16 Pozor, ne moti! Plavčki se razmnožujejo! Besedilo: David Stanković in Damjan Vinko Plavček (Rana arvalis) je ena od 20 v Sloveniji živečih dvoživk. Uvršča- mo jo med brezrepe dvoživke, v rod rjavih žab. Je redka in ogrožena vr- sta, ki naseljuje nekatere nižine v severovzhodni in jugovzhodni Slo- veniji, medtem ko izolirana in ze- lo ogrožena populacija živi tudi na Ljubljanskem barju. Plavčki so svoje slovensko ime dobili po samcih, ki se v času razmnoževanja za kratek čas obarvajo modro. Žal pa te modre ža- be poleg žabjih samic privlačijo tudi radovedneže in fotografe, ki s svojo sicer dobronamerno prisotnostjo po- gosto nenamerno ogrožajo uspešno razmnoževanje teh plašnih dvoživk. RAZMNOŽEVANJE PLAVČKOV Dvoživke spomladanske utrujenosti ne poznajo, pomlad je zanje najaktivnejše obdobje v letu. Čim se spomladi ozračje nekoliko segreje, prvi dež iz zimskega mirovanja privabi na dan rjave žabe (Rana sp.) in navadne krastače (Bufo bufo), ki se množično napotijo proti mrestiščem – mlake in druga vodna bi- vališča. To velja tudi za plavčke, ki imajo še eno posebnost. Samci na mrestiščih samic ne privabljalo zgolj z oglašanjem, ampak tudi z razkazovanjem modre obarvanosti. Ko samec privabi samico, jo stisne v paritveni objem. Samica nato začne odlagati jajca v obliki mresta, ki ga samec sproti zunanje oplodi. Že tre- nutek za tem, ko samica mrest odloži v vodo, ta nabrekne in oploditev ni več možna. Neoplojen mrest prepoznamo po manjši velikosti in beli namesto črni obarvanosti jeder v posameznih jajcih. Samica mrest odlaga le enkrat v sezo- ni, saj njegova tvorba terja ogromno energije, ki jo nabira v preostanku se- zone. Na mrestiščih se hkrati zbere tudi po več sto osebkov, ki so aktivni noč in dan. Mreste odlaga več samic hkrati na istem mestu, zato jih podobno kot pri sorodni rjavi žabi sekulji (Rana tempo- raria) najdemo strnjene v večje blazine, kjer posameznih mrestov skoraj ne mo- remo ločiti. POTREBUJEM MIR, DA SE LAHKO RAZMNOŽUJEM Dvoživke so v času parjenja, ko jih kra- tek čas lahko tudi množično srečujemo na mrestiščih, najbolj ranljive, saj se izven razmnoževalnega obdobja posa- mič zadržujejo v kopenskih bivališčih, kjer so veliko bolj skrite. Za plavčke velja, da so v tem obdobju zaradi izra- zite modre obarvanosti samčkov zelo opazni in zato še toliko bolj izpostavlje- ni ter ranljivi. So še posebej plašna vr- sta in že ob najmanjši motnji, kot je že sama prisotnost neukega fotografa ali drugega radovedneža blizu mrestišča, razmnoževanje prekinejo. Pri tem sam- ci lahko izpustijo samice iz paritvenih objemov, posledice pa so lahko ob po- gostih motnjah za populacijo pogubne. Samice odložijo neoplojen mrest, pri živalih pa lahko pride tudi do hormon- skih motenj, kar vodi v povečano smr- tnost ali neuspešno razmnoževanje. Dvoživke so v času parjenja najbolj ranljive, to še posebej velja za plavčke (foto: Tomi Trilar).