LISTEK. Festina lente! 8pi««l Merljak. Bila je zimska ooč. Gosta megla se je ?rgla oa žemljo in telila ozračje, da je človek jedva dibal. Na »*bu nisi opaiil nobene zvezde; in zmrznjene kapljice, ki 80 prihajale od megle, so nam legale po obrazih ia po obleki ter zbujale po oa&ib telesih neprijetno mrščaroat. Prav čutili emo vsi, kako nam ta mraz sega do kosti iu oam pači obledenela lica. . A tema je bila taka, da nisi videl niti 8» ped pred seboj. Toda hiteti smo morali na-rslie temu dalje io vedno le dalje, ne?ede, kdaj pridemo do konca. Preračunati, kako daleč srao že prišli, se ai dalo, ker nazaj nismo videli nič in saradi teme tudi nismo mogli izvedeti, kako dolgo bomo še bodili. Gesta je bila blatna: polna napol smrz- DJenib luž in mlak ter jako opolzla. Vsak hip 86 je komu izpodrsnilo, da je telebtiil na tla; in večkrat je tak zadel še ob koga drugega ter ga prevrgel 9 seboj vred po razmazni ilovnati zemlji. Nekateri bo kleli ob ta*i priliki in zabarljali nerodnim sopotnikom, a drugi so se molče prerrgli in zopet vstali ter celo pomagali na noge onim, ki so bili krivi njihovega padca. Nahajali so se med oami tudi taki, ki so 86 izpočetka silno laletavali ter naravnost dtvili v prve Trste. Ti Ijudje so nam delali silne preglaviee, zakaj večina Das jib ni mogla dobajati. Zaostajali smo za Djimi; občudovaje njibovo moč in jezni na svojo šibkoat. ,Cemu 8em šel to pot?" je Tzkliknil raarsikdo izmed nas, nsaj vendar nisem za tako težko bojo, Bolje bi bil utoril, ako bi ne bil šel nikamor in ostal doma; človek ni skoro za drugega na svetu, kakor za situost ia t za* smeb močnejšim." Tedaj pa 86 je nekdo oglasil: »Festina lente!" Oni, ki 80 bodili v prvib vratab, so bušili t smeb ia se požunli se bolj in njihor načelnik je celo izustil opazko, da se malo* dušnega človeka kaj rad polašča nGalgenhumor..." Jaz sem imel še dokaj moči in bi se bil labko zaletel kam bolj spredaj, toda moj prijatelj in sosed me je zagotavljal, da tega ni treba, zakaj pride se že kam tudi tako, kakor hodiva. Slušal 8em ga ter ubiral korake e njim vred natanČno po taktu, kakor s?a si ga bila na8ta?ila takoj početkoma. Ne moiem sieer trditi, da je hoja naju ravno usopla, to pa lahko rečera, da se je nama izpodrsnilo le redkokdaj, a še takrat, kadar se je to zgodilo, sra se vsakokrat srečno ujela in 8e spravila zopet v ravnotežje, ne da bi bila padla. Prijatelj je bil reliko starejši od mene. Po poti mi je pravil, da je hodil tod že vefkrat, a da še ni nikoli padel, dasi so bile noči še temnejše od daoašnje. nEako pa je bilo mogoče, da nisi padel, saj jaz 86 že iiocoj komaj lovim, dasi ne vidim tako slabo," se zaviamem. nFestina lente,1' mi odgovori. BA. ti si bil tiBti, ki je poprej izustil to opazko? čudno, da nisem že poprej opasil tega, saj bodim vedno poleg tebe." BPusti?a to," odvrne prijatelj. »Vidiš, nalašč sem izpremenil glas, da nisi mogel vedeti ne ti ne kdo drugi, iz čigarih ust je prišla. Sicer pa opazka sama na sebi ni bogsigavedi kako vsžna; Teliko bolj je treba upoštevati taktiko, ki se je oaj diii Člorek pri naši boji." ,Ia ta bi bila?" .Precej ti povem," povzame prijatelj zopet besedo in reče*: .Vojake si že videl, kako bodijo, kadar raarširajo po taktu, kaj ?" »Setn." ,Dobio! Potem hodi tudi ti tako in ne glej niti na levo oiti na desuo, mar?eč le naprej in proti smotru. ki ga hofeš doseči." nPa če mi kdo zastavi pot?" Bče ti jo zastafi tako, da stopi pred te iz oii v o5i in te pozore, da se vrneš ter ne bodiš dalje, če se nočeš bojevati z njim, tedaj vedi, da imaš pred seboj poštenega sovražuika in takega morai spoštovati. Zategadelj ne zaleti se takoj ia nepreinišljeno vanj, ampak pomisli poprej, kdo hoče prav, ali ti ali on. če izrevidiš, da on, se mu uinakni in se opraviči, če pa ti zatrjuje vest, da je pravica na tvoji Btrani, tedaj se p sprirni z njim in potem: kdor pade, pade! — V takem slučaju bo celo dobro, da pokličeš zanesljivega prijatelja na pomož. — Veliko hujše je," je nadaljeval prijatelj z zamolklim glasora, nako te kdo ustavIja iz zasede ter ti podklada nogo, ko se na to najmanj zaoeseč in ne veš, kdo in kje je tvoj sovražnik. Tak ie prevrže tolikanj bolj gotovo in plane potem nate kakor hijena ter te bo davil in suval, dokler bo čutil kaj žirljenja v tebi." BKako pa naj se človek izogne takim sovražnikom ?" povpraiara silno zamiMjen, zakaj prijateljeve besede so mi segle globoko v srce. Toda v tem trenutku prekine najin po- govor siluo vpitje, ki je jeknilo iz prednjih vrst. Jaz sem takoj hotel pospešiti korake, da vidiin, kaj se jo zgodilo, toda prijatelj me je trdo prijel za roko in me 8 silo potegoil nazaj ter vzkliknil : nNe boš tekel, ne! Dokler hodiš z menoj, že ne." BToda, za Boga, kako moreš biti tako hladnokr?en; ali ne slišiš pretresljivega vpitjs tatn spredaj? Pusti me, naj hitirn, da vidim. kaj se je zgodilo, in poraorem, če je treba pomoči," 8era se razljutil nevoljen. Ali prijatelj me ni izpustil, raarveč odgovoril mi je smehljaje in dobrohotno: BFestina lente!" Vdi>l 8em se, četudi nerad. Šla sva torej počasi in oprezno dalje. Veiiko sopotDikor se je nama pridružilo: nekateri iz strahu, ker so se bali teči oaprej, nekateri iz radovednosti da bodo videli, kaj storiva. Hipoma je postal moj prijatelj nekak načeluik. Id kakor da je pnšla njegova ura, zavpije s soDornim glasom: nStopajmo čvrsto in trdo! Nih5e naj se ne ozira ue na levo ne na desno, ampak gleda naj oaprej ter pazi naj na uoge, da se ne prestopi." Slušali smo ga in etopali tako trdo, da 80 se naše stopinje slišale daleč tja v no6. čim bližje smo prihajali k smotru, tem težavnejša in uevarnpjša je bila naša pok, zakaj rsak hip se je kdo izmed nas oglasil in vpil, da mu nekdo podstavlja noge in ga izkuša prevreči. Emalu amo dosegli tudi kraj, odkoder je pribajalo vpitje, ki pa je medtem že skoro popoluoma utiboilo. Tukaj smo našli onega ošibnpža, ki se je početkuma tako silno zaletel, samo, da prvi piide na določeno mesto in se ovenča z vso slavo ter si vzame najboljše in največje plačilo. Ležal je v krvi zadavljVn iri poleg njega je umiralo še nekaj njemu podobnih. Iikušali smo jim sicer pomagati, a naž» pomoč je bila zaman, zakaj oaemogli so bili prebudo in izgubili toliko krvi, da so nam pomirali kar v rokab. Ti nesrečniki so nam pravili, kako so drvili za sraotrom in hrepeneli le po plačila ia slavi, a pri tem niso opazili nevarnosti, ki 80 jih obdajale. Povtdali so nam tudi, da so bili bipoma napadeni iz zasede, ko so se oddaljili od našib vrst. Na tisoče nog jim je bilo podstavljenih, da so cepali po tleh kakor snopje. Kdor je padel, ni več rstal, zakaj sovražoiki so jih takoj podavili brez usmiljeoja. Iskali smo sicer nato napadalce kaj pridno, a ni bilo več o ujih ni duha ni sluha. Prijatelj se skloni proti meni in mi «ašepeče vprašanje: BEako 86 uaj človek ubrani skritih sofražuikov?" BFestina lente," sem odgovoril z njegoro prejšnjo opazko. StisLila sva si roke.