60100200
8554 AA
PF.
osrednja knjižnica
660o''koper
wASKI DNEVNIK
^Tr^pr”** Cena 400 lir	Leto XXXVII. Št. 222 (11.044)_______TRST, sobota, 19. septembra 1981
ULTIMAT VODITELJEV SZ POLJSKI PARTIJI IN VLADI
Moskva zahteva odločne in radikalne ukrepe za preprečitev protisovjetske propagande
Solidarnost zatrjuje, da ne bo klonila pred pritiski - Dokument ministrskega sveta
VARŠAVA — Vse poljske radijske postaje so včeraj od zgodnjih jutranjih ur z red limi presledki oddajale novo ostro sovjetsko opozorilo vodstvu Poljske združene delavske partije. V zaključkih tega dokumenta, ki ga je glavnemu sekretarju PZDP Stanislavu Kanli in Predsedniku vlade \Vojcielni Jaruzelskemu izročil že 10. septembra sovjetski ambasador Aristov, piše v obliki pravega ultimata, da CK KPSZ in sovjetska vlada «pričakujeta od vodstva PZDP in poljske vlade, da čimprej sprejmeta odloč-
ue in radikalne ukrepe za prekinitev zlobne protisovjetske propagande in neprijateljskih akcij proti Sovjetski zvezi«.
Poljska tiskovna agencija PAP je ' noči med četrtkom in petkom prva objavila izjavo, že včeraj zjutraj pa so jo objavili vsi poljski in sovjetski časopisi. «CK KPSZ in triada SZ so primorani, da opozorijo CK PZDP in poljsko vlado na naraščanje antisovjetizma na Poljskem in na njegovo stalno naraščanje, ki je doseglo že nevarne teeje«, tako se začne izjava - ulti-
kument že od prejšnjega četrtka, potem postaja jasno, zakaj je bilo poročilo politbiroja tako ostro in zakaj so razni tajniki vojvodskih komitejev PZDP ob orisotnosti Ka-nie in drugih voditeljev predlagali proglasitev izjemnega stanja, v o-kviru katerega naj bi izrinili iz pravnomočnosti dejavnost Solidarnosti. Predvčerajšnjim se je sestal v Varšavi tudi ministrski svet, ki je v svojem dokumentu povzel «z drugimi besedami?* sovjetsko analizo dogodkov in napovedal, da je «vlada že predvidela konkretne u-krepe. ki bi bili potrebni za obrambo socializma in njegovih načel ter za zaščito interesov države in vse poljske družbe.«
Kaj pravi na to nudo ofenzivo Solidarnost? Nekateri glasniki vojvodskih KKP so včeraj zelo mirno izjavili, da bi oblasti rade s fizično grožnjo in represijo zaustavile družbeno giban.je, katerega predstavnik je Solidarnost. Vsi pa izjavljajo, da sindikat ne bo podlegel tem pritiskom in da bo kljub vsemu nadaljeval z drugim delom kongresa, ki je napovedan za 26. september.
KLJUB PRIZADEVANJEM MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA SPADOLINIJA
V VLADNI VEČINI ŽE OPAZNI ZNAKI PREDVOLILNE RAČUNICE
Jabolko spora j« predlog ministra Andreatte o krčenju državnega proračuna Socialdemokrati najbolj napadalni - Spori med demokristjani in socialisti
Stanislaw Kania
tnatum, ki je spravila Poljake v te-»nobno pričakovanje najhujšega.
Očitno nezadovoljni z razvojem položaja na Poljskem, a posebno z dejstvom, da vodstvo te države do sedaj ni reagiralo na dejavnost Solidarnosti kot so to pričakovali * v Moskvi, so sovjetski voditelji jasno podčrtali, da «dejstva dokazujejo, kako se na Poljskem javno, široko in nekaznovano vodi ostra, nebrzdana kampanja proti SZ, njeni notranji in zunanji politiki«. V tolmačenju sovjetske komunistične partije in vlade to niso več »posamezni huliganski in neodgovorni nastopi, temveč nekontrolirano delovanje sovražnikov socializma z izrazito o-predeljsnimi političnimi cilji, ki zelo škodujejo sovjetsko - poljskim odnosom«. Izjava nato «nazorno» do kazuje, da «so težnje, ki imajo za cilj odtrgati Poljsko iz socialistične skupnosti ter likvidacijo socializma v sami Poljski«, zelo nevarne.
VARŠAVA — Poljski radio je včeraj brez komentarja najavil, da je voditelj Solidarnosti Lech Walesa kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Vfest naj bi sporočili predvčerajšnjim v Oslu.
Evroizstrclki v ZRN šele spomladi 1984
BRUSELJ — Namestitev novih a-rneriških raket sredniega dometa v Zvezni republiki Nemčiji bodo verjetno odložili za nekaj mesecev, da bodo evroizstrelki- operativni šele v prvi polovici leta 1984 To se je včeraj izvedelo v krogih NATO v Bruslju. Nemci zahtevajo baje. da njihove rakete srednjega dometa namestijo istočasno z manevrirmmi raketami na Siciliji, ki bedo operativne šele spomladi leta 1984.
(Telefoto AP)
RIM — Spadolini demantira, da mu je Berlinguer telefoniral in zagotavlja, da bo njegova vlada spoštovala obveznosti na področju gospodarske politike, graja ministre in noče širiti alarmističnih vesti, se srečuje z glavnimi strankarskimi predstavniki. Vsa ta dejavnost pa ni umirila viharja znotraj pet-strankarske večine. Tako se je včerajšnja vladna seja. ki bi morala biti strogo upravnega značaja, spremenila v ponoven spopad med Andreatto in ministri laičnih strank v zvezi s krčenjem državnih izdatkov, istočasno pa je socialdemokratski tajnik Longo ostro napadel vlado. V tem vzdušju se govorice, da bo vlada zahtevala glasovanje o zaupnici, ko bo predložila finančni zakon, slišijo kot prva potrditev, da težave obstajajo. Šibke vlade, ki sta jim načelovala Cossiga in 'Ferlani, so prav z večkratnim Glasovanjem o zaupnici pokazale
svoje težave.
Kar zadeva krčenje državnih izdatkov je polemična izjava zakladnega ministra Andreatte («ne bom podpisal predvolilnega proračuna«) povzročila veliko razburjenja. Največ hrupa so zagnali socialdemokrati: minister za delo Di Giesi, podtajnik Vizzini in tudi strankin tajnik Pietro Longo so zakričali, da ne bodo sprejeli krčenja proračuna na škodo upokojencev. Di Giesi je dejal, da je treba upokojencem kvečjemu dati več denarja, Longo pa je zatrdil, da «ne razume gospodarske politike vlade«. Sicer pa, kdo se je pripravljen odpovedati šest tisoč milijardam, za kolikor hoče Andreatta skrčiti državni proračun? Gotovo ne minister za zdravstvo Altissimo, ki je umaknil zakonski odlok o «ticketu» na zdravstvene storitve, pa tudi finančni minister Formica ne, ki se zavzema za nov način obdavčenja premožg-
Lech VValesa zapušča prizorišče pogajanj med rudarji iz Katovic in predstavniki vlade
...............................................................................................iiiuMiiiiit*miuliiiioiiiiniiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin»iiiiiiuiiiAuiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiim
KONČALO SE JE NEDOGOVORJENO POLETNO PREMIRJE
Z umorom jetniškega paznika v Milanu začetek jesenske ofenzive teroristov
Žrtev je 25-letni Francesco Rucci - Odgovornost za atentat si lasti samozvana «skupina komunistov» - Bodo kmalu na vrsti tudi rdeče brigade ?
nja. Sicer pa se je Formica tudi tokrat obregnil ob zakladnega ministra od katerega je zahteval podatke, ki bodo veljali «vsaj 24 ur«. Dejstvo je, da čutijo vsi (in ne samo socialdemokrati ter na drugi način demokristjani) predvolilno vzdušje in so razglase o «reševa-nju težkih vprašanj, ki tarejo državo« zamenjali z bolj malenkostnim računom konkretnih interesov svojih volivcev, ki jih je treba pravočasno zaščititi.
Sicer pa se nahaja petstrankar-ska večina v vrtincu številnih, večjih ali manjših sporov in nesporazumov. Eden izmed teh izvira tudi iz izvolitve Petrosellija za rimskega župana: vsi, predvsem demokristjani, si prizadevajo, da bi omejili pojav rimske levičarske u-prave in ga označili kot nekaj začasnega, kar bi se moralo pač predčasno izteči. Do maščevanja je že prišlo v Bariju, kjer so si sicer socialisti zagotovili župana, vendar pa se demokristjani nočejo odpovedati večini odborništev in pogajanja so tako ostala na mrtvi točki. V poslanski zbornici pa je prišlo do incidenta, ker je bil za predsednika komisije za izdajanje mnenj, v bistvu torej na manj pomembno mesto, izvoljen komunist Gambolato namesto socialista Tocca; socialisti so se seveda razburili in do sporov med njimi in demokristjani prihaja čedalje pogosteje, tudi včeraj na v bistvu nepomebmni zadevi, kot je reforma pokojninskega zavoda IN PS. Skratka, vsi v čedalje večji meri občutijo predvolilno vzdušja.
PARIZ giljotino.
— Francija je upokojila S 396 glasovi proti 113 je francoski parlament včeraj odobril prvi člen zakonskega osnutka o odpravi smrtne kazni. Poslanci bodo morali sedaj izglasovati še drugih šest členov in uskladiti francosko zakonodajo z novo stvarnostjo.
MILAN — Začela se je jesenska protiofenziva teroristov. Po nekajmesečnem zatišju je včeraj ,v bližini Milana skupina prevratnikov postavila zasedo in ubila podčastnika jetniških paznikov ter najbrž prekinila nedogovorjeno premirje, ki označuje poletne mesece. Atentat, za katerega si odgovornost lasti samozvana «skupina komunistov«, je — kot menijo agenti Digosa — pripravila tolpa teroristov, ki niso neposredno povezani z rdečimi brigadami. Prav tako atentat ne sodi v vrsto akcij, ki so jih RB napove^ dale za bližnjo jesen v svoji zadnji «strateški resoluciji«, ki so jo objavili ob priliki ostudnega umora Roberta Pecija in v kateri je bil govor o frontalnem napadi* na velike severne tovarne, s Fiatom na čelu. Je pa vseeno, značilen pokazatelj. da se teroristi prebujajo in so znova pripravljeni okrvaviti Italijo.
žrtev včerajšnjega napada je 25-letni Francesco Rucci, ki se je kot vsako jutro odpravil s fiatom 128 proti milanskemu zaporu San Vit-
Če upoštevamo, da so poljski voditelji imeli v rokah ensploziven dota,.................umnim..minil..................................."»li"li.i.l.,,uii"l"ll""l,iu
Iz Poljske v zahodni Berlin
tore. Na nekem križišču mu je pot prestregel avto znamke simca, ob njem pa se je ustavila še alfetta, iz katere.so izstopili trije oboro ženi možje. Rucci je takoj zaznal, za kaj pravzaprav gre, vepdar je bil njegov poskus, da bi zbežal iz avta zaman. Komaj je odprl prednja desna vrata in že so ga zadeli prvi streli. Teroristični komandos je nato z njim dokončno obračunal, ko je že negibno ležal na asfaltu. V pičlih nekaj sekundah so teroristi izstrelili šest do sedem strelov in se nato oddaljili v različnih smereh. Da bi številnim očividca« zameglili pogled so vrgli dimno bombo, ki je povsem uspešno opravila svojo nalogo. V uradih Digosa so namreč dokaj razočarano priznali, da bo praktično nemogoče sestaviti, na podlagi pričevanj, točen identikit morilcev. Povedali so le, da gre za skupino mladih. Tudi anonimni telefonski poziv zasebni radijski postaji «radio popolare« ni v pomoč preiskovalcem. Telefonist teroristov je v lepi italijanščini dejal le, da je »skupina teroristov usmrtila rablja San Vittoreja« in v podkrepitev verodostojnosti poziva — «da so pri tem uporabili pištoli ”38 special" in "parabellum” kalibra devet«. Zadnja podatka bo mogoče potrditi ali demantirati le po obdukciji Ruccije-vega trupla, katero bodo najbrž o-pravili že danes. Preiskovalci se zaenkrat oprijemajo le zelo tanke niti: način, kako so teroristi pri; pravili zasedo, zelo spominja na u-mor namestnika državnega pravdni-ka Emilia Alessandrinija, katerega so ubili člani razpuščene «prime linee«.
Glede vzrokov umora so mnenja dokaj deljena. Dejstvo je, da je Rucci bil dalj časa odgovoren za nadzorstvo nad političnimi jetniki v San Vittoreju in da je bil deležen številnih groženj. Zato so ga za nekaj časa premestili v Bergamo, nato pa spet v Milan, vendar v ženski oddelek zapora. Pripomniti je treba tudi, da je v San Vittoreju pred dnevi, kot znano, izbruhnil upor, ki so ga uprizorili »navadni« jetniki, da bi med drugim protestirali tudi zoper nasilno obnašanje nekaterih jetniških paznikov. Ni izključeno torej, da so si teroristi z Ruccijevim umorom skušali pridobiti naklonjenost naibolj gorečih jetnikov.
Na sliki (telefoto AP): Prizorišče atentata v Milanu s truplom jetniš-keira paznika Francesca Ruccija na tleh.
Osnutek zakona o oprostitvi glob in zapornih kazni
RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji na predlog ministra za pravosodje Clelia Daride sprejela osnutek zakona o oprostitvi kazni za vse obsojence do 2 let zapora oziroma do 2 milijonov lir globe. Na ta način naj bi nekoliko »razredčili« vrste v italijanskih zaporih, ki so prenatrpani. Oprostitev ne velja za tiste, ki so čredni« zločinci, oziroma so bili že večkrat obsojeni, prav tako pa ne velja za tiste, ki so bili obsojeni zaradi sodelovanja z mafijo, zaradi teroristične dejavnosti, zaradi poneverbe javnega denarja ter zaradi kaznivih dejanj ekonomskega oziroma finančnega značaja. Osnutek zakona bodo sedaj predložili v razpravo parlamentu.
Predlog predvideva seveda le o-prostitev kazni, ki je obsojencem tako ne bo treba več presedeti, o-ziroma globe, ki je ne bodo več plačali: kazen pa bo seveda ostala vpisana v kazenskem listu.
l,l,lin**lllllllllll*nilllllllll,,IIIIII,lll,ll,ll|"lllllllllll>lllllll»IIIIIIIIIIIIIH*MIIHIIIIIIIIIIHIIIIII,IIIIMIII„i,IH,|,,,,,ll1|fl,|l,i,HII,|,|,,,|,,,,,MH|,,,,,,l,,,,l,l,,,,,,,l*,,,,,«,l,,,,,ll,l,,,|l*,l,l,,l|,,,l,,*,,l,,|,,*,,,|l||,,|,,,,,,>W,in,,l,B
NOVE ŽRTVE TERORISTIČNEGA NASILJA V BEJRUTU
Bombni atentati v Libanonu poskus zaviranja mirnega reševanja libanonske politične krize
BEJRUT — V siromašni bejrutski četrti Haj el Sulum v jugozahodnem delu libanonskega glavnega mesta sta včeraj dopoldne v bombnem atentatu izgubili življene dve osebi, več mimoidočih pa je bilo ranjenih. Kot v Saidi dan prej je tudi v Bejrutu eksplodiral z razstrelivom natrpan avtomobil, iz česar bi lahko sklepali, da so storilci obeh atentatov isti. Med drugim so si odgovornost za atentat v Bejrutu takoj prilastili pripadniki «fronte za osvoboditev Libanona pred tujci«.
Libanonska policija je včeraj sporočila, da nima še dokazov, da bi bila prav ta teroristična organizacija vpletena v zadnji val atentatov v Libanonu. V bejrutskih političnih krogih nimajo skoraj več
dvomov, da so atentati del dobro i noče Italija vpreči v campdavidski
BERLIN — Deset mladih Poljakov je včeraj preusmerilo letalo Poljske letalske družbe LOT, ki je letelo na krajevni liniji Katoivice -Varšava. Ob 12.30 po italijanskem času je letalo pristalo na ameriš kem vojaškem letališču Tempelhof v zahodnem Berlinu, kjer so se zračni gusarji brez daljših pogajanj z oblastmi takoj predali. Tako kot štirje potniki (dva Poljaka in dva Madžara) so nato prosili zahodne oblasti za politično zatočišče.
Nihče od 49 potnikov in štirih članov posadke ni bil med preusmeritvijo ranjen. Kot je izjavil ameriški vojaški glasnik, so preusmerjevalci grozili posadki z molotovkami.
Na sliki (telofulo AP): Preusmer Jeno poljsko letalo »anionov 24» na ameriškem vojaškem letališču v zahodnem Berlinu.
„„...............................................
IZJAVE PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SAP KOSOVA ALIJA ŠUKRIJE
Osnovne usmeritve angažiranja komunistov na Kosovu
PRIŠTINA — Predsednik predsedstva Kosova Ali Šukrija je v včerajšnjem pogovoru z direktorji in glavnimi ter odgovornimi uredniki in drugimi predstavniki javnih glasil pojasnil osnovne usmeritve angažiranja ZK, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih mehanizmov in državnih organov v pokrajini, da bi onemogočili delovanje albanskih nacionalistov in iredentistov ter drugih sovražnih sil. Podčrtal je, da poglavitni boj poteka na id jno-političnem področju, v širokih množicah pripadnikov vseli narodov in narodnosti za krepitev njihove enotnosti in
mobilnosti v boju proti protirevolucionarnim, protisocialističnim in protisamoupravnim dejavnikom. Seveda pa moramo, je dejal šukrija, v tem boju uresničevati vse tiste ustavne in zakonske ukrepe, s katerimi naša družba ščiti in ohranjuje stabilnost in celovitost države, pridobitve revolucije, bratstva in enotnosti in interesov delavskega razreda.
Glede rezultatov dosedanjih prizadevanj za ureditev razmer v pokrajini je Šukrija poudaril. da je praksa pokazala, da je bilo največ uspeha doseženega prav tam, kjer se je subjektivni dejavnik organiziral skupaj z de-
lovnimi ljudmi, mladino in občani.
Predsednik predsedstva pokrajine Kosovo je govoril tudi o nujnosti boljšega delovanja samoupravnega mehanizma v pokrajini, delegatskih skupščin in izvršnih organov, kot tudi vseh družbenopolitičnih organizacij, posebej pa je govoril o gospodarskem položaju. Dejal je, da tudi Kosovo nosi del bremena v boju vse države za gospodarsko stabilizacijo in da si morajo zato vse subjektivne sile v pokrajini prizadevati za reševanje problemov proizvodnje, produktivnosti in uspešnosti poslovanja.
(dd)
zasnovanega načrta, kako bi z nasiljem preprečili mirno rešitev libanonske krize. Omenjena fronta je namreč včeraj sporočila, da bo nadaljevala z atentati «dokler bodo tujci na ozemlju velikega Libanona«, poudarila je obenem, da ni povezana z nobeno libanonsko politično grupacijo in je odločno zavrnila trditve, da je desničarska in proizraelska. Take trditve pa ne prepričujejo nikogar, saj bi imel e dino korist ob novem izbruhu državljanske vojne le Izrael. Zgovoren dokaz o takih ugotovitvah je dejstvo, da Palestinci in napredne libanonske sile niso odgovorile s povračilnimi ukrepi proti desničarski falangi. Kljub izredno napetemu položaju ni torej še vse izgubljeno.
Bržkone se Dodo provokacije in atentati v prihodnjih dneh nada ljevali. Libanon je bil do nedavnega strelovod, v katerega so se sproščale vse napetosti bližnje-vzhodne krize. Danes postopoma izgublja to vlogo, kar ni pogodu Tel Avivu, ki bi rad z napetostjo v Libanonu odvračal pozornost svetovne javnosti od drugih perečih vprašanj Bližnjega vzhoda.
Nov izbruh državljanske vojne Libanonu bi bržkone zavrl tudi mirovne pobude EGS. Izrael, Egipt in ZDA bi radi dokazali, da je campdavidski sporazum edina izvedljiva pot za mipno rešitev bližnje-vzhodne krize.
Zahodna Evropa pa kot kaže ni pripravljena podpreti take načrte, ki jih zavračajo vse arabske države. Rimski obisk egiptovskega zunanjega ministra Butrosa Galija je namreč zgovorno dokazal, da se
sporazum s svojim sodelovanjem v sklopu multinacionalnih sil na Sinaju. Le dve državi poleg ZDA (Avstralija in Fidži) sta privolili, da pošljeta svoje enote na Sinaj 1» izraelskem umiku, druge se, kot kaže, z najrazličnejšimi izgovori izmikajo.
Piperna izpustili
MONTREAL — Franca Piperna so kanadske oblasti izpustile na prostost. Dokazi, ki jih je italijansko sodstvo zbralo proti bivšemu leaderju «autonomie» so se ameriškim sodnikom zdeli očitno neutemeljeni, poleg tega pa so Piperna oprostili tudi obtožbe nezakonitega
bivanja v Kanadi tako. da se bo lahko nemoteno vrnil v Francijo. V Italiji Pipernovo izpustitev komentirajo kot ponoven dokaz prenagljenosti in nesposobnosti rimskega sodstva,
TREVTSO — V okviru preiskave o petrolejskem škandalu je preiskovalni sodnik Felicp Napolitano podpisal zaporni nalog zoper podpolkovnika finančne straže Pasqualeja Ausiella, katerega obtožujejo združevanja v zločinsko organizacijo, podkupovanja in prekupčevanja. V sodni palači v Trevisu pa so včeraj soočili industrijca Silvia Bfu-nella in Silvana Bonettiia z bivšim polpolkovnikom Gianfrancom Bat-tistello. ki naj bi ju, kot sama trdita, podkupil.
ZUNANJI MINISTER SZ GROMIKO V NEW TORKU
NEW YORK - Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je ob prihodu v New York pozval, naj se podvojijo napori za ohranitev miru. »Prepričani smo, je dejal Gromiko. da bi morala biti glavna skrb velikih in malih držav in skrb vsakega državnika, da poveča napore za ohranitev miru.» šef sovjetske diplomacije je tudi izrazil prepričanje, da bo mogoče kljub sedanji zapletenosti mednarodnega
položaja obvladati napetost in zagotoviti mir.
Andrej Gromiko. ki bo sodeloval v splošni razpravi v generalni skupščini OZN je izjavil, da je pripravljen na dialog in sodelovanje z vsemi odgovornimi političnimi in družbenimi silami, z vsemi, ki delijo zaskrbljenost in iščejo večanje miru in varnosti. V New Yorku ae bo Gromiko vsaj dvakrat sestal z ameriškim državnim tajnikom Haigom.
OSTRO POLEMIČNO STALIŠČE DO LPT
Pokrajinski tajnik KD Coslovich odločno proti sklicanju tržaškega občinskega sveta
V njegovi izjavi je med drugim rečeno, da bo lahko sprejemal odloke le občinski svet, ki bo umeščen po novih in neizbežnih volitvah
Kot smo že včeraj zapisali, na merava tudi tržaški občinski odbor sklicati sejo sveta. Lista za Trst navaja kot pretvezo za sklicanje to, da je potrebno potrditi nekatere važne odloke, ki jih je njen odbor sprejel v času, ko bi po pravilih politične in demokratične korektnosti sploh ne smel zasedati odborni-ških mest. Kot je znano, sta odbora liste na tržaški pokrajini in občini prejela od večine strank nezaupnico, tako da je moral odobriti proračum obeh ustanov komisar, ki ga je imenoval pokrajinski, oziroma deželni nadzorni odbor. V pričakovanju, da bosta z odlokom predsednika republike razpuščena oba sveta, bi morala prevzeti občinsko in pokrajinsko upravo komisarja, ki bi ju imenoval prefekt. Zakon sicer izrecno ne predpisuje odstopa odborov in imenovanja pre-fekturnega komisarja, je pa to normalna praksa, ki jo narekujejo o-snovna pravila demokracije, saj je jasno, da odbor, ki je prejel nezaupnico, bi ne smel več upravljati. Lista za Trst tega ni upoštevala, ostala je na svojih odborniških mestih in tako na tržaški pokrajini, kot tudi na občini, sprejela vrsto važnih sklepov; sedaj pa namerava sklicati sejo obeh svetov. S tem manevrom skuša LpT še bolj skaliti politične vode na Tržaškem in valiti krivde in napake liste na druge stranke (igra je očitno predvolilna gesta, saj je vse delovanje melonov naperjeno k pridobivanju novih privržencev).
V zvezi z namenom LpT, da bi sklicala sejo tržaškega občinskega sveta, je tržaški pokrajinski tajnik KD Coslovich izdal izjavo, v kateri močno napada ravnanje Cecovi nijevega odbora V izjavi je med drugim rečeno, da LpT, «potem ko je odklonila vsakršen predlog, da bi preprečili zavrnitev proračuna in predčasen razpust občinskega sveta, z neverjetno sproščenostjo, in kot da bi bila opolnomočena v o-pravljanju svojih funkcij, najavlja sklicanje občinskega sveta. »Coslovich nadalje napada dejstvo, da je odbor liste ostal na svojem mestu tudi potem ,ko je moral komisar o-dobriti proračun. Po demokratičnih pravilih mesto ne pripada več listi, pravi Coslovich, ki je s svojim za držanjem med drugim odstranila tudi pogoje, ob katerih bi prefekt i-menoval začasnega komisarja. Pokrajinski tajnik KD nadalje ugotavlja, da se je tržaški občinski odbor v svojem zadržanju naslonil na zakon iz leta 1934, namesto da bi upošteval osnovna demokratična in ustavna pravila. »Odbor LpT, nadaljuje Coslovich, »sklicuje svet, od katerega je že prejel nezaupnico, da bi mu predočil vrsto rednih in izrednih ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Če svet ukrepov ne bi sprejel, bi to pomenilo novo pretvezo za vitimizem in nezadovoljstvo do strank, ki bi listi prišla prav pred volitvami.»
Coslovich zaključuje svojo izjavo z ugotovitvijo, da KD odreka občinskemu odboru liste vsakršno pravico za sklicanje sveta, ki je že jasno izrekel nezaupnico. Nesprejemljivo je, da bi občinski svet prikril določeno delo, ki ga bo lahko z vso pravico upošteval in ocenil le svet, ki bo nameščen po novih in neizbežnih volitvah.
Deželni kongres sindikata CISL
Včeraj popoldne se je v vili Manin pri Passarianu začel tretji deželni kongres sindikata CISL. ki se ga udeležuje več kot 200 delegatov. Uvodno poročilo je prebral deželni tajnik CISL Carlo Bravo, ki je precej na široko orisal sedanji gospodarski in politični položaj v državi in še posebej v Furlaniji -Julijski krajini.
Carlo Bravo je zaobjel vsa te meljna vprašanja organiziranja sin-
f Čestitke
Danes praznuje svoj 16. rojstni dan ELENA ALBERTI. Vse najboljše ji želijo starši, sestra Marina, Eabio ter nona Tonea.
Danes praznuje 80. rojstni dan MIHAEL GUŠTIN s Cola. Iskreno mu čestitajo bratje, sestre in vsi sorodniki.
Nona TEREZA in SERGIJ praznu jeta rojstni dan. Mnogo zdravja, veselja in sreče jima želijo vsi domači ter nono Alojz.
Danes praznujeta 8. rojstni dan RAVEL in MITJA GOMBAČ. Mnogo zdravja in uspeha v novem šolskem letu jima želijo nono, nona, strici, tete In bratranci.
Danes praznuje rojstni dan NEVA
Vse najboljše ii želijo
noni Pepka in Ližeta, mama, oče ter brat Edo
Glasbena matica čestita svojim sodelavkam
Vesni Guštin. Milojki Milič in Verenki Terčeli
za uspešne opravljeno diplomo iz klavirja na konservatoriju rTartini» v Trstu.
dikata. še posebej pa se je zaustavil pri težavah nekaterih večjih podjetij v naši deželi, boju proti inflaciji in prizadevanjih za o-hranitev delovnih mest. Deželno vodstvo CISL je v tem primeru o-stro zavrnilo poskus, da bi pred sindikat postavili dilemo blokirati premično lestvico ali pa pogodbe. Obenem pa zahteva, naj se vprašanje cene dela rešuje v okviru brzdanja cen vseh proizvodov široke potrošnje.
Deželni tajnik CISL je nato spregovoril o resnih problemih, ki o-groža.jo svetovni mir in se je zavzel za uravnovešeno razoroževanje velesil.
Kongresa se udeležujejo, poleg delegacij drugih italijanskih sindikatov, še predstavniki sindikatov iz Slovenije in Koroške.
Kongres se bo danes nadaljeval
z delam v štirih komisijah, ki bodo obravnavale ključna vprašanja iz sindikalnega življenja.
Praznik grozdja v Zgoniku
Na prireditvenem prostoru v Zgoniku se bo danes ob 17. uri pričel dvodnevni praznik grozdja, ki ga kot vsako leta prireja zgoniški mladinski krožek. Gostom bodo postregli s pristno domačo hrano, od 19. ure dal.je pa bo prosta zabava z ansamblom Taims. Jutri bo v kulturnem sporedu nastopila na-brežinska godba na pihala in ansambel Mladost iz Repna, zvečer pa bo za ples igral ansambel Lojzeta Furlana.
B. S.
Danes v Senigallii
podelitev nagrade časnikarju V. De Mareu
V navzočnosti predstavnikov osrednje vlade, senata in poslanske zbornice, ustavnega sodišča ter deželnih in krajevnih oblasti bodo danes popoldne v sejni dvorani na županstvu v Senigallii podelili prestižno nagrado »kronistovo življenje*.
Prejel jo bo tržaški časnikar Vla-dimiro De Marco, ki že 48 let nepretrgoma vrši novinarski poklic. Sedai, sodelu.je s tiskovnim uradom dežele Furlanije - Julijske krajine. Nagrada «Vita di cronista* mu bo pomenila čezvse zasluženo priznanje ne le za tako vztrajno dolgo-letnost v časnikarskem poklicu, temveč tudi za njegovo žilavost in vero v ta poklic, ki pomenita pač lahko zgleden primer za vse mlade, ki pristopajo k časnikarstvu.
Sporočilo staršev z Repentabra
Starši otrok II, razreda osnovne šole Alojz Gradnik z Repentabra sporočajo, da bodo v pričakovanju, da pristojne šolske oblasti rešijo vprašanje učiteljice v omenjenem razredu, od ponedeljka dalje zagotovili otrokom privatne lekcije.
VČERAJ GA JE SPREJEL DEŽELNI SVET
Zakon o večletnih načrtih na urbanističnem področju
Prispeval naj bi k izboljšanju načina gradnje novih hiš ob upoštevanju potreb prebivalstva
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je včeraj z večino sprejel zakonski osnutek o izpeljavi večletnih načrtov na urbanističnem področju. Za zakon so glasovali svetovalci KD, PSI, PSDI, PRI, PLI, Slovenske skupnosti, Lpt in MF. komunisti, demoproletarec, pdupovec in misovca pa so se vzdržali.
Po besedah poročevalca Čarpene-da (KD) bo novi zakon prispeval k izboljšanju načina gradnje novih hiš s tem da bo izrecno upošteval ekološke in aspekte okolja ter realne potrebe prebivalstva. Nekateri svetovalci, ki so sodelovali v razpravi, so imeli ob tem dvome v resnično učinkovitost zakona (npr. demoproletarec Cavallo). Komunistični predstavnik Lanzerotti je tako sicer poudaril, da predstavlja zakon priložnost za resno načrtovanje v urbanističnem sektorju, izrazil pa .je tudi svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da bi lahko prišlo na tem področju do
grobih špekulacij s strani velikih finančnih družb. Le te bi znale po svoje izkoristiti možnost razlaščanja. ki jo predvideva zakon. Zato je predlagal naj bi razlaščene površine uporabili samo za splošne družbene storitve.
Pred glasovanjem je odbornik za javna dela Biasutti podčrtal, da služi zakon predvsem za boljše urbanistično urejevanje občin ter zaželel večje sodelovanje med občinami in deželo na tem delikatnem področju.
Glasbena vzgoja za najmlajše
Deželni pedagoški center bo priredil tečaje glasbene vzgoje za o-troke od 4. do 13. leta starosti. Obenem bo priredil glasbene tečaje za docente in starše. Vse informacije posreduje tajništvo centra v Ul. Mazzini 25 (tel. 65586) od 16. do 19. ure.
ROK ZA PREDLOŽITEV IZDELKOV BO ZAPADEL 10. OKTOBRA
Dvajseta nagrada mesta Trst za izvirne simfonične skladbe
Podelili bodo tri denarne nagrade, skladbo prvouvrščenega pa bodo izvajali med pomladno simfonično sezono Verdija
Dne 10. oktobra zapade rok za predložitev izvirnih simfoničnih skladb, katerih avtorji se nameravajo udeležiti mednarodnega natečaja za nagrado mesta Trst. ki se bo letos odvijal že dvajsetič. Nagrado predeljuje tržaška občina v sodelovanju s konservatorijem Tartini in opernim gledališčem Verdi. V razsodišču bodo tudi tokrat priznani glasbeniki, sicre pretežno — kot običajno — iz tujine.
K natečaju je mogoče prijaviti, kot rečeno, izvirno simfonično skladbo, ki pa ni bila še nikdar predstavljena javnosti; skladba lahko zajema soliste in zbor, lahko pa tudi ne, vsekakor ne sme število zborovskih članov preseči 70. Natečaj ima med drugim namen spodbujati mlade glasbenike. Predvidene so tri nagrade- 1. v znesku 3 milijonov lir (pa še izvajanje nagrajene skladbe med prihodnjo spomladansko simfonično sezono Verdijevega gledališča), 2. za milijon lir in 3. v višini 500.000 lir.
Lansko leto prva nagrada na tem

PRED PONEDEUKOVIMI VOLITVAMI V UPRAVNE SVETE
Konservativne sile ostro napadajo dejavnost družinskih posvetovalnic
ZŽI-UDI predstavila svoje kandidatne liste - Nevarna ofenziva Gibanja za življenje in ostalih nazadnjaških organizacij
V ponedeljek bo več kot 3500 volilnih upravičencev izvolilo nove člane upravnih svetov treh družin skih posvetovalnic v našem mestu. Volilna propaganda je žal presegla mejo demokratične izmenjave mnenj in stvarnih interesov žensk, ki so v prvi vrsti soudeležene pri delovanju posvetovalnic, saj so se v njo vključile sile, ki hočejo na vse načine preprečiti učinkovito poslovanje teh organov, sad dolgoletnega boja ženskih gibanj in napred nejših družbenih komponent. V mi slih imamo dobro znano organizacijo Gibanje za življenje, ki se je že proslavila z neuspelo «križarsko vojno* proti zakonu o prekinitvi nosečnosti in nekatere skupine v krogu Liste za Trst, ki so se naenkrat zavedale obstoja družinskih posvetovalnic. Te sile so v bistvu dosegle, da sg je v volilne seznarfie vpisalo nad tri tisoč volilnih upravičencev, medtem ko je bilo dejanskih uporabnikov treh družinskih posvetovalnic, v katerih se bodo od vijale volitve, manj kot dva tisoč. Lista za Trst pa je ob volitvah za upravne svete posvetovalnic sprožila pravo politično kampanjo, ki posredno otvarja skorajšnje volitve za pokrajino in tržaški občinski svet. Gibanje za življenje pa je v Trstu zbralo okoli sebe dobršen del konservativnih katoliških organizacij, ki po kočljivem porazu na referendumu o splavu, igrajo sedaj karte volitev v družinske posvetovalnice.
Zveza žensk Italije - UDI in napredno gibanje žensk sta na podobno propagando odgovorili s stvarni mi predlogi in z jasnim programom. V prvi vrsti morajo družinske posvetovalnice odgovarjati realnim potrebam žensk in vse skupnosti v skladu z obstoječimi zakoni. Tu je mišljen zlasti zakon št. 194 o prekinitvi nosečnosti, ki je uspešno premagal preizkušnjo referenduma in ki ga hočejo sedaj konservativne in reakcionarne sile izničiti. Mišljena so vsa vprašanja, ki od blizu zadevajo skupno življenje moškega in ženske, pravilno spolno vzgojo in odnosa do ženske in njenih vprašanj. Konec koncev pa je na teh volitvah v igri splošna vloga družinskih posvetovalnic v sedanji družbi. Ti organi nočejo biti ali
pa postati javne ustanove, ki delujejo daleč od ljudi, ampak se hočejo v resnici uveljaviti kot posvetovalnice, ki so na razpolago skupnosti za rešitev določenih vprašanj.
V ponedeljek se bodo odvijale volitve v treh posvetovalnicah, v Rojanu (Ul. Giusti 2), pri Sv. Soboti (Trg Valmaura 7) in v Rocolu (Ul. Mauroner 2). Kot smo že uvodoma omenili imajo pravico do glasovanja vsi, ki so vpisani v volilne sezname in vsak upravičenec lahko odda dva preferenčna glasova. U-pravnj odbor posvetovalnice bo štel toliko članov, kolikor je operaterjev, ki so zaposleni v posvetovalnici Volitve se bodo začele ob 12. uri in se bodo odvijale vse do 21. ure. ZŽI - UDI je za ponedeljkove volitve,,predstavila nasledn:o kandidatno listo: posvetovalnica pri Sv. Soboti Ester Pacor (deželna tajnica
ZŽI - UDI), Loredana Scrigni (F LM), Laura Faiman, Ondina Pete-ani (CGIL), Maria Candido (krajevni odbor sv. Sobota) in Emilia Zaccai, posvetovalnica v Rojanu Marita Lauri in Liliana Caltana ter v Rocolu Silva Sandrin in Gabriel la Vaglieri.
Sinoči pa je Zdravstveni konzorcij. ki skrbi za dejavnost posvetovalnic, sklical zborovanja, na katerih so posamezniki ali pa skupine predstavile svoje kandidate in orisale volilne programe. Najbolj živahno je bilo gotovo v prostorih liceja Dante (rojanska posvetovalnica), kjer so zastopnice Gibanja za življenje predstavile svoj volilni program, ki ga je podpisalo kar 13 sorodnih katoliških organizacij. Svoj volilni 'načrt so' predstavile tudi zastopnice UDI - ZŽI in ženske, ki se zbirajo okrog LpT,
DESET LET PO USTANOVITVI ŠOLE
Na strokovnem zavodu bodo prvič polagali zrelostne izpite
Pogovor z ravnateljem inž. Pinom Rudežem o delovanju našega poklicnega zavoda
Oktobra 1971 je bila v okviru italijanskega zavoda IPSIA Galvani ustanovljena sekcija strokovne šole za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom. Šola je bila upravno odvisna od italijanskega zavoda, imela pa je le dva oddelka, za orodne mehanike in za šivilje, s skupno 15 dijaki.
V desetih letih je šola postala samostojna, dobila je svoje prosto re v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice, razširila je oddelke (izgubo oddelka za šivilje sta nadoknadila novonastala, oddelka za kemijske operaterje in RTV mon terje), tako da šteje letos kar 165 dijakov. V prvih razredih sedi še enkrat več dijakov kot v tistem začetnem šolskem letu 1971/72.
O problemih, s katerimi se se daj srečuje strokovni zavod za industrijo in obrt, smo Šč' pogovorili z njenim ravnateljem inž. Pinom Rudežem.
j ■ 11111111111111 ■■ t ■ 11 ■ i f’i t II f • j 11 T;|i liVJ M i 11 > i   .ti III imiimmiti (litin..............•iaaiiiifl««i*«ii*aiiiiiiiiai«iiii*«iiiitii>««i*ii«ililiiMiiaifiiii'»iiiiiiifiiiiai>«fianiH
V ORGANIZACIJI OBČINSKE UPRAVE
V Bol juncu od danes do ponedeljka «Dan kmetijstva dolinske občine
Prireditev želi ovrednotiti kmetijske dejavnosti v Bregu Bogat program z razstavami in predavanjem o vinarstvu
Danes se bo v kulturnem centru pri gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu začel praznik, ki ga prireja dolinska občinska uprava, «Dan kmetijstva*. Omeniti je treba, da nadomešča ta prireditev tradicionalni «Praznik grozdja*, ki ga je dolinska občina stalno prirejala ob trgatvi že od leta 1952.
«Dan kmetijstva* pa naj bi imel z letošnjo prvo priredbo globlji smiselni pomen, kot ga je imela doslej le navadna šagra oziroma «Praznik grozdja*. Predvsem gre za ovrednotenje vseh kmetijskih dejavnosti v dolinski občini in drugod v naši pokrajini. Spodbuditi velja poleg vinogradništva, ki je v Bregu še najbolj razširjeno in ra-
iiiiiiiJiiiiHiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiimMiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiimiiimiiiiimitiHiinimMiiiMiiMiiMii
ZANIMIVA POBUDA SKD TABOR Z OPČIN
SLOVENSKE NALEPKE ZA UČENCE IN DIJAKE
Na dveh openskih slovenskih šolah, to je na osnovni šoli «France Bevk* in nižji srednji šoli »Srečko Kosovel*, sta bili včeraj dopoldne kratki in na prvi pogled skoraj neznatni in nepomembni slovesnosti, v resnici pa tako pomenljivi in prisrčni, da ju velja posebej zabeležiti. Šoli je namreč obiskala delegacija openskega kulturnega dru štva Tabor, da bi izrazila najboljša voščila učencem in učiteljem ter dijakom in profesorjem ob začetku novega šolskega leta. Predsednica društva «Tabor» Stanka Hrovatinova pa je ob tej priložnosti izročila ravnateljici osnovne šole, oziroma ravnatelju nižje srednje šole posebne slovenske nalepke z društvenim grbom, ki jih bodo učenci in dijaki lahko nalepili na zvezke in knjige, da bi nanje napisali svoje ime, priimek, razred in šolo. Ob robu nalepke pa je pomenljiv pripis »Hočem rasti v mini*. Vsak učenec in dijak bo prejel po tri nalepke.
Opensko društvo je s to pobudo še enkrat pokazalo, s kakšnim zanima njem spremlja šolsko življenje v svojem kra.iu. Openski prosvetni delavci že od nekdaj kažejo velik posluh za šolske probleme. Vsem je znano, koliko je bilo že skupnih prireditev. To plodno sodelovanje med kulturnim društvom in šolo pa
se še naprej razvija. Tudi skromen poklon slovenskih nalepk učencem in dijakom, ki imajo običajno vse zvezke z italijanskimi napisi, je temu zgovoren dokaz, istočasno pa dober zgled za vsa druga društva. Pobudi gre vsekakor izreči priznanje.
KD Kraški dom v Toskani
Večja skupina kulturnih delavcev repentabrskega Kraškega doma je danes odpotovala na dvodnevno gostovanje v Toskano, v kraj Lucco di Mugliello, kjer bo nastopil moški pevski zbor Srečko Kumar, recitatorji mladinskega krožka in gojenci Glasbene matice, obenem pa bodo predva;ali diapozitive o naših zamejskih navadah in kulturi. Prisotna je tudi delegacija repentabr-ske občinske uprave z županom Coljo na čelu, ki bo vzpostavila stike s tamkajšnjimi upravitelji. Smisel tega gostovanja .je vzpostavitev političnih in kulturnih stikov z omenjeno toskansko občino z namenom, da bi jim posredovali delček kulturnega bogastva slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
B. S.
zvito, tudi čebelarstvo in živinorejo.
V sklopu praznika so organizatorji pripravili pester program, ki bo gotovo ovrednotil in obogatil prvi poskus takovrstne prireditve. Danes bo na sporedu, poleg razstave kmetijske opreme, to je razstave strojev, kletarske opreme in preparatov v enologiji, fitofarmacevtskih preparatov in gnojil, tudi razstava štirih sort grozdja (malvazije in sauvignona za belo ter refoška in merlota za črno gro-
MLADINSKI KROŽEK ZGONIK
prireja danes in jutri v Zgoniku
TRADICIONALNI PRAZNIK GROZDJA
Danes ob 17. uri odprtje praznika; od 19. do 24. ure ples z ansamblom TAIMS Jutri ob 15. uri odprtje kioskov; ob 16. uri kulturni program z nastopom nabrežin-ske godbe in ansamblom Mladost z Repna; od 19. do 24. ure ples z ansamblom L. FURLANA.
Postregli vas bomo z domačimi klobasami, piščanci na žaru in domačim vinom. Vabljeni!
zdje). Organizatorji so se omejili na razstavo le štirih sort grozdja, ker so pač te najbolj pomembne in razširjenje v Bregu. Ocenjevalna komisija, ki jo bodo sestavljali izkušeni vinogradniki iz dolinske občine, bo nato izbrala najlepši »špa-ron* iz vsake sorte grozdja, ki bo jutri dobil nagrado. Ob 20. uri bo še predavanje o vinarstvu in predvajanje filma o vzgajanju sadik in nadaljnjem gojenju vinske trte. Predaval bo vinogradniški izvedenec iz Rausceda v Furlaniji, kjer se nahaja največja trtna drevesnica na svetu.
Med potekom praznika bodo delovali tudi bogato založeni kioski, kjer bodo poleg pristnih domačih jedi na prodaj tudi mošt, domače grozdje, med iz Boljunca ter kokošja jajca iz Prebenega. Za pokušnjo pa bo na razpolago tudi mleko iz Gročane.
Danes in jutri bo na prazniku še
izredno privlačna točka za obiskovalce: popoldne (od 14. do 16. ure) bo prvič v naši pokrajini predstavitev tržaške skupine «zmajev».
Jutri pa bo na programu razstava živine, oziroma krav in telic, ki jih bo domača ocenjevalna komisija nagradila v opoldanskih urah. Kot zanimivost pa bo na ogled tudi domači bik, ki ga v današnjih časih že prav redkokdaj zasledimo. Med drugim bodo jutri na prodaj tudi mladi prašiči.
Končno je treba povedati, da bo danes na sporedu še nastop godbe na pihala Breg, jutri pa godbe iz Ricmanj. Vsak večer bodo poskrbeli za zabavo in ples ansambli A-ries, Pomlad in Veseli godci.
»Šola je letos končno popolna: to je velika novost. Letos imamo na šoli prvič tudi peti razred, tako da bomo imeli julija prihodnjega leta na našem zavodu prvič tudi zrelo sine izpite.*
Kaj pomeni za šolo pridobitev pe tega razreda?
«Peti razred daje šoli veliko prednost. Še do pred dvema letoma so bili naši dijaki prisiljeni končati šolo s kvalifikacijskimi izpiti ob koncu tretjega letnika. Dijaki, ki so želeli nato dokončati študij, so bili zato prepuščeni sami sebi; nekateri so se morali vpisati na italijansko šolo, da so prišli do mature. Sedaj imajo naši dijaki dve možnosti: ali prekinejo študij po kvalifikacijskih izpitih in se skušajo takoj zaposliti, ali pa nadaljujejo študij v zaključnem bieniju in opravijo zrelostne izpite na naši šoli. Prav zaradi teh možnosti je bilo verjptno letos opaziti tolikšen vpis na šolo*
»Za vaš tip šole je značilno, da posreduje, poleg splošne kulture, tudi povsem praktično izobrazbo z delom in vaiami v laboratorijih in delavnicah. Kako bo potekalo ito delo letos?
«Letos razpolagamo na Soli prvič z dvema laboratorijema. Laboratorij za elektroniko smo začeli urejevati pred tremi leti in smo ga nato, leto za letom izpopolnjevali z državnimi prispevki, tako da razpolagamo sedaj že z moderno o-premljenim laboratorijem. Tokrat
Danes se poročita MAJDA GOJČA in
LADI MILKOVIČ Svoji tajnici in nogometašu iskreno čestita
ŠZ Gaja
Danes se v Gropadi poročita
MAGDA GOJČA in
VLADIMIR MILKOVIČ
Mnogo sreče v skupnem življenju jima želi
kolektiv
Slovenskega
raziskovalnega inštituta
IIIIIIIMIIIlUlllllMIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIMIIMIIMimillMIItllMIIIIIIIflllimilllMIIIIIIIIMIIIIIIItnlll
VČERAJ OPOLDNE PRI D0MJU
Priletna ženska padla pod kolesa tovornjaka
7Metna upokojenka Lucia Zamar vd. Sossi je bila na mestu mrtva - Kljub naglemu ukrepanju, šofer ni mogel preprečiti nesreče
r
Lucia Zamar vd. Sossi
Naključje in nepazljivost voznikov oziroma pešcev botrujejo velikemu številu hudih prometnih ne-srpč, ki so zlasti v zadnjih dneh okrvavile ceste naše pokrajine. Vsak dan moramo žal zabeležiti
take primere, ki nas stalno opozarjajo, da nas premajhna budnost na cesti lahko privede do nesreče in v skrajnih, a žal neredkih primerih tudi do smrti. Tako se je tudi včeraj opoldne pri Domju pripetila prometna nesreča, ki je terjala življenje 71-letne upokojenke Lucie Zamar vd. Sossi. Pokojnica je stala ob robu pločnika, kjer je bil parkiran tovornjak s prikolico. Okoliščine nesreče bodo po vsej verjetnosti ostale nekoliko nejasne, saj orožnikom iz Milj ni uspelo dobiti nobene priče, ki bi lahko o nesreči natančno poročala. Zdi se, da je nekdo poklical gospo, ki se je ozrla, pri tem pa izgubila ravnotežje in padla vznak med tovornjakom in prikolico. Nesrečno naključje je hotelo, da je ravno v tistem trenutku šofer tovornjaka, 58-letni Ezio Plinassi pognal motor. V vzvratnem ogledalcu je šofer opazil padec gospe in nemudoma pritisnil na zavore, a je bilo vse zaman, ker je desno prednje kolo prikolice zmečkalo nesrečnico, ki je pri priči izdihnila.
pa bomo imeli prvič v naših šolskih prostorih tudi kemijski laboratorij. Doslej smo se morali namreč nekajkrat tedensko posluževati laboratorija italijanskega zavoda Galvani v Ul. Besenghi, kar je povzročilo velike preglavice zaradi urnika in .premeščanja dijakov. Ta laboratorij pa je bil tudi mnogo zaseden, tako da so opravili naši dijaki manj ur praktičnega pouka. Kemijski laboratorij v naših prostorih je zato res velika pridobitev.* «Kaj pa mehanična delavnica?*
«Orodni mehaniki se bodo morali tudi letos posluževati mehanične delavnice italijanskega zavoda v Ulici Androna Economo. Toda za sedaj nam to ne povzroča večjih preglavic: na italijanski šoli je sorazmerno malo orodnih mehanikov, tako da se ni bati za skrčenje ur praktičnega pouka. Naši dijaki bodo (ob tem pouku) prebili na šoli cel šolski dan, ali dopoldne ali pa popoldne.»-“	...........
»Kateri od treh oddelkov je za današnjo mladino sedaj najbolj zanimiv?*
»Doslej je bilo največ zanimanja za oddelek monterjev. Rekel bi skoraj, da je postalo to že nekakšna današnja manija. Verjetno zaradi mode ali pa zaradi aktualnosti se sedaj mladina rada zanima za e-lektroniko. Fantje bi hoteli kar popravljati radije, televizije, gramofone in podobno. Ne vem pa, če bo nato na delovnem tržišču dovolj mest za vso to množico. Orodnih mehanikov je tudi še precej, toda manj kot monterjev, relativno malo pa se jih odloča za kemijski oddelek. Verjetno so tudi te izbire pokazatelj želja lepega dela današnje mladine.*
Gospodarstveniki iz F-JK na dunajskem velesejmu
Gospodarstveniki iz Furlanije -Julijske krajine so pozitivno ocenili prisotnost naše dežele na dunajskem velesejmu. «Dan Furlanije -Julijske krajine* je privabil v razstavne prostore veliko ljudi, uspešna so bila tudi števila srečanja, ki so jih ob tem priredili. Med drugim si .je izdelke naše dežele ogledal tudi avstrijski predsednik Kirchschlager.
natečaju ni bila podeljena, žirija pa je morala izbirati med izdatnimi 100 skladbami. Drugo nagrado je pre.jel Japonec Hideki Chihara, tretja pa je šla ex aequo Ameri-kancu Brianu Fennellyju in mlademu tržaškemu skladatelju Marcu Sofianopulu. Posebne omembe je bila vredna skladba Poljaka Stam-slawa Czarneckega.
Pismo uredništvu
V odgovor
repentabrskim staršem
Spoštovano uredništvo, na pismo, ki so vam ga poslali matere z Repentabra. bi rada odgovorila naslednje: po osemnajst-letnem poučevanju sem orosila šolsko skrbništvo, da bi mi podelilo učno mesto na Repentabru, kjer sem sicer doma. Že pred premestitvijo pa so se v vasi začele porajati razne spletke na moj račun. Premestitev sem dosegla i« mirno poučevala na repentabrski šoli dve leti. Proti koncu drugega šolskega leta je neka mati začela pisati pisma na ravnateljstvo šole. Kakor je že znano, se je zadeva pozneje zapletla. Sledil je rekurz, ki je bil zame delno pozitiven> medtem ko je njegov drugi del še v teku. Razreda pa seveda ne morem zapustiti, dokler ne bo drugi del ustrezne inšpekcije mimo in dokler ne bosta šolski nadzornik in šolski skrbnik izdala zaključne izjave.	.
Glede mojih učnih in vzgojnm sposobnosti naj na koncu zabeležim. da njihova presoja ne spada v kompentenco staršev, pač va v pristojnost šolskih orqanov Vsekakor pa želim poudariti, da sem bila v odličnih odnosih z učenci in upam, da bom še naprej. Pripominjam. da v vsem svojem dolgoletnem dosedanjem učiteljevanju nisem bila deležna nobenih pritožb.
Zora Škabar Col 39
Zahvala krožka KASTA
Krožek absolventov slovenske trgovske akademije KASTA se zahvaljuje ustanovam in podjetjem, ki so prispevali odkupne nagrade, pokale, plakete in praktična darila z« 8. ex tempore v Starih Miljah. Posebna zahvala Danici in Vojku Medveščku, ki sta dala na razpolago svojo domačijo ter se pošteno ps>" trudila za dobro počutje organizatorjev in tekmovalcev.	■,>
Nagrade so. prispevali:
Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova - Trst, Autosalone Central - Trst, Deželno odbornlš-tvo za izobrazbo in kulturo, Društvo Slovencev miljske občine, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Jazbar d. z o. z. - Trst, Kmečka banka - Gorica, Mediterranea - Trst, Miljska občina, Primorski dnevnik. Tržaška hranilnica, Tržaška knjigarna, Tržaška kreditna banka, Tržaška občina, Tržaška pokrajina i* Založništvo tržaškega tiska.
Razna obvestila
KD Vesna prireja v sredo, 23. t. m., ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu razpravo na temo »Slovenski delavec v sindikatu*. Sodelovala bosta sindikalista Patrizio Košuta in Stanka Mokole. Vabljeni.
Uprava občine Dolina obvešča, da bo danes, 19., od 9. do 10. ure tr občinskem skladišču ob županstvu brezplačno cepljenje psov.
športno društvo Primorje Izreka globoko sožalje svojemu članu in odborniku Vekoslavu Ruplu ob izgubi drage mame.
Sonja, in Lili izrekata iskreno sožalje Gracijeli in družini ob izgubi dragega očeta.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
RICCARD0 GUŠTIN
Pogreb bo danes, 19. septembra, ob 10.15 iz kapele glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči:	žena Albina, hčerki
Adrijana in Gracijela z družino ter drugo sorodstvo
Trst, 19. septembra 1981
Zapustila nas je naša draga
JUSTINA STARC vd. RUPEL
(CVETLIČARKA)
Drago pokojnico bomo iz mrtvašnice glavne bolnišnice pospremili danes, 19. septembra 1981, ob 13. uri v cerkev na Proseku, od koder bo žalni sprevod krenil ob 15.30 na domače pokopališče.
Žalujoči: sinova Vekoslav in Zoran, snaha Ana, vnuk Andrej, sestra Marija, brat Karlo In drugo sorodstvo
Prosek, 19. septembra 1981
UPRAVA OBČINE DOLINA priredi v kulturnem centru pri gledališču F. Prešeren v Boljuncu
DAN KMETIJSTVA
GOSPODARSKA PANOGA - PROSTI ČAS PROGRAM:
DANES, 19. SEPTEMBRA:
ob 17.30 godba na pihala BREG iz Doline ob 18.00 razstava in ocenjevanje grozdja ob 19.00 ples z ansamblom «ARIES» ob 20.00 predavanje o vinarstvu
JUTRI, 20. SEPTEMBRA:
ob 11.00 raz.stava in ocenjevanje živine ob 15.30 godba na pihala iz Ricmanj ob 18.00 nagrajevanje ob 19.00 ples z ansamblom »POMLAD*
PONEDELJEK, 21. SEPTEMBRA
ob 19.00 ples z «VESELIMI GODCI* iz Boljunca.
Med potekom praznika bo na dvorišču in v notranjosti gledališča razstava kmetijske opreme. Sodelovali bodo domači čebelarji s prodajo medu, prodajali bodo prašiče in domača jajca. Na razpolago bodo pristne domače jedi in pokušnja mleka iz Gročane.
LOVSKA DRUŽINA KRAS — DUTOVLJE
VABI JUTRI, 20. SEPTEMBRA, OB 14. URI V
GODNJE pri Dutovljah na
OTVORITEV LOVSKE KOČE
Po otvoritvi bo igral ansambel Janeza Jeršinovca »PLANŠARJI*. Postregli vas bomo z lovskimi specialitetami.
V primeru slabega vremena bc prireditev prihodnjo nedeljo.
Ml
.^SLOVENSKO
"^GLEDALIŠČE W V TRSTU
VVILLIAM SHAKESPEARE
KAR HOČETE
komedija v petih dejanjih Režija:	BRANKO GOMBAČ
Danes, 19. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Jutri, 20. septembra, ob 20. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav. Predstavo na Opčinah je omogočila openska Hranilnica in posojilnica.
Kino
Iriston 17.30 «01tre il giardino*. Peter Sellers.
titz 17.00 «Excalibur».
iden 17.00 «Condor man*. O. Reed, M. Cravvford.
Jrattacielo 17.00—22.15 «Fangio, u-na vita a 300 allora*.
ieriice 16.30 »Ricomincio da tre*. Massimo Troisi.
Iristallo 17.00 »Uno oontro 1'altro praticamente amici*. T. Milian, R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
iurora 16.30 »Fantozzi*. Paolo Vil-laggio.
lapitol 16.00—20.00 «Ludwig».
doderno 16.00 »La febbre del sa-bato sera*. John Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom.
dignon 16.30 «Compleanno di san-gue*. G. Ford, M. S. Anderson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
(ilodrammatico 15.00 «Sex erotic libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
'iazionale 16.00 «Porno show a Mon-tecarlo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/ittorio Veneto 16.15 «La locandie-ra». Adriano Celentano, Claudia Mori.
Radio 16.00 «Lingua golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Esee il drago entra la tigre*. Bruce Lee.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 19. septembra
VITODRAG
once vzide ob 6.48 in zatone ob 1.09 — Dolžina dneva 12.21 — Lu-a vzide ob 22.43 in zatone ob 12.56
lutri, NEDELJA, 20. septembra BRANE
reme včeraj: najvišja temperatu-i .22 stopinj, najnižja 17,5 stopinje, tv 18. uri 22 stopinj, zračni tlak 115,7 mb pada. veter severozahod-ik 8 km na uro, vlaga 80 odstotna, ebo močno pooblačeno s slabo vid-ivostjo, morje skoraj mirno, tem era tura morja 21,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Monica Degras-i, Eiera Stival, Laura Stival, Sara leoni, Claudia Ferro, Valentina 'erzon.
UMRLI SO: 70-letna Giuseppina ‘agan por. Adami, 77-letni Piero To-ello, 94 letna Giorgia Zorzetti, 54-;tni Renato Della Mattia, 92-letna >iQvanna Baumeister, 64 letni Italo ialdari, 60 letni Antonio Vittori.
vabi svoje člane in posebno bivše in sedanje odbornike na
PLANINSKO SREČANJE
ki bo v ponedeljek, 21. t.m., ob 19. uri v baru Kulturnega doma.
Šolske vesti
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Šola Glasbene matice obvešča, da bo prva vaja dekliškega pevskega zbora v torek, 22. septembra, ob 19. uri v šoli Glasbene matice. Ul. Ruggero Manna 29. Obenem toplo vabi, da pristopijo v vrste zbora vse tiste, ki jih veseli petje.
Šola Glasbene matice obvešča, da bo prva vaja pevskega zbora »Kraški slavček* v sredo, 30. septembra, ob 14.30 v prostorih šole Glasbene matice v Nabrežini.
Šola Glasbene matice obvešča, da bodo vaje mladinskega pevskega zbora v mne^ljek ^„,0^ 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4. Prosimo, da se vaj udeležijo vsi stari pevci, obenem vabimo vse tiste, ki jih veseli petje, da pristopijo v vrste zbor?.
Sola Glasbene matice obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije sol-feggia v sredo, 23. t.m., na šoli Glasbene matice v Trstu s sledečim urnikom: ob 15. uri gojenci iz Trsta, ob 16. uri gojenci iz Nabrežine in ob 17. uri gojenci iz Boljunca.
Izleti
PRODAM skoraj nov gorilnik znamke riello - isothermo domus G4 (na kurilno olje) po izredno ugodni ceni. Telefon (040) 213034 od 19. ure dalje.
OSMICO v Borštu je odprla Ivanka. Toči belo in črno vino.
UNIVERZITETNA študentka, Slovenka, išče poldnevno zaposlitev v uradu, v podjetju ali trgovini. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »ZAPOSLITEV*.
ŠTUDENTKA pedagogike, z vrsto izkušenj pri delu z otroki, bi spremljala srednješolskega otroka pri študiju. Sprejema tudi v varstvo predšolskega otroka v jutranjih urah. Prijave poslati na Primorski dnevnik pod šifro »LEKCIJE*.
OSMICO je odprl Ivan Lavrenčič v Samatorci štev. 8.
V GORICI ali okolici iščem hišo ali zazidljivo zemljišče. Telefonirati po 20. uri na štev. (6481) 390-788.
OSMICO je odprl Viktor Coretti pri Domju (pri spomeniku). Toči belo in črno vino.
SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje delovna mesta mizarja, rekviziterja in ktirjača. Pogoji:	italijansko državljanstvo,
obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Za mesto kurjača se lahko prijavijo tudi elektrikarji ali vodovodni inštalaterji, ki so pripravljeni opraviti strokovni izpit. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 21. t.m. ali do zasedbe delovnih mest.
PRODAM, oziroma zamenjam hišo na Koprskem za hišo ali gradbeno parcelo na Tržaškem. Crevatin Bogdan, ulica F. Patrizio 4/1 — Trst, telefon št. (040 ) 725463.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
VIKEND na Lokvah prodam po u-godni ceni. Tel.: 065 - 22 872 vsak dan od 17. ure dalje.
OSMICO je odprl Angel Kraljič -Prebeneg 73. Toči belo in črno vino.
PRODAM karamboliran golf. Tele fonirati na št. 040/824381.
ŠZ BOR išče podjetni osebo, ki bi prevzela društveni bar na stadionu «1. maj*. Delovni čas od 15. do 21 ure. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod »DRUŠTVENI BAR*.
PRODAM rabljene šolske knjige za prvi razred vzgojiteljske šole. Telefonirati na št. 040/225817.
PRODAM zazidljivo zemljišče ob cesti na Krasu, tel. na štev. 226294
TEČAJI nemškega jezika za otroke od 6. do 14. leta. Informacije in vpisovanje Hildegard Baver vsak dan razen ob sobotah od 16. do 19. ure - Ul. Ginnastica 3. prvo nad stropje, telefon 040/730037.
PROSLAVA 150-LETNICE DOMAČEGA KREDITNEGA ZAVODA
Razvoj Goriške hranilnice je povezan z zgodovinskim razvojem goriške dežele
Sedanja gospodarska problematika naših krajev v govorih predsednikov hranilnice Graziato in dežele Comellija ter župana Starana
SPDT javlja, da bo izlet v Rezijo jutri, 20. septembra, z osebnimi avtomobili. Zbirališče in odhod ob 6.30 izpred sodne palače (Foro Ulpiano).
Tržaška federacija KP1 prireja or 3. do 8. novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Vse informacije dobite v večernih urah na tel. štev. 220213. Izlet sovpada s proslavo oktobrske revolucije.
Zveza borcev Boljunec priredi v nedeljo, 4. oktobra, enodnevni izlet v Litijo. Vpisovanje pri Mariji v baru od 18. do 19.30 vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih. Vpisovanje bo do 26. septembra. Cena izleta je 18.000 lir. Z nami gredo tudi »Veseli godci*.
Združenje Union - Podlonjer priredi dva enodnevna izleta, in sicer jutri, 20., na Gardsko jezero in 27. t.m. v Cerknico in bolnišnico Franjo. Vpisovanje v torek in petek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Pie-2. Ul. Felluga 46 in Ul. Masca-tr 2.
d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul Giulia 1 in Ul. S. Giusto L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1.
Razstave
V	umetnostni galeriji «Kocian» v Gradežu bo danes, 19. sept., odprl razstavo videmski likovnik Giorgio Valentinuzzi, ki je za to priložnost pripravil tudi nekaj svojih literarnih in glasbenih novosti v skupen performance.
V	Sesljanu, na sedežu turistične ustanove, razstavlja Claudia Raza
Floreancig. Razstava bo odprta do 3. oktobra. Urnik od 9. do 12. ter 16. do 19. ure, razen ob nedeljah.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo do 22. septembra razstavljal Deziderij Švara.
DRAVSTVF.NA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure el. 732 627. predpraznična od 14. do 1. ure in praznična od 8. do 20 tre, tel 68 441
LEKARNF V OKOMC1 Boljunec: tel 228 124; Bazovica: 1. 226-165; Opčine: tel 211001; rosek: tel' 225 141; Božje polje goni k: tel. 225 596; Nabrežina: tel. JO 121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: 1 213-137; Milje: tel. 271-124.
»J GLEDALIŠČE ” V TRSTU
vabi k vpisu v
BALETNO ŠOLO
V šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let.
Vpisovanje in podrobne in-informacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 29. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265.
Gledališka šola SSG
Si kdaj pomislil kaj je gledališče?
Če še nisi, smo mi pomislili nate.
Letos odpiramo v Trstu in v Gorici gledališko šolo za vse tiste, ki bi želeli na drugačen način spoznavati sebe in svet. v katerem živijo. Ker menimo, da je gledališče tudi ena od možnosti življenja, te vabimo v našo šolo, ki io letos odpiramo za I. in II. letnik; se pravi za vse tiste, ki so 10 že obiskovali, pa tudi za vse ostale, ki je še niso.
Vpisovanje in podrobnejše informacije ob delavnikih od 8. do 14. ure do 30. septembra v upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265, ali v Gorici na sedežu Zveze kulturnih društev, Ul. Della Croce 3, tel 8^4 95. ob delavnikih od 11. do 14 ure in od 16. do 18.30.
BANCA hl .ČReDITO pl TRI ESTE
tržaška Kreditna banka
.	/V;' " ■ ' SV P A. '
TH8T * ULICA P. ČJLZMO, ''S? M-drtF,
SLOVENSKI DEŽELNI ZA VOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je vpisovanje v tečaje podaljšano do 25. septembra.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne-nega Riccarda Guština darujejo Sara, Jurij in Sandi 20.000 lir za
Dijaško matico.
MENJALNICA
vseh tujih valut
»Zgodovina goriške hranilnice je neločljivo povezana z zgodovinskim razvojem goriške dežele in njenega prebivalstva v zadnjih 150 letih, z vojnimi dogodki, z dogodki, ki so botrovali večkratnim teritorialnim spremembam, z njenim sedanjim razvojem in njenimi težavami*, je dejal predsednik upravnega sveta goriške hranilnice ing. Gelserino Graziato na včerajšnji proslavi 150-letnice delovanja goriške hranilnice, ki je bila v avditoriju. Te njegove trditve odgovarjajo resnici, saj je bila hranilnica, tudi zaradi nekdanjega ljudskega značaja in uprave s strani nadškofa in pomoči župnikov, ki so imeli nekoč veliko besedo med vaškim prebivalstvom, zelo priljubljena med ljudmi, tako slovenske kot italijanske narodnosti. Prav tako se je hranilnica razvijala v kasnejšem času, kajti bila je in je še banka javnega značaja, banka, ki so jo upravljali ljudje, ki so delno imenovani od krajevnih u-prav, banka, ki je tudi blagajnik krajevnih uprav in številnih drugih javnih ustanov. Poleg slovenske Kmečke banke je danes Goriška hranilnica edino goriško bančno podjetje, saj so vse druge banke le podružnice raznih zavodov..
Na svečanost so prišli številni zastopniki gospodarskega in političnega življenja dežele in drugih pokrajin. Poleg goriškega župana Scara-na in predsednika pokrajine Cumpe-te so bili prisotni nadškof Coco-lin. prefekt Milizia, predsednik deželnega sveta Colli in deželnega odbora Comelli, številni deželni odborniki, omenimo med njimi le Goričana Tripanija in odbornika za finance Zanfagninija, podtajnike Santuza in Fioreta, številne deželne odbornike, poslance, župane, zastopnike strank in raznih ustanov. Prisotni so bili seveda zastopniki številnih bank in posojilnic i? raznih krajev Italije in tudi iz inozemstva. Omenimo med vsemi predsednika u-pravnega svete goriške Kmečke banke Ksaverija Lebana in ravnatelja KB Zora Škrka, ravnatelja Ljubljanske banke. Temeljne banke Nova Gorica Eržena, zastopnike avstrijskih bank iz Celovca in švicarskih iz Ziiricha.
V svojem pozdravu je župan Sca-rano povedal, da je hranilnica o-digrala veliko vlogo v goriškem življenju, povedal obenem da je bilo važno zlasti delo stanovanjskega odseka (Credito fondiario), in da si želijo tako mladi trgovci ter obrtniki ter vsi, ki žele zgraditi hišo še večjo pomoč od tega kreditnega zavoda, ter apeliral na druge banke, da bi več investirale v Gorici. O vsedržavni kreditni politiki je govoril predsednik zveze italijanskih hranilnic prof. Ezio Riondato. Predsednik deželnega odbora odv. Antonio Comelli, . pa je govoriFo deželnih posegih na področju '»kreditne politike, dejal da si dežela prizadeva za razvoj goriškega gospodarstva, čeprav je ta trenutno v krizi
in povedal tudi, da bo deželna uprava upoštevala mnenja bančnih strokovnjakov pri gospodarskem razvoju dežele.
Predsednik Graziato pa je orisal zlasti, kot smo deloma že omenili, zgodovinski razvoj hranilnice, omenil njene predhodnike, dejal tudi, da si je hranilnica, kot osrednji kreditni zavod, prizadevala in si še prizadeva v zadnjem razdobju, da se razvijajo dobri gospodarski odnosi z zaledjem, v prvi vrsti s sosednim jugoslovanskim in slovenskim gospodarstvom.
podjetja Vino Gorica.
Pokojni Slavko Ušaj - Lojze je izhajal iz trgovske družine, njegovi starši so imeli še pred prvo vojno znano gostilno na Trgu sv. Antena, ki so jo potem prevzeli Koderma-cevi. Študiral je za učitelja. Ker pa ne bi bilo več mesta za slovenskega učitelja v času ko je pri nas divjal fašizem, je prestopil na trgovsko akademijo v Trstu in tam diplomiral. Deloval je v Gorici kot trgovski potnik. Med vojno je že takoj, leta 1941, pričel sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem, deloval v Osvobodilni fronti, prevzel službo vodje Narodne zaščite. To funkcijo je vršil tudi po osvoboditvi. v goriškem južnem kvartu je bil tudi funkcionar Slovensko-itali-janske antifašistične unije. Po razmejitvi se je preselil v Novo Gorico.
Bil je med Goričani zelo priljubljen in znan. Hčerki Miji. ki danes poučuje v raznih športih našo mladino v goriškem domu, naše iskre-
COMELLI ODGOVORIL TRIPANIJU
Odmev protesta goriških demokristjanskih svetovalcev
V četrtek so svetovalci KD iz Gorice iz protesta zapustili deželni svet
Polemika, ki je nastala v vrstah krščanske demokracije v deželnem merilu in ki se je jasno izkazala v četrtek v deželnem svetu, kjer so trije goriškj demokristjanski deželni svetovalci (odbornik Tripani ter svetovalca Cocianni in Brancati) demonstrativno zapustili dvorano tik pred glasovanjem o resoluciji večinske koalicije v zvezi z zahtevo po ponovnem finansiranju deželnega zakona o pomoči potresenim krajem Furlanije, je našla takpj svoj odgovor in, upali bi si reči, svoje opravičilo v včerajšnjem govoru predsednika deželne vlade odv. Comellija na svečani proslavi 150 letnice goriške hranilnice. O tej proslavi poročamo na drugem mestu. Odv. Comelli je dejal, da je bila zahteva treh goriških demokristjanskih svetovalcev najbrž neumestna, kajti vključiti zahteve za pomoč goriški industriji v zakon o obnovi krajev, ki so bili poškodovani v potresu pred petimi leti. bi bilo neumestno.
Deželna vlada pa upošteva krizo v kateri se nahaja industrija na Goriškem, je dejal Comelli, in bo tozadevne zahteve poslala rimski vla-
Danes pogreb Slavka Ušaja-Lojzeta
V Novi Gorici bodo danes pokopali 84-letnega Slavka Ušaja. Goričani so ga poznali kot Loizeta. ki je mnoga leta od razmejitve sem preživel v Novi Gorici, kjer je bil. med drugim tudi komercialni direktor I no sožalje.
uiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimimiMiiiMMHiiiiiiiiiiiiiianiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimtiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiinmiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
RBOS NOČE NOSITI OROŽJA, OPRAVLJA NA POL CIVILNO SLUŽBO
Pogovor z rojakoma - protagonistoma neobičajne odslužitve vojaškega roka
Marko Rojec je, kot drugi mladi Slovenci, odslužil vojaški rok kot spremljevalec slepega prof. Gabrijela Devetaka iz Štmavra
Splošno mnenje je, da je vojaščina izjemno dolgočasna in nesmotrna dolžnost, ne glede na to, da je vojaški aparat žrelo (denarja) brez dna. V prejšnjem desetletju so kot posledica na vojne grozote v Vietnamu povsod no svetu rastla pacifistična gibanja, ki so se upirala logiki po kateri ie vojaški aparat «nujno zlo*. Mnogi kot oporečniki niso opravili v o ja ške dolžnosti, drugi pa so se izmuznili vojaški hobotnici s tem. da so se (sicer vedno v okviru italijanske vojske) posvetili varstvu vojnih invalidov.
To ie storil tudi 27-letni Marko RP-ifc Jf; Sovodenj, .kgtere^, smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z neobičajno odslužitvijo vojaškega roka.
—- S tem si se pravzaprav rešil v korner?
»Da, res sem imel srečo, saj bi se verjetno v vojski počut;' kot riba izven vode. Seveda sem moral najprej kot vsi drugi rekruti opraviti mesec dni vojaškega vež-bališča, Nato vsakemu vojaku določijo nalogo, tako sem jaz postal spremljevalec prof. Gabrijela Devetaka, ki je slep že od svojega
18. 9. 1981	
Ameriški dolar	1.145,-
Kanadski dolar	945.—
Švicarski frank	589,—
Danska krona	157,50
Norveška krona	194.—
Švedska krona	205,—
Holandski florint	452.—
Francoski frank	207,-
Belgijski frank	29,50
Funt šterling	2.110.—
Irski šterling	1.800.—
, Nemška marka	503.—
Avstrijski šiling	71,80
Portugalski escudo	15.-
Pezeta	11,—
Jen	4,—
Avstralski dolar	1.250,-
Drahma	17,-
Debeli dinar	27,60
Srednji dinar	27,30
Mali dinar	26,75
t TRGOVINA OBUTVE
CALZATURE
al
RISPARMI0
(Ex ARA)
Ulica
Duca cTAosta 10 TRŽIČ
OB VSTOPU V NOVO ŠOLSKO LETO VAM PRIPOROČAMO ZA VAŠE OTROKE VSE VRSTE OTROŠKE OBUTVE
OGLEJTE Sl NAŠO VELIKO IZBIRO ČEVLJEV ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
UGODNE
CENE
UGODNE
CENE
PODJETJE
MINIUSSI
GUIDO
PREMI O CORIZIA CMC
LAVORA
TR2IC
DREVORED SV. MARKA 38/A — TEL. 0481 / 72132 vam nudi’
■	prestižne barvne televizorje SABA
■	veliko izbiro lestencev in gospodinjskih strojev najboljših znamk
OBIŠČITE NAS!
Dobili boste kakovostne izdelke po pravih cenah
tretjega leta.*
— Kakšni so bili vajini odnosi?
»Nedvomno je prof. Devetak izreden človek, saj kljub temu, da je slep pravzaprav živi povsem normalno. Cilj te službe ie vzpostavitev prijateljskega, zaupnega odnosa z invalidom. Mislim, da sva midva to dosegla, saj sva se odlično razumela, bodisi zaradi skupnega interesa (oba sva oboževalca glasbe) kot žara ’i prilagodljivosti najinih značajev.*
— Opiši nam tvoj «vojaški» dan.
»Ker ni v Gorici ne vojaške bolnice, niti sedeža vojaškega okrožja, smo morali vsi spremljevalci spati v kasarni (kar v drugih mestih ni »potrebno*). Zjutraj sem; peljal prof. Devetaka v italijansko srednjo šolo, kjer poučuje glasbeni pouk. V razredu sem pazjl na disciplino, urejal register ter pomagal s tem, da sem risal notno črtovanie in drugo. Po šoli sem ga peljal domov in bil prost do 23. ure, ko sem moral nazaj v kasarno; to seveda razen če me ni prof. Devetak potreboval še popoldan.*
— Bil si torej relativno precej prost?
»Nedvomno sem imel veliko prednost v tem, da sva se s prof. Devetakom odlično razumela. Tako rekoč sva si pomagala drug drugemu. Na primer: po vojaškem pravu ni bila moja dolžnost, da mu pomagam pri pouku. Moja naloga je bila, da prof. Devetaka spremim v razred, se vrnem v kasarno, kjer naj počakam na konec ure, tedaj se vrnem na šolo, ga spremim v naslednji razred ali pa domov. Pravi absurd torej. To, da se nisva držala »predpisov* je bil tihi sporazum med nama, ki nam je omogočal, da sva lepše izhajala, kar je bilo pravzaprav v interesu obeh.*
Na drugi strani »pregrade* pa ie prof. Gabrijel Devetak, ki je za radi bombne eksplozije slep že od svojega tretjega leta. Kot civilni vojni invalid ima pravico do sprem ijevalca. civilni invalidi nimajo te možnosti.
Tudi profesor Devetak se je odzval našemu vabilu in prikazal iz svojega zornega kota to službo. Vprašali smo ga:
— Koliko časa pravzaprav obstaja ta služba?
»Mislim da približno petnajst let, jaz pa jo izkoriščam le devet let. V začetku sem bil nekako nezaupljiv, točneje, nisem temu polagal posebne važnosti. Enkrat pa sem le začel in uvidel, da je to odlična rešitev tudi glede razbremeno-vanja žene, ki je morala sicer vedno z menoj v šolo. Ne nazadnje pa je to tudi iskanje novih prijateljstev oz. želja po spoznanju novih ljudi. Ne glede na osebno korist, ki jo imam od tega, mislim, da ie vzpostavitev te službe ena izmed boljših »potez* italijanske vojske.*
— Po katerih načelih izbirate primerne za to službo?
»Po pravici rečeno ne morem govoriti o nobeni metodi, saj se držim edinole tega, da je fant študiran in mi s tem lahko pomaga tudi v šoli. Sicer se mi ponavadi interesenti kar sami ponudijo, tako sem zaseden že za par let naprej. Ne bi bil iskren, če bi trdil, da sem se z vsemi spremljevalci dobro razumel, bili so tudi taki, s katerimi se nisem ujemal.
Upam pa trditi, da sem z mnogimi od teh vzpostavil res iskren prijateljski odnos, ki se je ohranil tudi po njihovem odhodu iz vojske.*	F.B.
Mednarodni pohod «Stragorizia»
V organizaciji skupine «Gruppo Marciatori* iz Gorice bo v nedeljo na soških poteh 5. mednarodni ne-tekmovalni pohod imenovan »Strago-
rizia*. Na njem se bo zbralo poleg številnih rekreativcev iz naše dežele še veliko športnikov iz drugih krajev Italije, Slovenije in Koroške.
Pohod bo speljan na dveh progah, na 10 in 28 km. Prva bo speljana po poteh in stezah ob desnem bregu Soče, medtem ko bo druga zahtevnejša in se bo vzpenjala na goriška Brda. Udeleženci daljše proge bodo štartali izpred atletskega stadiona ob 8.30, za krajšo progo pa bo odhod dan uro kasneje.
Vpisovanje bo mogoče kar pred pričetkom pohoda, sicer vse informacije dajejo na sedežu prirediteljev v Drevoredu 20. septembra 5 (telefon 33-558).
di s posebno vlogo. Istočasno pa se deželna vlada zanima, da bi s svojimi posegi pomagali goriški industriji (to je povedal podpredsednik deželne vlade De Carli, socialist, tudi sindikalistom na sestanku, ki je bil v sredo v Trstu).
Comellijeva pojasnila so bila zelo na mestu, kajti v Gorici je precej razburjenja vzbudila vest. da so trije demokristjanski svetovalci zapustili dvorano deželnega sveta pred glasovanjem. To še posebej, ker je bil med ^protestanti* tudi odbornik Tripani. ki ga prištevajo med najvplivnejše in najsposobnejše deželne politike.	f
Seveda sedaj pričakujemo, da bodo Comellijevim in De Carlijevim besedam sledila tudi dejanja, lipa j mo da bo tako!
Šolske vesti
Dofierdobška občinska uprava sklicuje danes, 19. septembra, ob 9, uri zjutraj v občinski sejni dvorani sestanek staršev otrok, ki obiskujejo doberdobski otroški vrtec.
Tajništvo srednje šole »Ivan Trin-ko» vpisuje do 21. t.m. v letošnji tečaj 150 ur za pridobitev diplome nižje srednje šole. Vpišejo se lahko vsi, ki so dopolnili 16. leto.
Pianist Cziffra drevi v goriškem Verdiju
Znani pianist madžarske narodnosti Gyorgy Cziffra, ki je sinoči igral skladbe znanih mojstrov v avditoriju za povabljence na proslavo 150-letnice goriške hranilnice, bo drevi, ob 21. uri. imel koncert Lisz-trnih, Chopinovih. Ravelovih in Saint-Saensovih skladb v goriškem gledališču Verdi (včeraj smo pomotoma najavili koncert že za včerajšnji dan). Na razpolago so še nekatere posamezne vstopnice. Koncert prireja društvo Lipizer v sodelovanju s hranilnico. Gre za izjemni koncert, saj je Gyorgy Cziffra eden najbolj znanih sodobnih pianistov.
Kino
Corrcu
VERDI ob 21. uri koncert pianista Gyorgya Cziffre. Na sporedu skladbe Liszta, Chopina, Saint Saensa in Ravela.
CORSO 17.00 - 22.00 «Excalibur». Barvni film. N. Perry in H. Miren.
VITTORIA 17.00-22.00 »Orgasmo proibito*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tršit
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »I falchl della notte*.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 «Speedy cross*.
Nova (iorico in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Zora lažnih bo-gov*. Nemški film. 22.00 »Erotske avanture Casanove*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Polnočni ex-press*. Angleški film.
DESKLE 19.30 »Pregon za razpara-čem*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124,
iiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuuntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiin
ŠTIRI DNI PRIJETNIH DOŽIVETIJ
Uspel družinski izlet SPD po legendarnih poteh NOB
Ogledali so si Sarajevo, Mostar, Sutjesko, Jablanico ter razne druge znamenite kraje na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini
Po uspelem tridnevnem izletu po poteh AVNOJ je SPD na željo članov priredilo štiridnevni izlet po poteh NOB skozi Hrvaško, Bosno in Hercegovino. Pot je izletnike peljala mimo Zagreba, Slovonskega Broda, Dobo ja in Zenice do Sarajeva. Tu so si ogledali zanimivosti mesta, od pravoslavnih cerkva do mošej z značilnimi minareti in druge stavbe iz turških časov. Ogledali so si tudi Baščaršijo, most Gavrila Principa, znan po atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, ter muzej Gazi Begova in muzej Mlada Bosna.
Iz Sarajeva so izletniki drugi dan popoldne odpotovali do Tjentišta in Sutjeske, kjer so si ogledali muzej in film o legendarnih bojih med nemško ofenzivo na Sutjeski. Postali so pred veličastnim spomenikom padlim, katerih spomin so počastili s položitvijo venca ter enominutnim molkom. Pred večerom so nadaljevali pot pod slikovito Zelengoro do Mostarja. Tu so si naslednji dan ogledali partizansko pokopališče, stari del mesta Kujundžiluko in seveda Stari most iz časa Turkov.
Iz Mostarja so se po slikoviti dolini Neretve podali do Jablanice, kjer je bil za nekatere ogled porušenega mostu edinstveno doživetje. Most spominja na »bitko za ranjence*, ko so se partizani pod vodstvom tov. Tita prebili skozi nemški obroč in po lesenem mostu zraven porušenega mostu spravili
na varno čez razbesnele vode Neretve okoli 4 tisoč ranjencev in bolnikov. V Jablanici so si še ogledali zgodovinski muzej, nato pa skozi Mostar nadaljevali pot do Mrkonjič grada.
Naslednji dan so si še ogledali Bi-hač, med potjo pa občudovali lepote bosanske pokrajine z značilnimi muslimanskimi pokopališči, kar na vrtovih pod sadnim drevjem.
Po kosilu, med katerim so še zadnjič okusili okusne specialitete, so se izletniki skozi Hrvaško in Slovenijo zopet vrnili domov.
J. S.
Razstave
V galeriji «Bar Jolly» v Ul. O-berdan bodo jutri ob 10.30 otvorili razstavo okvarelov Andreja Košiča. Razstava bo odprta do 4. oktobra.
Izleti
Prosvetno društvo Danica z Vrha priredi od 25. do 27. septembra avtobusni izlet v Munchen, na Okto-berfest. Izletniki si bodo ogledali zanimivosti bavarske prestolnice ter obiskali tudi zloglasno taborišče smrti v Dachauu. Cena izleta znaša 175 tisoč lir, ob vpisu pa je treba vplačati 50.000 lir. Pojasnila in vpis pri Dominiku in Žarku Grilju. Na razpolago je le še nekaj mest.
Zapustil nas je naš dobri očka, dedek, mož
SLAVKO UŠAJ
Pogreb bo danes, 19. septembra, ob 15. uri (po jug. času) iz mrliške veže v Solkanu na pokopališče v Šempeter pri Gorici.
Žalujoči: žena Mira, hči Mija, brat Damjan, vnučka Damijana in drugo sorodstvo
Nova Gorica, Gorica, 19. septembra 1981
lares «ta pravi brzec
V torek, 22. t.m. bo sam francoski predsednik Francois Mitterrand izročil prometu na progi Pariš - L yon zares nagel vlak, ki ga kaže naša slika. Vlak more sprejeti do 3 5(1 potnikov in doseže brzino 250 kmh
ZANIMIVA POBUDA GOZDNIH STROKOVNJAKOV IZ NOVE GORICE
Gozdna učna pot «Panovec»
Slabo uro poti, ki jo zmore vsakdo in na kateri se sprehodiš, hkrati pa tudi sproti učiš - Nekaj pripomb k vodiču, sicer potrebni publikaciji
Na pobudo Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Posočja je na rožnodolinski strani Panov-ca nastala posebna Gozdna učna pot «Panovec» z namenom, da bi zlasti mladi obiskovalci ne hodili «mimocs> naravnih posebnosti ali znamenitosti, torej zaprtih oči, temveč bi se na široko spoznali z naravo, ki nas obdaja, najprej seveda s tistim delom, ki ie Goričanom najbljižji — s Panov-cem.
V Panovcu je že pred leti nastala rekreativna pot — trim ste za. ki pa z novo potjo nima nič skupnega, razen da se prav tako nahaja na območju Panovca Medtem ko .je prva — trtni steza — namenjena le ali vsaj Dretežno ohranjevanju fizične kondicije ljudi. ki so vse premalo povezani z naravo in si bodisi zaradi dela ali načina življenja ne morejo kaj pogosto privoščiti sprehodov v naravo, je nova gozdna smer že v sam naslov dobila ooudarek kot «gozdna učna pot*, člani društva inženirjev in tehnikov gozdarstva so s pomočjo SIS za gozdarstvo in s pomočjo kolektiva soškega gozdnega gospodarstva trasirali kakih 1300 metrov dolgo pot skozi tisti gozdni predel Panovca, kjer ima pri Bajti
•|«MIMItlll|lllllltlllIIIIIIIIIIIIIIII|lillllllllllllllllll|llllllllllllllllllll«lltlltllll|||ll||||||||||||f||if||l||m|f||||||||||iim||l|f„||||||,|(|,|||||||||||||||||t||||||M||||(||||||||||||i|
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Padec dolarja in švedske krone ob podražitvi zlata in švicarskega franka
Ta teden smo bili na valutnih tržiščih priča močnemu padcu dolarja. ki se je razvrednotil za kaki!) pet odstotkov. Sledile so mu valute kot kanadski dolar, britanski funt in japonski jen, ki so že tradicionalno vezane na dolar in ki so se v zadnjih mesecih pretirano ovrednotile. V ponedeljek so objavili tudi sklep švedske vlade; da se razvrednoti krona za 10 odstotkov. Po drugi strani pa se je dražilo zlato, ovrednotile pa so se tudi nemška marka in švicarski frank. V te '/.avali so se znašle valute kot belgijski in francoski frank, dan ska krona in italijanska lira. ■
Z dolarjem se je torej tako zasukalo, da se ga zdaj vsi' o tresajo, medtem ko so ga še pred nekaj tedni množično nakupovali. Glavni vzrok za tako stanje je bijo znižanje obresti, zaradi ka ti rib je tudi dolar tako poskočil. Ta teden so se obresti prime rale skrčile pod 20 odstotkov. federalne obveznice pa prinašajo komaj 10 odstotkov. Govorijo tudi o skorajšnji hujši gospodarski recesiji, ker so nove naložbe zelo skromne ob tako visokih obrestih. Tudi inflacija se je te dni povzpela spet nad 10 odstotkov. Tako je prišlo do razpotja med Federalno rezervo, ki je ameriška emisijska banka in zakladnim ministrstvom. Prva je predlagala zmanjšanje obresti kot takojšnji ukrep proti recesiji, drugo pa baje še dalje vztraja pri visokih obrestih, ki naj bi svetu prikazale trdnost dolarja. Kaže. da bo vendarle prevladala zdrava pamet, saj je verjel no tudi predsednik Reagan prišel do prepričanja, da s tako visokimi
NAKUPNA	CENA	TUJIH	VALUT	
	Trst	Celovec	Ziiricb	Beograd
	18. 9.	17. 9.	17. 9.	18. 9.
Ameriški dolar	1145.—	16,03	1,94	37.41
Kanadski dolar	950.—	13,32	1.01	30.63
Nemška marka	500.—	703,87	85.94	1594,36
Holandski flnrmt	452.—	636,74	77,42	1447,79
Belgijski frank	27,—	43,08	5,22	96,02
Danska krona	157,—	217.50	27,05	507.78
Švedska krona	2u2.—	295 —	35.44	669,25
Norveška krona-	197.—	278,—	33.34	633,65
Francoski Irank	207.—	293.34	35,70	668,56
Italijanska lira	—•—-	1.39	1.65	3,17
Angleški funt	2100 —	29.76	3.59	68.76
Irski funt	1090,—							
Švicarski frank	533.—	821.40				1875,36
Avstrijski šiling	71.—	—	12 20	226,74
Japonski jer	5.-r „„	7.08	0.90	16,17
Avstralski dolar	1230,-	—'	—	42.37
Španska peseta	11.50	17,-	2,08	38,74
Portugalski eskudo	15,-	22,70	„ JL-		L
Jug. dinar: mah	"”27.- "	38:90''	' 4h			
veliki	' 27.50	39,—	4X5	__
Grška drahma	19.-	26,—	—			
obrestmi ni mogoče priti daleč. V odnosu z liro se je dolar razvrednotil za 5 odstotkov, v odnosu s švicarskim frankom za 6 odstotkov, v odnosu z marko pa celo za 7 odstotkov. V četrtek je dolar veljal 1152 lir, 2 27 marke. 1,115 šv. franka in 225 jenov. Opazovalci menijo, da dolar lahko spet pade na vrednost 11)0 - 1100 lir.
Razvrednotenje švedske krone za 10 odstotkov je bilo nekoliko nepričakovano, saj pluje trenutno več valut v razburkanih vedah, ne da bi jih zaradi tega takoj razvrednotili. Pravijo, da gre za pogumen poseg švedske vlade,
i mi iiiiiaiimiiMiiiii im umiti mi 111111111111111111111111111111111 n ttiimiiiiiiiiiiaiiiiiiiif 1111111111(111111111(11111111
Iz umetnostnih galerij
ZEPER IN CARLI JE V A SPET RAZSTAVLJATA
V Pasaži P issoni, ki io ie nekoč pokojni Rossoni dajal v najem slikarjem za ceno ene slike za zastavo, je danes trgovina s knjigami. V stranskih prostorih ob pasaži pa so kar tri razstavišča. tri galeriie. V mali galeriji Mignon ie izrazito trgovska razstava del različnih mojstrov, v galeriji, ki nosi ime še po Rcssoniiu. razstavlja kravnarka Laura Carli, v Sala d'Ar te Mo derna pa razstavlja Zeper. Imeni kažeta, dg imata oba rodovne korenine v našem- zamejstvu, česar niti ne zanikata.
Zeperjg smo že nekglikpkrat občudovali tudi kot domiselnega kiparja. Sprpa v velikih figurativnih plastikah iz lesa. nato v •malih kovinskih plastikah, ki in rastle a obliki ptic ter tturr.dze favne in flore, in se 'končno osredotočile v abstraktne dele iz strojnih delcev. Tokrat pa nam ie kipar pripravil precejšnje presenečenje t razstavo mini'-4 slik v olju.
Gre za prikazovanje pokra jim m morja Je <o prva takšna njegova razstavna pote:a. s katero skuša ugotoviti ali če hočemo otipati ertziv občinstva na nmgov prehod v drugo zvrst likovnega izražana. Menimo da mu priznani ne bo manjkalo. Icajfi ■•razstavljene sličice izžarevajo pose l>en čar. zlasti v razgledih v da Ijavo. v razgledih, ki so polni zračne svetlobe in mehke prozornosti
Sicer pa so tudi- obrisi pokrajin obzorij čudovito mehki. Oboie va Zeper doseže z nalašč v ta namen lastnoročno izdelanimi čopiči. Začetek ie torei kar dober in likovnik nam bo v nadaljeva-
nju svojega ustvarjanja vrav gotovo pripravil še kako presenečenje. za kar jamči njegova znana ustvarjalna iznajdljivost.
Laura Carli javno nastopa ie kakih 10 let. Pred leti je nastopila v pravkar omenjeni galeriji. Od tedaj ie vsekakor napredovala v podajanju kraške slikovitosti v rdečkasti jesenski in v zelenih poletnih nastrojenjih. Kar dobro uspe slikovno v manjših oljih, kjer ne prikazuje krnskega kamenja, kajti njen način mehčanja obrisov nekako zabriše ostrino oelih kra-šlcih skal. ki Sy pač značilnost Vsake pristne kraške pokrajine. Vsekrtkor je., nasprotno temu vrese neti tira jasnost in ostrim obri sov kraške pojavnosti v ničnih majhnih črno-belih risbah Repen-tabra in tudi uličic starega mesta.
V primerjavi 'z Olji so te risbe vsekakor na večji umetniški ravni in izstopalo po izčiščenosti vsega nepotrebnega drobnjakarstva. Iz niih zveni tenki lirični posluh za naravno le-,mio in bile bi zagotovo dostojen okras kake pesniške zbirke na i.be omenjeni tematiki, na tematiko Kr'•so in na tematiko Trsta. M. B.
Slovenski etnografski muzej nri-'re.ja ob sodelovanju sirijskega veleposlaništva iz Beograda ob 20-letnici beograjske konference voditeljev držav in vlad neuvrščenih razstavo pod naslovom »Sirijska umetnosti. Razstavo so odnr-li včeraj. 18. t.m., v Muzeju Goričane. Na razstavi so na ogled dragoceni predmeti sirijske ljudske umetnosti, bogato okrašena oblačila, srebrno in bakreno posodje, pa tudi slikarska dela sodobnih sirijskih umetnikov.
preden bi se položaj bistveno poslabšal. Poleg razvrednotenja šo bistveno zmanjšali državne izdatke na področju podpor brezposelnim ter skrčili premično lestvico pri plačah. Cene so zamrznili do konca tega leta.
Britanski funt je najprej padel od 2170 na 2127 lu-. potem pa se je ustalil na vrednosti 2136 lir. Deloma je treba ta pojav pripisati padanju dolarja, v neki meri pa tudi predvidevanjem o ne preveč rožnati bodočnosti za britansko gospodarstvo. Tudi pocenitev nafte je neugodno vplivala na funt.
Marka je poskočila od 500 na 507 lir in je na čelu evropske valutarne skupine. Težave v nemškem gospodarstvu, ki so jili med porastom dolarja tako pogosto omenjali, so zdaj prešle v drugo vrsto.
Švicarski frank je poskočil za dva odstotka in se je že močno približal vrednosti 600 lir. Ta teden je prišlo do prelivanja kapi-talov iz Velike Britanije ter iz Francije v Švico.
V težavah so se znašle valute EGS, ki so že tradicionalno šibke in med katere prištevajo belgijski ter francoski frank, dansko krono in italijansko liro. Ob o-krepitvi marke ji te valute niso mogle popolnoma slediti in prišlo je do težav pri obrambi predvidenega razmaha do marke v okviru evropske valutne skupine.
Ta teden so začeli uradno kotirati tudi skupno evropsko valuto, ki se imenuje ECU in ki velja okrog 1256 lir. Gre sicer za strogo teoretično valuto, ki zaenkrat ne kroži v obliki bankovcev. Polagoma pa naj bi ta valuta nadomestila vse državne valute članic EGS.
(srs)
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
V TRSTU, 18. 9. 1981	
Sovjetski rubelj	315,-
Puljski zlot	3,-
Češka krona	40 -
Madžarski forint	29*—
Romunski lej	27,-
Bolgarski lev	470,-
Turška lira	7,-
DRAGOCENF KOMNE		
17. 9. 81	Nakup	Prodaja
ZLATO Milan (g) ZLATO	17.050	17.250
Umdon (unča) 455,50 dol 456,50		
SREBRO		
Milan (kg) PLATINA	420.500	430 100
Milan (g)	16.600	16.900
sedež soško gozdno gospodarstvo Tolmin - revir Panovcc.
Učna pot «Panovec» se začenia pri nadmorski višini 90 m in doseže v svoji najvišji točki raven 140 m nad morjem; gre torej za kakih 50 m višinske razlike, ki jo v slabi uri zmore vsak, tudi le malo treniran človek. Smer oriše nekako obliko manjše zanke, vržene proti severu, nato se po rahlih vzponih in spustil) nekoliko proti vzhodu, zopet približa izhodiščni točki, potem ko še prej pride na pot, ki skozi Pa-novec povezuje Rožno dolino s Streliško potjo.
Na tej poti je več «postaj», imenovanih «stojišča». Na vsakem stojišču pa je zakoličena tablica s progresivno številko v rdeči barvi, okrog teh številk so v večji ali manjši razdalji primerki rastlin, označeni s krepkimi masivnimi napisi samo v slovenščini. škoda da ni zraven pripisan tudi mednarodni strokovni latinski naziv.
Seveda se na vsej poti srečujemo z nekaterimi drevesnimi vrstami večkrat, vendar je posameznih vrst toliko, da če iih seštete primerjamo, dobimo lepo število skoraj 50 različnih drevesnih vrst. Seveda so to vrste, na katere smo bili s pomočjo napisov opozorjeni.
Vendar nas Društvo inženirjev in tehnikov Posočja ni prepustilo čisto samim sebi ali golemu naključju. Zavedalo se je najbrž, da bi še tako lepo označena pot in drevesne vrste malo ali nič pomenile, če bi človek ne našel možnosti, da se o njih kaj več in podrobneje pouči. Za to pa je poskrbel priznani gozdarski strokovnjak inž. gozdarstva Marjan Šebenik, ki je pripravil tudi 40 strani obsegajočo spremno brošuro z istim naslovom. To delo je lep in primeren »kažipot* po gozdni učni poti Panovec. Spremlja nas skozi vseh 12 stojišč.
Ob označbi stojišča avtor najprej navede, katere drevesne vrste je moč videti z določenega stojišča. Seveda seže tu le do tistih primerkov, ki so v več ali manj neposredni bližini in še teh včasih ne utegne našteti vseh. Potem pa enega ali več primerkov v okviru stojišča podrobneje opiše. Takih, podrobneje opisanih vrst je, v brošuri 28. medtem ko je vseh poimenovanih vrst blizu 50. Opisane so: dob. bambus, tu-lipanovec, evroameriški topol, japonska kriptomerija. macesen, bukev, robinija, tisa. domači kostanj. bodika. navadna breza. srTdeh, črni boi-, omorika ali "Pančičeva" smreka, zeleni bor, beli gaber, jelka, češnja Lawso-nova pacipresa. rdeči hrast, gorski javor, ostrolistni (mlečni) javor, močvirni taksodij, amerikan-ski jesen, zelena duglazija, črna jelša in himalajska cedra.
Vsak izmed opisanih primerkov je označen z znanstvenim imenom najprej v latinščini, potem na še s poimenovanji pretežno v šestih .jezikih (srbohrvaškem, italijanskem, nemškem, francoskem, angleškem). Ta poimenovanja utegnejo biti v precejšnjo orientacijsko pomoč tujcem, ki bi iih pot skozi Novo Gorico oz. Rožno dolino zanesla tudi v Panovec.
Nazivom sledi daljši ali krajši, različno od primerka do primerka. botanični opis rastline. Še več n'ena zgodovina, se pravi, od kod smo jo dobili, kdo jo je k nam zanesel, pa tudi vrsta po-
sebnosti ali namembnosti (če je okrasna rastlina, največkrat se opisi zaključijo s prikazom gospodarskega vidika (za kaj uporabljamo njen les v industriji).
Med te strokovne tekste pa je avtor v nekaj nepovezanih poglavjih - zapiskih podal še kako potrebno razmišljanje, najprej o Panovcu kot objektu splošnega družbenega pomena, kjer bi se utegnili križati interesi njegove celovite oliranitve in podleganje enodnevnim potrebam. Avtor nam na kratko prikazuje njegov razvoj od prvih omemb v 15. stoletju (1470) do dobe. ko je leta 1500 prešel v last Habsburžanov, pa ohranil svojo neokrnjenost tudi po letu 1785. ko je bil urejen kataster in je Panovec postal državna last (erar), kakor je še danes splošna družbena imovina.
Drugo razmišljanje velja vlogi gozda v okolju, gozdnim rastiščem, oblikam gozda (tu nam odpira strokovni pogled na različne vrste gozda: visoki, nizki, srednji gozd), dalje mahovom in
Naslovna stran vodiča po «Gozdni učni poti - Panovec*
gobam ter praktičnim napotkom za nabiralce. Spregovori se o razmerju gozd - divjad - človek, o gozdarstvu in njegovem ^ razmerju do gozda, o urejenosti gozdov in slednjič o rekreaciji v gozdu. V nekakšno podkrepitev skrbi vsega človeštva za varstvo gozdov in narave je po knjižici razporedil tudi izreke in misli različnih avtorjev, celo leposlovne odlomke.
Na koncu je dodana literatura, kakor je spredaj tudi krajše besedilo izpod peresa predsednika skupščine občine Nova Gorica, ki pozdravlja odprtje te učne poti. Za kazalom sledi stran, namenjena zapiskom. Na zadnji strani ovitka je prikazana smer učne poti in stojišča.
Za likovno podobo, knjižice, ki je ilustrirana, so poskrbeli prof. Ivo Kovač in Jurij Mikuletič, ki sta narisala tiste rastline, ki so podrobneje opisane, Franc Golob pa je knjižico oblikoval. V zeleni — gozdni in gozdarski —
barvi je natisnila GP «Soča» v Novi Gorici v nakladi 3.000 izvodov.
Avtor je knjižico posvetil spominu dveh, v zadnjih letih umrlih kolegov gozdarjev Marjana Blažiča in Franca Berceta ter tako duhovno vključil v delo tudi njun delež pri varovanju gozdov na našem območju, kateremu sta posvetila svojo vse prekratko delovno dobo.
Knjižica zasluži, da damo avtorju vse priznanje za opravljeno delo pri «zamisli in besedilu*, kakor stoji zapisano v kolofonu. Seveda bodo mogli le strokovnjaki oceniti strokovno vrednost knjižice. Avtor sam navaja v u-vodu, da imamo že tudi pri nas nekaj podobnih učnih poti in, verjetno, tudi vodnike zanje (Bistrica pri Vrhniki, Pohorje, šmarna gora).
Kakor v vsako človeško delo, pa se je seveda tudi v pričujoče prikradla kaka nepopolnost ali napaka, pa čeprav gre- tu največkrat verjetno za tako imenovane tiskarske «škrate». Netočno je tu in tam napisano tako tujejezično ime rastline, nekaj je tudi slovničnih napak. Čeprav vse kaže, da imajo tudi druge učne poti podobne formate vodnikov, se* mi zdi vseeno vprašljiva tako podolgovata oblika. Na poti v naravo človek najraje vzame žepne formate (taki so na primer vodniki, ki jih izdaja Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani, dalje Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, nekatere pokrajine, npr. Kočevska, škofjeloško območje, itd.), naš pa je žepen le po širini, medtem ko je po višini podoben zloženim geografskim kartam. Čutiti je. da je založnik varčeval s prostorom, vendar bi se kazalo v korist za preglednost publikacije raje odločiti za izpolnitev tudi tistega prostora ob levi strani teksta, ki je sedaj ostal prazen in na katerega so razvrščene inlustracije, ki so, žal, vsaj nekatere preveč pomanjšane, da bi lahko služile kot o-snova za določevanje rastlin. Morda bi kazalo v kazalo vnesti stojišča, medtem ko so naslovi omenjenih »vložnih* tekstov brez potrebe v pclkrepkem tisku, saj bi bili morali biti nepoudarjeni ali celo umaknjeni, ne pa nasprotno. Med citirano literaturo pogrešamo še vsaj kakšno slovensko delo, naerda celo v zvezi z najbližjo novogoriško okolico ali celo Panovcem (potem bi bila bolj utemeljena avtorjeva pripomba na str. 3 o spodbujanju po dodatni .literaturi). Mislim, da ne bi bilo odveč vsaj omeniti botanično postojanko na Rafutu, ki je pravzaprav del Panovca ali vsaj njegovo neposredno nadaljevanje na skrajnem zahodu. Na o-rientacijski skici na ovitku ni vrisano 12. stojišče.
Učna pot »Panovec* uradno še ni odprta. To se bo zgodilo v nekaj dneh, želeli pa smo jo nalašč predstaviti kak dan vnaprej, da se bodo ljubitelji narave na-n'o pripravili in da bodo s knjižico - vodnikom v roki obogati1 i sebe in koristili tudi svojemu zdravju in vedno bolj naraščajoči potrebi, da se človek umakne iz dnevnega hrupa, ki ga požira, v vedno svežo in zdravje ponujajočo naravo.
MARIJAN BRECELJ
.     »••"""I"' 'HI  .................inmil   Hi11111111111mm1111.n1.il.im.I umnim,
NA XX. MEDNARODNIM TEKMOVANJU «SEGHllll» V GORKI
Le mešani zbori so bili tisti ki so vzdržali visoko raven
Številna udeležba z Vzhoda in laboda, tudi iz Buenos Airesa in s Filipinov Močna je bila tudi italijanska udeležba - Dobri zbori, vendar izrazno šibki
Od 3. do 6. t.m. je bilo v Gorici XX. mednarodno tekmovanje pevskih zborov «C. A. Seghizzi*. Prijavili so se zbori iz Argentine — ženski zbor iz Buenos Airesa, Bolgarije — zbor cSredež» iz Sofije, iz češkoslovaške — komorni zbor iz Košič, s Filipinov — zbor madrigalistov z univerze iz Dili-mana, iz Finske — Kyvdskylan Studiokuoro iz Jyvaskyld, iz Madžarske — Ferenc Liszt Coral. iz Poljske — akademski zbor iz Wro-claiva, iz Romunije — zbor tAle-neu» iz Bacaua, iz Sovjetske zveze — komorni zbor Pedagoškega instituta iz Rostova, iz Švedske jFrudngen Motettkor. iz Zapadite Nemčije — zbor iz Dortmunda, iz Italije: Coro Polifonico Monfal-conese, Coro «Jubilate» iz I.egna-na. Coro Polifonico iz Rude, Coro *Valrosandra» iz Trsta. Coro *Ermes Grion» iz Tržiča. La Po-lifonica Udinese in ženski zbor cAureliano» iz- Rima.
Zbori so tekmovali v moški, ženski in mešani postavi v poli-fonslcem petju in v ljudskih pesmih.
Najšibkejše kakovostno povprečje. kakor je v zadnjih letih prišlo že v navado, ie bilo pri moških zborih, boljše pri ženskih in mešanih. Pri zadniih sicer ni bilo zbora, ki ne bi sodii na tekmovanje. vendar so pri marsikaterem izstopali problemi interoreta-cije posameznih del ali sporeda v celoti, kar pa zadeva predvsem
zasnove in oblikovalne izpeljave dirigentov. To pa so vprašanja, ki se nanašajo na njihove usposobljenosti proučevanja in spoznavanja slogovnih posebnosti iz raznih ustvarjalnih obdobij, poglabljanja v posamezna dela in dojemanja njihovih umetniških vrednot kakor tudi sposobnosti za čim boli verne voustvaritve.
Bilo je nekaj dobrih zborov, kar zadeva lepoto glasov in oev-ske ubranosti, vendar so bili izrazno šibki, čeprav je bilo jasno, da so vložili veliko truda v priprave in v pogledu vokalnih zahtev tudi precej uspeli. Pa še nekaj lahko sklepamo: programi so za nekatere zbore terjali precejšnje priprave, ki so bile osredotočene prvenstveno na vremago-vanje raznih vokalno tehničnih težavnosti, interpretativna plat oa je več ali manj ostala v ozadju. Zato pesmi, ki so bile kolikor toliko dobro zapete, to se pravi po vokalni uglajenosti jv ubranosti, niso vzbudile pravega občutja, ker je manjkala tista živa muzi ka, ki budi doživliaislci nemir in napetost. Da so bila v tem pogledu za nekatere dirigente in seveda tudi za njihove zbore določena dela skoro prezahtevna, a da so lažje in njim bližje pesmi zmogli poustvariti z mnogo večjo umetniško prepričljivostjo, nam lahko služi kot primer tekmovanje na področju ljudskih pesmi, kjer smo slišali tudi več-zelo do brih priredb.
Uspehi seveda veljajo za mešane zbore, pri katerih so- velike razlike navzgor, če iih primerjamo tudi z doseženimi rezultati v polifonskem tekmovanju v vidu točkovanja žirije. Nasprotno ie bilo pri moških zborih, ki so bili po kvaliteti še slabši kakor v polifoniji, k čemur so prispevale predvsem šibke priredbe. Tudi povprečje ženskih zborov ie pri folklori padlo v primerjavi z rezultati tekmovanja vi polifonski glasbi.
Tako so bili mešani zbori tisti, ki so v povprečju vzdržali naj-višio raven, ta pa • je bila doka j zadovoljiva. V kolikor polovica zborov ni zmogla z večio prodornostjo izoblikovati programov v polifonskem petju, se je toliko bolj lahko sprostila v ljudskih pesmih, oziroma v njihovih priredbah. Tu je petje izzvenelo naj-spontaneje, najneposredneje. Ob ubranosti, enotnosti in ritmični preciznosti se je razodevala radost. ljudska lirična zamaknjenost. mladostni vrisk, žareče vlečno veselje, razodevala se je občutena pevska lepota, preprostost in iskrenost. Ponovno se ie ljudska pesem potrdila kot neusahljivi vir lepote in ponujene utehe, ki nam je v tem nemirnem in razburljivem času tako blaoodei-na. Tu ie bilo 'najlepše. najpleme-niteiše in nabioli prisrčno petje, ki ie dalo tekmovanju posebno vrednost.
IVAN SILIČ
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK 1
17.00	Čudežne zgodbe mačka Teodora — mladinska oddaja
17.15	Veliko pričakovanje,
po romanu Charlesa Dickensa.
18.10	Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parlamenta
18.50	Pozor na ona dv»,
TV film
19.45 Almanah in
Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.40	Življenje v glasbi,
neposreden prenos iz Benetk: koncert in podelitev nagrade v spomin na Karla Bohma
Ob koncu DNEVNIK 1 in Vremenske razmere
crugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Zvezda Robot — Kontakt ipsilon, risanka
15.00	Rim: KOLESARSTVO
17.00	Vesolje 1999 — TV film Program za mladino
17.50	Srečanje — risanka
18.00	Samo sprehod: opazovanje narave
Poletje gre h koncu
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik. 2 — športne vesti
18.50	KORENINE,
TV nadaljevanka Spet smo med ameriškimi črnci. Ker. je Kunta pobeg nil, a so' ga spet ujeli, so ga strahotno kaznovali, o-drezali so mu desno stopalo. Nesrečnežu streže kuharica dr. Williama Rey-noldsa Bell, ki je tudi črnka, a se je že rodila v Ameriki in je zaljubljena v mladega črnca, vendar pa ne soglaša z njim, posebno ne z njegovo upornostjo in velikim domotožjem za Afriko. Ženska seveda ne ve ničesar o Afriki in bi rada, da bi na domovino pozabil tudi mladi. Kunta. Bell se drzne predlagati gospodarju, naj bi mladega črnca imenoval za kočijaža. kar je vendarle nekaj več kot težak na plantaži.
19.45 DNEVNIK 2
20.40	Zgodba z Divjega zahoda TV nadaljevanka Ko sta prestala kazen 30 dni zapora, sta se Will in Gi-deon odpravila spet na pot proti Indipendence, saj sta računala, da Lesterja ne bosta več našla. Toda v neki zapuščeni vasi najdeta mlado in ranjeno Indijanko,
‘ ki'jf 'j’č' ime' l«Wčfin8lf. #jfl jo vzame na 'sVojega konja in z. Gideonom pohitita v mesto, dir bi mištrr zdravili-ka, ki bi bil pripravljen jo zdraviti. Med tem pa družina Chisholm prebrede reko na indijanskem splavu in ko prispejo na drugo obalo, zalotijo tu karavgno kolonistov. ki jili je zdesetkala neka čudna mrzlica. Zato sklenejo, da bodo1 pot nadaljevali sami proti Forte Lara-mie, ki je od tega naselja oddaljeno kar 180 mili.
21.35	Hamlet,
1 po tragediji W. Shakespeara
Delo je režiral Laurence O livjer, ki v njem- tudi nastopa
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.00	Programi tretje TV mreže
20.00	30 let italijanske televizije
20.40	Ena ženska, eno življenje, po romanu Catherine Pay san
21.50	Beseda in slika
22.30	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	Poročia
9.05 Na obisku pri zboru Sunco-krili — otroška oddaja 1
9.35	Beli delfin — risana serija
9.50	Divja leta,
mladinska nadaljevanka .
10.20	Ko utihne šolski zvonec, otroška oddaja
10.50	Narava čustvenih procesov, izobraževalna oddaja
11.15	Nasilje v družini: Jimm)’i dokumentarna oddaja
12.20	Bolnišnica na koncu mesta, TV nadaljevanka
13.10	Poročila
16.35	Poročila
16.40	Galeje z zakladi — film
18.10	Naš kraj
Hotedršica je kraj ob cesti Kalce - Godovič. Slikovita vas s hudomušno zgodovino. Nekoč, pred drugo svetovno vojno je bila Hotedršica obmejno mesto. Tudi po vojni je mejila na cono B in je tu cvetelo tihotapstvo. Cariniki, po večini domačini, so marsikatero zakuhali. V novejšem času pa se v glav' n->m kmetijsko področje u-smerja počasi tudi v lažjo industrijo, saj je drobno go spodarstvo lepo razvito. Lah ko pa so tudi ponosni na kulturno življenje. Imajo moški in tamburaški zbor. in tudi nekakšno «glasbeno šo!o».
18.25	Nogomet:
Sriboda - Crvena zvezda
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Liscio hit,
italijanske narodnozabavne
pesmi
29 00 Modni utrinki
22.10	Dvoboj pri O.K. Corallu, film
00.30 Poročila
Koper
16.00	Risane zgodbe
16.25	Lahka atletika: Sarajevo, Prvenstvo Balkana Nogomet:
Sloboda - Crvena zvezda
20.15	TV D — Stičišče in
Dve minuti	■ •
20.30	Ubijte -Strakerja — film
22.00	TV D - Danes
22.10	Morilska dekleta — film Ob koncu TV D — Danes
Zagreb
17.20	šibeniški festival otroka
18.25	Nogomet:
Sloboda - Crvena zvezda
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Mayerling — film
23.00	V soboto zvečer
ŠVIGA
18.10	N.. ., kakor New Wave
19.10	Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.40	Film

TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00 Poročila;'T.20 Dobro jutro; 8.10 . Radijski mozaik: Danes bomo govorili o. ..; Glasbene spremljave; Iz arhiva:	10.10 Koncert s pos-
netki na trakovih in ploščah; 11.30 Polcinevniški razgledi:	Kulturne
aktualnosti doma in v svetu; Izseljeniški trenutek; Kratek skeč;
13.20	Poštni predal: Glasba po željah; 14.10 Popoldanski program:	Sobotno srečanje, vodi
Marjuča Offizia; 14.30 Otroški kotiček; 16.00 Portreti; 16.15 Zimzelene melodije; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Razširjeni obzornik: Poslušali boste; Letošnja revija «Pri morska poje*; 18.00 «Tončetove dogodivščine* — radijska'igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za do-
bro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 Orkester Franck Pur-cel; 10.32 Glasbeni odmor, horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 15.33 LP tedna:. 16.00 Veliki 'orkestri lahke glasbe; 16.15 Glasba: 16.45 Igra folklorna skupina «Borghesi»; 17.00 Glasba; 17 32 Glasbeni vikend:	18.55 Pismo
iz. ..; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15 30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro: 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo — spored domačih viž in napevov; 16.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Sobotni piknik; 17.15 Jugoton;
17.30	Primorski dnevnik; 17.45 Za bavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00.	17.00, 19.00 Poročila; 6.00,
7.15	in 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 - 10.03 Vikend: 10.12 Poje
Mina: 11.30 Osebnosti ined mitom in zgodovino; 12.03 Zjmski vp-t: 12.30 Radijska priredba; 13.20 Glasbena oddaja; 14.03 Koncert za burporista ' in orkester; 15.00 Radiotaxi; 16.23 Mi kot vi; 17.03 Avtoradio, glasbeno govorni pro gram: 17.33 Plošče; 18.30 Objektiv Evropa; 19.15 Jazz srečanja; 19.46 Dva na odru; 20.25 Ljubezenska poezija; 20.25 Radijska priredba;
20.40	Glasbeni odmor; 21.00 Radijska priredba; 21.30 Dragi Sig; mund: 22.00 Ostržek včeraj in da hes; 22.30 O človeku ali za’ človeka; _ 23.03 Telefonski klic.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30*
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30.
19.30,	20.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbeno prebujanje; 9.05 Radij ska nadaljevanka: 9.32 Družina leta; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Življenje danes; 13.41 Sound • Track, glasba in kino; 15.00 Ra dijska priredba; 15.42 Hit parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Glasbeni almanah 1960 - 1980:
19.00.	19.50, 22.15 in 22.50 Stopimo korak nazaj; 20.15 Srečanje z gledališčem: Igre na italijanski na čin; 21.00 Simfonični koncert.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00.
13.00,	15.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Pionirski tednik; 10.05
11.00	Z radiom na poti; 11.05 Pojo amaterski zbori; 11.30 Sobotna matineja; 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Po republikah in pokrajinah:
12.40	Zapojmo z nami: 13.10 Goda la v ritmu; 13 30 Kmetijski na sveti; 13.40 Veseli domači napevi,
14.00	Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.20 Zabavna glasba;
14.30	Priporočajo vam. .	15.05
Glasbena panorama; 16.(K) Dogodki in odmeri: 16.30 Zabavna glas ba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 18. uri — Zunanjepolitični magazin; 19.00 škatlica z godbo:
19.30	Zborovska pesem mladih: 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Mia di mostovi: 2100 Sobotni zabavni večer; 22.00 Za prijetno razvedri lo: 22.30 Oddaja za naše izseljen ce; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Z lahkimi notami po naši domo: vini: 1.05 - 6.00 Nočni program.
ATLETIKA
PO PRVEM DNEVU BAIV SARAJEVU
Jugoslovanska moška vrsta v vodstvu skupaj z Bolgarijo
Saša Apostolovski izboljšal slovenski rekord v skoku v višino - Dobra rezultata v ženskem metu diska in na 800 m
KOŠARKA
NA ZENSKEM EP
NOGOMET ,
V AMATERSKIH PRVENSTVIH
Italijanke bi rade JUTRI BO V NAŠI DEŽELI STOPILO
(Od našega poročevalca)
SARAJEVO — 40. jubilejne atletske balkanske igre so se včeraj za Jugoslavijo pričele dokaj obetavno. f° prvem dnevu je namreč pomlajena jugoslovanska moška vrsta na Prvem mestu skupno s favorizirano Bolgarijo.
Junak včerajšnjega dne pa je bil Kotovo mladi, komaj 18-letni Saša Apostolovski, ki je z 220 cm zmagal v skoku v višino in je obenem tudi postavil nov slovenski rekord (prejšnji rekord 218 cm je pripadal Čopu). Apostolovski namreč tekmuje za ljubljansko Olimpijo. Čeprav je včeraj odpovedal Dragan životič na 800 m (bil je le drugi), pa je Jugoslavija predvsem kot moštvo povsem zadovoljila.
Na stadionu Koševo. na katerem še dokončujejo gradnjo infrastruktur, se je zbralo včeraj veliko število ljubiteljev atletike. Tekme so se pričele že zjutraj. «pravi spored*
Pa je seveda bil popoldne, ko je bila tudi svečana otvoritev.
Včerajšnji dan je navrgel nekaj Jokaj dobrih rezultatov, še posebno pa velja omeniti zmagovalko v nietu diska, Bolgarko Mario Petkovo (68,26 m) ir tekačico na 800 m,
Romunko Fito Lovin (1’58”2). Sicer pa se je v vseh ostalih disciplinah bila ostra borba in še večjo bitko je pričakovati danes in jutri, ko se bodo 40. BAI tudi končale.
Finalni rezultati 1. dne MOŠKI
kladivo
1. Dulguerov (Bol.) 70,68 m; 2.
Bindar (Rom.) 68,00 m; 3. Kayrya-kov (Bol.) 67,68 ra; 4. Stiglič (Jug.)
68,84 m; 5. Tudor (Rom.) ,65.42 m;
6 Ierissistis (Gr 61,76 m; 7. Ma-ganas (Gr.) 61,04 m; 8. Gromilo-vič (Jug.) 56,68 m.
višina
1. Apostolovski (Jug.) 220 cm; 2.
Albu (Rom.) 217 cm; 3. Minoudis \ Španija.
Vrstni red po 1. dnevu
MOŠKI
Jugoslavija in Bolgarija 48 točk, Romunija 39, Grčija 38, Turčija 7. ŽENSKE
Bolgarija 55 točk, Romunija 48, Jugoslavija 34, Grčija 23.
10.000 m
1. Marko (Rom.) a)’20”21; 2. Kuzmanovič (Jug.) 29’21”21; 3. Kov-sis (Gr.) 29’21”65; 4. Karaptčev (Bol.) 29’22”16; 5. Zahria (Rom.) 29’24”68; 6. Chalastis (Gr.) 29’25''33; 7. Alipič (Jug.) 29’26”51; 8. Mek-handjiyski (Bol.) 30'38''67.
ŽENSKE
disk
1. Petkova (Bol.) 68,26 m; 2. Cra-siunescu (Rom.) 64,28 m; 3, Ionescu (Rom.) 61,84 m; 4. Bojkova (Bol.) 61,60 m, 5. Gozo (Jug.) 46,44
m; 6. Vannakidou (Gr.) 43,94 m; 7. Golubič (Jug.) 41,76 m; 8. Lazari-dou (Gr.) 40,36 m.
100 m
1. Penkova (Bol.) 11”50; 2. Nuo-neva (Bol.) 11”56; 3. Istvanovič (Jug.) 11”73; 4. Korodi (Rom.) 11”99; 5. Kranjc (Jug.) 12”16; 6. Ciolan (Rom.) 12”25; 7. Siouli (Gr.) 12”25; 8. Tzitzira (Gr.) 12”28.
800 m
1. Lovih (Rom.) 1’58”92; 2. Me-linte (Rom.) 2’01”56; 3. Gospodino-va (Bol.) 2’02”43; 4. Cvetkova (Bol.) 2’06”57; 5. Trombouki (Gr.) 2'06”67; 6. Rističevič (Jug.) 2’08”18; 7. Co-standinidou (Gr.) 2’10”79; 8. Čolo-vič (Jug.) 2'11”85.
4x100 m
1. Bolgarija 44”81, 2. Jugoslavija (Četina, Istvanovič, Kranj, Seliškar) 45”76; 3. Romunija 45”92; 4. Grčija 47”17.	B. Lakovič
osvojile peto mesto
Drevi bedo igrale z Bolgarijo, Jugoslovanke pa (v polfinalu) s Sovjetinjami
ANCONA — Italijanska ženska košarkarska reprezentanca se bo na evropskem prvenstvu danes ob 15.30 pomerila z Bolgarijo. Če ji bo sreča naklonjena in bo Bolgarke premagala, se bo jutri srečala z zmagovito ekipo iz tekme Nizozemska -Romunija (odigrali jo bodo danes ob 18. uri v Senigallii) in če bi «az-zurre* premagale še te nasprotnice, bi lahko osvojile na končni lestvici peto mesto. To pa je obenem tudi največ, kar lahko italijanska vrsta na prvenstvu še doseže, po vseh razočaranjih, ki jih je pripravila v kvalifikacijah.
V italijanskem taboru menijo, da bi bilo tudi peto mesto zadovoljivo, saj bi bila to boljša uvrstitev od one na zadnjem evropskem prvenstvu, toda obenem tudi ne skrivajo svojega razočaranja, ker je bil ob začetku prvenstva zastavljeni cilj le nekoliko višji. Toda obe tekmi, ki
•iiiiuiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiin
ODBOJKA
12 EVROPSKO PRVENSTVO
DANES ZAČETEK V BOLGARIJI
Jugoslovane so izžrebali v težko, Italijane pa v lažjo kvalifikacijsko skupino - Kandidati za kolajne so le vzhodni odbojkarji
Danes se bo v Bolgariji pričelo letošnje 12. evropsko prvenstvo za moške in ženske. Dvanajst reprezentanc je porazdeljenih v tri kvalifikacijske skupine v obeh konkurencah.
Posamezne skupine so naslednje:
MOŠKI
Pazardžik: SZ, Francija, NDR in ZRN.
Burgas: Poljska. Italija, ČSSR in
(Gr.) 217 cm; 4. Čop (Jug.) in Ka-tis (Gr.) 214 cm; 6. Mladenov (Bol.) 214 cm; 7. Ozdamar (Tur.) 210 cm; 8 Guetov (Bol.) 210 cm.
100 m
1. Karanyotov (Bol,) 10”49; 2. Atanassov (Bol.) 10”57; 3. Stratos (Gr.) 10”62; 4. Popovič (Jug.) 10”68; 5. Cefalas (Gr.) 10”79; 6. Nikolič (Jug.) 10”82; 7. Hapainu (Rom.) 10”89; 8. Stancin (Rom.) 10”99.
, 800 m
1. Kolev (Bol.) 1’50”26; 2. Živo-'tič (Jug.) 1’50”89; 3. Bošnjak (Jug.) 1’51”16; 4. Prundenu (Rom.).l’51”16; 5. Timurlek (Tur.) 1’51”16; 6. Meh-med (Tur.) 1'51”19; 7. Spyros (Gr.) 1’51”24; 8. Onescu (Rom.) 1'51"29.
Varna: Bolgarija, Romunija. Jugoslavija in Finska.
ŽENSKE
Pernik: SZ, Romunija, ČSSR in Jugoslavija.
Sofija: NDR. Nizozemska, Poljska in Italija
Sofija:	Madžarska. Bolgarija,
ZRN in Turčija.
V zadnjem desetletju je odbojka nasploh napravila izreden skok, tako. glede števila privržencev te športne panoge, kot tudi kakovosti. Samo evropsko prvenstvo pa prav gotovo spada, med .najbolj, kvalitetna tekmovanja na svetu sploh. Najbolje to potrdi dejstvo da so bile prve štiri na lanskih OI v Moskvi
Leonard se namerava umakniti
Dan po svojem zmagoslavju v Las Vegasu, kjer je postal Leonard edini svetovni prvak boksarske velter kategorije (na sliki) je sloviti boksar izjavil, da se namerava v kratkem umakniti iz ringa ter se posvetiti svoji družini.	(Telefoto AP)
naslednje države: SZ, Bolgarija, Romunija in Poljska.
V	moški konkurenci je reprezentanca SZ nepremagljiva. Zadnji seriji petih evropskih naslovov so Sovjeti dodali leta 1978 v Rimu svetovnega, dve leti kasneje pa so se okinčali še z olimpijsko medaljo. To pomeni, da je vrsta trenerja Platonova osvojila prav vse, kar se .je dalo.
Čeprav se je Jugoslavija po o-. svojitvi 3 mesta v Parizu uvrstila neposredno na EP, pri žrebu ni i-mela sreče. Najprej je padla v skupino z domačimi, ki so bili v Parizu šele deseti, toda samo leto kasneje so pripravili v Moskvi veliko presenečenje z osvojitvijo srebrne kolajne. Po končanih kvalifikacijah pa je bila izžrebana v skupino, ki bo igrala v Varni še Romunija, ki ima izredno bogato in uspešno odbojkarsko tradicijo. Tretji nasprotnik je Finska, ki ne spada v evropski vrh.
Že prvi dan bodo imeli Bogoev-ski in tovariši na drugi strani mreže Bolgare. V letošnjem letu so Jugoslovani že nekajkrat premagali tega nasprotnika, toda to pot bo izredno težko. Glede žreba .je imela Italija nekoliko več sreče. ČSSR (ki pa ni več nekdanja odbojkarska velesila) in Poljska sta sila nevarna nasprotnika. Trener Italijanov Pitera je dobro pripravil i-gralce in so odpotovali v Burgas polni optimizma. Ob dejstvu, da je Španija slabši nasprotnik bo potrebno za uvrstitev v finale premagati ČSSR ali pa Poljsko.
V	tretji skupini SZ nima enakovrednega nasprotnika. Izenačen boj pa bo med obema Nemčijama in! Francijo. Ne gre podcenjevati zahodnih Nemcev, ki so napravili velik napredek.
V	ženski konkurenci bo Jugoslavija po vseh zapletih igrala v skupini za končni vrstni red od 7. do 12. mesta. Reprezentance SZ, ČSSR in Romunije so nepremagljive.
Pred izredno zahtevno nalogo bodo tudi Italijanke, saj .je NDR v samem svetovnem vrhu, Poljsko bo izredno težko spraviti na kolena. Že na zadnjem EP .je Nizozemska napravila velik skok naprej z o-svojitvijo 6. mesta.
V tretji skupini sta Madžarska in Bolgarija glavna kandidata za nastop v fjnalu, ZRN in Turčija pa v tolažilni skupini.
Današnji razpored (prva tekma bo na sporedu ob 17 00 druga pa ob 19.00 po lokalnem času).
MOŠKI
Pazardžik
NDR - ZRN, Francija - SZ.
Burgas
Poljska - Španija, Italija - ČSSR. Varna
Finska - Romunija, Bolgarija -Jugoslavija.
ŽENSKE
Perpik.
Romunija - Jugoslavija. ČSSR - SZ. Sofija
Poljska - Nizozemska, Italija - NDR. Sofija
Madžarska - Turčija - ZRN - Bolgarija	G. Furlanič
ju je Italija izgubila z minimalno razliko, sta bili zanjo usodni. Italija je bila v svoji izločilni skupini skromna četrta in je pustila za seboj le šibki ekipi Finske in Zvezne republike Nemčije.
V današnji tekmi računajo Italijanke na ves izkupiček, toda zavedajo se, da bo treba za dosego tega cilja prepotiti prislovičnih sedem srajc.
Danes bo nastopila (v polfinalu) tudi Jugoslavija, ki se bo pa ob 21. uri srečala z nasprotnikom, ki ne dopušča nobenih upov, namreč s Sovjetsko zvezo. V drugem polfinalu bo igrala Poljska s ČSSR.
V CELOVCU
Včeraj so se začele mladinske igre A-A
V Celovcu so se včeraj začele letošnje mladinske igre Alpe-Adria, na katerih nastopajo reprezentance (pod 15 leti) treh obmeinih dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije -Julijske krajine. Barve svojih ekip brani skupno 300 tekmovalcev in tekmovalk.
Letos organizira to prireditev Koroška, ker poverjajo organizacijo po rotacijskem sistemu.
Letošnje mladinske igre so že o-sme po vrsti, na sporedu pa so te discipline: atletika, tenis, namizni tenis, streljanje, košarka in rokomet.
Letošnjim igram prisostvujejo kot opazovalci tudi predstavniki dežel Veneto, Bavarska in štajerska, v pričakovanju povečanja števila u-deležencev na deset deželnih reprezentanc it.j. tistih dežel, ki sestavljajo delovno skupnost Alpe-Adria).
NA I0RISCA KAR 144 ENAJSTERIC
V 1. AL bo igrala kriška Vesna, v 2. AL pa Breg, Kras, Primorje in Zarja - Novosti v vrstah tržaških italijanskih ekip
Jutri se pričnejo amaterska nogometna prvenstva. V naši deželi bo stopilo na igrišče kar 144 ekip, razporejenih v promocijsko, 1. in 2. amatersko ligo. Skupno bi se moralo jutri pomeriti od 1800 do 2000 nogometašev, upoštevajoč seveda, da lahko amaterji (kar je veljalo tudi lani) zamenjajo med srečanjem dva igralca.
Po treh letih (Primorje je v 1. AL igralo v sezoni 77/78) bomo ponovno zastopani v 1. AL. Zamejski nogomet bo kot v sezoni 70/71 branila kriška Vesna, ki si je lani zagotovila prestop v višjo ligo. Naloga Križanov ne bo lahka, saj i-grajo v skupini B, kjer bo poleg šestih tržaških enajsteric še devet furlanskih ekip. Kot pravijo, so se prav furlanska moštva precej ojačila, seveda pa tudi tržaške ekipe ne zaostajajo. Skratka, obeta se res zanimivo prvenstvo, v katerem pa
tudi Vesna ne namerava igrati podrejene vloge, saj so tudi »plavi*, katere bo še naprej vodil trener Mandanicci, ojačili svoje vrste in pomladili postavo. O vsem tem pa bomo spregovorili v naši jutrišnji številki.
Poglejmo sedaj, kako bo sestavljena skupina B 1. AL: Coštalunga, Fortitudo, Gradese, Isonzo Turr. Lignano, Lucinico, Muggesana, Palmanova, Portuale, Ronchi, Sangior-gina, S. Giovanni, S. Canzian, So-vrana. Torviscosa, Vesna.
Z zanimanjem bomo seveda sledili 2. AL (skupina F), kjer bodo i-grale vse tržaške enajsterice, med temi tudi štiri naše ekipe, to je Breg, Kras, Primorje in Zarja. Danes bomo spregovorili o spremembah v vrstah tržaških ekip, jutri pa si bomo pobliže ogledali naše enajsterice.
CAMPANELLE: Tržačane še ved-

NAMIZNI TENIS
V NABREŽINI
Sedem ženskih ekip na turnirju SK Kras
Turnir prirejajo ob 20-letnici ŠK Kras in 10-let-niči ZSSDI - Danes ob 15. uri prva srečanja
Da bi primemo proslavili 20-letnico ŠK Kras in obenem 10-let-nico ZSŠDI, je namiznoteniški odsek Krasa pripravil za ta konec
Včeraj so bili na vrsti nastopi v j tedna zanimiv in kakovosten med tenisu, namiznem tenisu, košarki narodni ženski namiznoteniški tur-in rokometu, danes pa bodo opravili nir. Tekmovanje bo služilo kot do-
nastope tudi v ostalih disciplinah.
BOKS
Holmes - Cooney prihodnje leto
LAS VEGAS — 19. marca 1982 bo svetovni boksarski prvak težke kategorije (verzija WBC) Larry Holmes (že trinajstič) izpostavil svoj naslov v dvoboju z rojakom Gerry-jem Cooneyem.	“
Holmes, ki ni že v 38 dvobojih doživel poraza, bo prejel za srečanje deset milijonov dolarjev, Ceo-ney, ki je boksal zmagovito 25-krat, pa osem milijonov.
bra preizkušnja pred skorajšnjim pričetkom prvoligaškega prvenstva, obenem pa bo to slavnostna parada kvalitetnih igralk v panogi, ki je Krasu prinesla največ tekmovalnih uspehov in uveljavitev v vsedržavnem merilu.
Izbor nastopajočih ekip bo nekoliko okrnjen v primeri s tem. kot je bilo prvotno zasnovano. V zadnjem trenutku sta namreč odpovedali svojo udeležbo obe povabljeni italijanski ekipi in sicer: Canottie-ri Lecco in Recoaro iz Bočna, ki imata baje druge obveznosti. Zaradi tega pa turnir ne bo izgubil na privlačnosti, saj bodo nastopile selekcija LONKZ iz Ljubljane, IKA
..............................................im..............................................................n
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
Ascoli - Udinese	1
Avellino - Juventus	1
Cagliari - Napoll	1
Catanzaro - Inter	X
Cessna - Roma	1
Como - Genoa	X
Milan - Fiorentina	1
Torino - Bologna	1
Cremonese - Perugia	X
Lecce - Foggia	1
Verona - Piša	1
Fano - LR Vicenza	1
Arezzo - Campobasso	X
DANES
SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 1981 NOGOMET NAJMLAJŠI
16.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Az-zurra;
CICIBANI
15.00	v Gorici, Baiamonti: San-rocchese - Juventina; 14.45 v Dolini: Breg - Soncini B;
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - Soncini;
UNDER 20
16.30	v Križu: Vesna - Breg;
JUBILEJNI TURNIR
v Sovodnjah: 15.30 Audax - Pod-gora; 17.30 Sovodnje - Capriva;
’a*,iiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiM»<iiiiiiiiiiinio||,ii,ii|i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii»miiiiii»iiiiiiMmiiiii»iiwMimmiiiiMiiimiHimiii<iiiiiimiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiimis
KOŠARKA
Jadran daniš v Ilirski Bistrici
Peterka Jadrana se bo danes in jutri udeležila mednarodnega košarkarskega turnirja v Ilirski Bistrici, ki ga prirejajo ob 35-letnici Lesonita. Na turnirju bodo nastopili reški Kvarner, domača Ilirska Bistrica ter neko avstrijsko moštvo *z Beljaka. Jadranovci se bodo danes ob 17.00 pomerili s Kvar-berom.
V okviru predprvenstvenih pri Orav (prvenstvo se prične 25 okt.) Ua je Jadran predsinočnjim odigral Prijateljsko srečanje proti Pallaea-bestru iz Pordenona, ki nastopa v 2- italijanski ligi. Jadranovci so bili tokrat zelo nerazpoloženi, nasprot-bik pa se je izkazal kot iz.renno homogena ekipa Naši fantje so eiii zlasti slabi v prvih dvaiseiih biinulali (odigrali so namreč tri tretjine po 20 minut), zatem na so se le zbrali v obrambi in zaigrali bolj požrtvovalno, čeprav so bili v metih na koš še vedno oomanik-l.iivi. Končni rezultat: Pall Poide-bone , Jadran 116:84 (58:23, 99:56).
ODBOJKA
OB 10-LETNICI ŠZ SLOGA
Miniigralci ob mreži pri Banih
Športno združenje Sloga slavj. letos svojo lO lt tnico obstoja. Ob tem jubileju so športni delavci z vzhodnega Krasa organizirali že vrsto turnirjev. Danes bo na sporedu tretji turnir in sicer miniodbojkarski turnir.
Miniodbojka je športna zvrst, ki je pravzaprav pri nas, v naših slovenskih zamejskih krogih, bolj malo znana. V italijanskem športnem ambientu pa se je miniodbojka že lepo razvila in tudi pognala globoke korenine. Edino slovensko društvo v zamejstvu, ki se že dve leti sistematično bavi z miniodbojko, je športno združenje Sloga in prav za radi tega so pri "Slogi tudi organi zirah za svoje najmlajše današnji turnir.
Po'eg Sloge, ki bo tokrat nastopila z dvema moškima in dvema ženskima ekipama, bodo na turnirju sodelovali še Altura z dvema moškima ekipama, Vis z eno moško in eno žensko ekipo, Centro Olirhpia z. Opčin z eno moško in eno žensko
ekipo, dalje šola Codermatz z eno žensko ekipo, openska osnovna šola «Villa Carsia* z eno moško in eno žensko ekipo. Nastopil pa bo tudi Bor z eno žensko ekipo.
Pri tem velja omeniti, da je miniodbojka v pravem smislu besede: igra se na skrajšanem igrišču in z lažjo žogo. Tiste, ki jih miniodbojka zanima in ki mislijo potem tudi pri lastnem društvu razviti to aktivnost, seveda vabimo, da si današnji turnir ogledajo.
Ingrid Kalan
VATERPOLO
Visoka zmaga italijanske ekipe nad Jugoslovani
MILAN — Na evropskem mladinskem vaterpolskem prvenstvu v Mi-
lanu se je včeraj začel polfinalni del tega tekmovanja. V skupinah E in F, kjer so igrali za uvrstitev v finalno kolo (cd 1. do 8. mesta), so dosegli te izide:
Skupina E
Kuba - Brazilija	15:7
Madžarska - ZRN	10:8
Lestvica: Kuba in Madžarska 3, ZRN 2, Brazilija 0.
Skupina F
Italija - Jugoslavija	15:6
SZ - Španija	12:6
Lestvica: SZ 4, Italija 3, Španija 1, Jugoslavija 0.
Tudi Conavl v prvi ligi
Poleg italijanskega državnega rokometnega prvaka Cividina, bo v prvi italijanski ligi v letošnjem prvenstvu nastopal še en tržaški klub, in sicer Cotiavi. Pravico do nastopa v prvi ligi si je Conavi zagotovil po odstopu rimskega Eldeca, vest pa so uradno potrdili včeraj popoldne.
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR
15.00 v Nabrežini:	prireja ŠK
Kras;
ATLETIKA
DRŽAVNO PRVENSTVO UISP
15.00 v Perugii: nastopa tudi A-dria;
KOLESARSTVO
DIRKA NA KRONOMETER
15.00 v Horjulu: nastopa tudi A-dria;
ODBOJKA
TURNIR DEKLIC
14.30 na Kontovelu: nastopa šest ekip;
TURNIR 10-LETNICE SLOGE
15.00	pri Banih: nastopa več še-sterk;
KOŠARKA
TURNIR LESONITA
17.00	v Ilirski Bistrici: Jadran -Kvarner;
JUTRI
NEDELJA, 20. SEPTEMBRA 1981
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA 16.30 v Škocjanu: S. Canzian -
2.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Križu: Olimpia - Zarja;
10.30	v Bazovici: Libertas - Breg;
16.30	na Proseku: Primorje - Cam-panelle; 16.30 v Življah: Zaule -Kras;
NARAŠČAJNIKI
12.30	pri Domju: Blue Star - Kras;
10.30	na Padričah: Gaja - Zaule;
9.30	v Gorici, Baiamonti: Audax -Juventina;
NAJMLAJŠI
8.45 v Žavljah: Giarizzole - Breg; 9.45 na Opčinah: O. Supercaffč -Zarja: 12.00 na Proseku: Primorje - Portuale;
ZAČETNIKI
8.30	v Trstu, «1. maj»: Soncini B - Breg; 11.00 na Opčinah: O. Su-
percaffč - Primorec; 11.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Cormonese B;
JUBILEJNI TURNIR
v Sovodnjah: 15.30 mali finale; 17.30 veliki finale;
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR
9.30 v Nabrežini: prireja ŠK Kras;
ATLETIKA
DRŽAVNO PRVENSTVO UISP
9.30 v Perugii: nastopa tudi A-dria;
KOLESARSTVO
DIRKA NA KRONOMETER
9.30 v Trstu: nastopa tudi Adria;
ODBOJKA
TURNIR DEKLIC
9.30 na Kontovelu: nastopa šest ekip.
KOLESARSTVO
Francoz Simon še vedno v vodstvu
DIVONNE LES BAINS (Francija) — Svetovni amaterski kolesarski prvak, Sovjet Alexander Vedernikov, je zmagal na 11. etapi «toura bodočnosti*. Na skupni lestvici še vedno vodi Francoz Pascal Simon pred Ircem Rochejem. Najboljši Italijan je Montella, ki je trenutno na 11. mestu.
iz Poreča, Semedela in Vrtojba iz Slovenije, tržaški Ente porto (v vrstah katerega bo verjetno nastopila tudi državna prvakinja Cergol) ter dve postavi Krasa. Obetajo se zanimivi boji najprej v dveh skupinah, nato pa še polfinalno in finalno srečanje. Turnir, ki bo v na-brežinski občinski telovadnici, se bo danes pričel ob 15. uri, finale pa bo približno ob 19. uri Jutri pa se bodo od 9.30 dalje pomerile posameznice in dvojice, finale pa bo ob 12. uri.
B S.
NOGOMET
NA TURNIRJU V SOVODNJAH
Danes polfinale
Danes popoldne se prične nogometni turnir v Sovodnjah, ki ga organizira domače športno društvo. Na sporedu sta dve polfinalni tekmi, mali in veliki finale pa bo jutri.
Težko je reči, kdo naj bi bil favorit na tem turnirju, saj marsikatera od nastopajočih ekip velja, vsaj na papirju, za močno in homogeno enajsterico. Audax se je v zadnjih prvenstvih vedno dobro izkazal z odličnimi uvrstitvami. Podgora je potrdila svojo moč na zadnjem turnirju, ki je bil spomladi v Sovodnjah (uvrstila se je v veliki finale v zelo ostri konkurenci). Capriva je morda najšibkejša od nastopajočih ekip. Kljub temu pa domačini, ki bodo v polfinalu srečali prav Ca-privo, ne smejo podcenjevati nasprotnika, saj se jim to lahko hudo maščuje.
SPORED
Danes:
15.30	Audax - Podgora
17.30	Sovodnje - Capriva
Jutri:
15.30	mali finale za 3. in 4. mesto 17 30 veliki finale za 1. in 2. mesto
TENIS
Stavke ne bo
RIM — Bojazen, da se itaiijanski teniški profesionalci ne bodo udeležili državnega prvenstva, je bila odveč. Vest je včeraj sporočila vsedržavna teniška zveza, potem ko je dobila zagotovila v tem smislu od zveze igralcev.
PALERMO — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Palermu se bosta danes pomerila Ba-razzutti in Rebolledo (Čile) ter Španca Higueras in Orantes.
no pesti problem slačilnic, ki so bile, kot pri trebenskem Primorcu, tarča požiga... neznane roke. Kot zgleda, bo morala ekipa vsaj prve tekme igrati na... tujem, dokler ne bodo dokončali novih slačilnic. Kar se tiče novosti, lahko zabeležimo, da je bil za trenerja potrjen Ispi-ro, ki bo imel na razpolago vse lanske nogometaše, razen Ragusa. Po enoletnem počitku zaradi poškodb pa bo ponovno igral Fami-gliulo. Kandidati za prvo moštvo pa so še mladi, Stochelli, Pouh in Crasso.
CGS: Potrjeni predsednik Zam-bon bo tudi letos opravljal dvojno funkcijo, to je predsednika in trenerja. Na razpolago bo imel vse nogometaše razen Auberja. Novi nakupi pa so Verona (Triestina), Vu-cetti (Libertas) in 17-letai vratar Acampora.
ČAMPI ELISI: Trenersko mesto je letos prevzel Giordano Stulle, ki je tako rekoč »prinesel* s seboj od bivšega društva Libertas štiri nogometaše, Puglieseja, Cozmana, Ju-rincicha in D’AUoio. Poleg njih pa so ekipo ojačili še Cristofaro (Fortitudo) in Ravasini (Muggesana).
DOMIO: Tudi ta enajsterica ima letos novega trenerja, Di Maura (S. Marco). Poleg njega pa predstavljajo novost še Fumani, Ridol-fo in Girometta (Inter TS), Sau (Muggesana) ter Montanaro (Fortitudo) .
LIBERTAS: Ekipa bo leto« igrala s precej pomlajeno postavo, katero bo vodil Gennaro D’AncUto. Ker je moštvo zapustilo nekai solidnih nogometašev, se je vodstvo oprlo na mlajše sile, upoštevajoč tudi, da ne bo igralo v prvenstvu kadetov in naraščajnikov.
OLIMPIA: Je novinec lige. Po prestopu se je društvo združilo i ekipama Baxter in Inter TS, vendar od teh združitev ni imelo velike koristi, saj so k Olimpii prestopili le trije nogometaši Baxterja (Ma-iorano, Maurel in Stefanich). Po odstopu trenerja Caricatija je vodstvo ekipe prevzel Gardini (Rosan-dra), ki je svojčas igral tudi v vrstah Vesne kot vratar.
OPICINA: Lani je izpadla iz lige in zato letos starta kot favorit. Trener bo bivši član Ponzianp Catto-nar, ki bo imel na razpolago vse lanske nogometaše ter Gerina (Pon-ziana) in Borronija (Muggesana).
OP. SUPERCAFFE’:	Trenerja
Bandinija, ki je odstopil bo letos nadomestil Palotta, ki je že vodil S. Marco in Costalungo. Tudi to društvo namprava člansko ekipo o-jačiti z vključitvijo mladih sil, saj so «cene nogometašev... amaterjev postale res neznosne*, kot je dejal predsednik Mannicia.
ROIANESE: Je novinec lige, za trenerja pa je bil potrjen Mocchiu-to, ki prav tako računa na mlade sile. Prav zaradi tega sta od Pon-ziane prišla naraščajnika Coccoluto in Campanacci.
S. MARCO SISTIANA: Društvi sta se letos združili in računata (pod vodstvom novega trenerja Covaza, ki je zamenjal Di Maura) na še kar pozitivno prvenstvo. Vsi lanski nogometaši S. Marca so bili potrjeni, vrste pa bodo letos ojačili še nekateri nogometaši Sistiane, ki je lansko sezono igrala v 3. AL.
STOCK: Spada med glavne favorite za končno zmago, saj je lansko sezono igral v 1, AL. Nov tre-frener je Bandini (Op. Supercaffč), ki bo imel na razpolago skoraj vse lanske nogometaše. Tem se bodo pridružili že Zadel in Ciclitira (Pon-ziana) ter Ulisse (Edera).
ZAULE: Po prestopu v 2. AL. je seveda bil potrjen trener Covacich. Društvo je nabavilo tudi nekaj solidnih nogometašev kot so Brainich (Coštalunga), Vouk (Edile Adriatica) in Cattonar (Giarizzole). kar pomeni, da računa na visoko uvrstitev.
To so torej novosti, ki smo jih zabeležili v raznih klubih. Seveda pa se lahko še marsikaj spremeni, kajti »kupoprodaja* nogometašev a-materjev se zaključi šele 31. oktobra.
Kakšne so novosti v naših ekipah in s kakšnimi cilji startajo v letošnjem prvenstvu, pa bomo poročali v naši jutrišnji številki.
B. R.
,«■ -4- „	■
,	v.iHl
Posnetek prvega zadetka, ki ga je na finalnem srečanju »Memoriala Žarka Raceta* dosegel Candotti i«
tako že v 3. min. povedel kriško Vesno v vodstvo
Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7 000 lir — celoletno 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, zo organizacije in podietio mesečno 100.00, letno 1000.0o!
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
19. septembra 1981
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT» DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st„ vlš. 43 mini 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800 osmrtnice 300. sožalia 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
i	j	član italijanske|
Izdaja	zveze časopisnih 11
Odgovorni urednik Gorazd Vecel	in tisk* jr ^Trst 2aiožnikov fieg
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Veliko razburjenja zaradi praznega naftnega soda
V jugoslovanskem gospodarstvu se cesto zgodi kaj tako presenetljivega, da gospodarski partnerji iz razvitega industrijskega sveta takili pojavov preprosto ne morejo razumeti. Prav za radi tega leti na marsikatero jugoslovansko podjetje očitek, da ni solidno, kar mnogi nato po rabijo kot o/nako za celotno jugoslovansko gospodarstvo. Nespoštovanje dogovorjenih rokov, premajhna kvaliteta, zahtevki po spreminjanju sklenjenih pogodb in najrazličnejše težave, s ka terimi se srečajo tuji gospodarski partnerji pri sodelovanju z jugoslovanskimi podjetji, so pri marsikaterem jugoslovanskem podjetju res posledica nesolidnega poslovanja, slabe organizi ranosti, premajhne storilnosti pa tudi neznanja in lagodnosti. Da je temu tako dokazujejo neka tera. ne tako maloštevilna, jugoslovanska pod jetja. ki jih po kvaliteti opravljenih del, natančnem izpolnjevanju rokov in spoštovanju pogodb ter kvalitetnem delu uvrščajo v sam svetovni vrh. To velja zlasti za nekatera gradbena podjetja, investicijske in inženirske organizacije, ladjedelništvo, tekstilno in pohištveno industrijo, izdelovalce naprav za hidrocentrale, strojno industrijo in še bi lahko naštevali. Toda zanimivo je, da tisto, kar najbolj preseneča tujce, na vadno preseneti tudi uspešnejšo jugoslovansko izvozno industrijo tako močno, da ne zna najti pravih rešitev in odstopa od obetavnih poslov.
Da bomo natančnejši in jasnejši, .je treba seči po ponazoritvi samo nekaj dni nazaj. Pred dnevi so največje jugoslovanske rafinerije, združene pod okriljem zagrebške IN A, ki predela tri četrtine v Jugoslavijo uvožene nafte, sporočile največjim jugoslovanskim porabnikom naftnih derivatov, da jim bodo dobavo teh derivatov močno zmanjšale. Pri tem so izvzeli le porabnike v Sloveniji in na Kosovu. Sporočili so, da mora jo to storiti zato. ker so zaloge skopnele, surove nafte iz uvoza pa ni dovolj.
To sporočilo je povzročilo pravi preplah v tistih republikah, kjer so največji porabniki naft nih goriv. Kako tudi ne. kajti tiste tovarne, ki niso imele zaloge naftnih derivatov, so morale ustaviti svoje stroje in med njimi je bila celo mogočna petrokemična tovarna v Pančevu, ki naftne derivate predeluje v druge i>etrokemične izdelke in z njimi oskrbuje tovarne, ki te izdelke predelujejo naprej. Pisali so, da je od te pančevske tovarne odvisno delo sto tisoč delavcev. Grozilo je. da bodo ti delavci ostali brez dela.
Kako je mogoče, da se začne ustavljati tisti del industrije, ki je srce vse industrije oziroma celo celotnega gospodarstva? Kako je mogoče, da gospodarska politika sploh lahko dopusti takšne motnje v delovanju gospodarstva? Katero gospodarstvo lahko prenese tolikšno škodo brez izjemno hudih posledic, kajti zaustavljanje te industrije pomeni, da bo slej ali prej zmanj ka'o pogonskih goriv, brez katerih pa ni mogoče na primer pospraviti tistega, kar je zraslo na polju? Čeprav so ta vprašanja hudo nad ležna, moramo resnici na ljubo takoj povedati, da tako hudo vendarle ni in da ne prihaja do razpadanja gospodarskega sistema po vzoru podiranja domin, kakor so črnogledo zapisovali ob teh vprašanj h tisti gospodarski komentarji, ki v tujini spremljajo tokove v jugoslovanskem gospodarstvu. Kljub vsemu pa je le treba najti odgovor, ki ga zahteva nedavno sporočilo iz INA.
Tako kot povsod po svetu skuša tudi Jugoslavija zmanjšati uvoz surove nafte. Vzroki so zna ni: nafta se je v nekaj letih-hudo podražila, v Jugoslaviji pa so velike zaloge drugih energetskih goriv, ki bi jih lahko uporabljali namesto tekočih, torej naftnih goriv. Uvoz nafte je začela Jugoslavija omejevati pred tremi leti. Najprej neznatno, še leta 11179 je zvezna vlada računala, da bo možno leta 1980 uvoziti 13,5 milijona ton nafte. Toda dodatno draženje nafte in težave, ki so nastale z velikim zunanjetrgovinskim primanjkljajem že leta 1979 (zunanjegospodarski deficit je tega leta dosegel 3.8 milijarde dolar jev) so povzročile, da je morala Jugoslavija lani drastično omejiti uvoz nafte. Uvozili so vsega 11,5 milijona ton nafte, torej za 2 milijona ton manj, kot so prvotno načrtovali. Prav isti vzroki
so letos narekovali še manjši uvoz. Rafinerije so napovedovale, da bi z veliko težavo, in če bi porabniki zelo varčevali, lahko shajali z 10.8 milijona ton uvožene nafte. Seveda ped pogojem, da bi na domačih naftnih poljih načrpali 4,2 milijona ton nafte. Toda za toliko nafte ni denarja, so ugotavljali zvezni vladni strokovnjaki. Zato je bilo dogovorjeno, da bi uvozili letos le 10.1 milijona ton nafte in le v skrajni sili (če bi pomanjkanje kakšnega naftnega derivata zavilo pomembnejša dela, na primer predelavo slad korne pese v sladkor, hude redukcije električne energije in podobno), bi uvozili manjkajoče derivate. Tak predlog so sprejele tudi vse republi ke. toda zdaj zvezna vlada zaradi premajhnega izvoza, ki povzroča pomanjkanje deviz, predlaga, da bi uvozili še manj nafte. Že v začetku leta pa se je vedelo, da bi tolikšne količine nafte lahko zadoščale le. če bi s temi gorivi zelo varčevali in če bi bolj uporabljali. domača energetska goriva. Zato .je bilo tudi dogovorjeno, da bo vsaka republika in obe pokrajini s svojimi devizami plačevale uvoženo nafto -- toliko pač, kolikor naftnih derivatov rabi, kar bi precej prispevalo k umnejši porabi tekočih goriv. Toda prav pri plačevanju z devizami se je zapletlo.
Republike in pokrajine so bile slabi plačniki. Razen Slovenije in Kosova ni nihče poravnal tekočih mesečnih deviznih obveznosti. INA je zaradi te ga začela najemati kratkoročne kredite, s katerimi je v tujini lahko kupovala nafto. Ta posojila pa so zelo draga in ker se je tildi dolar glede na tli nar močno podražil (po devalvaciji za približno 45 odstotkov), je INA zašla v hude finančne stiske,, Tako hude. da ji v tujini niso hoteli več posoditi denarja. Ker so se ob tem celo republike zadolževale tako. da so v tujini najemale drage kratkoročne kredite za raznovrstne namene, je država prepovedala najemanje novih kratkoročnih posojil takoj zatem, ko je vrednost tega izposojenega de narja letos dosegla 400 milijonov dolarjev. O tem so domači plačniki avgusta dolgovali INA že skoraj 100 milijonov dolarjev. Uvoz surove nafte se je zaradi tega popolnoma ustavil, tako da je INA lahko zagotovila nemoteno dobavo naftnih derivatov le dvema rednima plačnikoma — Sloveniji in Kosovu, delno pa tudi Hrvaški, ki je poravnala večji dpi svojih deviznih obveznosti. Ker republike niso zagotovile, da bodo hitro priskrbele devize, je naftna industrija predlagala zakon, na podlagi katerega bi dolžnikom devize preprosto zasegli. Zvezna vlada je ta predlo" celo podprla in predla gala, da bi zvezna skupščina o njen razpravljala po hitrem postopku že na prvem * eniškem zasedanju, torej ob koncu septembra. Istočasno jo zvezna vlada sprostila 100 milijonov dolarjev pri jugoslovanski narodni banki za nakup najpotrebnejših količin surove nafte v tujini. Ni še jasno če bo zakon sprejet, toda vse kaže. da drugega izhoda ni. Do podiranja gospodarskih domin, kot smo omenili v začetku, torej ne bo prišlo.
Pri vsem tem pa marsikje namigujejo, da se sistem dogovarjanja, ki je pomembna kategorija samoupravnega organiziranja gospodarstva, v Jugoslaviji nikakor ne more uteči in da prav zdajšnje težave z nafto dokazujejo njegovo pomanjkljivost. Tudi marsikje v Jugoslaviji je slišati, da zasluži naftni primer politično obravnavo. Vendar pa mnogo bolj kot to izstopa nekakšna poslovna značilnost zapletov z uvozom nafte. Plačevanje tistega, kar rabiš, pa čeprav je to treba plačati z devizami, je (kljub vsem zadržkom, ki naj bi delovali v nekaterih republikah in zaradi katerih je potrebna tudi politična preučitev teh vprašanj) skorajda povsem poslovna zadeva. Kajti tisto, kar so se republike v začetku leta dogovorile, dogovorile pa so se, da bodo skupno zbirale devize za nakup surove nafte, je bolj poslovno vprašanja kot pa sistemsko. Prav poslovnosti pa v minulih letih v Jugoslaviji zaradi premajhnega vpliva in delovanja trga niso posebno negovali. Zdaj zaradi tega pri-ha 'a do številnih težav in teh seveda tuji partnerji, kot smo zapisali na začetku, ne razumejo, pač pa kaznujejo. Jugoslovansko gospodarstvo zaradi tega iztrži na tirih trgih manj kot bi lahko in celo manj kot bi bilo nujno potrebno.
JOŽE PETROVČIČ
Z MEDNARODNEGA SEMINARJA MLADINE IN ŠTUDENTOV V KUMROVCU
Mladini je treba omogočiti, da bo odigrala vse pomembnejšo vlogo v današnji družbi
Prisotnih je bilo nad sto mladinskih delegacij z vseh zemeljskih celin - Prisotna tudi delegacija mladinskega odbora SKGZ
Med razne probleme, s katerimi se ukvarjajo povsod v svetu, spada tudi mladinska problematika, vendar temu področju ne odmerjajo povsod tiste pozornosti, ki si jo zasluži. Kaj vse bi mladi lahko storili za boljši razvoj družbe, če bi jim bilo omogočeno, da nastopijo organizirano in če bi se mladina čutila zadostno upoštevana v današnji družbi
V nekaterih državah pa mladina le zavzema važen položaj pri odlo Čanju o raznih problemih. To velja predvsem za bližnjo Jugoslavijo in za številne neuvrščene države.
Prav o vlogi mladine in študentov in njihovih organizacij v javnem in družbeno ekonomskem življenju in njenem doprinosu k nacionalnemu razvoju in mednarodnim odnosom, je tekla razprava na Mednarodnem seminarju mladine in študentov, ki je bil letos od 3. do 9. septembra v Kumrovcu. Seminar je že drugo leto zapored organizirala Zveza socialistične mladine Jugoslavije in to v Kumrovcu, rojstnem kraju voditelja nove Jugoslavije Josipa Broza Tita.
O seminarju samem bi lahko povedali. da je bil izredna priložnost za snidenje mladine in študentov iz vseh krajev sveta. V Kumrovcu je bilo namreč prisotnih čez sto delegacij z vseh zemeljskih celin. Bili so to večinoma predstavniki neuvrščenih držav iz Afrike, Azije in Južne ter Srednje Amerike. Poleg teh pa so se udeležile seminarja tudi delegacije velike večine evropskih držav. Na seminarju je bila med drugim prisotna tudi dvočlanska delegacija mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze.
Prva dva dni sta predavala člana predsedstva centralnega komite-
ja Zveze komunistov Jugoslavije, j z ostalimi mladinskimi organizacija
' mi v svetu. Med drugim je bil tu di govor o današnjih najbolj pere čih mednarodnih problemih, kot so razoroževanje, mir v svetu, kritičen . položaj v raznih držai-ah, kjer je še v teku boj za svobodo in neodvisnost. S tem v zvezi velja omeniti predvsem poseg predstavnikov mladinskih organizacij iz Salvador ja. kjer poteka krvav partizanski boj proti desničarskemu režimu, ki ga podpira ameriški imperializem, ter iz Namibije in Južne Afrike; kjer se še ni končalo rasistično zatiranje črnega ljudstva. Vse organizacije pa so na koncu pozitivno o cenile take seminarje, ki so predpogoj ža boljše mednarodno sodelovanje in prijateljstvo med narodi.
Predstavnik mladinskega odbora SKGZ je v svojem govoru seznanil udeležence seminarja o problemih slovenske manjšine v Italiji. Pri tem je poudaril predvsem vlogo, ki bi jo morala imeti manjšina v mednarodnih odnosih ter še pomen združevanja mladih iz vsega sveta v borbi za enakopravnost na vseh področjih družbenega življenja. v torbi za prijateljsko sožitje in napredek družbe. Končno pa je izrazil tudi' odločen boj manjšine proti nacionalizmu in vsem ostankom nacionalne nestrpnosti.
Mladina je v Kumrovcu pokazala? da je zmožna opraviti' zrelo in pravično analizo današnje svetovne
dr. Dušan Dragosavac in dr. Alek-sandar Grličkov. Prvi je predaval o razvoju družbenoekonomskega sistema SFR Jugoslavije. Tu je Dragosavac poudaril predvsem to. da je Jugoslavija pričela z gradnjo socializma v zelo težkem obdobju in da je kljub vsem problemom doslej opravljeno delo bilo vsekakor pozitivno in uspešno. Med drugim je povedal, da tudi socialistično samoupravljanja. kot vsi sistemi, ni perfektno, zato pa si je treba prizadevati. da bi se ta sistem izpopolnjeval. Zaradi tega je Jugoslavija odprta do vseli držav in narodov, ki se borijo za napredek družbe in je pripravljena od njih sprejemati tudi vse mogoče nasvete in kritične analize o pozitivnih in negativnih točkah svojega sistema. Aleksandar Grličkov pa je v drugem predava nju govoril o principih neuvrščeno sti Jugoslavije v zunanji politiki. Med drugim je v svojem govoru povedal, da še neuvrščene države potegujejo za skupno reševanje svetovne krize, predvsem reševanje problema Sever Jug oziroma razvitih in nerazvitih držav ter da zavračajo kapitalistični način reševanja svetovne krize.
Tretji dan seminarja je bil na programu izlet v Zagreb, kjer so delegacije imele, po kratkem ogledu mesta, sprejem na občini in nato še srečanje s študenti v zagrebškem študentskem naselju. Istega dne so se pričela v konferenčni dvorani Spomen doma v Kumrovcu tudi plenarna zasedanja, na katerih so posegle vse prisotne delegacije raznih mladinskih organizacij. Največ so mladi udeleženci seminarja govorili o pomenu in vlogi svojih organizacij v domačem družbenem sistemu in o mednarodnih odnosih
HiiiiiuiinmiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiitiiiuiiuuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiii
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Zaskrbljenost piranskih turističnih operaterjev
Niti uspešno poletje ne bo najbrž moglo kriti 6-mesečnih izgub
PORTOROŽ — Prvo polovico sep- i turističnim delavcem ne odganja tembra je bilo na obalno-kraškem ! skrbi pred bližajočo mrtvo sezono, območju priližno šest odstotkov več ! že devetmesečni obračuni poslova-turistov kot v istem obdoju lani. V j n ja bodo postavili realno sliko, ko-prodajni službi turističnega hotel- i liko so pravzaprav zaslužili, skega podjetja iz Pirana so nam Polletne izgube, ki so si jih «pri-
družbe. 'Največja zasluga pa gre predstavnikom Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki so si prevzeli nelahko odgovornost organiziranja seminarja in so torej dali možnost mladim z vsega sveta, različnih ras, narodnosti in mišljenj. da so se zbrali v Kumrovcu. se med seboj spoznali ter izrazili enotno prepričanje, da je prijateljsko sodelovanje mladih res e-dinstvenega pomena pri gradnji boljše in naprednejše družbe.
R. P.
Pomemben uspeh
jugoslovanske
violončelistke
FIRENCE — Mlada jugoslovanska violončelistka Ksenija Jankovič je osvojila prvo mesto na 7. mednarodnem natečaju Gaspar Cassa-do, ki se je končal v prejšnjih dneh v Firencah v organizaciji občinskega gledališča. Druge nagrade niso podelili, tretje mesto pa je zasedel zahodni Nemec Ulrich Martin Bceckheler. Natečaja se je udeležilo 18 violončelistov. Jankovičeva je prejela prvo nagrado za izvedbo Brahmsove sonate op. 99 v F-duru. Za nagrado je prejela 4 milijone lir in možnost za nastop na vrsti koncertov v Italiji.
Uspešno leto za turizem v SFRJ
BEOGRAD — Optimistične turistične napovedi so se uresničile. Po podatkih jugoslovanskega zveznega zavoda za statistiko je bil turistični promet od .januarja dq konca avgusta letos v Jugoslaviji rekorden. V tem obdobju je bilo več kot 71 milijonov nočitev turistov oziroma za 5 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od tega je bilo nočitev tujih gostov skoraj 33 milijonov več. oziroma 8 odstotkov več kot lani, domačih gostov pa za 3 odstotke več. Osemmesečni rezultati so presegli pričakovanja.
Predviden je bil namreč porast tujskega prometa za 3 do 5 odstotkov, pri domačih gostih pa so načrtovali enak ali nekaj slabši obisk kot lani. Kljub poslabšanju standarda pa je bilo domačih gostov za 3 odstotke več. Tudi septembra je v turističnih krajih veliko gostov, za celotno letošnje turistično leto pa pričakujejo porast prometa za okoli 5 odstotkov, kot so tudi predvidevali. 'Skupna devizna poraba naj bi letos znašala 2.2 milijarde dolarjev, dohodek, zabeležen pri Narodni banki Jugoslavije, ki seveda ne zajema vseh deviz, pa bo zpa-šal okoli 1,3 milijarde dolarjev.
Džabcr Al Sabah obiskal Dubrovnik
DUBROVNIK - Kuvajtski voditelj Džaber Al Sabah je tretji dan obiska v Jugoslaviji včeraj prispel v Dubrovnik. Na letališču Čilipi so visokega gosta in njegove sodelavce pozdravili član predsedstva SR Hrvatske Jakša Petrič, podpredsednik skupščine občine Dubrovnik I-vica Valjalo in drugi. Kuvajtski vaditelj se je po prihodu odpeljal v vilo Jadranka v Kuparih, nedaleč od Dubrovnika, kjer se bo mudil še danes dopoldne, zatem pa bo od' potoval v domovino, (dd)-
povedali, da so imeli v tem času polne hotelske zmogljivosti prav tako kot sredi turistične sezone v avgustu. Do konca avgusta pa je
služile* vse hotelske organizacije iz Portoroža bodo po seštevka vseh računov poletja verjetno uspeli po kriti, kaj več pa jim v malhi ne bo
piransko, koprsko in izolsko pri ! ostalo. Prej obratno, že sedaj fi-
stanišče priplulo 10.533 jaht, od te ga kar 8.055 v piransko pristanišče. Tudi to je približno šest odstotkov več kot lani v enakem obdobju.
Večji obisk tujih turistov in porast števila turističnih prenočitev pa

BENEŠKI DNEVNIK
Osma Mlada brieza je nakazala nove možnosti za razvoj pobude
Ver kot sto otrok je preživelo 25 dni v razgibanem okolju - Zadovoljstvo organizatorjev in staršev - Pobuda, ki postaja storitev
ČEDAD — Osma »Mlada brieza* je za nami. Na otrocih in mladih, ki so gotovo doživeli to izkušnjo drugače kot mi, je sedaj, da podajo kratko kroniko o svojih dejavnostih. Za študijski center Nrdiža. ki prireja to kulturno-rekreacijsko letovanje že vrsto let, pa je Mlada brie-za kljub izkušnjam zahtevno delo, saj je treba upoštevati zahteve o trok in torej njihovo osebnost, njihove probleme in težave. To prinaša veliko odgovornost tako do otrok kot tudi do njihovih družin, ki nam jih zaupajo, ter ne nazadnje tudi do širše skupnosti, ki to pobudo podpira.
Otroci doživljajo to izkušnjo in ta čas, ki je relativno dolg (25 dni), z vsem svojim bitjem in v okolju, ki je daleč od družinskega, pa naj bo v hribih ali pri morju. Povsod so vključeni v skupnost, kjer je veliko novih medosebnih odnosov. To je pomembna postavka, ki jo je tre ba z veliko pozornostjo upoštevati pri ugotavljanju uspeha našega poletnega truda. Pri tem ne smemo pozabiti, da je treba vsako indivi dualno izkušnjo pomnožiti s sto in več, toliko, kot je pač bilo otrok na »Mladi briezi*. Izkušnja kot je «Mla-da brieza», ki se obnavlja že več let, prav gotovo vpliva na osebnost otrok, še posebno ko se ustvari raz gibana skupnost, v kateri se posta-
vijo na glavo nekatere družbene navade (kot n.pr. vsakdanji pogovori v slovenskem narečju). Mnenja smo. da se družine zavedajo vsega tega in da upoštevajo nove pobude ter naš trud: dokaz je vedno večje vpisovanje otrok (posebno letos je bilo po letu 1978 rekordno). Lahko bi torej rekli, da se je formula Mlada brieza - Barčica moja dobro in dokončno uveljavila.
Seveda moramo mi zaradi tega še izboljšati načrtovanje, predvsem gle-d*- metodoloških in didaktičnih prijemov. ki so bili in bodo ostali v središču naše pozornosti. V vsa kem primeru pa lahko trdimo, da je naš načrt eden najbolj zanimivih in kakovostnih med vsemi, '"i jih uresničujejo slovenske organizacije. Preostalo, tega seveda ni malo, pa bomo morali še predebatirati, izpiliti, organizirati in predvideti, kot pač vse, kar je živo tkivo naše slovenske skupnosti. Med drugim so se že letos dobro obnesle nekatere spremembe načrta: «Mlada brieza* se je namreč razdelila na štiri skupine. Ena je bila v Špetru (občinski zavod), druga v Hlodiču (osnovne šole), tretja v Dolenjem Tarbilju (v hišah) in četrta, ki je taborila od Čenebole (Fojda) do Kamenice in »Študentskega tabora* v Ankaranu. Uspeh je bil toliko bolj pomemben, ker nakazuje nove operativne
možnosti, v katerih se lahko istočasno oblikujejo vodstvene sposobnosti novih oseb in uveljavljajo razpoložljivosti krajevnih uprav.
Mimo utemeljenega subjetivnega zadovoljstva, mislim, da so bili vsi, ki so sodelovali pri «Mladi briezi* (asistenti, vodilno osebje, kuhinjsko osebje in administratorji) posebno zadoščeni, ko so ponovno dokazali, de znajo sprožiti in izpeljati pobudo, ki vedno bolj pridobiva značilnosti »storitve* za celotno slovensko skupnost v Furlaniji.
PAVEI. PETRIČIČ
Srečanji* s švicarsko občino Vverdon
ČEDAD - Na pobudo Zveze slovenskih emigrantov bo danes in jutri v Čedadu. Novi Gorici, Špetru Slovenov, Grmeku in Bardu pomembno srečanje prijateljstva med temi občinami in švicarsko občino Yverdon.
Davi ob 11. uri bo v Čedadu najprej sprevod skupin »raajorettes* iz Yverdona in Čedada nakar bosta na vrsti pozdravna nagovora županov obeh občin. Popoldne se bo praznično vzdušje preselilo v Novo Gorico, kjer bo spregovoril še župan šušmelj. . ,
V nedeljo ob 11., 14 in 18. uri pa bodo na vrsti še Špeter, Grmek in Bardo z govori županov Marini-ga. Boninija in Pinose. V okviru prirelitve bodo v špetru odprli pomembno mednarodno umetniško razstavo »Umetnost brez meja*, ki jo je pripravil študijski center Nediža in katere se bodo udeležili slikarji, grafiki in kiparji iz vseh omenjenih občin. Razstava bo trajala teden dni.
Zaskrbljenost PtI pred popisom prebivalstva na Južnem Tirolskem
RIM — Italijanski liberalci izra žajo zaskrbljenost, da bi se popis prebivalstva na Južnem Tirolskem izrodil v nedopustno diskriminacijo italijanske in ladinske manjšine. To je v bistvu, kar sta povedala tajnik PLI Zanone in njegov namestili!) Biondi predsedniku italijanske vlade Spadoliniju. Liberalci trdijo, da bodo nacionalno opredelitev v popisnih polah pogojevali tudi izključno koristoljubni razlogi. Po njihovem mnenju bo to prišlo najbolj do izraza v mešanih zakonih.
nančniki zmajujejo z glavo in napovedujejo, da jim za akumulacijo ne bo ostalo ničesar. Razmišljajo, če bodo zimo lahko sploh preživeli na račun tako povprečne sezone. Bojazen je upravičena predvsem zato, ker že sedaj vedo, da bo domačih turistov prav gotovo precej manj kot prejšnja leta. Odpadla bo vrsta najrazličnejših kongresov in seminarjev, tudi v Trst bo šlo po nakupih verjetno manj ljudi, kot doslej in to se v Portorožu krepko pozna v zimskih mesecih. Cene portoroških hotelov bodo težko konkurirale tistim iz poreške in umaške riviere, to torej pomeni, da bodo morali marsikateri hotel pozimi zapreti.
Na Bemardinu že pravijo, kako je tako zapiranje hotela koristnejše tudi za širšo skupnost, saj bodo s tem le prispevali k varčevanju z elektriko in kurilnim oljem. Hotel je seveda bolje zapreti kot v njem gostiti nekaj deset turistov.
Pa še nekaj novega se je zgodilo. Jugoslovanski turistični delavci so se včeraj le uspeli dogovoriti, da bodo hotelske penzionske cene za prihodnje leto oblikovali v za-hodnonemških markah in nič več v dolarjih. Strmo vzpenjanje ali pa padanje te valute je doslej samo begalo vse. ki so se odločili za jugoslovansko turistično tržišče. Mar-kk bo bolj po godu vsaj večini tujih turistov. Domači pa bodo morali včasih tudi potrpeti, čeprav bodo ponekod še zmeraj dobili račun izstavljen v nemških markah In šele potem preračunan v dinarje.
B. Š.
VINOGRADNIKU
Bliža se čas trgatve. V svoji kleti boste potrebovali razne stroje, ki bodo olajšali Vaše delo. Podjetje FURLANI Vam nudi: stiskalnice, horizontalne preše «VASLIN», črpalke, sode, kadi in mline v najsodobnejših izvedbah
FURLANI S.P.A.
TRST — Ul. Milano 25/D — tel. 62-200
Vrtnarska razstava v Ljubljani
LJUBLJANA — Včeraj so na Go spodarskem razstavišču odprli, kot že 11 let doslej, veliko mednarodno vrtnarsko raztavo, katere cilj je pokazati človeku, kako ohraniti naravno sproščenost, ki mu jo lahko nudi samo stik z naravo. Razstavlja lo bo 85 razstavljavcev iz ČSSR, Ni zozemske, Italije in Jugoslavije. Prikazali bodo tudi izdelke domače o-obrti dežel v razvoju, aranžmaje iz suhega cvetja, zaščiteno planinsko cvetje, barvne fotografije poznanih užitnih in neužitnih gob in še marsikaj.
ATEC
fstituto Vendite Giudiziarie
Novo pohištvo po ugodnih cenah
Kupuj pohištvo zajamčene kakovosti v izredni izbiri in predvsem v povoljnih pogojih.
Pohištvo ATEC -Istituto Vendite Giudiziarie opremi prav vsak dom in to popolnoma ter v prijetni zavesti, da ste potrošili manj.
Velja si ga ogledati, vedno pa se izplača ga kupiti!
* fr . Ips*-, :a--3žS*ft


3


* -
ATEC-IVG na Trgu Goldoni 1, tel. 755131
TRST
in v Ul. V. da Feltre 2, tel. 755771