z našimi rojaki, s Cerkvijo na Poljskem in njenimi problemi.« V poljščini je še zapel pesem, ki je bila zelo priljubljena na Poljskem med nemško zasedbo in je slavospev svobodni Poljski. Te svobode tudi današnja Poljska močno pogreša.
Isti dan je sv. oče poslal kratko poslanico na poljskega primas-a kardinala Wy-szynskega. »Pišem te vrstice, da vam zagotovim svojo posebno bližino v teh težkih dneh. Z molitvijo in srcem doživljam dogodke, ki jih prestajajo še enkrat moji sorojaki in moja domovina. Iz srca mo-
Navedel sem nekaj utrinkov iz preteklih časov, da vidimo, kako se v 35 letih nismo pravzaprav nič naučili. Po vojni je OF stavila vse svoje upe na Sovjete, kakor jih danes stavijo na PCI in PSI. »Slovenski Primorec« je pa takrat zagovarjal kakor zagovarja danes »Katoliški glas«, da se kot narodna skupnost moramo opreti predvsem nase, na svoje sile in svojo samostojnost. Na žalost se je izkazalo, da je imel prav »Slovenski Primorec« In ne OF. Ali se bomo po 35 letih zgrešene narodne politike le kaj naučili?
K. H.
lim -tudi za poljske škofe na čelu z njenim primasam, obračajoč se k Njej, ki je vedno bila obramba našega naroda (Mati božja iz Cestohove). Naj mu pomaga tudi v sedanjem težkem naporu, ki ga vrši za svoj vsakdanji kruh, za socialno pravičnost in za ohranitev neprekršljivih pravic do napredka in lastnega življenja. Z vami sem ob vznožju Jasne gore s svojo skrbjo, molitvijo in blagoslovom.«
V nedeljo 24. avgusta pa se je sv. oče v splošni avdienci v Castelgandolfu zahvalil vsem po svetu, ki v teh dneh molijo za Poljsko.
Istega dne so po vseh poljskih cerkvah prebrali pastirsko pismo poljskih škofov, ki govori o nerazdružljm povezanosti med vernostjo in marijansko pobožnostjo poljskega ljudstva in dosega svoj višek v svetišču na Jasni gori.
Zelo pomembne so tudi besede, ki jih je v teh dneh spregovoril kardinal Wy-szynski. Dvestotisočem romarjem je dejal: »Ne moremo ostati brezbrižni pred skrbmi, ki tarejo narod in državo, naše družine in delavski svet.« Tudi je omenil tri točke, ki naj bi prinesle mir in ravnovesje v državi. Prva je ta, da je treba pošteno delati s čutom odgovornosti. V drugi je kardinal obsodil potrato in razsipnost, zahteval pa varčevanje. V tretji točki pa je opozoril vlado, naj najema manj posojil, pa manij izvaža in skuša zadostiti vsem potrebam naroda.
V Varšavo je medtem prišel škof iz Gdanska Kaczmarek, da poroča kardinalu Wyszynskemu o svojem posredovanju pri stavkajočih. Dejal je, da jim je izrekel svojo solidarnost, ko hočejo izboljšati svoj materialni položaj in se zavzemajo za človečanske pravice, opozoril pa jih je tudi, da bi podaljšanje stavk in verjetni nemiri ter prelivanje krvi bili v opreki z družbenim blagrom. Zato naj bi stav-kujoči nastopili z razsodnostjo in modrostjo.
bil sprejet, a so pogoreli. Čeprav je zakon št. 194 zelo širokogruden, se kljub temu zdi nekaterim še preozek. Zato so radikalci sprožili postopek za referendum o sedanjem zakonu o splavu, ki bi se moral po njihovem predlogu še bolj sprostiti brez sleherne kontrole in bi se moralo tudi mladoletnicam dovoliti, da smejo splaviti. Radikalcem je uspelo zbrati 800 tisoč podpisov in vlada bo prisiljena, da prihodnje leto razpiše referendum. Hočeš nočeš bomo morali iti na volišče.
Razni katoliški krogi so že takoj potem, ko je bil sprejet zakon št. 194, mislili na referendum za njegovo odpravo, toda strašili so jih, da bi tak referendum razklal italijansko ljudstvo. Sedaj ko so radikalci postavili zahtevo po referendumu, je ta strah oz. ta pomislek odpadel.
Vsled tega je Gibanje za življenje (Movimento per la vita), ki ima svoj sedež v Milanu, postavilo svojo zahtevo o referendumu glede zakona št. 194. Gibanje sta-
vi	drugačen predlog: eden enostavno zahteva odpravo zakona o splavu, drugi pa naj se zakon spremeni v toliko, da bo dopuščen le terapevtičen splav, to je splav iz zdravstvenih razlogov.
Za predložitev osnutka je potrebnih najmanj 500 tisoč podpisov. Sedaj nabirajo te podpise po raznih deželah v Italiji, tudi v Trstu in Gorici. Nabiranje podpisov bo trajalo do konca septembra. Če jim uspe zbrati potrebne podpise in če pride do referenduma, bosta dani dve možnosti: ali da volivec glasuje za predlog radikalcev ali za predlog Gibanje za življenje.
USTAVNO SODIŠČE SE BO MORALO IZREČI
Pravimo: če pride zares do referenduma. Kajti zakon št. 194 je pred ustavnim sodiščem, ker se mnogim zdi, da je vsaj v nekaterih členih protiustaven. Sodišče odlaša s svojo razsodbo že celo leto. Vprašanje je pač težko in zapleteno, Vendar trdijo, da bo sodišče odgovorilo še to jesen.
Če bo odgovor, da je zakon v celoti ali vsaj v nekaterih členih protiustaven, bo moral parlament zakon spremeniti in oba referenduma odpadeta. Če pa bo ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakona, potem bomo prihodnje leto poklicani na referendum za zakon o splavu.
Vladne spremembe na Poljskem
Tritedenska stavka v poljskem mestu Gdansku in ob severnem Baltiku je pri silila voditelja partije Edvvarda Giereka, da je pristal na »■demokratične in tajne volitve« (torej jih do sedaj ni bilo) tovarniških svetov. Iz tega naj bi nastali novi bodoči sindikati.
Tudi je prišlo do zamenjav v vladi. Odstopiti sta morala dva najožja Gierekova sodelavca: ministrski predsednik Babiuch in direktor poljske televizije Szczepanski. Nadomestili so jih ljudje, ki niso iz ožjega Gierekovega kroga. To znači, da se je Gierekov položaj zelo omajal. Novi ministrski prdesednik je postal Jožef Pinkovv-ski, od leta 1974 glavni sekretar poljske delavske stranke. Star je 51 let.
■	Predsednik italijanske vlade Pertini je razkril, da mu rdeči brigadisti grozijo, da ga bodo umorili. »Zase nisem vznemirjen,« je dejal Pertini, »pri moji starosti to ne bi bilo tako tragično. Mislim pa na mladeniče, ki me varujejo, ki bi morali zaradi mene izgubiti življenje.«
Stran 2
PROŠNJA ZA DRUŽINE
To molitev je sestavil papež Janez Pavel II. pred letošnjo škofovsko sinodo in želi, da jo večkrat molimo.
Bog Oče, od tebe prihaja vsako očetovstvo na nebu in na zemlji, ti si Ljubezen in Življenje; daj da bo vsaka človeška družina na zemlji s pomočjo tvojega Sina Jezusa Kristusa, »rojenega iz Žene«, in Svetega Duha, studenca božje milosti, postala pravo svetišče življenja in ljubezni za rodove, ki se vedno obnavljajo.
Tvoja milost naj vodi zakonce, da bodo mislili in delali za blagor svojih družin in vseh družin na svetu.
Daj, da bodo mladi našli v družini trdno oporo za svojo plemenitost in rast v resnici in ljubezni.
Daj, da bo ljubezen, utrjena z zakramentom sv. zakona, premagala slabosti in krize, skozi katere morajo včasih naše družine.
Daj, končno, te prosimo, po posredovanju svete nazareške družine, da bo Cerkev med vsemi narodi sveta uspešno opravljala svoje poslanstvo v družini in po njej.
Vse to prosimo iz srca tebe, ki si Življenje, Resnica in Ljubezen, v edinosti s Sinom in Svetim Duhom. Amen.
Družina - osnovna celica družbe
V	zadnjem času opažamo na vseh področjih težnjo k ponovnemu vrednotenju nekaterih načel, ki jih je oporečništvo pred približno desetimi leti kar v bloku zavrglo. To se dogaja kot posledica krize, ki je zajela marksistično sociologijo in filozofijo in istočasnega preporoda krščanske in liberalne miselnosti.
NOVI POGLEDI Družina, ki je do šestdesetih let veljala za osnovno celico družbe, je postala takrat po mnenju mnogih zastarela in omejujoča ustanova. Mladina in za njo «na-predni» intelektualci so začeli družino tudi v praksi uničevati in so zagovarjali razne alternative proste zveze med moškim in žensko. Novi pogledi so izhajali iz nastajajočega feminizma, iz naukov znanega dr. Spocka in iz načel uživaštva, ki so se začela vedno bolj uveljavljati.
Te novosti pa niso prinesle do popolne osvoboditve človeka; nasprotno, pomagale so, da se je družbena struktura še boij razdrla in pripomogle, da so se tako pomnožili problemi med mladino.
CERKEV JE ZASKRBLJENA Vsi se zavedamo, da je treba družino rehabilitirati, ker se lahko samo v njej izvaja zadovoljiva socializacija otrok. Za našo družbo je to nujna zahteva, ker ji sicer grozijo hudi časi zaradi razširjene neuravnovešenosti otrok. Tudi Cerkev pozna ta problem in vsaka škofija pripravlja v zadnjih mesecih program za pastirske posege v družine. Prihodnja sinoda škofov bo na temo »Družina v svobodnem svetu«.
Družbeni in cerkveni posegi niso potrebni za dobre družine, pač pa za tiste, ki so zašle s poti. Na nekem kongresu italijanske Cerkve je bilo rečeno, da spadajo tudi težki družinski primeri v vsakdanje dušnopastirstvo. Dobre družine ne zahtevajo velike skrbi in dajo veliko zadoščenja duhovniku in vzgojitelju; ko gre za kritične primere, pa je potrebna velika skrb in ogromno razumevanje.
DUŠEVNE BOLEZNI Duševne in mnoge telesne bolezni, ki so tesno povezane z živčevjem, začnejo v prvi mladosti, največkrat prav v družini. Te bolezni se izredno širijo zlasti v obliki nezadovoljstva, obupanosti pred težavami in nerazumevanja med ljudmi; začele so se širiti v zadnjih desetletjih in so kot rak posledica civilizacije.
Kot za rak je edino res učinkovito zdravilo za razrast deževnih bolezni v tem, da se temeljito spremeni smer družbenega razvoja. V nasprotnem primeru bomo prišli do tega, in ne v tako daljni prihodnosti, da bomo vsi bogati in polni prostega časa, toda nezadovoljni, razočarani in torej nezdravi.
Zdravje namreč ne pomeni samo odsotnosti bolezni, ampak tudi blagostanje, zadovoljstvo in razumevanje med ljudmi.
RAZVOJ DRUŽINE Do tega stoletja je bila družina v raznih oblikah nesporna osnovna enota družbe. Marksizem je uvedel prve poskusne kolektivne vzgoje otrok, priznal je splav in razporoko.
Vendar je prava, splošna kriza družine nastopila v zadnjih desetletjih v najbolj razvitih državah. Pojavili so se novi tipi družine: a) Proste zveze, kjer vsak partner ostaja svoboden in ne obstaja ločitev funkcij po spolu, b) Družine z dvojnim poklicem, kjer oba zakonca delata, pa tudi opravljata družinska dela. c) Obče-stvene družine, kjer več parov živi skupaj, v nekaterih primerih brez vsake zasebnosti.
Uvedba razporoke v zahodnem svetu je pomenila nov udarec za celovitost družine. V Severni Ameriki se uveljavlja (In se bo gotovo kmalu uveljavil tudi pri nas)
»a type of trial marriage system«, to je poskusna poroka; ta se konča z razporoko, nakar si vsak partner po pameti in s pridobljeno izkušnjo dobi ženo ali moža, kot si ga želi.
Novi časi so nas sicer navadili, da sprejmemo marsikaj in da skušamo v vsem videti tudi dobro stran; toda, da bi iskali ženo kot da bi šlo za avtomobil ali za par hlač, se zdi vendar pretirano.
Uveljavilo se je končno drastično zmanjšanje števila otrok, kar pomeni po eni strani pozitivno dejstvo, ker nestalni pari vsaj ne prenašajo svojih problemov na otroke; po drugi strani pa je to nov dokaz, da klasična struktura družine ne ugaja več.
Če analiziramo razvoj družine, opažamo, da ga vodi predvsem načelo užitka: odpravljeni so bili tabuji, spolne in poklicne razlike, zakonska zvestoba in končno otroci, ker vse to omejuje svobodo posameznika.
Vendar ta razvoj ni prinesel vsem sreče, zlasti ne v primerih, ko so vmes otroci, pa starši kljub temu silijo za novimi tokovi. Prav otroci najbolj trpijo zaradi nereda v družinah. Zato so oni postali tisti klicaj, ki vabi vse prizadete k razmišljanju in spremembi v ravnanju.
B.Š.
um no mm
■ Varnostni svet Organizacije Združenih narodov je označil sklep izraelske vlade o priključitvi Jeruzalema in njegovi razglasitvi za »večno in nepreklicno glavno mesto izraelske države« za ničen in neveljaven ter pozval vse države, ki imajo svoja zastopstva v Jeruzalemu, naj jih čimpraj umaknejo. Za sklep Varnostnega sveta je glasovalo 14 držav, le ZDA so se vzdržale.
■ Na grškem otoku Krfu so se sestali tajniki socialističnih strank južne Evrope (Grčija, Italija, Francija, Španija in Portugalska). Obsodila so tako desni Ikot levi terorizem, saj prispeva k slabljenju demokracije, izrekli solidarnost s stavkujo-čirni poljskimi delavci ter obsodili poljske oblasti, ker so zaprle nekatere delavske voditelje in razumnike. Ostro so tudi obsodili izraelsko vlado zaradi priključitve arabskega dela Jeruzalema.
H Somalska vlada je podpisala dogovor z ZDA o uporabi letalskega on pomorskega oporišča v Berberi s strani severnoameriških vojnih sil. Pred prelomom med Moskvo in somalsko vlado so oporišče v Berberi uporabljale sovjetske čete. Sovjetska zveza je to oporišče tudi zgradila.
■ Kmalu po vzletu z letališča v Riadu, ki je prestolnica Saudske Arabije, je na letalu izbruhnil požar. Pilotu je sicer u-spelo iznova pristati na letališču, toda vrata letala se niso odprla, tako da je v njem zgorelo vseh 301 potnikov. Od njih je bilo 205 moških, 45 žensk, 35 otrok in 16 članov posadke. Eden izmed potnikov je bil italijanski državljan. Letalo je letelo na progi Karači (Pakistan)-RiadJDžida.
V	Pakistanu se jie vkrcalo veliko število romarjev, ki so bili namenjeni v muslimansko sveto mesto Meko.
■ V japonskih teritorialnih vodah, 140 km vzhodno od otoka Gkinawa, je na sovjetski jedrski podmornici izbruhnil požar, pri čemer je umrlo 9 mornarjev, 50 pa jih je bilo ranjenih. Sedaj skušajo podmornico z vleko pripeljati do sovjetskega vojaškega oporišča v Vladivostoku. Japonsko obrambno ministrstvo postaja vznemirjeno, saj je število sovjetskega b rodov j a že preseglo v zahodnem delu Tihega oceana ameriško 7. floto.
Ni min sv. Mie Deteti Jena
MoStve zi Brihedeie simda škofov
Prihodnji mesec 26. septembra se bo v Rimu začelo zasedanje sinode škofov; u-deležili se je 'bodo zastopniki vseh škofovskih konferenc sveta; med njimi tudi ljubljanski nadškof dr. šuštar.
Predmet sinode bo: Naloga krščanske družine v sedanjem svetu. Gre za izredno važno zadevo, ki se tiče ne samo krščanskega ljudstva, temveč vseh ljudi, saj je družina še vedno »zibelka človeštva«. Da bi sinoda čim bolje uspela, je sv. oče v posebnem pismu pozval škofe, duhovnike in katoliške vernike vsega sveta k molitvi v ta namen. Pismo je izšlo na praznik Marije Vnebovzete.
V	uvodu sv. oče pojasnjuje, o čem bo prihodnja sinoda razpravljala in poudarja važnost družine. Potem pravi, da mora biti ob sinodi združena vsa Cerkev. »Potrebno je, da bo ob sinodi v nekem smislu prisotna cela Cerkev; prisotna predvsem z molitvijo in žrtvijo. Vsi otroci Cerkve naj molijo in naj darujejo duhovne žrtve za razsvetljenje in božjo pomoč sinodalnim očetom, združenim na sinodi.« Na poseben način poziva sv. oče, naj molijo bolniki in naj darujejo v ta namen svoje trpljenje. Potem naj v ta nam?n molijo redovniki in redovnice kontempJn-tivnih redov. Moliti pa morajo seveda tudi krščanske družine, saj bo o tjih razpravljala sinoda.
'Na koncu določa papež, naj bo nedelja 12. oktobra po vsem krščanskem svetu poseben dan za skupno in javno molitev za dober uspeh sinode.
da je Cerkev sprejela sloves o njihovi svetosti med božjim ljudstvom za odločujoč dejavnik. Velik del najbolj slavnih svetnikov imamo izza časa, ko je bil to edini način za priznanje svetnika. Zelo redko pa sedaj Cerkev spregleda postopek, ki je bil uveden pozneje. V primeru razglasitev iz meseca junija se je pa Cerkev po odločitvi sv. očeta vrnila k starodavni praksi.
Ta novica nas mora razveseliti, kajti naši trije slovenski kandidati za blažene in sicer škof Friderik Baraga, A. M. Slomšek an Franc Gnidovec so živeli in umrli v sluhu svetosti; slovensko in glede Barage tudi ameriško ljudstvo je prepričano o njihovi svetosti. Zaradi tega je potrebno, da še naprej častimo te služabnike božje, se jim priporočamo in skušamo slediti njihovemu zgledu. Saj Cerkev razglaša nove svetnike predvsem zato, da bi bili vernikom v zgled pri njih krščanskem živ-njenju in v spodbudo. Če bo Cerkev še nadalje upoštevala zgornji kriterij, bo lažje doseči kanonizacijo omenjenih svetniških kandidatov, če jih bomo vneto častili in posnemali. Na nas vseh je torej zadeva naših svetnikov.
Mala Cvetka — sv. Terezija Deteta Jezusa
V	ponedeljek 28. julija smo goriško-tržaški romarji po kosilu v Amboise začeli svojo pot proti cilju naše romarske poti, proti Lisieuxu. Še nekaj časa smo sledili reki Loire proti njenemu toku. Pri mestu Blois smo jo zapustili in se usmerili proti severozahodu. To mesto, po prebivalstvu malo večje kot Gorica, je bilo v 16. stoletju najbolj priljubljen kraj bivanja za »francoske kralje. Danes je pomembno zlasti kot trgovsko središče in izhodiščna točka za obisk Doline gradov. Med zadnjo vojno je doživelo veliko razdejanje.
Za priti v Lisieux smo imeli dve možnosti: ali mimo mesta Le Mans (slavno po svojih avtomobilskih dirkah) skozi Alengon (rojstni kraj sv. Male Terezije), ali pa mimo kraja Ghartres proti zahodu. Odločili smo se zaradi Ohartresa za drugo različico, da smo lahko obiskali tamkajšnjo katedralo, eno najbolj slovitih in veličastnih v Franciji. Zlasti so znana njena barvna okna, v katerih je podano v slikah skoro celotno sv. pismo. Stolnica v Chartresu hrani v eni stranskih kapel starodaven kip Matere božje, cilj neprestanih romanj. Znano je vsakoletno peš romanje študentov iz Pariza na ta kraj, skoraj 100 km poti.
Iz Chartresa smo potrebovali še dve uri, da smo prišli v večernih urah v Lisieux. Simpatično mestece (25.000 prebivalcev) sredi valovite Normandije je pretrpelo po junijskem izkrcanju zaveznikov leta 1944 na bližnjih plažah težka bombardiranja, toda tako samostan sv. Terezike kot njena bazilika sta ostala nepoškodovana.
Naša želja je bila, da bi mogli sv. mašo opraviti v sami samostanski cerkvi, pa so bile vse ure oddane; dodelili so nam oltar v kripti bazilike, kar se je izkazalo še za bolj prikladno za našo pobožnost, saj smo jo opravili nemoteno, v popolni intimnosti.
Terezija Deteta Jezusa, francoska svetnica, je postala svetnica in zavetnica vsega sveta. Rojena 2. januarja 1873 v Aleneonu je s 15 leti vstopila v karmel v Lisieuxu. Po komaj 9 letih redovnega življenja je že dozorela za nebesa Umrla je 30. septembra 1897 s pogledom na razpelo, ki ga je držala v rokah. Njene zadnje besede so bile: »Moj Bog, ljubim te...«
Za življenja nepoznana, je po smrti nenadoma spregovorila s »Povestjo duše« vsemu svetu. Leta 1925 je že bila razglašena za svetnico in glavno zavetnico misijonov. Iz darov vsega sveta je zrasla nad mestom bazilika, ki jo je leta 1937, dve lati pred začetkom druge svetovne vojne,
Novi vidiki pri razglašanju svetnikov
V	nedeljo 22. junija je sv. oče Janez Pavel II. razglasi! pet novih blaženih: indijansko dekle Katarino (Kateri) Tekakwita, kanadskega škofa Frančiška de Montmo rency-Lavala, prvega škofa v Ouebeou, s. Marijo od Učlovečenja (ustanoviteljico kanadskih uršulink), br. Jožefa de Anchieta, brazilskega jezuita ter Petra de Betancura, laika iz Guatemale.
Ameriški mesečnik Ave Maria, ki o tem poroča, pravi, da novih blaženih niso razglasili na podlagi enega ali dveh izrednih dogodkov (čudežev), marveč samo na utemeljenem prepričanju, da so se čudeži izvršili na njihovo priprošnjo. To pomeni,
Spodaj Karmel v Lisieuxu, kjer je v cerkvi pokopana sv. Terezija Deteta Jezusa, zgoraj na hribu bazilika v čast iste svetnice. V njeni kripti smo imeli goriška-tržaški romarji v torek 29. julija letos svojo občestveno daritev
posvetil kardinal Evgenij Pacelli, kasnejši papež Pij XII.
Ena izmed udeleženk romanja, Zora Piščanc, je svoje občutke, ki pa niso bili le njeni, takole opisala:
Noč je že legla na zemljo. Ulice Lisieiua so pogreznjene v molk. Ni nam do spanja. Hitimo proti samostanu, kjer je mala Cvetka pretrpela mučeništvo ljubezni. Obstanemo ob ograji. Za njo je cerkev, ki ima poleg Jezusa v tabernaklju največjo relikvijo — njen grob. Jutri ga bomo obiskali. Na desni strani cerkve je stari samostan, na levi novi, večnadstropni. Stezica med zelenjem nas pripelje do samostanskih vrat.
Zamislimo se v sončno aprilsko jutro leta 1888. Oče Martin je pripeljal v Karmel svojo »kraljično«, svojo zadnjo hčerko. Pred njo je daroval Bogu že štiri druge. Veličina junaštva, trpljenja in ljubezni, ki ga zmorejo le velike duše. Hodimo dalje ob zidovih Karmela, kjer je sveta Terezija po osmih letih velikih žrtev in odpovedi, ki pa bi se današnjemu svetu morda zdele smešne, dozorela za nebesa.
Zadnji del poslopja je še razsvetljen. Spremenjen je v trgovino. Mala Terezija nas gleda iz velikih posnetkov pristnih fotografij. Njen nežni, vase zaprti obraz priklepa naše nemirne oči. Zakaj se smehlja, ko se mi ne znamo več? Zakaj je v njenih potezah toliko miru, ko smo mi vsi živčni od večnega nemira in napetosti? Smehljaj, ki osrečuje, smehljaj svetih duš. Redkokdaj ga srečaš na poti življenja, a ko ga najdeš, ga ne pozabiš več. To so duše, ki so našle Boga, našle Ljubezen.
Noč je tako kratka. Že nam po telefonu zaželijo dobro jutro, ki je res lepo in sončno. Zberemo se v cerkvi, mogočni baziliki iz belega kamna. Iz velike slike, naslonjene na oltarno mizo, nas gledajo mirne, prodorne oči male Cvetke. Kaj je našla, kaj videla, kaj doumela, da je mirna, ko mi ne moremo biti?
Opravičujemo se, da je lažje enkratno mučeništvo kakor pa sprejemati s smehljajem vsakdanje nevšečnosti. Mala Terezija je to zmogla in postala velika. Vsem, brez izjeme, je izkazovala isto naklonjenost, isto ljubezen. Rodna sestra ji je bila prednica, druge sestre, sedaj le redovne sestre v istem samostanu. Ni jim izkazovala večje ljubezni kot ostalim, namenoma se jih je izogibala. Ni ji bilo lahko, če pomislimo kako prisrčna ljubezen je vladala v družini, očeta Martina in matere Celine, če pomislimo na to malo, silno čutečo dušo, ki je v samostanu doživljala toliko nerazumevanja, krivic in obtožb.
Voditelj romanja nam pretresljivo lepo govori o sveti Tereziji Deteta Jezusa, o njeni mali poti, po kateri vodi duše v nebesa. Pojemo, obljubljamo. Po prejemu sv. obhajila smo močni, srečni. Mala Cvetka nam je sedaj sestra, pomagala nam bo na trdi poti življenja.
Nedaleč stoji karmelski samostan, ki smo ga že sinoči občudovali. Na stranskem oltarju je grob sv. Terezije. Pod oltarjem leži svetnica, upodobljena kot je bila v smrtni uri. Z levico pritiska na prsi križ, med prsti desne roke pa drži vrtnico, pripravljena, da izpolni dano obljubo: »Po smrti bom sipala iz nebes vrtnice na zemljo. Grem v nebesa, da bom mogla na zemljo deliti dobrote. Ne, ne bom se mogla odpočiti do konca sveta...«
Kar ne moremo se ločiti od ljubeznive si etnice, ki razume vsakega izmed nas, zato ji priporočamo vse naše drage, duhovnike še posebno, saj je umrla kot žrtev ljubezni za duhovnike.
Ob cerkvi je dvorana, kjer nam nevidni glas razlaga pomen predmetov v osvetlje-nih oknih. Premikamo se od okna do okna in ganjeni gledamo predmete, ki so v življenju služili sv. Tereziji. Preprosta, zakrpana redovna obleka, okorni leseni coklji, Terezija med novinkami na vrtu, pa spet i» pralnici, kjer ji umazana voda škropi obraz, ona pa se ne premakne. Nova žrtev za Jezusa. Nadalje Terezija za-knstanka, ko pripravlja svete posode za mašno daritev, Terezija umetnica, s paleto, čopiči in že dovršenimi slikami ki bi jih človek ne pripisal začetnici. V zadnjem oknu svež šopek poljskih rož in klasja, ki so ga poleg sveže palme našli, ko so po sedmih letih odprli njen grob.
Poslavljamo se od Lisieuxa. Na poti smo proti Parizu. Zapustili smo kraj miru in Zbranosti, oazo sredi razburkanih valov. Kot bi nam še narava hotela to potrditi,
,e ne bo pred nami prepreimo g
oblaki Sh bomo skozi nevihto. Ne bo prva, a ui zadnja ne v življenju. Sveta Terezi,a Deteta Jezusa naj nam pomaga do zadn,ega pristana v srečni večnosti. Prihodnjič, na Montmartru v Parizu-
Pri Slovencih v Argentini
NASELITEV SLOVENCEV
Ni znano, če so se kateri Slovenci naselili v Argentini pred h 1878. V tem letu pa je prišlo tja okrog 50 slovenskih družin, po večini s Primorskega. Pozneje so tja prihajali posamezniki, ker se jim je
drugje slabo godilo.
Ko so domačini v Mehiki .ubili cesarja Maksimilijana, je prišel v Argentino nje-gov sluga Slovenec Andrej Farčnik 1z o njic, ki se je naselil v Merlu in je 1. 192-umrl kot vpliven sadjar m čebelar. Z gozdarstvom sta se 'bavila v Mendozi Mihelič iz Ljutomera in Sardoč s Primorskega skupaj z nekaterimi drueimi venci. L. 1900 je prišla v Argentmo skupina strokovnjakov papirnice v Podgon, da tam postavi novo papirnico.
Pred prvo svetovno vojno je prise v Argentino slovenski izobraženec mg. van Benigar, ki je študiral v Zagrebu m Pragi. Šel je med Indijance m se poročil z Indijanko iz rodu kasikov (glavarjev). Imel je z njo 11 otrok. Ko mu je ta umrla, se je poročil z drugo in je omel še štiri otroke. Postal je začetnik indijanske tekstilne industrije, inženir za namakalne naprave, jezikoslovec. Napisa je več knjig, v katerih je branil Indijance pred izkoriščanjem. Bil je glavni poznavalec indijanskih jezikov, njihove zgodovine, folklore; bil je član svetovnih znanstvenih akademij. Po prvi svetovni vojni je deloval v Patagoniji, južni Argentini, salezijanec Ludvik Pernišek iz Svibna kot apostol Indijancev. Na njegovem pogrebu
1.	1954 je govoril sin indijanskega 'kasik-a.
Druga vselitev se je izvršila po nastopu fašizma v Italiji od 1. 1926 do 1929. Bdo je okrog 22.000 Primorcev iz Italije, za njimi so prišli iz Jugoslavije nekateri Prekmurci in Belokranjci. Ob nastopu svetovne gospodarske krize okrog 1. 1930 so se mnogi umaknili iz Buenos Airesa v notranjost dežele kot sezonski delavci. Mnogo se jih je porazgubilo, še vedno jih je mogoče najti kje daleč od večjih mestnih središč. Šele pred drugo svetovno vojno se je blaginja vrnila v Argentino Od tedaj so se Slovenci zlasti zbirali na Patemalu in Avallanedi.
PRIHOD SLOVENSKIH DUHOVNIKOV
Prvega slovanskega duhovnika Antona Merkuna je poslal v Argentino leta,1926 škof dr. Jeglič iz Ljubljane z naročilom da se zanima za položaj S oven cev. Kot izseljenski duhovnik pa je šel tja 1 193 Jože Kastelic, ki je takoj ustanovil list »Duhovno življenje«. Tri leta_ pozneje: je šel za njim Janez Hladnik, ki je po 1. 19 prevzel celotno dušno pastirstvo nad S o-venci v Argentini potem ko se JcKastel.c smrtno ponesrečil v argentinski gora
Aconcague 1. 1940.
Vpeljali so nedeljsko maso na Pater-nalu in Avellanedi ter popoldanski kr-ščanski nauk za odrasle in verouk za o-troke v šoli, ki so jo imele slovenske šolske sestre. Vsako leto so organiziral,.romanje v Lujan, argentinski Lurd, San Antonio in Pompeyo v prestolnici.
DEJAVNOST PREDVOJNIH SLOVENCEV
Do druge svetovne vojne so naši izseljenci prišli v Argentino iz ekonomskih razlogov. Po večini so bili delavcim kmetje. Bilo je z njimi tudi nekaj izobražencev. Ti so ustanovili prosvetna društva, si organizirali cerkvene » ^ pevske zbore, igralske druz,ne, izdajah so časopise in zgradili so tri Ravenske domove. Imeli so dva slovenska šolska tečaja na Patemalu m v Vdlla Devoto pri šolskih sestrah. ImeU so tudi svojo tiskamo. Največji slovenski kultumidUa-vec je bil arhitekt Sulčdč, ki je slovel kot eden najboljših arhitektov v Buenos Airesu. Zgradil je med drugim v San Justu župnijsko cerkev, ki sedaj s uzi fijsko cerkev. Bil je tudi slikar, slovens in španski pesnik, organizator it
Večina organiziranih Slovencev se J Povezala v »Slovenski svet«,1 t J® kasneje pod vpliv levičarsk ■	••
je biia ta »Union eslava« oc o ‘	^
njena. Starejši naseljenci, i so
Kardinal v Buenos Airesu Copello je sprejel Janeza Hladnika za pomočnika za dušno pastirstvo med Slovenci in 1. 1948 še Antona Oreharja. Hladnik je prevzel skrb za staronaseljence. Tedaj še ni bilo posebnih predpisov za dušno pastirstvo izseljencev. Maša je bila latinska in zakramente so delili v latinščini.
DUŠNOPASTIRSTVO
MED SLOVENSKIMI IZSELJENCI
Največ je pomagal pri ureditvi dušnega pastirstva kardinal Copello, ki je sprejel Kastelica, Hladnika in Oreharja. Pa tudi drugi škofje so šli na roke slovenskim duhovnikom, škof v La Plata je sprejel največ duhovnikov in tudi semenišče v Adrogue. Kralj evni župniki so šli Slovencem dobrohotno nasproti, posojali so jim župnijske cerkve in druge prostore; prav tako tudi razni moški in ženski redovi.
Nedeljska služba božja se vrši po slovenskih domovih, po krajevnih župnijskih :in redovnih cerkvah. Domov je v velikem Buenos Airesu sedem: v Ramos Mejiji (Slomškov dom), v San Justo (Naš dom), v San Martinu (Slovenski dom), v Slovenski vasi (Hladnikov dom), v Carapachayu, Castelarju-Moronu (Pristava) in Berazate-guiju. Središče pa je v Slovenski hiši v Ramon Falconu 4158, kjer je tudi cerkev Marije Pomagaj. Poleg tega so še slovenski domovi v Mendozi, Bariločah in Mi-ramaru.
Slovenski duhovniki, ki delujejo med slovenskimi verniki (večina jih je po španskih župnijah), samostojno vršijo dušno pastirstvo: imajo nedeljsko službo božjo, krščujejo, poročajo, pokopavajo, zbirajo mladino in odrasle v raznih organizacijah, pripravljajo zanje duhovne obnove, duhovne vaje, študijske tečaje. Sami izdelujejo in izvršujejo dušnopastirske programe.
(dalje)	Jože	Prešeren
Proslava 50-letnice ustrelitve bazoviških junakov
Argentino pred 1. 1947, so
Odbor za proslavo bazoviških junakov je v preteklih dneh razpravljal o poteku priprav za osrednjo spominsko slovesnost ob 50-Ietnici ustrelitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki bo v Bazovici 7. septembra 1980 ob 17. uri.
Odbor z zadovoljstvom ugotavlja enotnost Slovencev in narodnostno mešanih kulturnih in družbeno političnih organizacij v Italiji. Ta velika enotna spominska slovesnost se bo začela v središču Bazovice z zbiranjem udeležencev proslave, ki se bodo v povorki napotili k spomeniku. Tu bo stala velika ploščad, na katero se bodo razmestili naši združeni pevski zbori in igralci. Ob 17. uri se bodo športniki v dresih s trakovi v narodnih barvah spustili v koloni s pobočja bližnjega brda in zasedli določene položaje na ploščadi in ob njej.
Program bo obsegal poklon junakom
z zbranostjo kratke tišine, polaganje vencev, nastop predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Maria Collija, ki bo spregovoril v italijanščini in nastop Dorčeta Sardoča, soborca bazoviških junakov, ki bo v imenu vseh Slovencev podal osrednji spominski govor; združeni pevski zbori in igralci bodo izvajali priložnosten program.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev je tudi razpravljal o natečaju za ureditev spominskega obeležja in z zadovoljstvom ugotovil, da je razpis uspel, tako da bo ob tej priložnosti lahko prišlo do razglasitve zmagovalcev.
6. septembra, na dan ustrelitve, bo Odbor, kot običajno, položil venec na grob bazoviških junakov na tržaškem pokopališču. Istega dne bo delegacija Odbora položila venec tudi na spomenik bazoviških junakov v Kranju.
se povezali z
50 let bazoviških žrtev
V	našem slovanskem prostoru in ne samo tu je vsam znana tragična usoda štirih bazoviških junakov, ko so s svojim junaškim zgledom pokazali vsemu svetu, ki je tedaj dobesedno onemel ob tako hudi krutosti fašističnega zločina, svojo pripadnost malemu slovenskemu narodu.
Njihova žrtev, upamo, ni bila zaman. Petdeset let je od tega, ko so ti mladi fantje dali življenja za boljšo bodočnost našega naroda. Veliko prireditev je bilo
Pomanikliiva verska izobrazba odraslih
novimi samo na verskem področji-'	.
je ostalo do danes. Prihajajo skim mašam, se udeležujejo ro . Lujčn .in naročajo verske hste, “Duhovno življenje«, ki izhaja e
tretji val
Tretja množična vselitev Slovencev Argentino se je izvršila v lotlh	y
1950.	Prišli so iz begunskih tabori. Avstriji in Italiji. Janez Hladnik je tedanjega poglavarja države Perona	^
no dobil dovoljenje za vselitev dese ^ soč Slovencev. Med njimi je °	^
hovnikov, veliko izobražencev ter liciranih tehnikov in umnih knietot
»Kar se Janezek nauči, Janez zna«, so rekli včasih. Danes pa ni dovolj, da se uči samo Janezek, učiti se mora tudi Janez in skrbeti za nenehno izobraževanje, če hoče znati, kar je treba. Kdor ima nekoliko bolj zahteven poklic in komur je do tega, da bi se znašel v našem času in družbi, ne more ostati le pri tem, kar se je naučil v osnovni šoli. Tudi srednja in višja šola ne zadoščata, nenehno mora spopolnjevati svoje znanje in izobrazbo. Zato pa je tudi na voljo toliko strokovnih listov in knjig, predavanj, tečajev, seminarjev, simpozijev, ljudskih univerz ipd.
Verni kristjani pa vendar včasih mislijo, da za njihovo versko izobrazbo zadošča nekdanji verouk v šolskih letih, ki je bil najbrž zelo pomanjkljiv in še od tega so veliko pozabili. Kar ujamejo pri nedeljski pridigi, morda še v kakem verskem listu ali knjigi, je bore malo, da bi mogli imeti pravo sliko o krščanstvu, Bogu, Kristusu, Cerkvi, človeku in smislu življenja. Kaj čuda torej, da tega ali onega zanese in ga tok odnese, ker si ne zna dati pravega odgovora na vse mogoče ugovore in kritike.
Če veren kristjan ne moli in ne hodi k maši, mu vest to očita in ima za greh. Če pa kdo pravi, da je veren, pa popolnoma zanemari versko izobrazbo, mu vest nič ne očita in nobenega greha se ne zaveda. Če je kdo na tehničnem ali kulturnem področju zaostal, ga je sram in rad bi dopolnil, kar mu manjka. Če je kdo na verskem področju zaostal, ga ni nič sram in nobene potrebe ne čuti, da bi to dopolnil. Starši so v zadregi, če otrokom ne znajo odgovoriti na vprašanja, ki jih obravnavajo v šoli. Ali so v zadregi tudi tedaj, če skoraj nič ne vedo povedati o tem, kar pride na vrsto pri verouku?
NALOGA PASTORALNIH SVETOV
Župnijski pastoralni sveti so in morajo biti tisti, ki se prvi najbolj živo zavedo, da tu nekaj ni v redu. Pa ne samo to — prvi in najbolj zavzeti morajo biti tudi za to, da se na področju nenehnega verskega izobraževanja odraslih nekaj spremeni. In to najprej pri njih samih.
Zato ne more biti župnijskega pastoralnega sveta, ki ne bi stalno skrbel za poglobljeno in razširjeno versko izobrazbo svojih članov s knjigami, listi, informacijami, predavanji, pogovori, tečaji, duhovnimi obnovami in osebnimi vzpodbudami.
Še več: župnijski pastoralni sveti so v župniji tudi tisti, ki dajejo pobude za versko izobraževanje odraslih in pripravijo predavanja, tečaje, pogovore in skrbijo za to, da verni dobijo v roke primerne knjige in liste.
In končno so župnijski pastoralni sve-
ti tisti, ki si prizadevajo za javno mnenje o verskem izobraževanju odraslih v župniji. Z vsemi sredstvi, najprej s svojim zgledom, pa tudi s pametno besedo in z dejansko pomočjo skušajo vzbuditi zanimanje za versko izobrazbo odraslih in uveljaviti prepričanje, da brez tega danes ne gre.
Novo čudežno ozdravljenje v Lurdu
Lurški zdravniški urad je objavil obširno poročilo o ozdravljenju Terezije Munne iz Španije. Ta 50-Ietna mati treh otrok je šestnajst let bolehala zaradi hude otekline. Lansko leto pa se je udeležila škofijskega romanja bolnikov v Lurd in se vrnila zdrava domov, v neko vas pri mestu Tarragona.
V	Lurdu so tudi objavili rezultate zdravniških preiskav o nenadnem ozdravljenju šestnajstletne Delizie Ciroll, doma s Sicilije. Zgodilo se je že pred štirimi leti. Mladi Sicilijanki so ugotovli raka na nogi. Zdravniki so predlagali obsevanje n nato amputacijo. Starši so jo peljali v Lurd, a tudi tam ni bilo nič bolje, šele za božič leta 1976, se pravi nekaj mesecev po romanju v Lurd, je doma nenadoma ozdravela. Od takrat je šla vsako leto v Lurd, kjer so jo zdravniki skrbno preiskovali, da bi odkrili še kakšno sled bolezni. Letos so končno izjavili, da si o-zdravitve ne znajo razložiti.
ob skromnem obeležju na bazoviški gmajni, obeležju, ki je bilo pogosto že oskrunjeno po neznanih ljudeh, o katerih pa sumimo, od kod prihajajo.
Tu ne moremo zamolčati doprinosa, ki ga je tem junakom vsako leto darovala bazoviška fara s svetim opravilom v bazoviški cerkvi na večer ustrelitve same v zavesti, da ne moremo ničesar brez Kristusove prošnje. Tu vedno znova prosimo tudi za prerojenje slovenskega naroda.
BAZOVIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi svoje farane in druge k proslavi
50-letnice BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Na dan ustrelitve, v soboto 6. septembra ob 20.30 bo v bazoviški cerkvi sv. maša, pri kateri bo pel svetoivanski cerkveni pevski zbor.
Prepričani smo, da se jih bomo spomnili ne le z lepimi besedami, temveč tudi z molitvijo zanje, ki so žrtvovali življenje za svoj narod, in z odločno voljo, da hočemo vedno ostati zvesti svojemu jeziku, svoji pesmi, svoji kulturi in svoji zemlji. Z lepo udeležbo pokažimo, kako cenimo naše junake in kaj hočemo.
Nemški otok sredi Kamije
Malokdo od naših bralcev ve, da je v osrčju Kami j e blizu kraja Ampezzo in Fomi di Sotto vas in občina, katere prebivalci so nemškega porekla in tudi med seboj v nemškem narečju govorijo. Kraj se nemško imenuje Zahre, furlansko pa Saur.is ter praznuje letos 700-lctnico svojega obstaja.
Zato bo te dni, od petka 29. do nedelje 31. avgusta v Saurisu proslava te 700-let-nioe, ki jo organizira občinska uprava. Na sporedu je več kulturnih srečanj in predavanj, ki bodo v »Kursaal« nadalje nastop pevskih zborov iz Saurisa, Ebenthala in Timaua. Prva dva zbora bosta pela tudi pri nedeljski sv. maši, ki se je bodo udeležili vsi župani iz videmske pokrajine. Zanimivo bo predavanje prof. N. Deni-sona z graške univerze o nemškem dialektu v Saurisu ter predstavitev knjige prof. Bauma »Deutsche Sprachinsaln in Friaul» (Nemški jezikovni otoki v Furlaniji). Nekaj svojskega bo tudi nastop Hermana Uweja, ki bo v gledališču »Bertold Brecht« pel starodavne pesmi »Lands-knechtov« (najetih vojščakov).
Prosek
V sredo 3. septembra bo prva obletnica smrti župnika msgr. Franca Šibenika. Ob 19. uri bo maša zadušnica.
V nedeljo 7. septembra bo na Proseku vsakoletna Marijanska procesija. Ob 16. u-ri bo sv. maša in po maši procesija s kipom Matere božje. Pred praznikom bo v župni cerkvi tridnevnica.
Zlata poroka v Barkovljah
V nedeljo 24. avgusta smo v Barkovljah imeli dvojni praznik: domačega patrona sv. Jerneja ter zlato poroko narodno in krščansko zavednega para. V čudovito o-krašeni cerkvi je g. župnik Lojze Zupančič blagoslovil zlatoporočenca Josipino Pertot roj. Španger ter Milivoja Pertot.
Na njuni zlati poroki se je zbralo vse sorodstvo, s Tržaškega in daljne Amerike. Obred je bil zalo ganljiv, saj je zlata poroka redek dogodek. Zlatoporočenca izhajata iz revnih družin, a sta se z veliko življenjsko silo prebijala skozi tegobe in skrbi predvojnih, medvojnih in povojnih let.
Milivoj Pertot je izurjen obrtnik in znan natančen in vesten delavec ter strokov-njak-mizar. Vseskozi narodno zaveden človek je tako med fašizmom kot v osvobodilni vojni veliko žrtvoval in tvegal za slovenski narod na Primorskem. Po vojni je seveda skupaj z ženo Josipino takoj stopil v vrste slovenske stranke in zanjo mnogo napravil.
Ob tem važnem jubileju se zlatoporo-čencema vsi, ki ju osebno poznamo, zahvaljujemo za vse, kar sta dobrega napravila za sivoj narod tu na Primorskem in jima srčno želimo, da bi še vrsto let uživala v krogu svojih dragih v zavesti, da sta izpolnila v življenju vse, kar je čas od njiju terjal. Na mnoga leta, draga zlatoporočenca!
Zgonik
Svoj čas smo se iz Zgonika često oglašali v našem tedniku. Upajmo, da bomo to tradicijo zopet obnovili. Tokrat imamo več vesti na razpolago.
Najprej želimo poudariti naše zadovoljstvo nad izidom volitev v občinski domači svet in čestitamo tram izvoljenim našim predstavnikom, ki bodo imeli nelahko nalogo kontrolirati in tudi kritizirati delo večinsko social-komunistične občinske liste. Iz vrst Slovenske skupnosti so bili izvoljeni Jožko Gruden, Srečko Štolfa in Josip Milič. Jožko Gruden je na prvi soji občinskega sveta, na kateri je bil za župana ponovno izvoljen Josip Guštin (že v četrto, kar je izraz njegove sposobnosti in vztrajnosti), spregovoril v tehtnih besedah in obrazložil program Slovenske skupnosti, ki jo bodo v imenu manjšine zagovarjali v bodočih petih letih. Grudnov govor je naletel na odobravanje vseh prisotnih, saj je bil odločen, jasen in konstruktiven v vseh ozirih. Predvsem pa je vreden vse pozornosti zaradi velike privrženosti vsemu, kar se pravi slovenstvo, napredek, idealizem.
Drugi velik dogodek v naši občini pa je bil v Koludrovci »Naš praznik«, to je praznik Slovenske skupnosti, ki je trajal tri dni, od 9. do 11. avgusta. Ogromno naših ljudi se je v teh treh dneh udeležilo tega slovenskega praznika, ki je bil posvečen 60-letnici požiga Narodnega doma v Trstu ter 50-letnici junaške smrti bazoviških junakov. Del kulturnega programa je sicer odpadel (avgustovski čas — čas počitnic), in sicer godba na pihala iz Brega ter pevski zbor iz Dornberka, vendar je praznino kril tercet »Mavrica«, ki je ob spremstvu ansambla Galebi dokazal vse svoje sposobnosti.
»Naš piaznik« v Zgoniku je pravzaprav nekje mejnik v našem narodnostnem življenju, kar sta poudarila občinski svetovalec Jožko Gruden, katerega odločne in globoke besede so prisotni prisrčno pozdravili, ter deželni svetovalec Drago Štoka, ki je v daljšem govoru analiziral sedanji narodnostni in politični trenutek v zamejstvu. Tabor sta pozdravila tudi goriški pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin ter tržaški podtajnik Rafko Dolhar. Prisotni so s toplim aplavzom pozdravili tudi prisotnega vladnega komisarja dr. Marrosu-ja ter jugoslovanskega konzula Benoliča, ki sta pozdravila v izbranih besedah udeležence »Našega praznika«. Na prazniku je bil prisoten tudi domači župan Guštin.
Slavje se je nadaljevalo pozno v noč vse tri dni, zaključil pa ga je v ponedeljek ansambel L. Furlana. Bil je to res uspel praznik, ki ga ne bo naše ljudstvo zlahka pozabilo.
Z GORIŠKEGA
Praznik Marije Kraljice v Dolu
V	nedeljo 24. avgusta je bil v Dolu praznik njih cerkve, ki je posvečena Mariji Kraljici. Dol se imenuje skupina vasic in naseljkov ob cesti iz Gorice v Trst; svoje središče imajo na Palkišču. Do razmejitve leta 1947 so vasice spadale pod župnijo Opatje selo. Ker je po razmejitvi središče župnije ostalo v Jugoslaviji, je nadškof Karel Margotti vasi v Dolu združil v samostojen vikarijat, ki ga je upravljal župnik iz Jamalj.
Ker niso imeli nobenega bogoslužnega prostora, so sprva maševali na prostem, potem v nekem skednju, nazadnje je šolska oblast dovolila uporabo ene večje učilnice v šolskem poslopju, ki je bila nezasedena. V tej učilnici se vrši sv. maša še sedaj vsako nedeljo in včasih tudi ob delavnikih. Ker so sedaj Jamlje brez dušnega pastirja, upravlja Dol in tudi Jamlje župnik iz Doberdoba g. Anton Lazar. Njemu pomagata Mirko Mazora, ki mašuje ob nedeljah v J and j Mi in dr. K. Humar, ki isto službo opravlja v Dolu.
Nedeljsko slavje je poteklo v redu. Dopoldne je bila maša predvsem za domačine, zvečer ob 18. uri pa je Ljubo Marc iz Bilj maševal tudi za številne tuje udeležence in jih spodbujal k ljubezni do Marije. Med mašo je pel moški zbor Rupa-Peč. Pevcem in zborovodju se je poznalo, da so se ob počitnicah odpočili, zato je njihova pesem bila še bolj blagoglasna kot sicer. S pesmijo so potem nadaljevali v gostilni Kekec, kjer je 'bila zakuska.
Hvala vsam, ki so pomagali k uspehu doljanskega praznika, posebno hvala Mariji Kraljici, ki naj še naprej varuje Doljane posebno pred nesrečami na cesti.
Papež bo obiskal Zahodno Nemčijo
V	Vatikanu so uradno sporočili, da bo papež od 15. do 19. novembra obiskal vernike po Zahodni Nemčiji. Ustavil se bo v sedmih mestih: Kblnu, Bonnu, O-snabrlicku, Mainzu, Fuldi, božjepotnem krajuAltottingu in Mtinchenu.
Svoj pastoralni obisk bo papež povezal s praznovanjem 700-letoice smrti škofa in cerkvenega učitelja sv. Alberta Velikega, ki je umrl v Kblnu 15. novembra 1230.
Sestavljanje upravnih odborov po Goriškem
Medtem ko so manjše občine že povsod sestavile oibčins/ke upravne odbore, so v goriški in kitminski občini ter na goriški pokrajini še brez rešitve.
Sicer se delegacije strank sestajajo že skoraj dva meseca, vendar niso mogle zaradi notranjih razprtij dobiti Skupnega jezika in skupne osnove za uspešno upravljanje. Veliko časa je preteklo budi zato, ker so delegacije izdelovale program tako za goriško občino kot za pokrajino, ki je ‘bil sprejet s strani vseh sodelujočih strank, to je Slovenske skupnosti, DC, PSI, PRI in PSDI. Zataknilo se je, ko je prišla na dnevni red diskusija o razdelitvi odbomištev. število odbornikov določa zakon in je treba torej, da vsaka stranka nekaj žrtvuje. Ker pa je očitno strank preveč in si želijo nekatere več mest, kakor jim po volilni moči pritiče, je ostalo vse na mrtvi točki. Tu smo bili priča tudi neokusnemu poskusu PSI, da izrine iz odborov Slovensko skupnost. Proti vstopu te slovenske stranke je namreč postavila nekak veto, ki zelo diši po neošovimizmu, čeprav to predstavniki te stranke skušajo na vse načine prikriti. Slovenska skupnost je odločno nastopila proti takemu nerazsodnemu postopanju, ki je možno s strani te stranke le zato, ker so v njej slovenski predstavniki izgubili vsakršen vpliv in so brez besede in moči. Taka je usoda klavrne politike Vključevanja v italijanske stranke.
Slovensko skupnost pa sta podprli tako Krščanska demokracija kakor republikanci, ki vidijo prisotnost SSk kot nujno pri lokalnih problemih, saj je edina, ki v tem trenutku, po izločitvi komunistov, lahko predstavlja interese in poslanstvo slovenske manjšine na 'Goriškem.
Vse rožice rumene daleč so od mene...
Tako se prične preprosta, a lepa koroška pesem, ki je letos bila kot študij na programu II. pevskih počitnic. Že drugič je te pevske počitnice organiziral zbor »L. Bratuž« iz Gorice za svoje člane v koči sv. Jožefa v Žabnicah.
Letos so se vršile od nedelje 10. do nedelje 17. avgusta. Vsako dopoldne so pevke in pevci, zbrani na travniku ob koči, posvetili dve uri študiju teorije, vpevanju in petju.
Poleg tega študija je bilo poskrbljeno tudi za predavanje, ki ga je pripravil prof. Jožko Trošt iz Ljubljane in ki je spregovoril pevcem o glasbeni estetiki. Pevci so predavanju sledili z velikim zanimanjem in se po tem udeležili tudi debate.
Ob skrbi za posredovanje nekaj glasbene vzgoje pevcem si je na teh pevskih počitnicah zbor zastavil tudi skrb za spoznanje in navezovanje prijateljskih vezi med pevci, ki se skozi celo leto srečujejo ob petkih zvečer na pevskih vajah.
V	ta namen so bili popoldnevi prosti, tako da so se lahko udeleženci počitnic odpravili na sprehode po gozdu, na izlet do jezer, na Sv. Višarje ali pa prepevali v gozdu pod senco smrek. Veselja, smeha in dobre volje ni zmanjkalo nikoli, skupna govorica pa je bila vedno pesem in glasba.
Kot pravi pesem »Vse rožice rumeno, daleč so od mene...« tako so tudi II. pevske počitnice že za nami. Za njih uspeh naj gre zahvala vsem udeležencem, ki so letos število kar podvojili, predavatelju prof. Jožku Troštu in vsem ostalim, ki so
na kateri koli način prispevali in sodelovali.
Novi laiki gredo v misijone
Misijonski urad pod vodstvom don Giuseppe Baldasa je zelo aktiven; posebno se čuti njegova akcija med laiki, ki se vedno bolj odzivajo za pomoč v deželah Tretjega sveta. Tako sta se odločila dva mlada zdravstvena delavca Edda Tonti in Bruno Pierasco, da 'bosta odšla v misijone. Njuno mesto bo v Gundi v Gornji Volti, da bosta pomagala br. Silvestru, ki vodi tam center za poliomielitične in sicer skuša pomagati tudi drugim bolnikom.
Ker sta nova misijonska pomočnika iz Rude, bo v ondotni župnijski cerkvi slovo od njiju v nedeljo 7. septembra ob 19. uri. G. nadškof Cocolin jima bo izročil misijonski križ in sv. pismo. Istočasno bo g. nadškof tudi blagoslovil novi križev pot, ki je delo tehnične šole, katero vodi v Kossouu rojak iz Rude Giuseppe Bur-gnich.
V Rudi bo -torej lepa misijonska slovesnost.
X. nastop folklornih skupin v Gorici
V petek 29. avgusta Ob 21.30 se bo pričel v telovadnici na Komu X. nastop folklornih skupin, ki jih bo letos 15. Prijavile so se skupine iz Španije, Francije, Madžarske, Romunije, pa seveda iz Jugoslavije in Italije. 'Nastop se bo pričel s koncertom folklorne godbe »Refolo« iz Trsta, vse goste pa bo pozdravila skupina »Santa Gorizia« s svojim izvajanjem. Tekmovanje se bo istotam nadaljevalo v soboto
30. avgusta ob 21. uri.
Skupine so razdeljene v tri kategorije: sedanja, obnovljena in stilizirana folklora. Zmagovalci vseh treh kategorij bodo nastopili na zaključni prireditvi v nedeljo
31. avgusta ob 21. uri.
V nedeljo 31. avgusta bo izvajala ob
10.30 v mestnem parku svoj koncert občinska godba »G. Rossini« iz Castions di Strada, popoldne pa bo ob 16. uri krenila povorka vseh nastopajočih skupin iz »Parco della Rimembranza« proti telovadnici na Komu, kjer bo ob 18. uri razdeljevanje nagrad. Zaradi povorke bodo od
15.30 do končanja sprevoda zaprte za promet nekatere osrednje goriške ulice kot Corso Italia od ul. Arcadi, Corso Verdi do ul. S. Chiara, ul. Dante in ul. Brass.
Vesela novica
V torek 26. avgusta je starše Verano Koršič in Branka Zorna razveselil prvorojenec, ki se je rodil v Parizu.
S starši se iskreno veselimo vsi prijatelji in jim čestitamo.
Začetek del za cerkev v Novi Gorici
Pretekle dni je gradbeno podjetje »Primorje« začelo z izkopavanjem temeljev za novo župno cerkev v Novi Gorici. Potem ko je gradbeni odbor dobil -vsa potrebna dovoljenja in soglasja, so gradbišče zakoličili in dne 13. avgusta začeli s prvimi deli.
Po predvidevanjih bi morala prva gradbena dela kmalu steči. Mislijo, da bodo do zime 1981 končana zidarska dela; čez zimo 1981-82 bi morali svoje opraviti razni obrtniki, inštalaterji in slični. Za veliko noč 1982 naj bi v novi cerkvi že imeli mašo.
Poleg cerkve so predvideni še prostori za župnika in dva kaplana v prvem nadstropju, v pritličju pa prostori za verouk in za druga srečanja z verniki, ki postajajo vedno bolj potrebna.
Števerjan
Ponovitev nove maše je opravil v nedeljo 10. avgusta v naši župni cerkvi Andrej Sedej, doma iz Cerknega, odkoder sta bila tudi goriški nadškof dr. Frančišek Borgia -Sedaj in njegov nečak, dolgoletni župnik v Števerjanu Ciril Sedej.
G. movomašnik je prišel v Števerjan že v soboto 9. avgusta zvečer, somaševal z domačim župnikom in vsem navzočim podelil svoj blagoslov.'Po maši se je v župnijskem domu srečal s številnimi domačini ter se pomudil z njimi v prijateljskem razgovoru.
Mladi so nato okrasili pročelje cerkve z napisom »Pozdravljen novomašnik!«, slavnostno pritrkavanje pa je vso faro pripravilo na novomašno daritev. G. novo-mašnik je prenočil v Zavodu sv. Družine ter se nato zopet vrnil v Števerjan.
Ob 11. uri dopoldne ga je ob vstopu v cerkev pozdravil domači župan Slavko Klanjšček, ki vodi občino že četrto poslovno dobo, otroci pa so podali deklamacijo in izročili dragemu gostu šopek cvetlic.
Sv. mašo je g. novomašnik opravil v koncelebraciji z domačim župnikom, pred-sednikom-detkanom področja Marjanom Komjancam, cerkljanskim rojakom Ivanom Erženom in kaplanom Marjanom Markežičem. Slednji je tudi -imel govor o duhovnih poklicih. Skupina mladih je izrekla prošnje. Seveda ni manjkalo ofra, pri čemer je imel g. novomašnik priložnost, da je vsakogar prijazno pozdravil.
Po sv. daritvi je bila zakuska v župnijskem domu, h kateri je, prišlo mnogo vernikov, -kosilo pa je ‘bilo pripravljeno v otroškem vrtcu, med katerim ni manjkalo pozdravov in zdravic. G. novomašnik se je vsem priporočil v molitev, da bi bil zvest Gospodov služabnik. Prvo službo bo -nastopil v Komnu na Krasu.
Štirje krsti. Na nedeljo sv. Jerneja 24. avgusta je fara doživela lep občestvehi in družinski praznik. H krstu so prinesli Mitja Miklusa s Ščednega, Martino Hlede z Bukovja, Ireno Bednarik s Klanca in Ivana Komjanc z Jazbin. Letos je bilo do sedaj že 10 krstov, kar priča, da Šte-verjanci cenijo življenje in se zavedajo pomena otrok za versko in narodno rast našega občestva. Družinam novofcrščencev izrekamo vse priznanje, druge pa naj se ob njih vzgledujejo, saj ob ustvarjanju novih življenj sodelujejo s samim Bogom.
DAROVI
Za Aiojzijevišče: v spomin pok. Ivana Prinčiča iz Krmina daruje Marcelina Korošec, Vrh 58 50.000, družina Korošec, Vrh 58 pa 20.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: prof. Boleslav Povšič, ZDA 6.300 lir.
Ob 11. obletnici smrti dekana Alojzija Pavlina daruje sestra Marija za »Katol. glas«, za Zavod sv. Družine in za cerkev sv. Ivana v Gorici po 5.000, skupaj 15.000.
Za pevski zbor »L. Bratuž«: družina Bratuž 50.000; Tatjana Grusovin 20.000; sestri Calligaris 10.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: družina Terčon v spomin Dorčeta Terčon 20.000; Miro in Mery Callierotto v spomin pok. Sergija Radovič 10.000; Adolf in Danila Pertot v isti namen 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Marija Sosič v spomin na mater Terezijo-Lan-ferjevo 5.000; družina Ferluga v spomin na mamo Avrelijo 15.000; Eda Budai v spomin na starše 3.000; Viktor Kalin v spomin na mater Marijo ob 25. obletnici 50.000; N. N. 5.000; družina Partel, Voral-berg 30.000; razni 12.000 lir.
Ob 55. obletnici zakonskega življenja Mariota in Popke Dolenc daruje sorodnica za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja -Opčine in za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu v Trstu po 10.000, skupno 20.000.
Za obnovo orgel v bazovski cerkvi: Dori Križman 15.000; Sonja in Ivica Mahnič 16.000; Ema Lukotova 10.000; Froncovi namesto cvetja Rozi Lebanovi 10.000; Marija Mezgec v spomin moža Franceta 7.000; Marija Vardjanova iz Padrič 10.000; Edi Race ob smrti Stojana Presl 40.000; N. N. iz Trsta 50.000; Pierina Žagar v spomin moža Angela 10.000; Pečar Amalija iz Gro-pade 7.000; Nedi Presl 14.000; Marko Kos v spomin Stojana Presl 30.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
400 let rojstva sv. Petra Klaverja
V	kolumbijskem mestu Cartageni je bila ob 400-Ietnici rojstva sv. Petra Klaverja (rodil se je leta 1580 v severni Špa niji) velika proslava. Peter Klaver je kot iezuit leta 1610 prišel v severno Kolumbijo in se posvetil črnskim sužnjem, med katerimi je žel velike uspehe. Po njem se tudi imenuje Družba sv. Petra Klaverja, misijonska družba za Afriko, ki jo je ustanovila Poljakinja bi. Marija Terezija Le-docho\vska. Proslave v Kolumbiji se je udeležil kot papežev legat kardinal Gantin iz Rima, ki je črnskega porekla.
OBVESTILA
Ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol o-krožij za Gorico-Doberdob sporoča, da se bo pričel pouk na vrtcih v ponedeljek 1. septembra.
Jesenski popravni izpiti se na vseh go-riških šolah začnejo v ponedeljek 1. septembra z nalogo iz italijanščine. Dijaki naj se na svoji šoli pozanimajo, kdaj bodo ostale naloge in ustni izpiti.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v I. razred oddelka za zunanjo trgovino v Gorici na Trgovskem strokovnem zavodu v ul. Vit-torio Veneto 74.
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v ponedeljek 8. septembra ob 20.30 na sedežu v Gorici. Ker bo to prva seja v novi sezoni, se priporoča točnost in obilna udeležba.
Skupno romanje na Barbano bo, kot
smo že obvestili, v ponedeljek 15. septembra. Dopoldne bo sv. maša, popoldne ob 15. uri pa bodo pete litanije Matere božje, sklepni govor in blagoslov. Med nami bo tudi en novomašnik iz Slovenije.
Popravni izpiti na državnem trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois« v Trstu se bodo začeli v ponedeljek 1. septembra ob
8.30	s pismeno nalogo iz slovenščine za
I. c, II. a, II. b in III. b razred; iz italijanščine za I. a, II. a in II. b razred; iz nemščine za I. a, I. b, II. c, III. b, IV. a razred; iz angleščine za II. b, III. b, IV. b razred; iz knjigovodstva za III. a razred.
V torek 2. sept. ob 8.30 bo pismena naloga iz angleščine za I. b in II. a razred; trgovsko računstvo — pismeno za II. a,
II. b in II. c razred; trgovinstvo — pismeno za III. a, III. b, IV. a in IV. b razred; nemščina — pismeno za I. c in II. b razred. V sredo 3. sept. ob 8.30 je na sporedu knjigovodstvo — pismeno za IV. a razred ter matematika — pismeno za razrede I. a,
I.	b, I. c, II. a, II. b, II. c, III. a in III. b.
V četrtek 4. sept. ob 8.30 je stenografija za I. a in I. c razrede. Ustni izpiti se začno v četrtek 4. sept. ob 8. uri po razporedu, ki je na šolski oglasni deski.
V	okviru oddaje »Na počitnicah« na radiu Trst A bo v nedeljo ob 12.30 na sporedu pogovor z goriškimi skavti in skavtinjami, ki je bil posnet konec letošnjega julija na taboru v dolini Lepene. Oddajo je pripravil Igor Tuta.
32.	Marijanski shod na Opčinah pri Trstu bo v nedeljo 14. septembra z začetkom v župnijski cerkvi ob 16. uri. Sledila bo procesija po vasi s kipom Fatimske Marije. Nato bo sv. maša na prostem.
Za lačne po svetu: družina Černič, Vrh 16
50.000	lir.
★
Ljubljanska TV
Spored od 31. avgusta do 6. septembra 1980
Nedelja: 10.50 D. Markovič: Odpisani, TV nadaljevanka. 14.55 400 let kobilarne Lipica. 16.50 Avtomobilske dirke formule 1 za veliko nagrado Nizozemske. 17.55 Moja mala sinička, ameriški film. 20.00 J. Kovačevič: Beograjska razglednica - 1920, TV drama. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.25 Nogomet Vojvodina : Crvena zvezda.
Ponedeljek: 17.25 Greste z nami v živalski vrt. 17.40 Delaj z glavo. 18.05 Znana-neznana Jugoslavija. 18.45 Mladinska oddaja. 20.00 Rudi Šeligo: Lepa vida, predstava SNG Maribor. 22.15 Kulturne diagonale.
Torek: 17.20 Colargol, lutke. 17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Taneč, 3. del. 18.40 Po sledeh napredka. 20.00 Vzponi in zatikanja. 20.55 Bernice se postriže. 21.55 Iz koncertnih dvoran: Haydri, Schumann.
Sreda: 17.35 Neža Mavrer: Kostanjev škratek. 17.45 Velike razstave. 18.10 Naša pesem, 3. del. 20.05 Cobourg: Igre brez meja. 21.50 Roža iz Portoroža, glasbena oddaja.
Četrtek: 17.10 Zgodovina pomorstva. 18.40 Na sedmi stezi. 20.00 Mladi zmrzujejo tudi poleti, švicarski film. 22.00 Zinka Kunc.
Petek: 17.25 Leti, leti pikapolonica, lutke. 17.40 Družina Smola. 18.05 Ansambel Lojzeta Slaka. 18.45 Spoznavajmo naše morje.
20.00	Zabavno glasbena oddaja. 21.00 Bla-kovih sedem, serijski film. 22.05 Minnie in Moskovvitz, ameriški film.
Sobota: 9.55 H. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka. 10.55 Po sledeh napredka. 11.25 Dokumentarna oddaja.
12.10	Ljudje in zemlja, ponovitev. 15.25 Nova Gorica: Atletski troboj Jugoslavija-ČSSR-Svica. 17.50 Naš kraj. 18.05 Dečka in vrabčki, japonski mladinski film. 20.00
C.	Dickens: Nicholas Nickleby, TV. nad. 20.55 Tom Waits, glasbena oddaja. 21.45 Pokliči Nortli Side, celovečerni film.
inadiolrst/l
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 31. avgusta do 6. septembra 1980 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.10 Poslušali boste. 10.30 Jugoslovanska lahka glasba. 11.00 Mladinski oder: »Morski razbojnik«. 11.40 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji.
12.30 Na počitnicah. 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev). 15.00 Kdo je na vrsti? 15.30 Glasbeni popoldan za mladino. 17.00 Rezervirano za... 18.40 Priljubljeni motivi.
Ponedeljek: 8.10 Dober glas gre v deveto vas. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet. 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev.
11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Kulturni obzornik.
12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 Roman v nadaljevanjih - »Angeli noči« - 1. del. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi! (ponovitev). 17.00 Plesi v umetni glasbi. 18.00 Priljubljeni motivi.
Torek: 8.10 Z nami ali proč od nas! 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10 Slovenski klavirski kvartet 30. avgusta lani v baziliki sv. Silvestra v Trstu.
11.10 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Skladišče vsega lepega. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Na produ Glinščice (ponovitev). 17.10 Plesi v umetni glasbi. 17.40 »Obraz pošasti«, radijska drama.
Sreda: 8.10 Čoln - šport in razvedrilo.
9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10 Radijski koncert simfonične glasbe.
11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 »Pod Matajurjan«.
12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 »Angeli noči« - 2. del. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev). 16.30 Orkestri in zbori. 17.10 Plesi v umetni glasbi. 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev).
Četrtek: 8.10 Stoji učilna zidana. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10 Posnetki iz našega studia. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Turistične podobe. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan z mladino. 16.00 Koder teče, ondod moči (ponovitev). 17.10 Plesi v umetni glasbi. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Priljubljeni motivi.
Petek: 8.10 Osebna vozila danes. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10 Operni biseri. 11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 19. mednarodno tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici. 14.10 Radi smo jih poslušali. 14.30 »Angeli noči«, 3. del. 15.00 Glasbeni popoldan za mladino.
16.00 Goriške podobe (ponovitev). 17.10 Plesi v umetni glasbi. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem. 18.35 Priljubljeni motivi.
Sobota: 8.10 Potovanje v Ameriko. 9.00 Otroški kotiček. 9.20 Utrinki iz operet.
10.10 19. mednarodno zborovsko tekmovanje »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici.
11.00 Jugoslovanska lahka glasba. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Glasbeni popoldan za mladino. 16.00 Iz filmskega sveta. 16.30 Poslušali boste. 17.10 Plesi v umetni glasbi. 18.00 »Pozdrav Šerifu«, kriminalka. 18.45 Vera in naš čas.
Udeleženci II. pevskih počitnic zbora »L. Bratuž« so prispevali za nakup zemljišča ob koči sv. Jožefa v Žabnicah 350.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca; trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: tnsgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Pevski zbor »L. Bratuž« na skupnem izletu pri Belopeških jezerih