Se nekaj misli o ,,Domu učiteljic" Na poziv zadruge »Doma učiteljic« sem poizkusila z agitacijo med tovarišicami. Različni odgovori in izgovori tovarišic so mi dovolili vpogled v njihovo mišljenje in razpoloženje napram naši edini ženski stanovski organizaciji. Zdi se mi, da vse prenaalo cenijo in upoštevajo pomen našega doma. Izgovor: »Imam svojce, svoj dom, skupnega doma ne bom rabila.« Dom ni mišljen samo kot zavetje posameznih; še večji je njegov pomen kot središče našega skupnega udejstvovanja. Polnovredne zrele žene smo poklicane delati v vseh smereh, ki jih zahtevata življenje in čas, v katerem živimo. Z našim osredotočenjem bi dvignile ugled vsega stanu in tcj skupnosti smo dolžne žrtvovati prispevek, ki je za posameznico malenkost, a za skupno prizadevanje pogoj uspeha. Izgovor: »Sem članica že tolikih društev!« Izmed vseh potrebnih društev mora biti za nas naša ustanova najvažnejša. Nas ne bo podpiral nihče drug, ako pa odrečemo svoji organizaciji pomoč, mora propasti. Kdo nas bo še upošteval, ako se ne znamo ceniti same! Izgovor: »Imam družino, skrbim za starše, za brata, za sestro.« Poleg obveznosti do družine imamo dolžnosti tudi do širše družine — do svojega stanu. Kako sijajen vzgled stanovske zavednosti so nam naši tovariši! V dobi, ko je bil slovenski učitelj najbolj ponižan in najslabše plačan, si je znal z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo usfvarifi celo vr- sto kulturnih in gospodarskih organizacij, ki mu zavidajo vsi. drugi stanovi. Družinski očctje, tovarišice, ki so tudi skrbele za svojce, se niso ustrašili žrtev, kadar je to zahtevala skupnost. Po številu presegamo tovariše, ali jih dosegamo tudi po solidarnosti? Zahtevamo enakopravnost, toda ta ne prinaša samo pravic, še več nam nalaga dolžnosti in odgovornosti. Tovarišice! Naše predhodnice so ustvarile temelj, začetek je tukaj, naša ustanova se počasi razvija — toda zadruga je živ organizem. Kot prvi pogoj morata biti zdrav koren in krepko deblo, sok pa mu morajo dovajati široko razpredene korenine in koreninice. Kakor rastlina brez teh ne bi uspevala, tako se tudi organizacija brez pomoci in sodelovanja številnih članic ne more razvijati in rasti. Položaj, v katerem se nahaja naša zadruga, zahteva naše krepke moralne in gmotne zaslombe. Dajatve, h katerimi nas poziva »dom«, zmore vsaka izmed nas, samo malo dobre volje je treba. Naš letošnji občni zbor, ki smo ga napovedale za 22. t. m., bo verna slika naše zrelosti in moralne sile. Postavil nas bo pred odločitev, od katere zavisi izvedba naših načrtov in nadaljnje delo. Zato vas nujno pozivamo vse tovarišice, pridružite se nam in podprite nas, ker le v široki skupnosti nam je zagotovljen časten uspeh! Članica zadruge »Doma učiteljic«.