cena 40 dinarjev Številka 40 (794)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 17. oktobra 1985
Pionirji osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha so bili še posebej veseli, ker je znova prišla v Šoštanj Marta Schmidt-Brina, ki je bila med NOB v kulturniški skupini XIV. divizije in je veliko pomagala pri ureditvi spominske sobe Karla Destovnika-Kajuha na šoli, ki nosi njegovo ime. (VOS)
Prepričani smo, da je Afrika potrebna pomoči
Milijon in še več ljudi tam je že umrlo od lakote. Mi smo še vedno srečni, saj ne trpimo pomanjkanja. Živimo v državi, ki je med prvimi v svetu za aktivno sožitje med narodi. Ali se to ne kaže tudi v tem, da lačnim, predvsem otrokom črnega kontinenta, pomagamo. V velenjski občini se je že več organizacij in društev odločilo za pomoč. V Smartnem ob Paki in drugje.
Zveza kulturnih organizacij Velenje bo 18. oktobra oblikovala v domu kulture Titovo Velenje prireditev, v kateri bodo sodelovale najboljše kulturnou-metniške skupine.
Sodelovali bodo: Pionirska
gledališka skupina iz Šmartnega ob Paki, tamkajšnje gledališče Pod kozolcem, moški pevski zbor Kajuh iz Titovega Velenja, šaleška folklorna skupina Koleda, Pionirski pevski zbor osemletke Bratov Mravljak iz Titovega Velenja, dekliški pevski zbor Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, solist, pevec Frankovič Zmago, recitatorka Silva Mlinar in Rudarski oktet iz Titovega Velenja.
Prepričani smo, da bo prireditev, na kateri bodo gledalci poslušali in videli nekatere najboljše dosežke in kulturnoume-tniške dejavnosti, nadvse zadovoljni.-Naj omenim le nekatere:
pesmi dekliškega zbora, odlomek iz kabareta Sreča pod ma-relo, liriko petja, ki jo bodo ustvarili mladi pevci iz šole Bratov Mravljak, solistični točki Zmaga, in splet pesmi, ki so nastale v Afriki, in jih bo recitirala Silva.
Sicer pa, pridite in prisluhnite! Simbolična vstopnina dvesto dinarjev bo zavestno romala tja, kjer so take pomoči zelo potrebni. Veselimo se prireditve, ki se bo začela ob pol osmih zvečer, in še bolj se veselimo zavesti obiskovalcev, ki bodo s prisotnostjo pomagali tudi v tej človekoljubni ~akciji!
-VS-
Gasilska zveza Slovenije in Občinska gasilska zveza Velenje sta v soboto na stadionu ob jezeru pripravili republiško tekmovanje gasilcev za memorial Matevža Haceta. Utrip je bil veličasten. Kako tudi ne, saj je Titovo Velenje gostilo 217 desetin ali več kot 2000 najboljših gasilcev iz predhodnih občinskih in območnih tekmovanj. Več o tej manifestaciji znanja in spretnosti pišemo na 5. strani. *
Na sliki je gasilska desetina veteranov iz Šaleka med tekmovanjem.
kovinotehna
Prodajni center Prevalje
Vse za vas in vaš dom
Občutki so se zlili
v eno
znova
smo skupaj
Nepozabno doživetje med prijatelji v Srbiji, med vlaki, ki so minule dni hiteli po tračnicah, je bil eden tako svojstven tako drugačen, da mu verjetno na vsefn svetu ni enakega. Bil je to vlak spleten iz tisočerih prijateljskih, bratskih vezi, ki so se porosi-le v tistih mračnih dneh druge svetovne vojne, z dvema trpečima jugoslovanskima narodoma, bil je to vlak bratstva in enotnosti, ki je tokrat popeljal več kot 1300 potnikov, polnih nestrpnih pričakovanj po bližnjem snidenju, k njihovim prijateljem v Srbijo. Na vlaku so bile starejše žene in možje, ki jih je pred
44. leti sovražnik iz domačih polj pregnal v oddaljene neznane kraje, kjer pa jih je ši-rokogrudno srce srbskega Človeka sprejelo medse, kot da so del njihovih družin. Tu so bile že druge in tretje generacije, ki so svoje znanstvo v teh krajih spletle v povojnih letih, od takrat, ko je vlak bratstva in enotnosti leta 1961, prvič krenil nk pot.
Bratje Srbi so spet razširjenih rok sprejeli svoje slovenske brate. Od Beograda pa so Kraljeva so številni domačini ob železniški progi navdušeno pozdravljali podaljšani vlak.
Dalje na 12. str.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje
Ožji izbor možnih kandidatov
V	občini Velenje bomo predvidoma 26. novembra na volilno-programski seji občinske konference SZDL volili novega predsednika, podpredsednika in sekretarja občinske konference. Na zadnji seji predsedstva so člani določili ožji izbor evidentiranih možnih kandidatov za te najodgovornejše funkcije.
V	temeljnih okoljih, krajevnih organizacijah, družbenih organizacij in društvih
ter v družbenopolitičnih organizacijah na ravni občine so evidentirali 10 možnih kandidatov za predsednika, 12 za podpredsednika in 20 za sekretarja občinske konference SZDL Velenje. 3. oktobra se je sešel na sejo koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in oblikoval predlog ožjega izbora možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v občinski konferenci. Izhajajoč iz pol-
ne podpore vseh družbenopolitičnih organizacij na ravni občine in iz temeljnih okolij in seveda vseh članov je predsedstvo imenovalo v ožji izbor možnih kandidatov za predsednika občinske konference SZDL Velenje dosedanjo predsednico Nado Zavolovšek-Hudarin, za podpredsednika Jožeta Groznika in Mirana Ahtika, v ožji izbor za sekretarja pa so imenovali Martina Budna, Janka Luknerja in Draga Semeta.
S sobotno slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti so y Šoštanju proslavili krajevni praznik.
Slovesno sejo so začeli učenci iz osnovne šole Karla Destovni-ka Kajuha, ki so pripravili kratek, vendar zelo prisrčen kulturni program, nato pa je podpredsednica skupščine Ivanka Stopar spregovorila o zgodovinskem pomenu njihovega praznika, ki ga slavijo, podobno kot občinski praznik, v spomin na noč med 7. in 8. oktobrom, leta 1941, ko so
partizani prvega Štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj. Spregovorila pa je tudi o delu, ki so ga opravili v obdobju med lanskim in letošnjim praznikom. Z velikim prizadevanjem krajanov in ob sodelovanju posameznih samoupravnih interesnih skupnosti so uresničili veliko pomembnih nalog, ki so prispevale k boljšemu počutju krajanov. Ob
Koroški cesti so dobili nov 28 stanovanjski blok, pripravljajo se že na graditev 20 stanovanjskega stolpiča za upokojence, letos bodo končali tudi izgradnjo sekundarnega razvoda toplovodnega omrežja, asfaltno prevleko je dobilo veliko makadamskih površin, s prostovoljnim delom so uredili Šlandrovo pot, obnovili so 700 metrov vodovodnega omrežja. Telefonske priključke je dobilo 185 krajanov in 8 delovnih organizacij. Veliko pozornosti so namenjali urejevanju okolice. »Ob vseh naporih in doseženih uspehih že dolgo vemo, da delamo zase, da delamo za boljši jutrišnji dan,« je sklenila slavnostne besede Ivanka Stopar. Vsi zbrani so nato z enomi-nutnim molkom počastili spomin na vse krajane iz Šoštanja, ki so dali življenje za našo svobodo. Ob koncu pa so podelili še plakete krajevne skupnosti Marti Schmidt-Brini, Antonu Kolarju, Jožetu Kompanu, Ivanu Mihalin-cu, Jožetu Mikeku in Francu Slaparju, ki so tako ali drugače vključeni v delovanje kraja.
Samoupravni sporazumi v javni razpravi
Do 10. novembra bodo v javni razpravi osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS materialne proizvodnje občine Velenje za naslednje srednjeročno obdobje (1986—1990): Stavbo zemljiške skupnosti, Stanovanjske skupnosti, Komunalne skupnosti, Skupnosti za ceste, Temeljne vodne skupnosti, Skupnosti za varstvo pred požari in sporazum o združevanju sredstev za uresničevanje nalog na področju SLO in DS ter Samoupravni sporazum o temeljih planov krajevnih skupnosti.
V njih so upoštevani cilji in potrebe, razvojne možnosti, možnosti razvoja družbenopolitične skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju ter usklajeni elementi za sklepanje teh sporazumov. Programi so ovrednoteni po cenah iz lanskega leta. Na osnovi doseženih bruto osebnih dohodkov v letu 1984 pa so izračunane tudi potrebne višine prispevnih stopenj, ki še zagotavljajo uresničitev predlaganih programov.
Do 10. novembra je čas za pripombe na osnutke samoupravnih sporazumov. Pripombe zbira delovna skupnost SIS gospodarskih dejavnosti, kjer so tudi zadolženi, da po potrebi razlagajo in sodelujejo pri obravnavi v združenem delu in delovnih skupnostih.	mkp
Rudarska godba v Luksemburgu
Rudarska godba Velenje sodi med najboljše pihalne orkestre v naši republiki. To gotovo dokazuje tudi povabilo za sodelovanje na srečanju pihalnih orkestrov iz 15 evropskih držav v Luksemburgu, kjer se vrstijo prireditve ob evropskem letu glasbe. Godbeniki so na povabilo evropskega parlamenta odpotovali v Luksemburg danes zgodaj zjutraj. Tam bodo imeli dva koncerta, domov pa se bodo vrnili v nedeljo zvečer.
Vlak bratstva in enotnosti
Titovo Velenje
Memorial Matevža Haceta
2. stran ★ n3S C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje -k
17. oktobra 1985
Koordinacijski odbor za boj proti odvisnostim
Počasi se stvari spreminjajo na bolje
Pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje deluje mnogo odborov in komisij. Eden od teh je koordinacijski odbor za boj proti odvisnostim. Čeprav boj proti tegobam sodobnega časa traja celo leto, je pred člani veliko nalog prihodnji mesec — v mesecu boja proti alkoholizmu in narkomaniji.
V naši občini se s težavami alkoholizma in ostalih odvisnosti ukvarja več organov oziroma oj-ganizacij. Zdravstveni center Velenje je edina poklicna ustanova, ki se reševanja teh vprašanj loteva z zdravstvenimi metodami. Referat za zdravstveno vzgojo poskuša prosvetljevati in opozarjati na posledice prevelikega pitja alkoholnih pijač, tablet, učence osnovnih šol pri pouku zdravstvene vzgoje. Tudi socialne službe v delovnih organizacijah se ubadajo s tem. Poleg naštetih je
boj proti raznim oblikam odvisnosti tudi ena odnalog občinskega odbora Rdečega križa Velenje. V naši občini dokaj uspešno delujejo štirje klubi zdravljenih alkoholikov. Gotovo pa se bodo vedno bolj s to nadlogo ukvarjali tudi delavci Centra za socialno delo, saj ljudje vse pogosteje iščejo izhod iz težav v prekomernem pitju alkohola, uživanju tablet in drugih narkotikov.
Koordinacijski odbor za boj proti odvisnostim je telo, ki naj bi povezalo te organe, odbore,
klube, društva in dajalo predvsem politično podporo oziroma usklajevalo delo vseh služb v boju proti nadlogam sodobnega časa. »V odboru smo ljudje, ki nismo strokovnjaki s tega področja. Za razne oblike odvisnosti imamo v občini na voljo zelo skope podatke. Še najbolj dostopni so nam podatki z medicinskega področja. Kakšen odnos imajo do raznih oblik zasvojenosti v ostalih okoljih, predvsem v boju proti alkoholizmu, dovolj zgovorno priča naslednji podatek: na Rudniku lignita Velenje so lani uvedli 14 disciplinskih postopkov proti delavcem, ki svojih delovnih obveznosti niso opravili zadovoljivo zaradi prekomernega pitja alkohola. Za tako velik kolektiv je ta podatek
Organizacija Rdečega križa Velenje
Pomoč lačnim iri prizadetim po potresu
Zadnji seji predsedstva Rdečega križa velenjske občine, ki sta si sledili v krajšem časovnem zaporedju, so prisostvovali vsi člani in se zavzeto lotili dela, ki je s programom določeno za jesensko obdobje. Pregledali so poročila o dosedanjem delu, ocenili posamezne probleme in ugotovili, da kljub precejšnjim gmotnim težavam le ni nazadovanja te dejavnosti.' Rezultate gre pripisati marljivemu vodstvu z edino profesionalno močjo, sekretarko RK Velenje in zvestim aktivistom krajevnih odborov ter aktivov po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
Člani so podrobno analizirali akcijo zbiranje denarnih sredstev za lačne v Afriki. Ugotovljeno je, da se je občina Velenje zelo izkazala, saj je zbrala v letošnjem letu že 1,883.360 dinarjev. Od tega so zbrali krajani in učenci osnovnih šol kar 823.340 dinarjev, ostala sredstva pa so prispevali posamezniki ali kolektivi na zbir-
ni žiro račun pri RKS v Ljubljani (št. računa: 50109-678-51579). Akcija še traja, podrobno poročilo o uporabi teh sredstev pa bodo člani RK Velenje podali na skorajšnji konferenci te organizacije.
Prav tako so obvestili svoje članstvo, da pomoč prizadetim ob potresu v Mehiki lahko nudi-
jo občani in delovne organizacije na isti žiro račun pri Ljubljanski banki, s pripisom — za Mehiko. Organizirana akcija zbiranja pomoči pa bo sprožena s strani republiške organizacije Rdečega križa naknadno.
Upravitelj obrambnih načrtov RK Velenje je seznanil prisotne, da je generalna inšpekcija narodne obrambe pregledala obrambne načrte in jih ocenila z visoko oceno.
Zaskrbljenost pa je bila izražena v zvezi s podatki študije o zdravstvenem stanju šolskih otrok, zato so se odločili temu področju posvetiti posebno skrb in obravnavo.
Jože MIKLAVC
Zbiranje odpadnih surovin
Uspešna akcija na Rečici ob Savinji
Temeljna organizacija Surovina iz Radelj ob Dravi je pred mesecem dni ustanovila svojo poslovno enoto tudi v Mozirju, delovala pa bo seveda za vse področje Gornje Savinjske doline. S tem so seveda zagotovili pogoje za organizirano zbiranje in odkup vseh vrst sekundarnih surovin. Te so doslej večinoma romale na osrednje občinsko odlagališče, s tem pa je vsekakor nastajala znatna družbena škoda.
Ob tem je Surovina podpisala tudi ustrezen samoupravni sporazum z mozirskim Komunalnim podjetjem o zbiranju in sortiranju sekundarnih surovin. Plod tega je tudi skupna naložba na odlagališču. Poslovna enota v Mozirju bo najprej uredila odnose z vsemi delovnimi kolektivi v občini, saj je bilo doslej sodelovanje bolj slučajno in občasno. Seveda pa imajo v načrtu tudi drobni odkup teh surovin na že določenem mestu v Mozirju, ki pa bo na vrsti najpozneje pomladi, ko bodo za to zagotovljeni vsi potrebni pogoji. Na tej postaji bo možen tudi nakup vseh še uporabnih sekundarnih surovin.
Namen vsega tega je seveda jasen, čeprav iskreno rečeno nekoliko pozen. Jasno namreč je, da bi delavci Surovine radi pri ljudeh okrepili občutek, da imajo vse te surovine resnično vrednost. S plačilom, seveda po uradnem in povsod priznanem ceniku, ljudem zagotovijo nekaj denar-cev, gospodarstvu lep delež prepo-trebnih surovin, vsi skupaj pa seveda krepko prispevajo k naporom za lepše okolje.
Da začetek te dejavnosti še ni prepozen, predvsem pa, da je v mozirski občini še kako potrebna, je najlepše potrdila sobotna vzorčna akcija na Rečici ob Savinji. Po začetnem oklevanju so se »radovedneži« ob nekoliko bolj »pogumnih« posameznikih in tudi njihovemu zaslužku hitro opogumili in proti koncu akcije so se morali delavci Surovine kar krepko potruditi, da so obvladali gnečo. Zlasti marljivi so bili otroci, za katere je bil predvsem mamljiv zaslužek, pa tudi drugi krajani niso zaostajali. Dejstvo
vsekakor je, da je akcija uspela, celo bolj, kot so pri Surovini pričakovali.
To seveda pomeni, da jo lahko brez bojazni pripravijo tudi v vseh ostalih krajevnih skupnostih, kot so tudi sicer načrtovali. »Dober glas seže v deveto vas« je pravilo, ki se bo zagotovo potrdilo tudi po tej akciji in skoraj smo lahko prepričani, da bodo s Surovino kaj kmalu pričeli sodelovati vsi krajani, pa tudi delovne organizacije, trgovine in drugi. Prav bi bilo tako, saj je korist nedvomno vsestranska, družbeno pa še kako pomembna.
Krajani so se kaj kmalu ojunačili in delavci Surovine so imeli polne roke dela
presenetljiv in vreden razmisleka,« pravi predsednik koordinacijskega odbora za boj proti, odvisnostim pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje Vlaao Vrbič.
Uspehi ne pridejo čez noč. Proti nadlogam sodobnega časa ni dovolj le ena akcija oziroma občasno izvajanje raznih drugih dejavnosti. Zato so rezultati prizadevanj slabo vidni. Podatki v občini pa tudi niso zbrani na enem mestu. Nujno bi v prihodnje v občini morali razmišljati o ustanovitvi posebne strokovne službe. Ta naj bi delovala v zdravstvenem centru, zbirali podatke in od tam vodili oziroma usmerjali delo posameznih klubov, organov, društev.
0 temeljih planov
Na zadnji seji so člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti namenili največ besed temeljem planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990.
Pri obravnavi zajetnega gradiva, ki so ga v preteklih dneh dobili delavci v organizacijah združenega dela, so člani komiteja menili, da je treba še marsikje stvari doreči in se dogovorit, kako bomo v občini reševali nekatera odprta vprašanja. Znova jih je v oči zbodla solidarnost, saj gre zanjo iz občine preveč denarja. Enotni pa so si bili v razpravi o tem, da zajetnemu gradivu manjka list papirja, na katerem bi bila zapisana vsa odprta vprašanja, zlasti naložbe. Prav tako bi morali na ta list papirja prikazati vse obveznosti občine do republiških sisov, celotno porabo, ki bo bremenila naše združeno delo. Kaj nam bo lahko od tega ostalo za pokritje naših želja in kakšne so možnosti za uresničevanje programov sisov družbenih dejavnosti?
Pravi čas je, da delavce seznanimo pri čem smo oziroma kakšne bodo posledice, če bodo ti sprejeli samoupravne sporazume republiških sisov takšne, kot so jih ti predložili. Nujno pa bi morale samoupravne interesne skupnosti poenotiti način njihovega sprejemanja.
Podelili priznanja
V tednu otroka je pripravila občinska zveza prijateljev mladine Velenje med drugim tudi slavnostno sejo, v kateri so podelili priznanja te organizacije za izredne prispevke k družbeni vzgoji otrok. To priznanje je letos prejela predsednica zelo aktivnega društva prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja Anica Šuligoj, ki ima gotovo največ zaslug, da delo z otroki v tej soseski Titovega Velenja tako uspešno poteka. Priznanje je prejela tudi prizadevna in uspešna rejnica otrok Marija Jeromel, ki že dalj časa vzorno skrbi za otroke iz neurejenih družin, ki jih ji dodeljuje v varstvo in vzgojo Center za socialno delo.
Varuhinjama na domu Mariji Lah in Tei Meža, ki sta se v občini Velenje prvi odločili tako obliko varstva otroka in to delo tudi zelo uspešno opravljata, so podelili priznanja ob desetletnici organiziranega varstva v družinah.
Na slavnostni seji so se spomnili obeh rešiteljev otrok Stanislava Vtiča in Davorina Vidalija, ki sta pogumno rešila otroka iz velenjskega bazena, (mz)
V velenjski občini vendarle lahko ugotavljamo, da se stvari na tem področju počasi premikajo na bolje. Ena od nalog odbora je bila zbiranje podatkov o prometu od pitja pijač ter kako bi ta. denar v občini porabili za boj proti alkoholizmu. Prizadevanja niso bila zaman. V gostinskem podjetju Paka smo izvedeli, da bo Kavarna, slaščičarna center spet to, kar je bila na samem začetku. Na Rudniku resno razmišljajo, da v delavskem klubu, kjer je zbirališče mladih, predvsem srednješolcev, do 17. ure ne bi točili alkoholnih pijač, v delovni in trgovski organiraciji Era pa se že dalj časa dogovarjajo o odprtju mlečne restavracije. »Ne smem trditi, da so ti premiki na bolje posledica prizadevanj članov
odbora. Gotovo pa imamo pri tem majhen delež.«
Na mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji se člani odbora ne pripravljajo posebej. V tem času nameravajo več pozornosti nameniti osveščanju občanov z raznimi strokovnimi članki, ki jih bodo objavljali na straneh našega tednika. O teh vprašanjih nameravajo spregovoriti za okroglo mizo, načrtujejo pa še več drugih akcij. »Takšno delo mislimo nadaljevati tudi v prihodnje.
Dotaknili se bomo še ostalih odvisnosti, odvisnosti od kajenja, gledanja televizije, narkomanije, tabletomanije. To so zapisane naloge. Koliko pa bomo lahko od tega uresničili, ne bo odvisno le od članov odbora, ampak vseh nas,« je končal pogovor Vlado Vrbič.
Uspela vesela jesen
Zelo marljivo društvo prijateljev mladine iz Skal je v sodelovanju z vzgojiteljicami tamkajšnjega vrtca letos pripravilo že drugo uspešno prireditev za otroke in starše. Tokrat je bil to praznik ob prihodu jeseni, ki jo je seveda poosebila tetka Jesen in s svojimi sadovi obdarila otroke in starše. Vse vrste pridelkov in sladek mošt so prispevali krajani sami, kostanja pa so nabrali toliko, da ga je lahko vsak pojedel, kolikor je hotel in mogel. Po-
Odslej v novih prostorih
Medobčinske organizacija slušno prizadetih Titovo Velenje bo v novembru pripravila tečaj gestikulacije — govorice rok. Vsi, ki pomagajo gluhim osebam, lahko dobijo podrobnejše informacije na sedežu organizacije na cesti Bratov Mravljakov 1 v Titovem Velenju, to je v novem stanovanjskem stolpiču upokojencev. Tečaj bo brez-
Vinska gora
Živ-žav na igrišču
Ob letošnjem tednu otroka je društvo prijateljev mladine Vinske gore v nedeljo organiziralo na igrišču zelo zanimivo prireditev za tamkajšnje otroke. Začeli so s šaljivimi igrami, kot so skakanje v vreči, štafetni tek, metanje žoge na koš in podobno. Višek sprostitve in otroške razigranosti pa je bil ob koncu, ko je
V spomin
Bert Tušar
Rodil se je 27. 9. 1952 v Idriji, kjer je končal osnovno šolo. Iz lega rudarskega kraja ga je privedla želja po pridobitvi rudarskega poklica v Titovo Velenje, kjer je ostal tudi po diplomi na tehnični rudarski šoli in se zaposlil v Gorenju ter nadaljeval študij na višji varnostni šoli. Pridobljeno znanje in veselje do dela z ljudmi je koristno uporabil, ko je več kot desetletje opravljal delo na področju varstva pri delu. Od leta 1974je opravljal naloge varstva pri delu za servis Gorenja, na področju vse države.
Velik prispevek je vložil tudi na področju kulture v občini. Pri folklorni skupini Koleda je opravil celotno pot od učenca do učitelja ter bistveno okrepil dejavnost te popularne skupine kot izrazit lik plesalca vseh jugoslovanskih in tujih plesov. V vrste Društva varnostnih inženirjev in tehnikov DVIT Titovo Velenje se je vključil pred leti med prvimi in bil zvest sodelavec in udeleženec vseh aktivnosti tega društva.
Med sodelavci je bil Bert priljubljen strokovnjak, kije v svoji zmernosti, zadržanosti in občutkom za človekoljubnost presegal mnoge. Takšnega smo poznali tudi prijatelji. Nesebičnega, ustrežljivega in tovariškega do vseh, s katerimi se je srečeval.
Bert Tušar je bil komunist, kije to dokazoval s svojim delom in vedenjem, tak, da je lahko bila nanj ponosna tudi organizacija zveze komunistov v njegovem življenjskem in delovnem okolju.
S svojo skromnostjo in kaj malo znanimi življenjskimi načrti je odšel, tragično preminul ob neizprosnem dogodku in pustil za seboj veliko praznino.
Prijatelji in člani DVIT Titovo Velenje
vedati pa velja, da se je prireditve udeležilo kakšnih sto otrok s starši.
Ob vsem tem kaže pohvaliti tudi člane lovske družine Skale, ki se s svojo lovsko kočo na Lubeli, tu je bila tudi ta prireditev, vse bolj aktivno in vsestransko vključujejo v delo krajevne skupnosti in društva prijateljev mladine. Lovska koča namreč postaja stalno zbirališče prebivalcev te krajevne skupnosti ob najrazličnejših priložnostih.
plačen, pričel se bo 6. novembra in bo vsako sredo v prostorih organizacije slušno prizadetih od 16. do 18. ure.
Prav tako sporočajo, da imajo uradne ure v novih prostorih na cesti Bratov Mravljakov v ponedeljkih od 7. do 10. ure, v torkih od 15. do 18. ure in v petkih od 10. do 14. ure.
mladež ob spremljavi kitar zapela nekaj otroških pesmi.
Prireditev takšne vrste je bi\a v Vinski gori prvič in je zelo uspela, čeprav so organizatorji pričakovali večji obisk. Kljub temu namerava društvo omenjeno pri- g reditev prihodnje leto ponoviti z željo, da bi postala tradicionalna.	B.M.
1
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: od I . januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar <
kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogda"n Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761 j 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je
1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka " 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega ' sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
17. oktobra 1985	* Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas ★ stran 3
Problemska konferenca o tehnični kulturi •
Postati mora sestavni del našega življenja in dela
Rek — Elektrofiltrski elementi
Odnos do tehnične kulture je v velenjski občini še vedno zelo mačehovski ; to je bila poglavitna misel večine razpravljavcev na problemski konferenci o pogojih in možnostih razvoja tehnične kulture v občini, ki sta jo v začetku oktobra pripravila predsedstvo OK SZDL in koordinacijski odbor za družbene organizacije ter društva.
Ze v uvodnih besedah je predsednica občinske konference SZDL Nada Zavolovšek-Huda-rin opozorila, da moramo v občini storiti vse, da tehnično kulturo dvignemo na višjo raven in da ji damo mesto, ki ji gre. Prav zato je poglavitna naloga, da dejavnost društev in klubov podružbi-mo. Na konferenci so sprejeli še vrsto drugih pomembnih sklepov, objavljamo jih posebej, z njimi in sploh z vsemi perečimi vprašanji na tem področju pa bodo seznanili tudi občinsko skupščino, saj se bodo na eni od prihodnjih sej o tem spregovorili tudi delegati zbora združenega dela. Pričakovati je, da bodo tedaj ozdi prek svojih delegatov pokazali večjo zavzetost kot so jo do problemske konference, katere so se udeležili le štirje predstavniki organizacij združenega dela (Gorenje — DO Raziskave in razvoj, Gorenje—Informatika iii organizacija, RLV in TEŠ).
Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Velenje vključuje danes štirinajst klubov in društev s približno 1600 člani. Zaradi slabih materialnih pogojev je bila v dosedanjem obdobju tehnična kultura po besedah predsednika zveze Jožeta Zakoška zelo osiromašena. Da je stanje na tem področju resnično zaskrbljujoče, pove tudi podatek, da je komajda 10-odstotkov osnovnošolske mladine v občini vključene vanjo.
Po besedah predstavnika republiške zveze je v drugih občinah to stanje neprimerno boljše. Šole namreč nimajo denarja za nakup nove opreme za šolske delavnice, ker je stara izrabljena.
»Letošnji prvošolčki bodo strokovnjaki 21. stoletja. Storiti moramo vse, da jih bomo čim več vkjučili v to dejavnost. Ne strinjam se z mnenjem nekaterih, da mladi danes ne kažejo zanimanja za tehnično kulturo. Bojj bo veljala ugotovitev, da ni primernih metod, pogojev ali pa so-programi prezahtevni, »je dejala predstavnica občinskega sveta zveze pionirjev pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje Anica Podlesnik. Podobno je menil Stane Krevzel iz Šmartnega ob Paki, kjer so že leta 1949 ustanovili Društvo ljudske tehnike. »Tedaj je bila ljudska tehnika zelo razvita, saj smo imeli veliko veselje do tega dela. Prepričan sem, da tudi danes mlade enako veseli to delo, vendar jih ne znamo pritegniti, organizirati. Če ne
bomo dajali temu področju dovolj pomena v bodoče in mu zagotovili osnovna sredstva za delo, bodo morala številna društva prenehati delovati, česar pa si ne smemo dovoliti.«
Enako zavzeto so razpravljali tudi drugi udeleženci problemske konference. Vsi so si bili enotni, da mora prodreti tehnična kultura v vse pore našega življenja in dela, da mora postati sestavni del življenja in dela ljudi, njihove spfošne kulture,, vzgoje.
ZAKLJUČKI:
Samoupravna preobrazba odnosov na področju tehnične kulture in njena integracija v združeno delo, je osrednja potreba in pogoj nadaljnjega razvoja tehnične kulture. To je osnovna skupna naloga vseh tehnično-kultur-nih delavcev, tehničnih organizacij in njihovih združenj, ki morajo skupaj z delovnimi ljudmi in občani zagotoviti v samoupravnih interesnih skupnostih dosledno uveljavljanje odnosov svobodne menjave dela in dosledno spoštovanje dogovorjenih programov nadaljnjega razvoja in financiranja tehnične kulture.
Dogovarjanje, sporazumevanje in usklajevanje programov tehnično-kulturne dejavnosti v SIS telesne kulture, kulture, izobraževanja, raziskovalne skupnosti, Sveta za SLO in DS Občinske skupščine in OZD, mora postati temeljni pogoj za nadaljnji razvoj in financiranje tehnično-kulturnih dejavnosti na vseh ravneh organiziranja in delovanja. Zato se med zgoraj navedenimi SlS-i, Svetom za SLO in S Občinske skupščine in Občinsko zvezo organizacij za tehnično kulturo (v nadaljevanju: »udeleženci samoupravnega sporazuma«) podpiše Samoupravni sporazum o programiranju in financiranju dejavnosti Zveze organizacij za tehnično kulturo v občini Velenje Za srednjeročno obdobje 1986-1990.
Zveza organizacij za tehnično kulturo kot nosilec tehnično-kul-turne dejavnosti mora svoje srednjeročne programe in letne programe obvezno uskladiti z udeleženci Samoupravnega sporazuma ter zagotoviti skupno odgovornost, da bodo sredstva namensko porabljena za skupno dogovorjene programe in aktivnosti.
Na programsko-volilni konferenci Zveze organizacij za tehnično kulturo je potrebno sprejeti
organizacijsko vsebinske spremembe in posvetiti osebno pozornost kadrovski utrditvi vseh organov zveze in še posebej predsedstva, ki bo odgovorno za realizacijo nalog srednjeročnega programa 1986—1990.
V	srednjeročnem programu razvoja tehnične kulture v občini Velenje mora biti osrednja pozornost namenjeni množičnosti predvsem med mladino in usposabljanju mentorjev za strokovno vzgojno delo. Razvijali pa bomo tiste dejavnosti tehnične kulture, ki prispevajo k hitrejšen-mu razvoju naše družbe, temeljijo na amaterskem delu, prispevajo k razvoju celovite ustvarjalne osebnosti ter pomembno prispevajo h krepitvi delovne in obrambne sposobnosti naše družbe. Dejavnost tehnične kulture je posebnega pomena za SLO in DS.
Javnost delovanja tehnično-kulturnih organizacij ter hitrejše podružbljanje tehnbične kulture mora postati sestavni del vsakodnevne aktivnosti tehnično-kul-turnih delavcev in njihovih organizacij.
Vzgojno-varstvene in vzgojno-izobraževalne ustanove morajo prevzeti več skrbi za tehnično-kulturno dejavnost otrok. Tehnična vzgoja v teh sredinah mora postati temelj nadaljnjega razvoja tehnično-kulturne dejavnosti v občini. Zagotoviti je potrebno več in boljšo tehnično vzgojo učencem nižjih razredov osnovne šole in organizirano usmerjeno tehnično vzgojo v srednjih šolah. S sedanjim stanjem vključenosti mladine v osnovnih šolah in še zlasti v usmerjenem izobraževanju ne smemo biti zadovoljni. Tehnična kultura mora dobiti v teh organizacijah enakopravno mesto tako v programih redne, kot izvenšolske dejavnosti.
Urejanje odnosov v tehnični kulturi mora temeljiti, se krepiti in uveljavljati na zdravih samou-pravnh in delegatskih osnovah. Vsestransko moramo krepiti vpliv delovnih ljudi in občanov-na programsko usmeritev tehnične kulture.
V	načrtovanje nadaljnjega razvoja dela društev tehnične kulture ter snovanje programov se morajo bolj kot doslej vključiti aktivi ZK, ZSMS in v teh organizacijah odigrati svojo družbeno in idejno politično vlogo.
Dograditi je potrebno neposredne odnose med združenim delom in tehnično kulturo, kjer mora za osnovno izhodišče dogovarjanja med razvojnimi službami in društvi tehnične kulture prevzeti glavno vlogo Občinska zveza sindikatov.
Z novimi proizvodi iz težav
Spričo težav v gradbeništvu, zlasti v zadnjih letih, ko je za to dejavnost vse manj dela, se s podobnimi ali enakimi težavami srečujejo tudi izdelovalci gradbenih materialov. Zato tovrstne delovne organizacije iščejo izhode, ki bi jim zagotovili varnost in uspešno gospodarjenje.
Zato ni naključje, da se je Rekov kolektiv Elektrofiltrski elementi, ki letos beleži izgubq, odločil pospešeno iskati nove proizvode, ki so na tržišču iskani, za delovno organizacijo pa gospodarni in finančno uspešni. Doslej so proizvodni program obogatili že s strojnimi ometi ter izolativnimi elementi, pravkar pa poiskusno proizvajajo nov strešnik »bobrovec«. Zamisel o tem strešniku je stara približno eno leto, uresničevati pa so jo pričeli letos septembra. Zapišimo, da so omenjeni izdelek aprila letos že razstavili na radgonskem sejmu. Zanj je bilo precejšnje zanimanje, prejeli pa so tudi bronasto plaketo za kakovost. Celotno pripravo tehnologije so razvijali v iastnem laboratoriju, oprema pa bo izključno domača.
In kaj o novem izdelku in njegovih prednostih meni Bogomir Zager, direktor delovne organizacije Elektrofiltrski elementi: »Skupaj z razvojno tehničnim sektorjem sestavljene organizacije, smo letos izdelali investicijski program, zatem so stekle priprave na sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za naložbo v novo proizvodnjo, kajti lastnega denarja zanjo nimamo dovolj. Prepričan sem, da bo naloženi denar za nove
proizvode ekonomsko uspešen in da bodo ostale delovne organizacije v sozdu Rek pristopile k omenjenemu samoupravnemu sporazumu. To bi pomenilo, da bi redna proizvodnja strešnikov stekla v prihodnjem letu. S poskusno proizvodnjo smo že pričeli. Njen namen je, da izdelek predstavimo trgu, obenem pa odpravimo vse pomanjkljivosti, ki so se sedaj pokazale. Prednost strešnika »bobrovec« je v tem, da ni namenjen samo novogradnjam, temveč bo zelo koristen za obnove in posodabljanje starih mestnih jeder, ki jih v naši ožji in širši domovini ni malo. Ravno to nas je napotilo k temu, da smo se
odločili za omenjen izdelek, kajti vsak drug, namenjen izključno za novogradnje, bi bil v tem trenutku brez perspektive. Po drugi strani smo se za ta proizvod odločili tudi zato, ker bo vsa tehnologija in potrebno postrojenje, ki ga imamo, služilo tudi za druge proizvode, ki jih bomo še razvili v naši delovni organizaciji. Proizvodni program strešnikov je obenem prvi korak vključevanja v preusmeritev proizvodnje in dopolnitev sedanjega programa, prav tako pa pomeni nadomestitev delno izpadlega programa zidakov. Razumljivo je, da s strešniki ne bo moč v celoti nadomestiti manjše proizvodnje zidakov, vendar je ta izdelek zanimiv tudi zato, ker je ekonomsko ugodnejši od vseh ostalih v naši delovni organizaciji.«
B. Mugerle
»Bobrovec« si je že prislužil priznanje za kakovost
Koordinacijski odbor sindikata Gorenje Sozd
Pobuda za nagrade Gorenja
Koordinacijski odbor sindikata Gorenje SOZD je na zadnji seji, ki je bila v Titovem Velenju, sprejel pobudo o ustanovitvi Gorenja, tako za dosežene uspehe kot za spodbude za nadaljnji razvoj.
Nagrade Gorenja bi podeljevali posameznikom, organizacijam, organom in drugim za dolgoletno dosedanje izjemnih rezultatov v proizvodnji, pri raziskovalnem in razvojnem delu, inventivni in inovacijski dejavnosti. Nagrade bi nadalje podeljevali za dosežke pri razvoju in utrjevanju samoupravljanja, družbenopolitičnem delu, v kulturi, športu in na drugih področjih, pomembnih za delo in življenje delavcev Gorenja ter za razvoj naše samoupravne družbe.
Na seji, na kateri so bili tudi predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije, medobčinskega sveta ZSS Celje in občinskega sveta ZSS Velenje, so pregledali letošnje gospodarjenje v Gorenjevih delovnih organizacijah. Ugotovili so, da so rezultati poslovanja, vsaj na prvi po-
gled, ugodni, vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da je na poslovanje vplivala, med drugim, tudi višja stopnja inflacije od predvidene. Ker je sanacija .Gorenja dolgotrajen proces so potrebni nadpovprečni rezultati. Zato bodo potrebna še večja prizadevanja vseh delavcev za boljše delo in gospodarjenje. Seveda pa pri tem ne gre prezreti uspehov, ki so jih dosegli v zadnjem obdobju v Gorenju. V Gorenju Tiki v Ljubljani so z notranjo konsolidacijo in opiranjem na lastne sile občutno izboljšali položaj delovne organizacije. V Gorenju Muta dosegajo pomembne uspehe v prizadevanjih za odpravo motenj v poslovanju. Z uvajanjem spodbudnejšega sistema nagrajevanja in drugimi ukrepi se je znatno okrepil položaj Gorenja Fecro iz Slovenj Gradca itd. .
Koordinacijski odbor sindika-
ta Gorenje je predlagal, da naj bi po zgledu delovnih organizacij Gorenja iz Titovega Velenja tudi v vseh drugih delovnih organizacijah tega poslovnega sistema ocenili razmere in sprejeli ukrepe za uresničitev letošnjih dokaj zahtevnih planskih nalog. V ospredju prizadevanj mora biti še posebej bitka za nadaljnje povečanje lconvertibilnega izvoza in za nadaljnjo porast produktivnosti dela. To sta tudi osnovna pogoja za ostvaritev načrtovanega dohodka in za dolgoročno socialno varnost delavcev.
Ob obravnavi poročila o izvajanju integralnega projekta »Obnova Gorenja« pa so delegati koordinacijsicega odbora menili, da bi morala postati razprava o uresničevanju tega projekta sestavni del obravnave poslovnih poročil. Nasploh pa bi bilo potrebno sprejeti ukrepe za pospešitev izdelave tega za prihodnji razvoj poslovnega sistema Gorenje nadvse pomembnega projekta.
Občinska razstava inovacij
Bolj odzivna od lanske
V petek zvečer so v avli Skupščine občine Velenje odprli 6. občinsko razstavo inovacij, tokrat pod naslovom ŽETEV INOVACIJ ŠALEŠKEGA GOSPODARSTVA. Pripravila sta jo Občinski sindikalni svet in Občinska raziskovalna skupnost Velenje z željo, da prikažejo nove rešitve in dosežke, uspešno prenesene v prakso. Na letošnji razstavi inovacij občine Velenje, ki je precej bolj odzivna od lanske, je predstavljenih dvainštirideset novosti s področja razvojno raziskovalnega dela in množične inventivne dejavnosti. Razstavo si lahko ogledate do jutri, 18. oktobra.
2e desetič pa so slovesno podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim inovatorjem.
Na področju razvojno raziskovalne dejavnosti je 1. nagrado osvojila skupina inovatorjev Gorenja Raziskave in Razvoj: Janez Smrdelj, nosilec naloge in njegovi sodelavci Marjan Dworak, Janez Starič, Oskar Fučik in Anton Holobar za Integralno kuhinjo. Nova kuhinja Gorenje je razdeljena na tri delovne centre: čiščenje živil in pranje posode, priprava hrane ter toplotna obdelava živil, zanimivost pa je, da je oblikovana kot celota, brez razmika med zgornjimi in spodnjimi elementi.
2. Nagrado so za terminal Paka 3000 prejeli inovatorji:
Iztok Gabrovec, Konrad Ste-blovnik, Vojko Lončarič, Andrej Križnik, Bogomir Romili, Boris Krofi, Marjeta Lepej, Milena Jan, Miro Skorič in Tone Kos iz Gorenja Procesna oprema. Terminal Paka 3000 laliko popolnoma nadomesti terminal Paka 2000 Iskra-Delte, zmanjšana je cena uvoženih komponent, izboljšane pa so tudi prikazovalne značilnosti.
3. nagrado so za Izboljšavo konstrukcije jambora in tehnologije za njegovo izdelavo prejeli inovatorji Veplasa: Martin Budna, Jože Škerjanec, Stane Čepelnik, Marta Ramšak, Sto-jan Povh, Edo Vučina in Franc
Dobrovnik. Jambor je na prvi pogled preprost izdelek, v resnici pa plod zelo zahtevne tehnologije. Prestati mora izredno zahtevne teste, da lahko jadralcu nudi varno vožnjo v vseh pogojih.
Podelili so tudi nagrade s
področja množične inventivne dejavnosti. 1. nagrado je prejela tehnična izboljšava Vitel VPV 3,7 kW, avtorja Franca Cevzarja iz Rudnika lignita Velenje. Za postavitev lclasičnih Vitlov je bilo potrebno izdelati poseben prostor in ga podgra-
		
K/ *	m'- »vi	■pu/f I i Bt / i IpHl AMt' -m
m ■ i		mM
I. nagrado na področju razvojno raziskovalne dejavnosti so prejeli avtorji iz Gorenja Raziskave in razvoj: Janez Smerdelj, Marjan Dworak, Janez Starič, Oskar Fučik in Anton Holobar za Integralno Kuhinjo.
diti z jeklenim ločnim podpor-jem. To pa je zahtevalo veliko delovnega časa, materialnih stroškov, napredek pri izdelavi prog pa je bil manjši. Z uporabo tega vitla odpade izdelava posebnega prostora, z njim je možen tudi transport materiala do delovišča.
Podeljeni sta bili dve 2. nagradi in sicer za: Zamenjavo kožnega kleja z mleto želatino in kapsul v lepilni mešanici za perforirane lepilne trakove za iepljenje furniraja avtoric Rezke Hriberšek in Radenke Šte-fančič iz Veplasa. Lepilno mešanico, ki je vsebovaia polovico uvoženega kožnega kleja so nadomestili z mleto želatino iz kapsul za zdravila (škart), ki ima boljše lastnosti od uvoženega kleja, hkrati pa je mnogo cenejši. 2. nagrado je prejela tudi tehnična izboljšava Uporaba korodirane pločevine za polizdelke, ki se površinsko zaščitijo s cinkanjem, avtorjev iz Gorenja Gospodinjski aparati: Franca Krajnca, Jožeta Leskov-ška in Marjana Koruna. Pred to izboljšavo 60 odstotkov pločevine ni bilo primerne za galvansko obdelavo, kej je bila rahlo korodirana. Prodajali so jo po nižji ceni, nekaj pa uporabili za elemente, ki jih ni bilo potrebno galvansko zaščititi. Sedaj pa lahko v Galvani obdelajo vso pločevino.
Jarem za dviganje stebrov avtorjev Sama Mastnaka in Miroslava Mohorka iz Vegrada ter Filtriranje fosfatne gošče preko usedalnika avtorja Zdravka Zapuška iz Gorenja Gospodinjski aparati, pa sta tehnični izboljšavi, ki sta prejeli 3. nagradi s področja množične inventivne dejavnosti.
Nagradili so tudi ustvarjalnost društev in posameznikov , izven organizacij združenega dela. Podeljena je bila ena prva in dve 2. nagradi.
Za mikroračunalniški uglaše-valnik glasbenih instrumentov MUGI sta Stane Kaiser, samostojni obrtnik in Damjan Zazu-la prejela prvo nagrado.
Za večnamensko gradbeno dvigalo VGD 150 avtorja Borisa Krevzla, izumitelja v svobodnem poklicu ter za Elektronski pakirni aparat EPAK 22 z repe-titorjem in vgrajenim lastnim elektromagnetom avtorjev Staneta in Vladke Kaiser, samostojnih obrtnikov, pa so bile podeljene 2. nagrade.
Na 6. občinski razstavi inovacij so podelili priznanje tudi najuspešnejši temeljni organizaciji združenega dela na področju množične inventivne dejavnosti. Že tretjič zapored je to priznanje prejela temeljna organizacija Hladilno zamrzovalna tehnika iz Gorenja Gospodinjski aparati.
mpk, vos
4. stran * fiaS CS5
PRISPEVKI DOPISNIKOV
Titovo Velenje ★ 17. oktobra 1985
Več poti za kolesarje
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje ocenjuje, da je akcija, »teden kolesarjev«, ki jo je spodbudil republiški svet, v Titovem Velenju lepo uspela. Čeprav je v glavnem zajela predvsem propagandne aktivnosti, so se vsi sodelujoči resno lotili tega področja, ki spričo naraščanja števila kolesaijev v javnem prometu postaja iz dneva v dan bolj pomembno. Zlasti temeljito so obravnavali vprašanje varnosti kolesaijev. Ugotovili so namreč, da v Titovem Velenju in okolici ter v Šoštanju prepočasi gradijo kolesarske steze. V velenjski občini je približno deset kilometrov takšnih cest, v samem mestu pa le dober kilometer. To pomeni, da bo temu vprašanju v prihodnje treba posvetiti več pozornosti, kot doslej. Člani sveta
za preventivo in vzgojo tudi menijo, da bi ob preventivi v cestnem prometu, morali več storiti tudi na tehničnem področju, zlasti usposobiti cestišča za vamo vožnjo s kolesi, urediti označbe in druge naprave, ki bodo pogojevale, da bo vožnja kar najbolj varna in udobna. V velenjski občini je kolesarstvo srednje razvito, predvsem v Titovem Velenju in Šoštanju. Zlasti v zadnjem času se je zelo razširil kolesarski šport, saj se kar naprej ustanavljajo po delovnih organizacijah in drugod nove in nove sekcije.
Če smo malce neskromni zapiši-mo, da sta se tudi Naš čas in radio uspešno vključila v vse dosedanje aktivnosti, ki jih organizira svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje.
Radioklub Hinko Košir
Radioamaterstvo ni samo konjiček
Radio klub »Hinko Košir« iz Titovega Velenja je spet dosegel enega izmed pomembnejših uspehov v času svojega obstoja. Na kontestn Alpe—Adria 1985 smo radioamaterji dosegli eno od prvih petih mest v Jugoslaviji.
Za ta uspeh se je bilo potrebno odpraviti na Visočico, 1619 m visoko goro v Velebitu, od koder smo tekmovali že štirikrat in bili vedno med najboljšimi v Jugoslaviji in Evropi.
To pot je bila gora še bolj surova kot prejšnja leta, saj smo doživeli pravi gozdni požar. Tudi pri tej elementarni nesreči smo bili uspešni pri javljanju, sa je s pomočjo YU 3 HPY—a, Mlade-na iz Titovega Velenja in YU 2 LMK-aja, Miota iz Zagreba, bilo pravočasno sprejeto sporočilo o tem gozdnem požaru, ki smo'ga pomagali gasiti delavcem Gozdnega gospodarstva Gospič.
Na svoje mesto pa smo postavili tudi že nekoliko načeto jadralno desko z reklamo Gorenja, ki že četrto leto kljubuje mešanju mediteranskih in celinskih vetrov in tako oznanjuje mnogim mimoidočim planincem, da se ta naša tovarna kar tako ne da.
Da je bila naša odprava tako uspešna pa so prav gotovo pripomogli povabljeni radioamaterji iz Maribora, YU 3 UL, YU 3 WB in YU 4 PE s svojimi nasveti in dodatno opremo.
Sedaj se pripravljamo že na novo radioamatersko tekmovanje, ki ga bomo finansirali izklju-
Velenjski gasilci
Posodabljajo tehnična sredstva
V mesecu požarne varnosti običajno več govorimo o gasilstvu, o aktivnostih na področju varstva pred požari in poudarjamo pomen podružbljanja samozaščite v smislu boljše preventive na tem gospodarsko izjemno pomembnem področju.
Gasilci gasilskega društva Titovo Velenje si skozi vse leto prizadevajo dosegati pomembne uspehe, ob mesecu in še posebno v tednu požarne varnosti v glavnem le še popularizirajo svoje dosežke in cilje požarnega varstva.
Znano nam je, da poleg osnovnih gasilskih nalog uspešno organizirajo še marsikatero akcijo. Tako pridobijo nove člane, za svoje dolgoletne člane pa prene-katerikrat poskrbijo z družabnostjo, športnimi srečanji in kulturno dejavnostjo. Ob tem pa ne pozabljajo na tehnični napredek društva, predvsem operativnih enot. Letošnjo uspelo tombolo so izkoristili za pridobitev sredstev (z veliko dela večine članov
Pot 30 vrhov
Planinska sekcija Gorenje je v letu 1983 v počastitev 30-letnice obstoja tovarne razpisala transverzalo 30 vrhov. V ta namen so izdali 1000 ličnih dnevnikov in povabili planince, da se od skupno 40 izbranih vrhov v slovenskih gorah ža pridobitev značke odločijo in povzpnejo vsaj na 30. Kontrolne točke so razoredili po vsem teritoriju SRS, po nadmorski višini pa od Gore Oljke (734 m) do Triglava. Štirje vrhovi so nižji od 1000 metrov, osem pa se jih dviga nad 2500 metrov. Za vsakogar nekaj. Omenjena pot ni zahtevala nobenih večjih sredstev, saj se obiskovalci poslužujejo obstoječe planinske literature (vodniki, zemljevidi), že opremljenih in markiranih poti. Z orientacijo in tudi žigi ni večjih težav.
Kakšen je odziv? Naklada dnevnikov je že pošla, v dobrih dveh letjh je podeljenih 32 značk, kar kaže, da omenjena pot ni najlažja in traja nekaj časa in napora. Prvi so pot prehodili že avgusta 1983, trije delavci Gorenja in mladinski vodniki Gorazd Tanšek, Drago Erjavec in Miran Jan-čič. V seznamu zasledimo 6 obiskovalcev iz Maribora, S iz Ljubljane, 4 iz Zagreba, 3 iz Rijeke, 6 iz občine Velenje, prišli pa so tudi iz Žalca, Pe-trovč, Črnuč, Ruš, Doliča. Med prejemniki značke so tudi znani in vztrajni obiskovalci transverzal: Luka Kočar iz Ljubljane, Matej Svetel iz Maribora, Josip Koriaet iz Zagreba, Anton Andrejčič iz Lesc in drugi. Zaenkrat je akcija izdajanja in pošiljanja dnevnikov ustavljena, podeljujejo le znake. Teh pa je na razpolagoše dovolj, skupaj 968.
Miroslav Žolnir
društva) in ostanek dohodka namenili za nakup novega transportnega vozila za osebe. Pred kratkim so kupili kombi Volks-wagen za osem oseb v vrednosti 2.950.000 din in tako posodobili svoj avtopark, ki zdaj šteje že osem vozil. Pred kratkim pa je preko osemdeset članov društva in sodelavcev-tombole v organizaciji gasilcev preživelo čudovita
dva dneva na morju. Z zelenim vlakom celjskega TTG-ja so se odpeljali do Reke in nato na otok KRK, kjer so se številni udeleženci še veselo kopali.
Ob takšni pozornosti seveda ne more biti dvoma o nadaljnjih uspehih društva, ki šteje že kar 88 let plodnega delovanja.
Jože MIKLAVC
čno s svojimi lastnimi sredstvi.
Vsem bi radi povedali, da radioamaterstvo ni samo hobi, ampak pomemben dejavnik pri obveščanju in alarmiranju, posebej takrat, kadar ostale stalne zveze odpovedo. Naj podkrepim to izjavo z dejstvom, da so prav radioamaterji bili tisti, ki so svetovno javnost prvi obvestili o katastrofalnem potresu v Mehiki.
Prav zato upamo, da prošnje za finančno pomoč ne bodo naletele na gluha ušesa v delovnih organizacijah.
Za objavo pripravil YU 3 ADZ
Radioamaterja Janko in Ivan na vrhu Visočice.
Na vrti Triglava
Vesel in boleč krst
Pravzaprav se je vse skupaj začelo že lani. Saj veste tisto: ja, čez štirinajst dni pa zares gremo. Ampak čisto zares! Seveda. Normalno! Ampak potem, normalno, navadno pride kaj vmes. Grdo vreme, služba, pa otroci, privatni in drugi različni in podobni opravki, samo da bi se temu izognili, čeprav mogoče podzavestno. Sicer je pa po navadi tako, da tisto, na kar se dalj časa pripravljamo, odpade, tako ali drugače. No; če pa vse skupaj dozoreva celo leto, potem že mora roditi določene sadove. Rečeno — storjeno! Pardon — prehojeno!
Problem pri vsem tem je seveda tudi oprema. Saj, človek pa res ne more na Triglav v visokih petah! Lepo vas prosim. Pa lačni tudi ne bomo, kajne? Gremo vendar za cele tri dni! Torej: nekaj vrst klobas, pa sirov, paradižnik, paprika, meso, kruh, žemljice, čokolada, pijača ... Saj gre-
mo vendar za cele tri dni! Pa še to in ono, da ne bomo lačni... No ja, na Bledu smo se še enkrat ustavili, da se kupijo še najnujnejše stvari ... pač, da ne bomo lačni. Povedano po pravici, med hojo na vrh-Triglava, je marsikoga želja po hrani minila.
Preden pa stopimo na vrh moramo zapisati, da smo se v prijetni vožnji, ki se je ob dobrem razpoloženju, šale so bile seveda na prvem mestu, kaj drugega pa na drugem, še stopnjevala, z mini avtobusom pripeljali do Rudnega polja. Od tu naprej pa seveda peš. Ob zmerni hoji ob vznožju Viševnika, se nam je razprostiral pogled na bližnjo Uskovnico in planino Konjšico. V daljavi smo lahko občudovali Bohinjske planine. Od Jezerc smo po lahki vzpetini prispeli na Studov preval. Potem pa še malo navzgor, pa malo navzdol, seveda bolj navzgor kot navzdol, okoli Tošca
Dokaz, da so res bili na vrhu
in že se nam je odpri lep razgled na Mišelj glavo in Kanjavec. In končno se nam je prikazal Triglav. Res sicer še oddaljen, pa vendar. Še nekaj minut hoje, še bežen pogled na Planiko in Kredarico in že smo bili na Vodnikovi koti na Velem polju ...
»Dobra volja je najbolja«, tako pravi pesem. In ker smo do svoje prve postojanke, se pravi do Planike, imeli še skoraj dve uri, je nekdo predlagal, da bi novincem zgladili in uredili pot, da bi lažje prišli na cilj. Seveda se ti niso strinjali s tem ... Ko smo prišli do koče, za prenekatere je bila to daleč najvišja točka do kamor so sploh kdaj prilezli, so tisti »prenekateri« priznali, da so na poti razmišljali o tako imenovani postelji, z vsem priborom, Id sodi zraven. Na koncu pa so vsi ugotovili, da bi zadostovalo, če jim ne bi bilo nerodno seveda, tudi bolj trda vzmetnica, iz kamenja recimo. Po kolikor toliko burnem večeru smo se odpravili spat na skupna ležišča, kajti naslednji dan...
Zdaj pa pride tisto glavno! Prekrasno in sveže, z duhom po planinskih rožah obdano jutro. Megla na bohinjski strani in se-verozahodnik sta napovedovala lep in sončen, predvsem pa doživetij poln dan.
Pot pod noge, pa hajd na pot. i Srečanje s prvimi jeklenimi vrv- j mi in klini. Poraja se občutek tes-nobe. Pogled na levo —-se nič ne vidi. Pogled na desno — še manj. Strašno! Kaj strašno, grozno! Pa vse te vrvi. Uh. Kaj ne bo tega nikoli konec? Vendar vseeno bolje klini in vrvi, kot pa tisti brezmejni nič. In potem. Oh, končno. Vrh. V neštetih barvah sonca obsijan Aljažev stolp, kot mogočen poglavar gore, ki kakor grozeč velikan, pa vendar nesli-. šno, kipi proti nebu. Tu se končuje naša pot, misli pa še vedno silijo naprej ...
Ja, pa krst je tudi bil. Krst, da se reče. Nekateri nosijo posledice še zdaj. Boleče, vendar veličastno. Sicer pa, kar tako od muh tudi ni, biti »krščen« na »strehi« Jugoslavije. Se vam ne zdi? Tisti Škalčani in ostali, ki so to doživeli, verjamejo.
GORAZD TANŠEK VILI GRABNER
Plavalni klub Titovo Velenje
Zakaj utopitve?
Znanje plavanja je stvar kulturne ravni vsakega posameznika ali celotnega naroda. Čeprav je pogojeno z vrsto dejavnikov, od katerih je prav gotovo eden najvažnejših primerna vodna površina, moramo poiskati vse možnosti, da vključimo čim širši krog ljudi, predvsem mladine, v proces učenja plavanja.
Danes lahko ugotavljamo, da kljub številnim zveznim in republiškim akcijam (naučimo se plavati in pd.) še vedno 50 % Jugoslovanov ne zna plavati. Zaradi tega je tudi vsako leto več utopitev. Posebno nas prizadene ko v vodi ugašajo mlada življenja. Menimo, da do teh dogodkov ne smemo ostati ravnodušni, afnpak se moramo z vsemi štirimi boriti proti plavalni nepismenosti.
Kako je s »plavalno nepismenostjo« v Titovem Velenju?
Za primer smo izbrali osnovno šolo Miha Pintar Toledo v Velenju. Od 70.3 učencev zna plavati 372 učencev (53 %). Neplavalcev pa ie 331 učencev
(47 %). Zanimiv in zaskrbljujoč podatek je, da je vedno več neplavalcev v višjih razredih osnovne šole (25 %). Če lahko te podatke posplošimo na vse osnovne šole v Titovem Velenju potem lahko ugotovimo, da je med osnovnošolsko mladino v Velenju skoraj 50% neplavalcev. Zanimiv bi bil podatek koliko je neplavalcev med ostalimi občani.
Vsi se strinjamo, ko ugotavljamo, kako pomembno je znanje plavanja za zdravje, bogatenje gibalnih izkušenj in razvijanje motorike, za bogatenje otrokovega doživljanja ali zdrave uporabe prostega časa, za krepitev sposobnosti, za splošni ljudski odpor in samozaščito. Naučiti otroka plavati ne pomeni samo, da mu omogočimo določena varnost v vodi, temveč pomeni otroku odpreti novi svet igre, veselja, zdravja in novih skrivnosti.
V občini se izvaja učenje plavanja preko akcije NAUČIMO SE PLAVATI. Akcija poteka
največkrat v obliki šole v naravi ali plavalne šole v organizaciji plavalnega kluba.
V zadnjih letih so šole v naravi, kot oblika učenja plavanja, v šolah izgubile svojo vlogo. Zaradi zaostrenega eko-nomskogospodarskega položaja si šole ne morejo organizirati plavalne šole izven kraja bivanja. V Titovem Velenju pa yeč let ni zimskega bazena, da bi to šolo plavanja šole izvedle v Titovem Velenju. Rezultat je ta, da imamo v višjih razredih osnovnih šol in srednjih šol povečano število neplavalcem.
Naša naloga je, da se ne ponovi usoda iz časov starega jezera (številne utopitve), zato predlagamo, da" se vnese v program dela OTKS odpravljanje plavalne nepismenosti, in sicer od 5. razreda osnovne šole navzdol.
Nazadnje pa naj še omenimo, da smo kljub težkim pogojem v našem klubu vzgojili dobre plavalce. Rezultat dela v letošnjem letu je trikratni državni prvak.
Nezanimanje ali nevednost
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje naj bi jeseni nadaljevala športno rekreacijska srečanja krajevnih skupnosti. Že lani pa je bilo opaziti nezainteresiranost krajevnih skupnosti za igre pod imenom »Iščemo najboljšo krajevno skupnost« v športni rekreaciji.
Zato smo v jesenskem delu spremenili igre v bolj športne in naj bi obsegale naslednje panoge: namizni tenis, pikado, streljanje z zračno puško, šah in skok v daljino z mesta. Če želimo doseči osnovni cilj te akcije, se mora število aktivnih udeležencev športne rekreacije iz vseh vrst starostnih struktur in skupin nenehno povečevati. Brez množičnosti ni mogoče pričakovati večjega vpliva športne rekreacije na dvig splošnega zdravstvenega stanja, na razvoj psihomotornih in delovnih sposobnosti in tudi ne na bogatenje vsebine prostega časa delovnih ljudi in občanov.
Zato je strokovni svet za šjjortno .rekreacijo pri ZTKO občine Velenje sklical sestanek za vse predstavnike krajevnih skupnosti, zadolžene za športno rekreacijo krajanov. Vendar se tega sestanka, ki bi moral biti I. oktobra, ni udeležil nihče. Nerazumljiv je ta odnos in sodelovanje med posamezniki ali komisijami v KS z ZTKO in strokovnim svetom. Letos je moral strokovni svet izpeljati akcijo sam, čeprav je bila za ta namen postavljena posebna komisija, ki pa ni opravičila svojega namena.
Sodelovanje ZTKO občine Velenje s krajevnimi skupnostmi temelj« pred-
vsem na delovanju posameznih komisij za športno rekreacijo ali posamez- : niki ter pristopa in zainteresiranosti krajanov za posamezne aktivnosti. Cilj ZTKO, da bi v vsaki KS delovala skupina krajanov, imenovana komisija za šport in rekreacijo, se ni uresničila, Posamezne KS so ustanovile te komisije, vendar je njihovo delo kmalu zamrlo ali pa sploh ni zaživelo. V našem interesu je bilo in je še, da delo teh komisij ponovno oživimo, zato smo preko strokovnega sveta pismeno in ustno vzpostavili stike, jih obveščali o posameznih aktivnostih, vendar tudi to brez večjih uspehov. Zavedamo pa se tudi, da sta bila naša aktivnost in prizadevanje za izboljšanje takšnega stanja, veliko premajhna. V marsikateri KS so nekateri krajani pa tudi vodstvo družbenopolitičnih organizacij pokazali odklonilni odnos ali pa nerazumevanje za pomembno množično športno rekreativno dejavnost. V nobenem primeru ne moremo biti zadovoljni z delovanjem teh komisij. Vprašanje je, ali so v njih delovali tisti ljudje, ki jim športna rekreacija pomeni nekaj več. Večje zanimanje za vključevanje v naše programe je pozimi, ko se ti izvajajo v zaprtih prostorih, in v lastne pro-' grame.
Vsekakor pa bodo morali tudi v krajevnih skupnostih, vsaj v tistih, kjer je rekreacija nazadovala, urediti ' svoje vrste.
Strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO Velenje

17. oktobra 1985 * Titovo Velenje
IZ DELA DRUŠTEV
nas cas * stran 5
Široko srce in
S temi besedami je pionir, predstavnik osnovne šole 2. grupe odredov iz Mozirja, nagovoril udeležence nedeljske slavnostne seje predsedstva občinske gasilske zveze Mozirje, posvečene njeni 30-letnici. Dejal je tudi, da se pionirji zavedajo humanosti gasilske dejavnosti, da imajo gasilce radi, saj jih večkrat obiskujejo, jim pripovedujejo o gasilstvu, skupno pa pripravijo tudi kakšno vajo. Lepe besede iz otroških ust, si gasilci Gornje Savinjske doline vsekakor zaslužijo, obenem pa resnično pričajo o njihovi bogati in plodni dejavnosti.
Izjemnih dosežkov v treh desetletjih obstoja in delovanja občinske gasilske zveze Mozirje zares ni manjkalo. O njih je na nedeljski slavnostni seji spregovoril predsednik zveze Franc Trbo-všek. Orisal je delo gasilske organizacije v zadnjih 110 letih, njen pomen na strokovnem, družabnem, družbenem področju in v političnem življenju, ki je bil v vsem tem obdobju resnično velik. Morda samo podatek, da je iz vrst gasilskih društev mozirske občine v NOB sodelovalo 262 partizanov in 153 aktivistov, padlo pa jih 88 in 21 umrlo v taboriščih.
Povedal je tudi, da so na vsem slovenskem ozemlju gasilske čete po osvoboditvi hitro zaživele in
obnovile svoje delovanje, gasilci pa so tudi v Gornji Savinjski dolini s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom pri obnovi porušene domovine žrtvovali tisoče prostovoljnih delovnih ur. Seveda je orisal tudi izjemen razvoj gasilstva po vojni. Korenine občinske zveze segajo že v leto 1948, ko je bila v Šoštanju ustanovljena okrajna gasilska zveza za področje sedanjih občin Velenje in Mozirje. V organih te zveze so delovali Jože Brunet z Ljubnega in že pokojni Avgust Kranjc iz Mozirja, Franc Babin iz Mozirja in Ferdo Remic iz Šmartnega. Ti so tudi opravili glavno delo pri ustanovitvi občinske zveze Moziije. V začetku je delo teklo v izredno težkih raz-
Creina je predstavila novo traktorsko črpalko in cisterno
pridne roke
merah, ki pa so jih gasilci z veliko delovno vnemo kmalu premagali in do danes dosegli zavidanja vredne uspehe.
Za primerjavo napredka v 30 letih je povedal: »Takrat je bilo v 15 dru-štvev včlanjenih 476 operativnih članov, 83 članic, 76 mladincev, 7 mladink, 75 pionirjev, 174 ostalih članov ter 529 rezervnih in podpornih članov. Do danes se je članstvo v prav tako 15 društvih potrojilo. Organizacija tako šteje 2.303 aktivnih operativnih članov, članic, mladincev in pionirjev, 319 rezervnih in častnih članov ter 1988 podpornih. Skupno torej kar 4.610 članov, kar je slaba tretjina vsega prebivalstva občine. Pred 30 leti je bilo v občini le 7 gasilskih častnikov in 21 nižjih častnikov, danes pa je častnikov 9 in nižjih častnikov 91. Gasilski vestnik je ob ustanovitvi vsako društvo prejemalo le po enega, danes je naročnikov 787, kar zvezo uvršča na drugo mesto v Sloveniji. Še leta 1959 so imela društva vsega 3 vozila, pa še ta v slabem stanju, danes pa je gasilskih vozil 27, od tega 6 avtoci-stern, opremljenih tudi za gašenje s peno. Od skupno 15 domov so štirje novi, vsi ostali pa v celoti obnovljeni in dograjeni. Prav letos ob 30-letnici zveze so za vsa vozila kupUi UKV radijske postaje, kar bo še pripomoglo k učinkovitosti društev.«
To so seveda le nekateri podatki, ki pričajo o uspešnem delu gasilcev Gornje Savinjske doline. Na koncu je predsednik zveze Franc Trbovšek dejal: »Danes vse bolj poudarjamo, da bomo lahko le z delom razrešili mnoge težave in probleme, s katerimi se spopadamo. Upam, da ne bo zvenelo hvalisavo, če rečem, da nam gasilcem dela ni nikoli zmanjkalo in da je prav delo vedno znova vlivalo optimizem v naše vrste. Na zadnjem 10. kongresu slovenskih gasilcev smo si ga z resolucijo naložili še več, celo več kot ga zmoremo. Toda sprejeli smo ga zavestno in v trdnem prepričanju, da v izvrševanju resolucijskih sklepov ne bomo sami, da ne bomo samotni jezdeci na prostranem prostoru požarnega varstva in gasilstva, ampak da bodo z nami tudi vse družbeno-politične organizacije in številni drugi dejavniki, ki so tako ali drugače povezani z našim delom.«
| Na seji so zatem podelili plakete, diplome in priznanja. Zlate plakete so prejeli Jože BRUNET, IVAN BLATNIK, Franjo PUKART, Franc BLEKAČ, Franc HRIBERŠEK in Franc MATJAŽ. Dobitniki srebrnih pa so Stanko Tominšek, Slavko Smolnikar, Franc Markež, Hinko Čop, Skupščina občine Mozirje in sis za varstvo pred požari. Podelili so tudi diplome in priznanja za prispevek k razvoju gasilstva, priznanje pa sta prejeli tudi uredništvi Našega časa in radia Velenje. Lep prispevek h kulturnemu programu so dale tudi pionirke gasilskega društva Gorica s svojim nastopom.
Po seji so gasilci pripravili veliko parado skozi kraj do priredjtvenega prostora v Savinjskem gaju, kjer se je slavje nadaljevalo. V programu so sodelovali mozirski pevci in pevke ter nepogrešljiva delavska godba na pihala, na slovesnosti pa so razvili tudi lep prapor občinske gasilske zveze Mozirje. Razvil ga je predsednik ob-
Prapor občinske zveze je razvil predsednik SO Mozirje Lojze Plaznik
činske skupščine Lojze Plaznik in ga piedal v varstvo gasilcem.
Delovna organizacija Creina iz Kranja je nato ob ribniku pripravila prikaz delovanja nove traktorske črpalke in cisterne na nogometnem igrišču pa so se na tekmovanju pomerili gasilci veterani iz petih društev.
Po izenačenem in napetem boju so zmago slavili veterani gasilskega društva salek, v povprečju je bila najstarejša ekipa veteranov Titovega Velenja, z 82 leti pa je bil najstarejši tekmovalec Franc Remše iz Mozirja. Slavje so seveda sklenili s podelitvijo pokalov in priznanj ter s tovariškim srečanjem gasilcev in krajanov.
Ob Savinjskem gaju se je zbralo veliko gasilcev, gostov in krajanov
Republiško tekmovanje za memorial Matevža Haceta
Prišlo je kar 217 gasilskih desetin
V Šaleški dolini so se letos zvrstila že številna gasilska tekmovanja: meddruštvena, občinsko, območno za bronasto in srebrno značko Matevža Haceta, pokal Šaleške doline, poka) Šmartnega ob Paki, tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite občine Velenje in še druga društvena tekmovanja.
Na stadionu ob jezeru, kjer so se gasilci že velikokrat pomerili v spretnosti in znanju, pa je bilo v soboto še posebno živahno. Kolone rdečih gasilskih avtomobilov so že zgodaj zjutraj dajale slutiti, da se v Titovem Velenja nekaj dogaja. Nekaj velikega in pomembnega. Najboljše gasilske desetine iz vse Slovenije so se pripeljale na sklepno republiško tekmovanje za zlato značko, za memorial Matevža Haceta. Na stadionu ob jezeru se je zbralo kar 217 gasilskih desetin. Prisotni pa so bili tudi gostje iz sosednje Avstrije.
Gasilski zvezi Velenje in vsem njenim članom pa je pripadla čast, da pripravijo to elitno športno in strokovno manifestacijo in kot dobri organizatorji so jo tudi odlično izpeljali.
Tone Berložnik, predsednik Občinske gasilske zveze nam je povedal: »Sodeluje 33 članskih ekip, prav toliko ženskih članskih desetin, 31 mladinskih, 26 desetin mladink, 11 desetin veteranov, 28 desetin pionirjev A, 19 desetin pionirk A, 28 desetin pionirjev B in prav toliko desetin pionirk B. Med nami pa sta tudi dve ekipi iz Avstrije. Tega zaključnega republiškega tekmovanja so se udeležili najboljši s predhodnih občinskih in obmo-
čnih tekmovanj. In čeprav nas je doletela težka in zahtevna naloga, organizirati takšno elitno športno in strokovno manifestacijo kot je republiško tekmovanje za memorial Matevža Haceta, je vendarle za našo občino, za Gasilsko zvezo Velenje in vse njene člane velika čast, da je prav v mesecu požarne varnosti gostitelj najboljših športnikov gasilcev in drugih gasilskih strokovnjakov ter nosilcev funkcij na področju požarnega varstva.« . Za nekaj besed smo sredi napetega tekmovanja zaprosili tudi
Tone Berložnik
načelnika Gasilske zveze Slovenije, Toneta Sentočnika, ki ni skrival navdušenja nad vzdušjem, ki je vladalo v soboto na stadionu ob jezeru. »Sama priprava terena in vreme — lepšega si nismo mogli zaželeli,« so bile njegove prve besede. Kako to, da so za organizatorje te manifestacije izbrali Velenjčane, smo ga še povprašali. »Odločitev ni bila težka. Velenjčani so odlični organizatorji. Tokratno republiško tekmovanje vsebuje tudi nove tekmovalne discipline, na primer trodelni napad z elementi praktičnega dela, ki zahteva veliko priprav, zahteva pa tudi kadre in ocenili smo, da bi takšno tekmovanje lahko najbolj kvalitetno izpeljali prav v Titovem Velenju.«
Tone Sentočnik
Karla Stropnika, smo zmotili, ko se je z desetino veteranov Ša-leka pripravljal na tekmovanje v vaji s hidrantom. Kako dolgo je že med gasilci? »Čakajte, da pomislim. Od takrat, ko so v Škalah ustanovili gasilsko društvo,« je bil njegov odgovor. »Star sem 77 let. Naša desetina je tekmovala že na občinskem in conskem tekmovanju, danes pa smo na republiškem. Vadili smo dvakrat na teden. Pred tekmovanjem pa smo imeli vaje tudi vsak dan.«
Iz Kamnika je prišla na tekmovanje pionirka Fanči Skubic: »Med gasilci sem že dve leti. Navdušila me je sošolka, ki stanuje v gasilskem domu. Sicer pa je bila včasih med gasilci tudi moja mami. Na to tekmovanje
Karel Stropnik
smo se dobro pripravili. V zadnjem tednu smo imeli kar deset vaj. Danes še ne vem, kako se bomo uvrstili, a mislim, da smo bili v štafeti najboljši. Ko bo tekmovanja konec, pa si bomo ogledali še Titovo Velenje. Prvič sem v vašem mestu.«
Silva Friškovec pa je tekmovala v ženski članski desetini BeVč. Med gasilci je že osemnajst let, v desetini pa štiri leta. »Zelo smo vesele, prav vse, da smo se udeležile tega tekmovanja. Velik uspeh je še posebno zato, ker imamo v Bevčah slabe pogoje za vaje, nimamo svojega orodja, tako da smo vadile v Titovem Velenju. Zato bi se rada tudi zahvalila Gasilskemu društvu Titovo Velenje, ki nam je omogočilo, da
Fanči Skubic
smo lahko vadile. Danes smo tekmovanje že sklenile. Občutek je kar v redu. Malo pa je bilo zraven tudi treme.« Silva nam je povedala, da je gasilec tudi mož, njena hči pa je prav tako sodelovala na republiškem tekmovanju med pionirkami Bevč.
Rezultati republiškega tekmovanja za memorial Matevža Haceta: (objavljamo prvouvrščene desetine in rezultate naših gasilskih desetin). Pionirke A: 1. GD Hajdoše, 2. GD Škale; 10. GD Bevče; Pionirji A: 1. GD Šmihel Landol 7. GD Radmirje; Pionirke B: 1. GD Laporje, 2. GD Šoštanj; Pionirji B: 1. G D Laporje, 2. GD Titovo Velenje I., 10. GD Nazarje; mladinke: 1. GD Hajdoše, 3. GD Šalek, 4. Gorica ob Dreti; mladinci: 1. GD Begunje; članice: 1. Šenkov turn, 7. GD Vevče, 14. GD Vinska gora; člani: GD Begunje, 8. Industrijsko gasilsko društvo REK Titovo Velenje, 17. GD Titovo Velenje I.; starejši člani — veterani: 1. Slovenske Konjice, 6. GD Šalek.
mkp, foto: L. O.
Silva Friškovec
Doslej
Odslej
član sistemske zaščite lesa Belinke
Barvita skandinavska zaščita lesa
moj odn do lesa
befinka Ljubljana
Konec brigadirske sezone
Letošnja je bila med najuspešnejšimi
HBHMHI
Zvone Kodrun
Jolanda Rogelšek
Preteklo soboto je bilo pri osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem "b Paki znova nadvse živahno. Brigadirski z-d-r-a-v-o se je razlegal v okolici športnih objektov v tem kraju že od sedme ure zjutraj. Ta dan so namreč brigadirji velenjske občine sklenili letošnjo brigadirsko sezono. Kakšna pa je bila letošnja bera na tem področju?
Če bi ocenjevali udeležbo na zveznih in republiških brigadirskih akcijah, bi letošnjo sezono v občini lahko uvrstili med uspešnejše, če že ne med najuspešnejšo. V Sloveniji in tudi drugih republikah ugotavljajo, da je v zadnjem času tudi mladinsko prostovoljno delo »zašlo« v krizo. Velenjski mladinci so v letošnjem letu vihteli krampe in lopate na dveh zveznih akcijah, in sicer v Tuzli in brigadi Titovih mest, ki jo je organizirala Titova Mitrovica, občinska konferenca ZSMS Velenje pa je pripravila še pet lokalnih delovnih akcij. Na vseh je sodelovalo okrog 300 mladih iz naše občine.
Zapisali smo že, da. je bila letošnja brigadirska sezona uspešna. Da bi bila še boljša, bi morali že sedaj evidentirati mlade za sodelovanje na brigadirskih akcijah v prihodnjem letu. Vsaka osnovna organizacija ZSMS v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih bi morala izbrati vsaj pet članov, takih, ki so dobri delavci, se marljivo vključujejo v delo mladinske in tudi drugih družbenopolitičnih organizacij v okolju kjer delajo in živijo, sodelovati morajo tudi na lokalnih akcijah. Ob koncu bi med njimi izbrali najboljšega, ki bi se nato
udeležil zvezne ali republiške delovne akcije.	_
O tem, da je mladinsko prostovoljno delo potrebno in koristno, gotovo ni treba izgubljati preveč besed. Brigadirske akcije so prava šola bratstva in enotnosti. Tako menijo mnogi. Razvijanje teh vrednot je ena od najpomembnejših nalog brigad. In ne le to. Mladi se ob delu, zabavi in raznih drugih dejavnostih spoznajo, si pridobijo delovnih navad, širijo krog prijateljev,...
Na zaključku letošnje brigadirske sezone, že drugič zapored sta jo pripravila občinska konferenca ZSMS Velenje in osnovna organizacija ZSMS Šmartno ob Paki, se je na delovišču zbralo 60 brigadirjev, ki so urejali okolico športnih objektov v tem kraju. Brigadirji na sobotni lokalni delovni akciji niso le lopatali, krampali, barvali ograj, urejevali tribune. Popopldne so namreč preizkušali svoje spretnosti na športnih igrah — v teku s hoduljami, prevozu tovora, metanju pikada, teku v vrečah, vlečenju vrvi. Letošnjo brigadirsko sezono so mladi velenjske občine sklenili s podelitvijo priznanj najboljšim ter družabnim srečanjem. Bronasti znak občinske konference so prejeli štirje mladinci, za vestno delo pa je prav
Jakov Dominkovič
tako svoje štiri člane nagradila tudi osnovna organizacija ZSMS iz Šmartnega ob Paki.
Na delovišču je bilo resnično zelo živahno. Za kratek čas smo pri opravljanju nalog zmotili nekaj udeležencev letošnjega zaključka brigadirske sezone. Komandant brigade Zvone Kodrun je o brigadirskem življenju povedal: »Sodeloval sem že na šestih zveznih akcijah, na lokalnih sem vihtel krampe, lopate in vozil sa-mokolnico vedno, kadar so bile te organizirane. Letos sem sodeloval na zvezni akciji Tuzla 85. Brigadir sem vse iz osnovnošolskih klopi dalje. Všeč mi je takšno življenje, zato vedno rad sodelujem in še bom. Ne le delo, močno me je pritegnila tudi najpomembnejša naloga — širjenje in krepitev bratstva ter enotnosti naših narodov in narodnosti. Na delovišču, družabnih srečanjih je to najlažje in uspešneje uresničevati. Zaposlen sem na Rudniku, in sicer v jami Škale. Tudi na delovnem mestu zaradi udeležbe na brigadirskih akcijah nimam težav.«
Jolanda Rogelšek: »O
tem,kakšno je življenje v brigadi, ne vem prav veliko. Do sedaj sem sodelovala le na dveh lokalnih akcijah inVmoram priznati, da mi je bilo vs|pč. Delo ni pretežko. Na družabnih srečanjih in raznih igrah pozabimo na utrujenost. Sicer pa menim, da se mladi naše občine premalo vključujejo v to obliko dejavnosti. Sama sem poskušala pridobiti za da-
Tatiana Lukner
142 novih stanovanj
našnjo akcijo sošolke in prijate ljice, pa nisem bila prav uspešna Sama bi ratla sodelovala na kakšni zvezni brigadirski akciji.«
Jakov Dominkovič: »Star sei 13. let in učenec sedmega razre da osnovne šole bratov Mravlja kov v Titovem Velenju. Za man($ je že kar bogato brigadirsko ži vljenje. Sodeloval sem na vseli petih lokalnih akcijah ter na zveznih v Tuzli in v brigad: Titovih mest. Brigadirsko življe nje je zelo pestro, zato se akci. rad udeležujem. Spoznal sem ži veliko novih krajev naše domovi ne, prav tako prijateljev. Na de; lovišču se prav sprostim, čepra' je delo za takšne, kot sem jazjjj kar naporno.
O tem, kako živimo in delam v brigadi, sem že pripovedoval svojim sošolcem. Tudi prihod njič bom z veseljem sodeloval \ brigadi, kjer je vedno veliko pri jateljev in razvedrila.«
Tatjana Lukner: »Že prejšnj leta sem se želela pridružiti bri gadirjem. To mi je uspelo dane: prvič. Nisem si predstavljala, d: je lahko kljub delu tako vesel Moralo bi nas biti na delovišči še več. Med brigadirje so me prij tegnile prijateljice, tovarišica i ostala družba. Ni mi žal. Se: predsednica osnovne organizaci je ZSMS na osnovni šoli brato Letonje. O današnji akciji bo: pripovedovala ostalim mladin cem. Če se mi bo ponudila naj manjša možnost za sodelovanj* na delovnih akcijah, jo bom iz koristila.«
SREČANJE
Vsi krajani, starejši nad 70 let iz Pesja, ki so se pred kratkim udeležili srečanja starejših krajanov in sprejema mladih v članstvo Rdečega križa, prireditev je zgledno izvedla tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa, so bili nad prireditvijo zelo navdušeni. Povedali so, da je z besedami težko opisati veselje in občutke, ki se jih lotevajo ob takšnih prilikah, ko se nanje nekdo spomni, jim posveti delček človečnosti in s tem dokaže, da niso pozabljeni.
Tudi Angela Glušič, ki je s svojimi častitljivimi 85 leti najstarejša krajanka Pesja, ni mogla prikriti veselja in prijetnega počutja, doživetega na tem srečanju. Po težki bolezni, ki jo je za nekaj mesecev priklenila na posteljo, je bila to zanjo zares prava sprostitev. »Vsi so bili prijazni in pozorni, tako da sem se v_ družbi svojih vrstnikov zelo lepo počutila. Prihodnje leto se ga bom tudi udeležila, če mi bo zdravje še dovoljevalo,« je povedala Angela Glušič, ko smo jo pred dnevi obiskali na njenem domu na Rudniški cesti. Prijazno naju je s predsednico krajevne organizacije Rdečega križa Pesje povabila v svojo zgledno urejeno sobo. Sprva se je nekoliko branila, zakaj prav ona, vendar smo vztrajali in pogovor je stekel. Povedala je, da se je rodila v Šoštanju. Ko ji je bilo komaj pet let je postala sirota brez obeh star-
Angela Glušič
šev, ki so bili premožni, saj so imeli trgovino in gostilno, in nadaljevala: »Stric, ki je živel v Pesju, me je vzel k sebi za svojo. Po obveznem šolanju sem se v Žalcu izučila za šiviljo, vendar se nisem nikoli zaposlila. Šivala sem samo doma, predvsem za lastne potrebe. Z dvajsetimi leti sem se poročila, za takratni čas je bilo to zgodaj. Ah danes ... Mož je delal v rudniku, v popoldanskem času pa še v mlinu in na žagi. V zakonu sta se rodila hčerka in sin.
Po poroki sem gospodinjila, imeli pa smo tudi nekaj zemlje in živine. Če sem odkrita, od svoje mladosti sem imela bore malo. Sedaj sem že enajst let vdova.« Preden je nadaljevala o sebi, se je za kratek čas zamislila. O svoji rožnati. Tudi revme se je nalezla, posledice pa so občutne še danes. Pokojnina, ki jo
dobiva za možem, je za njene potrebe dovolj. »Nič mi ne manjka, le zdravja si želim,« še doda. Rada čita in gleda televizijo. Težjih del ne more več sama opravljati, te posto-re sin, snaha in vnukinja, ki so še posebej pozorni, ko zboli. Izredno hvaležna je tudi vsem prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali med hudo boleznijo, pa tudi zdravnikom, ki so ji nesebično pomagali. Vse to pove s ponosom.
Beseda je nanesla tudi na rušno območje, kjer danes še
mogočno stoji Glušičeva do mačija. »Kaj bi o tem razmiš ljala«, pove z zamahom roke kot bi hotela reči... ? »Ti prepuščam siiju«, se je n koncu izgovorila. Nismo j< hoteli več motiti zato smo s poslovili z željo: obilici zdravja in ponovno snidenje
Prijetno se je bilo pogovarja ti z Angelo Glušič, ki nam ji veliko povedala o svojem bo gatem življenju, seveda pa ji zapis mnogo krajši, kot b: lahko bil. Upam, da ne bi zamerila.
B. Mugerl
NA PREVENTIVNO REKREATIVNI ODDIH 150 DELAVCEV GO-j RENJA — Delavci Gorenja so letos izbrali termalno letovišče Lipik ' zahodni Slavoniji za preventivno rekreativni oddih. V treh izmenah deset dni bo skupaj 150 delavk in delavcev Gorenja, ki delajo na težjilj delih in nalogah, obnovilo moči in zdravje.
(Hinko Jerčičj
■■4
V času, ko stanovanjska izgradnja nazaduje tudi v občini Velenje, je še kako omembe vreden dogodek, da se bo v teh dneh v novozgrajena stanovanja v Šaleku III v Titovem Velenju vselilo 142 družin.
Investitor objektov imenovanih 2A, 2B in 2C je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, naložba v novozgrajena stanovanja pa znaša 430 milijonov dinarjev, (mkp)
Razstava sobnih ptic
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline je v počastitev 40 letnice osvoboditve in praznika občine Velenje v Domu za varstvo odraslih pripravilo razstavo sobnih ptic. Razstavili so okoli 60 vrst ptic, ki so jih stanovalci in osebje doma z zanimanjem ogledovali, nakateri tudi po večkrat. Zanimivo je bilo tudi povabilo na razstavo, ki se je glasilo: »Dragi oskrbovanci, za kratek čas vam poklanjamo delček žive narave. Uživajte ob gledanju in petju naših pernatih prijateljev.«
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline bo takšno razstavo v Domu za varstvo odraslih ponavljalo vsako leto ob tem času. Novembra pa bo društvo pripravilo že tradicionalno razstavo v osnovni šoli Miha Pintarja-Toleda, imeli pa bodo tudi društveno tekmovanje.	B. M.
September in oktober sta že od nekdaj znana po dobrih gobarskih letinah, čeprav gobe ne rastejo več v takšnem izobilju kot so nekoč. K temu sq pripomogli predvsem ljudje, ki nosijo iz gozdov vse, tudi tisto, kar ne sodi na krožnik.
Zelo lepo, lahko bi rekli kar rekordno gobarsko trofejo pa sta nedaleč od Titovega Velenja našli sestri Nina in Tatjana Salej. Latinsko ime za ta izjemen primerek je Grifala frondasa, pravimo pa ji Frlinka, Kostanjka, Listnata sračenka, pa tudi Mačja goba. Očiščena je tehtala kar 10 kilogramov! Ta zvrst gobe raste ponavadi na istih mestih, na pa vsako leto. V knjigi »Vse o gobah« smo prebrali, da ta goba lahko tehta tudi do 15 kilogramov.
L. Ojsteršek
Da gobe rastejo, samo najti jih je treba, imamo še en dokaz. V naše uredništvo ga je prinesel Peter Mijoč. Jurček, ki je bil bolj jur kot — ček, pa je tehtal kar 1,3Z ' kilograma. Kot nam je zaupal, ga je našel nad Mislinjskim grabnom, kaj več pa nam kot vnet gobar ni izdal. Razrezal ga bo rn posušil. V gobji juhi bo prav okusen.	;
6. stran * P3S CSS
Titovo Velenje ★ 17. oktobra 1985
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

17. oktobra 1985	* Titovo Velenje
KULTURA
nas cas * stran 7
Šest desetletij delavske godbe Zarja
Najlepša čestitka polna dvorana
PRIREDITVE 0 PRIREDITVE •
Gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta
Slovesno okrašena je bila dvorana doma kulture v Šoštanju preteklo soboto, saj je sprejela godbenike šoštanjske Zarje, ki so z jubilejnim koncertom proslavili 60 let ustvarjalnega in plodnega dela.
Rojstni dan delavske godbe Zarja je 1. maj 1925. Kot je zapisano v njeni kroniki, pa sega zgodovina godbe še bolj nazaj, v leto 1903 ko je delovala nekakšna narodna godba, katere ustanovitelji so bili takratni napredni možje. Da je kulturni živelj bil prisoten, da je težka utrujena delavska roka potrebovala kulturnega duha, priča dejstvo, da so bile vse sekcije oziroma kulturne skupine od dramske, pevske, tambu-raške zelo delovne. Vsako leto so prirejali razne proslave, gostovanja in prav na proslavi 1. maja pred 60. leti je vzniknila zamisel o ustanovitvi godbe na pihala, katere ime Zarja je ostalo še do današnjih dni. Pobudo za to so dali delavci takratne usnjarne.
Od ustanovitve do danes so godbeniki doživljali lepe uspehe doma in v tujini. Njihove vitrine krasijo številna priznanja in diplome. Godba je svoje kulturno poslanstvo v tem prehojenem obdobju dobro opravila, saj je vse njeno delo vseskozi tesno povezano z življenjem kraja, pa tudi širše družbene skupnosti. Ob svetlih trenutkih so godbo v tem dolgem obdobju spremljale tudi razne težave, toda velika volja in ljubiteljstvo godbenikov do inštrumentov je bila vsemu kos.
Danes ima godba 55 članov, razveseljivo pa je, po besedah pred-sednika upravnega odbora Aleksandra Samobora, da se je ob odhodu oziroma prenehanju igranja starejših, vedno izpopolnjevala z mladimi in danes močno pomlajena nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov. Tudi njen
sedanji dirigent profesor Branko Škruba je zrastel iz njenih vrst. In prav jubilejno leto je bilo za šoštanjske godbenike nadvse uspešno, saj so na osmem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije, maja v Mariboru, v drugi težavnostni skupini zbrali najvišje število točk in s tem dobili zlato plaketo. Del tega tekmovalnega programa so šoštanjski godbeniki predstavili tudi na jubilejnem koncertu. Na njem so sprejeli številna priznanja in čestitke od vsepovsod. V imenu občinske kulturne skupnosti jim je zaželel, da bi enako uspešno in čvrsto še naprej opravljali svoje kulturno poslanstvo Rado Slane. Ciril Vertačnik je v imenu zveze kulturnih organizacij občine Velenje izrekel podobno željo: »Da bi pri tej plemeniti nalogi vztrajali še dolga leta«. Godbenikom sta čestitala tudi predstavnica delavskega sveta in osnovnih organizacij sindikata tovarne usnja Šo-
Med jubilejnim koncertom so se tudi uradno poslovili od svojega profesorja Silva Tamšeta, ki je bil dirigent godbe kar večkrat, nazadnje od leta 1979 do 1984, ko se je moral zaradi zdravja predčasno upokojiti. V imenu vseh godbenikov sta se mu za njegovo 17 letno dirigentsko delo zahvalila predsednik upravnega odbora Aleksander Šamobor in sedanji dirigent Branko Škruba.
štanj. Čestitko so jim izrekli predstavniki krajevne skupnosti, Svobode, gasilskega društva Šoštanj, Rudarske godbe Velenje, mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj, Gorenja in mnogih pihalnih orkestrov Slovenije pa tudi Italije. Branko Škruba, njihov kapelnik in predsednik Aleksander Samobor sta se zahvalila vsem tistim, ki so dolga leta igrali pri godbi in vsem tistim, ki s srcem in dušo delajo za godbo. Posebno priznanje so podelili tudi Mihu Berločniku, ki je polnih 50 let igral pri Zarji.
»Igral bi še 50 let, če bi mogel«, je dejal ob prejemanju priznanja.
Godbenikom, njihovemu visokemu jubileju, pa je bila gotovo največja čestitka to, da so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili dvorano doma kulture in jim s tem na najlepši način izkazali hvaležnost za njihovo dosedanje nepogrešljivo igranje. Or-' kester se jim je oddolžil z uspelim koncertom in s tem napovedal, da bodo tudi v prihodnje uspešno uresničevali svoje poslanstvo.
(Stane Vovk)
Bodo Šaleški grad porušili?

Pod tem naslovom so v Našem času 3. 10. 1985 objavili dopis, ki ga je podpisalo Predsedstvo KK SZDL Šalek-Gorica. Dopis je bil med drugim poslan tudi Kulturni skupnosti Velenje. Komisija za varstvo kulturne in naravne dediščine, ki deluje pri Kulturni skupnosti, je dopis obravnavala na svoji seji dne 9. 10. 1985 in ugotovila, da vsebuje trditve oz. zahteve, s katerimi se ne moremo strinjati.
Osnovne zahteve dopisa Predsedstva KK SZDL Šalek-Gorica lahko strnemo v naslednje: šaleški grad — simbol naše doline, propada in postaja nevaren za svojo okolico; zato bodo krajani grad podrli, če ne bo Občinska kulturna skupnost (OKS) v letu 1986 zanj zagotovila 5.000.000 din in sprejela sanacije v svoj srednjeročni plan. Čeprav je dopis Predsedstvo KK SZDL samo označilo za »prošnjo«, ki tudi odnos KK SZDL do njihovega spo-
menika pokaže v kaj čudni luči.
Razumeli bi grožnje z rušenjem gradu, če bi krajani že leta in leta pošiljali prošnje, dopise in zahteve po obnovi gradu, ki bi jih Kulturna skupnost vztrajno zavračala.
Tako pa je ultimat KK SZDL Ša-lek-Gorica prva »pobuda«, ki jo je OKS oz. njena komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine dobila od drugod. Sama OKS in naša komisija pa šaleškega gradu doslej ni pozabljala nitizanemar-jala. Tako smo julija letos zahtevali denar za obnovitev gradu od Kulturne skupnosti Slovenije, obnovo stolpa oz. strokovno analizo problematike obnove smo vnesli v srednjeročni program varstva kulturne dediščine, v naslednjih dneh pa bomo organizirali tudi strokovni ogled ruševin. Ogled naj bi pokazal koliko je stolp resnično ogrožen in nevaren za okolico, kolikšna sredstva bi potrebovali za najnujnejšo zaščito itd.
Pravzaprav bi vse te stvari lahko izvedeli že iz »prošnje« KK SZDL, a ker »prošnja« ni prošnja ampak ultimat, nam v zvezi z obnovo šaleškega gradu še marsikaj hi jasno. Tako npr. ne vemo ali je nevarnost resnično tako alarmantna kot skuša to pokazati KK SZDL. Kako je potem mogoče, da so v Šaleku najnovejšo stanovanjsko hišo zgradili neposredno pod grajskim stolpom? Prav tako ne vemo na kakšni osnovi Predsedstvo KK SZDL zahteva od OKS ravno 5.000.000 din in kaj s tem denarjem nameravajo storiti. > Vemo pa nekaj; omenjena sredstva predstavljajo kar 87 % celotnega fonda za varstvo kulturne dediščine s katerim OKS Velenje razpolaga v letu 1985, zato zahtevanih sredstev samo v OKS ne bomo mogli zbrati nikoli.
S tem našim odgovorom seveda ne nameravamo reči, da se ne strinjamo z obnavljanjem oz. ohra-
njanjem razvalin šaleškega gradu. Vendar menimo, da vse skrbi za našo kulturno dediščino, ki je bila razglašena z občinskim odlokom, ni mogoče prevaliti samo na ramena Kulturne skupnosti Velenja. Za Šalek, kot tudi za nekatere druge kulturne spomenike, ki so ogroženi bo pač treba iskati pač še druge vire, vendar ne z ultimati ampak z dogovori in sporazumevanjem.
• Krajevni konferenci SZDL Ša-lek-Gorica predlagamo še nekaj: v svojem dopisu poudarjajo, da že od leta 1960 deluje tudi Odbor za restavriranje šaleškega gradu, ki je zbral za obnovo tudi določena sredstva s sodelovanjem pri tom-bolskih prireditvah itd. Morda bi podoben ultimat lahko poslali tudi njim?!
Jože Hudales Predsednik komisije za varstvo kulturne dediščine
Chicchignola
V sredo, 23. oktobra, ob 19.30, bo v okviru Borštnikovega srečanja, gostovalo v domu kulture v Titovem Velenju Stalno slovensko gledališče iz Trsta, s komedijo Et-tora Petrolinija: CHICCHIGNOLA. Režija: Mario Uršič. Igrajo: Silvij Kobal, Miranda Ca-harija, Mira Sardoč, Adrijan Rustja, Bogdana Bratuž, Alojz Milič in Aleksander Roje. Vstopnice po 250 din že prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju. Sindikati in šolska mladina imajo popust.
Ettore Petrolini, igralec, filmski in gledališki avtor, se je rodil v Rimu leta 1886 in prav tam umrl leta 1934. Njegov oče je bil kovač. Brez vsake poklicne igralske šole je leta 1903 začel nastopati kot pansonje v rimskih nočnih lokalih. Kmalu se je uveljavil kot sarkastičen interpret vsega absurdnega in grenkega.
Kmalu je zaslovel po vsej Italiji. Rad se je postavljal s tem, da je to dosegel brez posebnih šol. Pravil je z velikim zadoščenjem, da je gledališko akademijo opravil na rimskih ulicah, kjer je preživel svojo mladost. Na teh ulicah je videl in nato poustvaril na odrskih deskah ali na filmskem platnu razne svoje junake, od katerih je Chicchignola njegova najboljša komedijska stvaritev (1931).
Chicchignola je veseljak in pustolovec, ki mu nočno življenje najbolj prija. Poročen je »po italijansko«, to se pravi brez zakonske zveze. S prijatelji si bolj ali manj vede in hote zamenjuje nezakonske družine, ko pa stvari poči dno, se vsi prihuljeno in bolj ali manj skesano vračajo k svojemu ožjemu fizičnemu krogu.
Na Andričevih dnevih v Pucarevu
V okviru 10. Andričevih dne-vov, ki so te dni v treh bosanskih občinah Travniku, Vitezu in Pucarevu so predstavniki Kulturne-. ga centra Ivan Napotnik v galeriji delavskega doma Duro Salaj v pobratenem Pucarevem priredili razstavo partizanske grafike Božidarja Jakca iz svoje stalne zbir-
ke. Na otvoritvi Andričevih dni v Travniku, dne 10. 10. 1985 je govoril tudi Ciril Zlobec, predsednik Društva pisateljev Jugoslavije. Razstava partizanske grafike v Pucarevem je letos že 6. razstava s katero Kulturni center Ivan Napotnik gostuje v drugih galerijskih hišah.
Danes igrata najdlje pri godbi Ivan Horvat (na levi) in Ivan Matko.
Ivan Horvat je že s 15. leti zaigral pri trboveljski godbi in od takrat se ni ločil od svoje flavte, član Zarje je prvič postal leta 1956, o dveh letih se je preselil v Titovo Velenje in se vključil v vrste velenjskih godbenikov, leta 1960 pa se je znova vrnil k šoštanjski godbi. »Zdrav sem in rad igram«, je pojasnil, zakaj že skoraj 56 let vztraja pri svoji flavti. Najbolj vesel pa je bil gostovanja v Mariboru, ko je ob praznovanju svojega 70. rojstnega dne godba prejela zlato plaketo. Baritonist Ivan Matko bo član godbe že kmalu 45 let. Začel je pri godbi Zarja leta 1938/39 in od takrat ji je vseskozi zvest. »Srečen sem, da sem zdrav in da še lahko igram. Če bo zdravje, bom še nekaj let igral,« je ves vesel povedal ob jubileju.
»Vrnite knjige«
Knjižnica Kulturnega centra Ivan Napotnik. Obveščamo vse svoje bralce — zamudnike, da lahko od 24. 10. do 31. 10., v mesecu knjige, brez plačila zamudnine vrnete knjige.
To obvestilo je namenjeno zlasti tistim bralcem, ki imate knjige
že dolgo doma. V navedenem času jih lahko vrnete v katerikoli oddelek naše knjižnice (Šoštanj, Šmartno ob Paki, Titovo Velenje).
pohitite, priložnost je enkratna!
Vaše knjižničarke
KINO # KINO # KINO # KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 17. 10. ob 18. in 20. uri in petek, 18. 10. ob 18. in 20. uri ZAPRISEGA V SAN FRAN-CISCU — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Nik-Nolte.
Petek, 18. 10. ob 10. uri ŠOFERJI ZOPET VOZIJO - domači. V gl. vi.: Čkalja.
Sobota in nedelja, 19. 10. in 20. 10. ob 18. in 20. uri ŠOFERJI ZOPET VOZIJO — domači. V gl. vi.: Čkalja.
Nedelja, 20. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - PO-POLVAR — češki, otroški. Vstopnine ni. Omogočila sta jo TISKARNA BIZJAK - VELENJE in TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Ponedeljek, 21. 10. ob 10., 18. in 20. uri MESTECE PAYTON — ameriški. V gl. vi.: Lana Tur-ner.
Torek, 22. 10. ob 18. in 20. uri in sreda, 23.- 10. ob 10., 18. in 20. uri OČI ZLOBE — italijanski, grozljivka. V gl. vi.: Laure Lenzi.
Četrtek, 24. 10. ob 18. in 20. uri ZASLEDOVALCI — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Peter Galengen
Petek, 25. 10. ob 10. uri ZAFR-KANTI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Piter Kelegon.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Nedelja, 20. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - PO-
POLVAR — češki, otroški.
Četrtek, 17. 10. ob 20. uri MESTECE PAYTON - ameriški. V gl. vi.: Lana Turner.
Ponedeljek, 21. 10. ob 20. uri DO ZADNJEGA VZDIHUAJA
—	ameriški. V gl. vi.: Richard Gerre.
Četrtek, 24. 10. ob 20. uri ZA-FRKANTI — ameriški, komedija. V g|. vi.: Piter Kelegon.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 19. 10. ob 19.30 uri ZAPRISEGA V SAN FRAN-CISCU — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Nik Nolte.
Nedelja, 20. 10. ob 17,30 in 19,30 uri OČI ZLOBE — italijanski, grozljivka. V gl. vi.: Laure Lenzi.
Ponedeljek, 21. 10. ob 19,30 uri ŠOFERJI ZOPET VOZIJO
—	domači. V gl. vi.: Čkalja.
Sreda, 23. 10. ob 19,30 uri DO ZADNJEGA VZDIHUAJA -V gl. vi.: Richard Gerre
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 20.10 ob 19. uri — ZAPRISEGA V SAN FRAN-CISCU — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Nik Nolte.
Sreda, 23. 10. ob 20. uri — MESTECE PAYTON - ameriški. V gl. vi.: Lana Turner.
8. stran ★ fl8S C9S
ŠPORT
Titovo Velenje * 17. oktobra 1985
Veliko zanimanje gledalcev
Na sobotnem 4. rallyju za republiško prvenstvo v Titovem Velenju so na 161 kilometrov dolgi progi z 72 kilometrov hitrostnih preizkušenj vse zmage pobrali vozniki Kompas-Hert-za iz Ljubljane, zmagala pa je znana ženska posadka Romana Zrnec-Suza-na Bagari na Renaultu 11 turbo, žal pa je bila udeležba tokrat skromna.
Tekmovanje pa je vseeno pokazalo, da zanimanje za to zvrst športa v naši občini narašča, saj se je že na startu zbralo veliko gledalcev, veliko pa jih je bilo tudi ob progi, zlasti v Andražu.
Povedati tudi velja, da so k dobri organizaciji in varnosti veliko pripomogli krajani ob progi, le na Slemenu se
je žal pojavilo nekoliko neodgovornih posameznikov. Seveda bi bil vtis po prireditvi še boljši, če bi nastopili vsi najboljši. Vsi ostali, ki so v soboto pokazali svoje znanje in sposobnosti, pa pravijo da je zlasti hitrostna preizkušnja v Andražu izredno zahtevna.
Po uspešno zaključenem 2. rallyju Titovo Velenje organizatorji že razmišljajo kako v bodoče. Če bo na republiškem prvenstvu nastopalo tako malo tekmovalcev, bo verjetno potrebno organizirati tekmovanje višjega ranga, ali pa z organizacijo podobnih tekmovanj malo počakati. Seveda pa je vse skupaj bolj odvisno od zanimanja občanov, kot pa od volje organizatorjev.
Uspelo
13. tekmovanje invalidov
Z uspešno izvedbo avtorallyja invalidov občine Velenje je bil sklenjen teden praznovanja ob občinskem prazniku. Prizadevni organizatorji so tako dobili zasluženo priznanje, da sodelujejo na prireditvah v čast občinskega praznika. Letos je bila ta prireditev posvečena tudi Karlu Pin-tariču, enemu izmed ustanoviteljev društva leta 1969. Prvič je bila udeležba na rallyju mednarodna, saj so nastopili tudi invalidi iz Szolnoka na • Madžarskem. Sodelovalo je 19 ekip s skupno 100 invalidi, ki so pokazali svoje znanje v spretnostni vožnji, v pikadu, streljanju z zračno puško, kegljanju in v znanju prometnih predpisov.
Zmagala je ekipa aktiva invalidov RLV I, za njo pa so se zvrstile ekipe Szolnoka, aktiva invalidov ESO, aktiva invalidov RLV U in ekipa invalidov SO Velenje. Zanimivo je, da so bili v posameznih kategorijah kar dvakrat uspešni invalidi z Madžarske in to v streljanju z zračno puško in v kegljanju. V spretnostni vožnji je bil najboljši Fahrudin Softič (RLV), v pikadu pa Mirko Hudej (ESO). Največ zaslug za odlično izvedbo imata Ivan Slemenjak in neumorni Jože Ocepek.
-trih
Starejši pionirji republiški prvaki
V petek je bilo na 32-metrski skakalnici v Pesju poletno republiško ekipno prvenstvo za starejše pionirje. Naslov prvaka je prepričljivo osvojila prva ekipa Velenja, ki so jo sestavljali Pogorelčnik, Dolar, D. Rednjak in Čepelnik, drugi je bil Logatec in tretje Moravče. Med 11 ekipami iz vse Slovenije je druga ekipa Velenja osvojila 6. mesto, zanjo pa so nastopili Triplat, Vodon-čnik, Tamše in B. Rednjak.
Na isti skakalnici je bilo v soboto še republiško ekipno prvenstvo za mlajše pionirje. Zmagala je ekipa ravenskega Fužinarja, druga pa je bila prva ekipa Velenja v sestavi B. Rednjak, Vodon-čnik, Čepelnik in Tamše. Druga velenjska ekipa je osvojila osmo, tretja pa enajsto mesto.
Povedati še velja, da bodo Dolar, Pogorelčnik in Mihelič, ki so člani perspektivne reprezentance, kmalu odpotovali na priprave v Planico, Iztok Golob pa kot stalni član naše najboljše reprezentance v Zvezno republiko Nemčijo.
Maratonca zelo uspešna
Letošnjega tretjega maratona »Treh src«, ki je bil v soboto v Kranju, sta se udeležila tudi rekreativca iz Titovega Velenja Stane Koselj in Stanko Barber. Na 42 kilometrov dolgi preizkušnji sta se oba odlično uvrstila. Barber je bil v kategoriji č'.anov
od 19—30 let šesti, Koselj pa je med člani od 35—40 osvojil odlično drugo mesto. Oba sta progo pretekla v času 2 uri 51 minut in 58 sekund. Na maratonu, ki je štel tudi za republiško prvenstvo, je skupno nastopilo 800 tekačev.
Solidarnost olimpijca Jureta Franka
V	Titovem Velenju se je tl. oktobra v jutranjih urah na križišču Prešernove in Jenkove ceste zgodil omembe vreden dogodek.
Starejši občan je zapeljal s kolesom v omenjeno križišče. Sredi križišča pa so mu padla na tla zdravila. Odložil je svoje kolo na cesto in hitel pobirati. Avtomobili so ustavljali in nastal je zastoj. Vozniki so »potrpežljivo« čakali in opazovali, kako s težavo hiti pobirati. Takrat se je po Jenkovi cesti pripeljal avtomobil ljubljanske registracije in nemudoma zapeljal na pločnik. Iz . avtomobila je izstopil Jure Franko in odhitel neznameu moškemu v pomoč. Pobral mu je kolo in ga odpeljal s cestišča. Hotel je pomagati še njemu, pa mu je pojasnil, da ni bila prometna nesreča. Jure si je oddahnil in njegov obraz se je iz rahle zaskrbljenosti spremenil v topel in prisrčen nasmeh. Popravil mu je še luč na kolesu in se prijazno poslovil od njega.
Vsi ostali vozniki s celjsko registracijo so se odpeljali brez kančka slabe vesti. Samo mlad olimpijec je v tujem mestu nudil pomoč neznanemu ostarelemu moškemu.
Jožica Stankovič, Jenkova 17 Titovo Velenje
Srečanje medvedkov in čebelic
V	soboto popoldne se bo v Šoštanju pričelo prvo srečanje medvedkov in čebelic Slovenije. Organizator tega srečanja je republiška zveza tabornikov, sodelujeta pa zveza tabornikov občine Velenje in qdred Pusti grad iz Šoštanja. Okrog 200 mladih tabornikov iz vse Slovenije si bo najprej ogledalo Kajuhovo sobo, zatem pa bodo pripravili srečanje s šaljivimi igrami in tekmovanji. Njihovi mentorji se bodo zbrali na strokovnem posvetovanju, zvečer pa bo na vrsti družabno srečanje. Medvedki in čebelice bodo prespali pri svojih šo-štanjskih gostiteljih, v nedeljo pa se bodo podali na Graško goro.
Znova oboji zmagali
V	2. slovenski odbojkarski ligi so igralke Topolšice-Kajuha doma premagale igralke Celja s 3:2 (7, -6, 8, -6, 5). Tekma je bila dramatična in polna preobratov, zmaga pa je na koncu zasluženo ostala doma. Za domače so igrale N. Stevančevič, J. Stevančevič, Kompan, M. Turk D. Turk, Stropnik, Kovnik, Klanfer, Čeh in Kugonič.
Lažje delo so imeli odbojkarji To-polšice, ki so premagali ekipo Celja s 3:1. Domačini so bili v vseh prvinah boljši nasprotnik, izgubili pa so tretji niz, v katerem so precej popustili, saj so pred tem drugega dobili kar s 15:1. Igrali so L. Globočnik, J. Globočnik, M. Golob, F. Šmon, Nahtigal, M. Lihteneker, J. Lihteke, Mihalinec in Plamberger.
Usnjar :Utok
2:1
V 6. kolu slovenske mladinske nogometne lige so mladi nogometaši Usnjarja doma premagali ekipo Uto-ka iz Kamnika in tako na lestvici še naprej vodijo. Rezultat je bil 2:1, povedati pa velja, da so gostje igrali zelo grobo in da je zmaga domačih povsem zaslužena. Svojo premoč so z ■zadetkom Pevnika prvič kronali šele ob koncu prvega polčasa, takoj na začetku drugega pa so gostje izenačili. Obe točki je Usnjarju zagotovil Bau-man z enajstmetrovko. V 7. kolu igra Usnjar v Ljubljani z Olimpijo.
Velenje :Rudar 17:16
Velenjske rokometašice so v soboto sprejele v goste za njih vselej neugodne igralke Rudarja iz Labina. Čeprav so dosegle minimalno zmago, pa je vendarle treba reči, da ta ni bila nikoli vprašljiva. Domače igralke so po začetnem vodstvu gostij z 0:1 ob polčasu vodile že z 9:6, na začetku drugega dela pa so zaigrale še bolje in povedle s kar 11:6, torej s petimi zadetki razlike. Kot že nekajkrat doslej pa so se prehitro zadovoljile z visokim vodstvom in začele popuščati, sad takšnega odnosa do igre pa je bila zmaga le z zadetkom prednosti. Po
4.	kolu imajo Velenjčanke samo 3 točke, saj je bila to njihova prva zmaga v letošnjem prvenstvu. V naslednjem kolu je pred njimi težko gostovanje, saj se bodo sestale z vodilno ekipo Akademca iz Kikinde.
Velenje: Petek, Misaljevič 3, Zidaf,
5.	Golič 6, Podrzavnik 2, Kotnik 2, Selle, Kričei, Bovha 3, D. Golič 1, Rednak in Čošič.
Ajdovščina:
Šoštanj
23:20
Rokometaši Šoštanja so na gostovanju v Ajdovščini doživeli prvi poraz. Po besedah trenerja Mira Požuna sta zelo slabo zaigrala, sicer v tem prvenstvu najboljša igralca Šoštanja, Medved in Vogler. Poleg tega tudi ostali igralci niso zaigrali tako kot znajo, za nameček pa so morali gostje presedeti na klopi kar 22 minut, domačini pa le šest. Po petih kolih so Soštanjčani na 4. mestu in za vodilnim zaostajajo za tri točke, v naslednjem kolu pa igrajo doma s Prulami.
Za Šoštanj so igrali: Gradišnik,Ča-ter, Gjurin 7, Ramšak 2, Frankovič, Medved 2, Žolgar 2, Požun I, Lesjak 2, Vrečar 3, Vogler I in Vajdl.
Elektra :Šentjur
88:72
Kadeti šoštanjske Elektre so v soboto odigrali v Čelju pomembno tekmo za vstop v slovensko ligo- vzhod.
Košarkarji Elektre so s hitrimi protinapadi in dobro obrambo kmalu povedli za 10 točk. V drugem polčasu so igralci Šentjurja vodstvo Šoštanjča-nov zmanjšali. Nato pa sta se razigrala Vovk in Brešar in s točnimi zaključnimi meti v napadu Elektri zagotovila visoko zmago.
Koše za Elektro so v srečanju proti ekipi Šentjurja dosegli: Brešar 22, Vovk 20, Vinkovič 18, Mrzel 13, Goje-vič 7, Ocepek 6, Pinter 2.
M. Letonje
Karate
Pričela se je tudi slovenska liga v karateju. V prvih dveh kolih, priredili so jih v Žalcu v počastitev 20-letnice mesta, je nastopilo deset ekip. Velenjski karateisti so premagali ekipo Celja s 5:4 in se borili neodločeno 5:5 z ljubljansko Olimpijo. Čez 14 dni bosta v Postojni na vrsti 3. in 4. kolo.
OPEKARNA MARIBOR i RADVANJE
Maribor, Streliška 16 a
GRADITELJI
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0160 km
MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA«
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI
Telefon (062) 39-911
- : ^
i®
RudanVozila
2:0 (1:0)
Zelo dobro gre nogometašem Ru-darja, ki so v 7 kolih tekmovanja zbrali 10 točk in so trenutno na 4. mestu. Za vodilnim Mariborom zaostajajo za 4 točke, za Slovanom na drugem le za eno, njihov soimenjak iz Trbovelj pa ima ob enakem številu točk boljšo razliko v zadetkih. V nedeljo se je na igrišču ob Jezeru na srečanju z Vozili iz Nove Gorice zbralo 600 gledalcev, ki so videli dva zadetka, tri prečke, oziroma stative, avtogol in kopico priložnosti. Teh je bilo veliko več pred gostujočim vratarjem, dve najlepši, pravimo jim stoodstotni, pa je imel Hudarin v prvem in drugem polčasu.
Igralci Rudaija so povedli v 17. minuti. Po odličnem preigravanju mladega Oblaka, ta igralec je moral kas-
neje zaradi poškodbe z igrišča, je kar nekaj igralcev zapored streljalo proti gostujočemu vratarju, žogo je vselej nekdo dobil, šele Jalušičev strel pa je bil neubranljiv. Takoj zatem so v istem napadu gostje zadeli prečko in stativo. Vseskozi so igrali odprto, zato je bilo v njihovi obrambi precej lukenj, ki pa jih domači napadalci niso izkoristili. Nevarnost izenačenja so odpravili gostje sami, saj je njihov igralec tako nespretno podal svojemu vratarju, da se je ta odbila v mrežo, bilo pa je to v 80. minuti.
Pred 600 gledalci je srečanje dobro vodil Šajn iz Ljubljane, za Rudaija pa so igrali: Tasič, Toskič, Frangeš, Hudarin, Čelič, Stjepanovič, Oblak (Gabrič), Julušič, Novak, Zukič in Buško-vič.
FužinanŠmartno 0:4
Nogometaši Šmartnega so končno zaigrali kot je treba in na Ravnah visoko in zasluženo premagali domačega Fužinarja s 4:0. Strelca za Šmarča-ne sta bila Kodre v prvem in Korbar v drugem polčasu. Gostje so igrali taktično zelo dobro. Zanesljiva obramba je zlahka odbijala napade domačih, napadalci pa so s hitrimi in
učinkovitimi protinapadi zlahka prihajali pred domačega vratarja in bi lahko še večkrat zatresli njegovo mrežo.
Šmartno: Pusovnik, Matko (RogI), Maglica, Jelen, Raukovič, Brunšek, Korbar, Zvir, Tomažič, Kodre (Stropnik) in Kopušar.
Elkroj-.Ojstrica 5:1
Domači nogometaši so tokrat zaigrali kot že dolgo ne. Številni gledalci so lahko videli domiselno, učinkovito in požrtvovalno igro domačih od prve do zadnje minute. Poleg petih zadetkov so videli vsaj še trikrat toliko izrednih priložnosti, nekajkrat pa so napadalci zadeli prečko ali stativo, torej jim je ob nespretnosti zmanjkalo tudi športne sreče. Ker so za zeleno mizo dobili dve točki s slovenjgra-
škim Partizanom, so se z nedeljsko zmago zavihteli na vrh prvenstvene razpredelnice, ki ga ne nameravajo kaj kmalu izpustiti iz rok. V prvem polčasu je mrežo gostov zadel Kopušar, v drugem pa Remic dvakrat ter Hren in Žunter.
Elkroj: Kronovšek, Gostečnik, Kranjc, Remic, Mišetič, Božičevič, Železnik (Žagar), Hren, Žunter (Tratnik), Kopušar in Ermenc.
ZTK0 VELENJE
Vrsta prireditev in tekmovanj
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo v prihodnjem obdobju pripravila vrsto prireditev za vse ljubitelje športa in rekreacije. Že v petek, 18. oktobra, se bo pričela rekreacijska vadba za matere z otroki, ki bo sicer vsak petek od 16.30 do 17 JO na osnovni šoli Veljka Vlahoviča. Seveda bo vadba pod strokovnim vodstvom, primerna pa je za starostno skupino otrok od tretjega do šestega leta. Otroci, nagovorite mamice in pridite skupaj na vadbo.
Naslednja prireditev je na v.sti v soboto, 19. oktobra. To bo trim smučarski tek s hojo, štart pa bo ob 11. uri v Šentilju pred domom družbeno-politi-čnih organizacij, kjer bo tudi cilj. Proga je dolga 2.000 metrov in velja za vse kategorije, od cicibanov do najstarejših. Prijave bodo sprejemali uro pred startom, če pa bo deževalo, bo prireditev odpadla.
Zveza je pripravila tudi rekreacijsko
vadbo za starejše občanke, ki je na osnovni šoli Bratov Mravljakov že vsako sredo od 19. do 21. ure, na osnovni šoli 14. divizije pa se bo pričela 21. oktobra ob 19. uri in bo na sporedu vsako sredo ob isti uri.
Pripravljajo tudi občinsko ligo v odbojki za moške in ženske ekipe. Prijavijo se lahko kot delovne organizacije, krajevne skupnosti in šole, lahko pa ekipo sestavi tudi skupina občanov. Liga bo v telovadnici RŠC. Sodelovanje bo vsako ekipo veljalo 2.000 dinarjev, ki jih je potrebno plačati na žiro račun ZTKO občine Velenje številka 52800-678-56117 (za odbojko) do sestanka vodij ekip, ki bo v sredo 23. oktobra ob 16. uri za ženske in ob 17. uri za moške ekipe v prostorih zveze na Foitovi 2. Odrezek o vplačilu je treba pokazati na sestanku, na katerem se bodo dogovorili o poteku lige. Možnosti rekreacije je torej res za vsakogar dovolj.
RESTAVRACIJA GORICA
MI£KX TITOVO VELENJE
vas v petek, 18. oktobra, ob 20. uri, vabi na veliko prireditev
JESENSKI
Zabaval vas bo ansambel »DELTA 5« z GOSTI
VEČERA:
—	Majdo Petan, Magic show »PIETRO«, Plesna skupina Express
—	srečelov (bogati dobitki: BW, telefoni, presenečenja ...)
—	degustacija napitkov in novih pijač priznane tovarne DANA iz Mirne na Dolenjskem
—	pristna domača jedila
—	rezervacije po telefonu: (063) 853-745
VSTOPNINE NI - VLJUDNO VABLJENI!
LT«H

17. oktobra 1985
* Titovo Velenje
STRAN MLADIH
ir stran 9
IUUUUUUUUUUUIJUI
Razočarani pionirji in učitelji v Kumrovcu
Mnogi prosvetni delavci smo kljub težavam, v katerih je trenut-ao naša dražba, še vedno prepri-čani, da so elementi našega siste-au, kot so samoupravljanje, bratstvo ia enotnost, enakopravnost uši h narodov, neuvrščenost, edi-aa možna oblika našega nndalj-ajega razvoja in obstoja.
Čeprav je v vseh srediaah socialistična morala dokaj oskrunjena, je to še vedno rdeča uit, ki se vleče skozi vse naše programe. Ugotavljamo, da je današnji dan prosve-tai delavec v zares nezavidljivem, položaju ... V tem trenutku uiti slačajao ae mislimo na njegovo družbeno ia materialno vrednotenje; veliko bolj je izpostavijea koakretnim ia zelo direktnim vprašaajem mladostnikov, ki vse negativne pojave v naši družbi zelo dobro opažajo in terjajo pojasnila, vzroke in odgovore zanje.
Po smrti maršala Tita smo ob-čutili vsi veliko praznino. Upali in aadejali smo se, da bodo sredstva javnega obveščanja, predvsem TV, pogosteje segala po dokumentarnih, zgodovinskih materialih, ki jih hranijo v svojih arhivih. Upali smo, da bodo sedanji učenci razredne stopnje, ki zaradi svoje mladosti, žal, niso poznali osebnosti tovariša Tita, deležni Vsaj posnetih oddaj o njegovem življenju in delu. Ugotavljamo, da temu ni tako, zato poskušamo čustveno razvijati odnos do maršala pač z drugimi oblikami. Oglašamo se vam ravno zaradi tega, da boste videli, kako malo je potrebno, da ostane velika množica globoko razočarana in močno potrta.
Pionirski odred Ivana Kovači-ča-Efenke na osnovni šoli Gustav Šilih iz Titovega Velenja in pio-
nirska odreda obeh naših podružničnih šol, so se odločili, dn bi letošnje praznovanje dneva pionirjev proslavili v maršalovem rojstnem kraju. Priprave na pionirsko konferenco, ki naj bi bila v Domu borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu, so bile zelo intenzivne in so trajale ves mesec. Poleg priprav na samo konferenco, ki so zahtevale ne malo truda pioairjev in mentorjev, je bilo treba zagotoviti dvorano v Kumrovcu in poseben prevoz ter prehrano. Ze 10. septembra smo se z upravo »Spo-men parka Kumrovec« dogovorili o možnosti koriščenja dvorane in ogleda treh kino predstav o maršalu Titu. To je bilo še dvakrat preverjeno in brzojavno potrjeno. Nazadnje smo preverili dan pred našim odhodom. O našem prihodu v Kumrovec smo obvestili še tamkajšnji Turistični informativni center in osnovno šolo »Maršal Tito«. Torej, vse dogovorjeno in v najlepšem redu pripravljeno.
Pionirji so se zavestno odločili, da bodo del potrebnih sredstev prispevali z zbiralnimi akcijami starega papirja (tako smo želeli solidarno pokriti stroške tistim, ki so socialno bolj šibki, prav tako pa bi se znižali stroški vsem 893 pionirjem, ki so skupaj znašali 456.702,- din).
S posebnim vlakom saso se v čudovitem jesenskem dnevu pripeljali dobro pripravljeni in rahlo vzburjeni v Kumrovec. Posebno svečano se je počutilo 300 pionirjev — delegatov, ki so se prvi napotili k Domu borcev NOV in mladine Jugoslavije, da bi opravili odgovorno nalogo — izvedli pionirsko konferenco. Ob njih so korakali v dolgem sprevoda tndi
Kulturni dan
»Mladi v veselju, miru in svobodi« je bil moto prireditelja .osnovne šole bratov Mravljakov iz Titovega Velenja, ki je na dan občinskega praznika, 8. oktobra, organizirala na novo zasnovan kulturni dan. Hkrati ob tako imenitnem prazniku so delavci in učenci te šole praznovali tudi četrto obletnico svoje šole, ki se je v tem kratkem obdobju vključila v delo in življenje krajevne skupnosti Šalek-Gorica z vsestransko aktivnostjo in potrebo po vse večjem sodelovanju občanov, delovnih in družbeno političnih organizacij.
Kulturni dan, ki ima predvsem veliko različnih vzgojnih smotrov (npr. navajanje učencev na celovito kulturno življenje, ha kulturno porabo prostega časa, na aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi kulturno zabavnih nastopov, obnavljanju običajev in sproščenih prijateljskih srečanj, proslavljanju občinskega praznika in praznika šole pod geslom »mladi v veselju, miru in svobodi«, vključevanja zunanjih sodelavcev zaradi popestritve programa in povezovanja šole z življenjskim okoljem, samostojnejše ustvarjalno delovanje ter dopolnjevanje dejavnosti pri pouku predmetov kulturno vzgojnega področja), je izzvenel tudi kot prijetna družabna zabava, ki je združila interese posameznih skupin učencev, krožkov in izvenšolskih dejavnosti.
Učence in učitelje so precej angažirale žfc same priprave na kulturni dan, program pa je bogato nagradil pričakovanja več kot osemsto učencev, ki je ta dan prebilo na drugačen, a vendar izjemno poučen način. Če naštejemo nekatere dejavnosti, bo osno-
vni motiv tako obogatenega pouka še bolj razumljiv.
Učenci so pod nadzorstvom svojih mentorjev risali na asfalt, kiparili v naravi, imeli so veseli nastop recitatoijev, pevcev in humoristov, prikazali so lutkovno igrico, poizkusili s pravim gledališčem, živeli so po taborniško, zaigrali na različne instrumente, ki jih že dobro obvladajo učenci glasbene šole,. izvedli so kviz o Titovem Velenju, zvedavi mladi novinaiji so zavihteli peresa in pripravili posebno izdajo glasila, pomagali so jim seveda nepogrešljivi fotografi, idr. Organizirali so bolšji trg, srečelov iz dobitkov, ki so jih učenci in učitelji prispevali kot lastne izdelke, ali pa so pospravili po domačih predalih, mikavna pa je bila tudi prodaja pripravljenih slaščic, pečenih jabolk, sadnega soka in dišečih »maronov«.
Ob takšnem, razgibanem programu so v šolski kuhinji ponudili posebno dobro kosilo, nato pa nadaljevali zabavo z veselim plesom učencev in drugih sodelavcev. Šaleški fantje, ki so priskočili na pomoč nastopajočim, so le še dvignili sproščeno in praznično vzdušje.
Ob zaključku kulturnega dne so si bili tako učenci kot učitelji enotni, da,je takšna oblika izvedbe kulturnega praznovanja res zahtevna, vendar uspešna in dovolj zanimiva, da bi kazalo tudi v prihodnje nadaljevati, mogoče prihodnjič s še večjim sodelovanjem staršev in drugih občanov. Mladi v veselju, miru in svobodi, je zelo primeren motiv tudi za slehernega občana, zato vabilo šol le ne bi bilo za pozabiti.
Jože MIKLAVC
Dišeči maroni, to pa to...
gostje konference iz Titovega Velenja ; člani predsedstva Zveze zdrnženj borcev NOV in ZRVS, predstnvniki KS, Občinske zveze prijateljev mladine. Predstavniki RLV in dragi.
Prepričani sno, da si lahko tudi vsi tisti, ki niste imeli nikoli v življenja poklicnega opravka z otroki, predstavljate razočaranje in raz bor jea je, nazadnje pa samo še neme poglede pionirjev in mladince«, ki so dobili preprosto in-formacijo, da je dvorana zasedena (v njej je bilo okrog 30 novinar-
No, pionirji so svojo konferenco, sicer zamorjeni ob nerazumljivi situaciji, sicer dobro izpeljali na prostem ob mimohodih glasnih odraslih. Ogledali so si lepo urejeno maršalovo rojstno hišo, čudovito Staro sekt, ostali pa so praznih rok, kar se tiče ogleda filma
in
600 pionirjev, ki si je med konferenco ogledovalo Kumrovec (namenjeni sta jim bili namreč dragi dve filmski predstavi), je onemelo, ko so izvedeli za dogodek. Neka deklica je dejala: »Če bi bil živ še maršal Tito, bi gotovo rekel — najprej pionirji, nato pa odrasli; tako si vsaj predstavljam po vsem tistem, kar sem o njem slišala in prebrala«.
Prosvetnim delavcem je ostala spet neprijetna dolžnost. S priokusom grenkobe in ponovne potrditve, da ostajamo pri vzgoji mladega rodu prevečkrat osamljeni, smo obsodili dejanje in pripovedovali svojim varovancem — pionirjem zgodbe o bistrem krat-kohlačniku, ki je zaradi svoje hi-strosti, iskrenosti, poštenosti, trdne vere v človeka in svoje velike sposobnosti podaril svoje življenje ne samo svojim narodom, temveč vsemu človeštvu. Škoda, da je bil Tito le en sam.
Prosvetni delavci osnovne šole Gustav Šilih Titovo Velenje
Garanje SOZD
Obiski
V	petek, ii. oktobra, k je nmdilo v Garanja rač delegacij.
Delegacija UbaslovaSke gospodarske zbornice za področje elektroaike se je med abaka« v Titoma Veieaja seznanila z minulni soddonaja češkoslovaški posknaib sistemov t področja elektronike ia Gareaja na področja elektronke široke potrošnje ia
Skupini slušateljev podiplomskega študija iz dežel v razvoju so med obiskom v Gorenju podrobno predstavili samoupravno in poslovno organiziranost sozda Gorenje.
V	Gorenju pa se je zadnji petek mudila še skupina gospodarstvenikov iz Avstralije. Predstavniki Gorenja so jih seznanili s prizadevanji tega poslovnega sistema za uveljavitev na avstralskem tržišču. Prve proizvode, in
sicer hladilnike, je prodalo Gorenje v Avstralijo 1967. leta, povečanje prodaje pa beležijo po letu 1978, ko so ustanovili v Avstraliji lastno poslovno enoto. V Avstralijo je doslej Gorenje prodalo 320.000 hladilnikov, 4S.OOO zamrzovalnikov, 20.000 štedilnikov in 17.000 pralnih strojev. V zadnjem času se na avstralskem tržišču Gorenje vse bolj uveljavlja tudi z malimi gospodarskimi aparati. Po zadnjih podatkih sodeč bo Gorenje v tem letu prodalo v Avstralijo 90.000 proizvodov bele tehnike v skupni vrednosti 12 milijonov avstralskih dolaijev.
Zapišimo še, da so si petkovi obiskovalci v Gorenju ogledali proizvodnjo v več tovarnah tega poslovnega sistema v Titovem Velenju in tamkajšnji Gorenjev razstavno prodajni center.
Moja mama pri molži
Ko pride mama v hlev počisti stojišče. Gnoj pograbi v kanal. Nato vime umije in ga zmasira. Z masažo se spravi nesnaga z vimena. To se dela s krpo. Šele nato se začne molža. Moja mama molze ročno, ker molze samo eno kravo. Ima tudi molzni stroj, ki ga pa zdaj ne uporablja. Uporabljala ga bo, ko bo molzla vse tri krave. Zdaj, ko molze ročno, mora mleko precediti. To naredi v kuhinji. Kadar molze s strojem, ga čisti preko filtra.
Nato gre mama nazaj v hlev in na-
krmi krave. Gre na senik in nameče kravam sena in otave, da se najedo, da imajo več mleka. V hlevu nastelje stojišča z žagovino. da so krave na suhem. To naredi vsak dan dvakrat: zjutraj in zvečer. Moja mama pravi, da je lažje pozimi krmiti krave, ker krmi samo suho, poleti pa mora še kositi, pograbiti in znositi v hlev svežo krmo. To pa je bolj naporno.
Štefka Pustoslemšek 4. razred OŠ Ljubno ob Savinji
Moja prva knjiga
Ko sem bila še majhna, sem vedno rada opazovala brata, ko je bral knjigo. Sama še tega nisem znala, ker sem bila še premajhna.
Kadar sem ga videla, da bere, sem brž sedla poleg njega in ga gledala. Po njegovih potezah na obrazu sem vedela, kdaj je zgodba napeta, žalostna ali vesela. Videla sem, da ob knjigi uživa. Tudi meni se je vzbudila želja po tem. Prosila sem starše, da mi kupijo knjigo.
Kmalu sem jo tudi dobila. Govorila je o domačih--živalih. Listala sem po njej, jo pestovala in poljubljala. Tako srečna sem bila. Mučilo me je le to, da nisem znala prebrati vsebine pod sličicami. Prej nisem dala. miru, do-
kler mi starši niso prebrali knjige. To so morali početi znova in znova.
Pri tej knjigi sem začutila po trebo, da se naučim brati. Vztrajala sem in sem se kmalu naučila. Znala sem prebrati knjigo o domačih živalih in druge.
Od takrat mi je knjiga najboljša prijateljica. K njej se zatečem, kadar sem žalostna. Ob knjigi se sprostim in se predam domišljiji. Takrat pozabim na vse okoli sebe.
Še vedno pa najraje vzamem v roke mojo prvo knjigo, ki je moj zaklad.
Marjeta Malus, 6. b, OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki
Prvi koraki na poti v svet knjige
Bilo mi je šest let, ko sem imela v svoji sobi že nekaj slikanic.
Večkrat sem jih pregledovala in si s slikami pomagala zmišljevati zgodbe, saj še nisem znala brati.
Močno sem si zaželela, da bi lahko prebirala črke v teh mojih knjižicah. Ko pa sem stopila v prvi razred, mi branje sploh' ni dišalo. Zdelo se mi je zelo težko, saj sem si v sanjah predstavljala, da bo šlo vse kot po maslu. Nekajkrat sem se tudi razjokala. Moj ati je bil z mano zelo potrpežljiv. Vsako popoldne sem sedela za kuhinjsko mizo in se pri vsaki besedi ustavljala po več minut. Ati mi je pomagal zlogo-vati besede. Po tednu takšnega branja, sem že lahko prebrala prvi strip. Spominjam se, da je bilo to na nedeljo. Zjutraj sem se zgodaj zbudila in vzela v roke Miki-
jev zabavnik. Miki in Pluton sta šla v hribe ter padla v jamo s praživalmi. Prebrala sem celo zgodbo, in ko sem atiju povedala to novico, je bil vesel, da sem tako napredovala pri branju. Tako sem začela brati tudi manjše knjižice. Vse so mi bile zelo zanimive. Prej nisem vedela, da odkrivajo besede tako lepa dožive tja in spoznanja o življenju. Za me so bile zelo priljubljene pravljice. Ko sem jih brala, se nisem mogla ločiti od knjige. Sedaj sem že v šestem razredu in spoznavam, da knjige nudijo človeku veliko bogastva. To so moje zveste prijateljice, ki mi odpirajo okna v svet življenja, sreče in tegob.
Sandra Razbornik, 6. a.
OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki 1
Pomagam odraslim
Doma nisem na kmetiji, pa tudi ne v kakšnem bloku. Moj dom stoji v Ju-vanju. Imamo dva prašiča, zajce, psa in muce. Vse to je treba krmiti in dela je zame dovolj. Zelo rada krmim zajčke, muce in psa. S prašiči pa gre malce težje, saj pridem iz hleva vsa popacana od prašičje hrane. Mami pa rečem: »Najrajši bi jim na tisto veliko betico zlila pomije.«
Vsi se mi smejejo.
Vsak drugi dan pomivam posodo, tako sva se namreč domenili s starejšo sestro. Včasih jo pomivam tudi namesto nje in sem jezna. Ko nastopi nedelja je zmeraj tako, da sem jaz na vrsti za pomivanje posode. In takrat jo je največ. Najrajši bi posodo nesla v kanto za smeti, ampak si ne upam. Počasi le pomijem. Včasih mi kakšen krožnik ali skodelica pade na tla. Mamica naredi vik in krik, toda kmalu je kričanja konec.
Tudi pozimi ne zmanjka dela. Nositi moram drva, kuriti v centralno peč in hoditi po pijačo in jedačo v trgovino, kadar je avto v popravilu. Pogosto moram paziti na mlajšo sestrico. Nekega dne me je mama poslala v Radmirje po pivo, ker so bili pri nas gosti. V ceker mi je naložila steklenice od piva. Bilo je zelo mrzlo in sneg je bil zmrznjen. Bila sem jezna in sem s cekarjem tolkla po zmrznjenem snegu. Naenkrat pa se zasliši »tresk«.
Pogledam v cekar. Ena steklenica je bila razbita. Steklenico sem dala iz cekarja. Ko sem prišla domov, ni mama pogrešala nobene steklenice. Še sreča zame.
Tako jaz pomagam odraslim, kot vidite, včasi resno, večkrat pa tudi neresno.
Urška Završnik 5.a OŠ Ljubno ob Savinji
Moja mama se odpravlja na zabavo
Bilo je nekega večera in mama se je odpravljala na obletnico šole. Vprašala sem jo, če me lahko vzame s sabo. A mama je odkimala. Postala sem žalostna. Žalost pa me je takoj minila, ko sem videla, kakšno lepo obleko si bo mama oblekla. Obleka mi je bila zelo všeč in mama tudi. Potem je šla k frizerju. Nestrpno sem čakala, da se bo vrnila z novo pričesko. Končno je le prišla in .se pričela šminkati. Najprej si je namazala oči in našminkala
ustnice. Oblekla in obula se je in odšla na srečanje s sošolci.
Moja mama ne more velikokrat na zabavo. Paziti mora na starega očeta in staro mamo, ker sta stara in bolna. Ker ima mama premalo razvedrila, skušam včasih tudi jaz skrbeti za starega očeta in staro mamo. Takrat ima mama priložnost, da se razvedri.
Nataša Trbovšek 3. razred OŠ Ljubno ob Savioji
Moj ata popravlja avto
Ata se jezi nad svojim starim avtom. Zmeraj ga mora popravljati. Kriči nad menoj: »Prinesi mi klešče, ključ, kladivo in še dvigalo.« Ata popravlja avto in se močno jezi, ker ima star avto in ne dobi rezervnih delov. Kriči nad menoj in mamo, kakor, da bi bili midve krivi. Mama in jaz ga
hočeva pomiriti. On pa ne neha. Nazadnje pa mu z mamo končno le do-poveva in vsi gremo delat svoje delo. Ata plete koš, mama riše sliko, jaz berem, Majda pa skače gumi tvist.
Helena Voler 3. razred OŠ Ljubno ob Savinji
Razočaranje
Po igli v žilo brizgnila
je strup,
ki ji v trenntku'nudil
je omamo in v drugem hipu jo pripeljal
v obup.
Ni ji pomagala njena družba, psihologi, učitelji, zdravniki. Dekle si je svojo pot izbralo in piku strupa je sledil
nov pik. Ironično gredo s pogreba. Bela krsta sredi belih rož.
na vozičku v vetru šelestijo
venci,
a v povorki tiho stopa mož. On pozna vso zgodbo. Mnogi poznajo le problem in družba se je spet rešila ene črne ovce v svetu tem. »Punca, kaj noriš?« Le počakaj in za hip postoj, jokaj zase, saj nihče ne bo jokal s teboj!
Alenka Krajnc, COŠ Bibe Ročk, Šoštanj
Prva pot v svet knjige
Spominjam se, kako mi je bilo težko, ker v mali šoli še nisem znala brati. Večkrat mi je mama pisala besede in črke. Brala mi ni veliko. Veliko zanimivega pa mi je povedala o knjigi.
Ko sem se naučila brati, sem dobila za rojstni dan knjižico Čebelica. Prebrala sem jo in potem še enkrat, ker mi je bila všeč.
Pozneje sem pričela hoditi v šolsko knjižnico. Tam je bilo veliko več knjig, kot sem jih imela
doma. Izbirala sem precej tanjše knjige. Sčasoma debelejše. Med njimi so mi bile nekatere zelo všeč. Večkrat sem poskušala napisati pesem ali zgodbo, a mi ni uspelo. Uspela mi je le kakšna obnova. Mislila sem, da je knjiga zelo enostavno narejena, a sedaj vidim, <}a je potrebno veliko truda in pridnega dela.
Aleksanda Mumelj, 6. a, OŠ bratov Letonje -Šmartno ob Paki
Naravoslovni dan učencev prvih razredov
Lep sončen dan je. Učiteljici pripeljeta gručo otrok na kmetijo Alojza Jelena v Šembricu. Stod-vajset oči živahno opazuje življenjske prostore lepo urejene kmetije. Gospodar Alojz in njegova žena jih skrbno vodita od kašče, kjer shranjujejo žito, orodje, do mlina, kt drobi zrnje v moko, žage, kjer režejo hlode v deske, mimo sušilnice, ki je v starih časih sušila lan, saj so predli niti in tkali hodno platno za domače potrebe, sedaj pa v njej sušijo sadje. Gospodar ga je prinesel v košari, ga jim ponudil, da so okusili sladke suhe plodove, ki so nekdaj pomenili otrokom sladkost, bolj zdravo od današnjega žvečilnega gumija. Ogledali so si prešo, sadni mlin, videli, kako ti napravi delujeta, pili sladek sadjevec, nekateri so se zapodili tudi po sadovnjaku, saj so jih zreli plodovi jabolk in hrušk kar premamili. Gospodar jih potrpežljivo vodi dalje, jim razkazuje hlev, skedenj, ustavijo se pod kozolcem, kjer si ogledajo traktor, plug, brano. Ustavijo se šele, ko posedejo k malici na tra-
ti ob hiši. Babica jih smehljaje spremlja z živahnim pogledom z vozička, ker je noge ne nesejo več kot bi želela. Čudovit dan! Tako je bilo kot je zapel pesnik Oton Zupančič:
Tvoja roka, moj otec, zemlje mi lepote odpirala
in čudo za čudom — zavese pri-rode odstirala;
ti kazal si njim mi plodove, spro-vajal me v les,
razkladal skrivnosti glasov in družine dreves,
in vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi,
kod divji mož hodi, kje vile se skrivajo v gozdi.
Vračamo se proti domu, polni lepih doživetij. Pred šolo že čakajo mladež nekateri skrbni starši, saj se že sfcpraj mrači. Otroci jim pripovedujejo, kaj vse so videli, slišali, doživeli.
Hvala Jelenom za lepa doživetja, za potrpežljivost, za vse kar so nam pokazali.
Učenci 1. a in b razreda z učiteljicama Marico in Jožico OŠ MPT Titovo Velenje
10. stran ★
REPORTAŽE
Titovo Velenje *
17. oktobra 1985
mk
■■■■


■■■■
SiSMmmM0>"
Avto-moto društvo Šaleška dolina iz Titovega Velenja že več let zapovrstjo organizira ogled Češkoslovaške, tamkajšnjih mest in njihovih zanimivosti, hkrati pa si udeleženci ogledajo še kakšno zanimivo mednarodno prireditev. Tudi smučanje so že organizirali v tej deželi. Predvsem so ta organizirana potovanja namenjena članom društva, saj se jim na ta način želi društvo oddolžiti za vsestransko pomoč in delo pri najrazličnejših vsakoletnih prireditvah in tekmovanjih, ki jih organizira Avto-moto društvo Šaleška dolina.
Letošnjega tridnevnega izleta na Češkoslovaško, z ogledom Brna, svetovnega prvenstva v sped-wayu ter nekaterih drugih zanimivosti, se je udeležilo 47 izletnikov, V petek, 20. septembra, zvečer smo se z avtobusom Folf — Turista odpeljali iz Titovega Velenja, preko Maribora, do mejnega prehoda Šentilj. Po opravljenih formalnostih smo pot nadaljevali po sosednji Avstriji. Noč je skoraj že minila, nekateri so jo kar prespali, smo se v zgodnjih jutranjih urah naenkrat znašli na avstrijsko-češkem prehodu Mi-kulov„ Pri avstrijskih mejnih organih je bil postopek zelo kratek, zataknilo pa se je na češki strani. Najprej smo krepko uro čakali pred zapornico, preden so nas spustili do carine. Preden pa so cariniki opravili pregled potnih listov in druge, za nas nerazumljive postopke, je minila še dobra ura, pa čeprav smo bili sprva edini potniki.
Po Češkoslovaški nas je najprej spremljala gosta megla, ko pa smo se bližali Brnu, je že sijalo sonce; obetal se nam je torej lep sončen dan. Po prihodu v Brno smo si najprej le bežno ogledali to tretje največje mesto Češkoslovaške. Za podrobnejši ogled ni bilo časa, kajti ob 13. uri je ")ilo na vrsti kosilo. Seveda so
nekateri čas do kosila izkoristili za obisk trgovin, vendar je čas do dvanajste ure, ko trgovine zaprejo, tako hitro minil, da je marsikateremu izmed nas ostalo še precej kron, ki bi jih sicer zapravili, vendar si tamkajšnji trgovci, odkrito povedano, niso preveč prizadevali, da bi ustregli našim željam.
V JAMI S ČOLNOM
Pd kosilu, ki nam je kajpak teknilo, smo se z avtobusom odpeljali v smeri Blansko na Mo-ravsky kras. Tam smo si z zanimanjem ogledali, s pomočjo vodiča in prevajalca, podzemno jamo, ki je sicer manjša od postojnske, vendar veličastni kapniki, ki s svojim mogočnim sijajem kar tekmujejo med seboj, kateri je lepši in večji, v ničemer ne zaostajajo za tistimi v Postojnski jami. Prvo polovico poti v jami je treba prepešačiti po lepo urejeni pešpoti in številnih stopnicah, potem pa se pot strmo spusti vse do kanjona ponikalnice.
Ogled Brna je bil posebno doživetje
Od tu dalje smo se s posebnimi čolni odpeljali proti izhodu iz jame. Čolni so si zaradi ozke struge s težavo utirali pot med grozeče štrlečitiii skalami v vseh strani. Bolj, ko smo čakali, da se bo naposled le prikazala dnevna svetloba, bolj se je vožnja vlekla, kar ni je hotelo biti konec. Ko smo končno le prispeli na cilj in stopili na trdna tla, smo eni glasno, drugi po tihem, vzklinili: »Dobro, da je konec te vožnje!« Vsi pa smo bili konec koncev pod vtisom tega lepega doživetja in enotni v ugotovitvi, da nam ni žal, da smo šli v jamo.
Precej kilometrov je bilo potrebnih, damo v večernih urah prispeli v Visoki Mito na večerjo. Težko smo čakali, da po napornem dnevu in neprespani noči, končno ležemo k počitku. Toda vsi smo bili na moč presenečeni, ko nam je organizator povedal, da ne bomo spali v hotelu, kot je bilo pred potovanjem načrtovano, temveč v bungalovih in to po štirje v eni sobi. Zal nas je bilo veliko takih, ki te spremembe nismo pričakovali in smo tako šli na pot brez brisač, mila in še česa. Vsega tega pa v tamkajšnjih bung'alovih ni bilo moč dobiti, zato smo se nekateri upravičeno jezili. Ob zapletu okoli spanja velja zapisati, da je organizator s spremembo prenočišča za dve noči želel zmanjšati stroške potovanja.
ZA »ZLATO ČELADO«
Tudi nedelja, ki smo jo preživeli na Češkoslovaškem, je bila zelo pestra in nam bo ostala v lepem spominu. Dopoldanski čas pred kosilom smo izkoristili za ogled nadvse zanimivega in daleč okoli neenakega muzeja afriške kulturne preteklosti v Holi-cah. Tu so razstavljeni najrazličnejši predmeti, fotografije, moč pa je videti tudi nekatere živali iz tiste dobe, ko je dr. Emil Holub.
rojen v Holicah, živel in deloval v Južni Afriki. Poleg zbirateljske žilice je bil tudi velik potopisec, saj je napisal več knjig o Afriki in tamkajšnjih ljudeh. V spomin na neprecenljivo delo dr. Emila Holuba so mu someščani Holic po smrti postavili spomenik v obliki kipa.
Osrednja točka programa tridnevnega potovanja na Češkoslovaško pa je brez dvoma bila v nedeljo popoldne, ko smo v Par-dubicah na tamkajšnjem stadionu spremljali prvenstvo v sped-wayu za »Zlato čelado Češke«.
Stadion je bil poln do poslednjega kotička, bilo je okoli 25.000 navijačev, ki so prišli od blizu in daleč. Veliko število je bilo tudi tujcev, ki so prišli bodrit svoje tekmovalce. Največ jih je bilo iz Jugoslavije, zlasti iz Krškega, od koder sta bila tudi naša tekmovalca, saj je iz tega kraja prispelo kar pet avtobusov. Zato ni naključje, da je Franci Novak, predsednik mednarodno komisije za zaprta tekmovanja, pozdravil navzoče kar v našem domačem jeziku, ko je razglasil začetek mednarodnega tekmovanja v spedwayu. Naša dva tekmovalca, ki sta se srčno borila za najboljšo uvrstitev, žal svetovni eliti nista bila dorasla. Bil je pravi užitek ob glasnem navijanju gledati, kako mojstri motorjev obvladujejo drzno in spretno vožnjo.
Še eno prijetno presenečeenje nas je čakalo ta dan po večerji, in sicer v Holicah. Tam nas je namreč v enem izmed gostinskih lokalov pričakala godba ha pihala, ki je bila pred nekaj tedni na obisku v Titovem Velenju in s katero ima Avto-moto društvo Šaleška dolina že nekaj let tesne stike. Ni sicer bila povem kompletna, njihovo igranje pa je vse nas kaj hitro pritegnilo na plesišče. Ples je trajal dolgo v noč in bi
Po dolgi in naporni vožnji prispeli v Brno
še, če bi nas naslednji dan ne čakala dolga pot proti domu.
NEGOTOVOST DO ŠENTILJA
Že predno smo odpotovali na pot na Češkoslovaško, nam je bilo povsem jasno, da bo veliko vožnje, kar preveč za tri dni. Zato smo si ob povratku iskreno želeli — čimpreje domov. Toda kot nalašč smo dvakrat zapeljali po napačni poti, čeprav se je šofer Vinko nadvse trudil, da bi bil po-vratek čimkrajši in čimprijetnej-ši. Po nekajurni vožnji smo prispeli v obmejno mesto Mikolov, kjer smo se za nekaj časa ustavili in nakupili nekaj malenkosti. Sledilo je kosilo z obvezeno »pi-vičko«, zatem pa smo krenili
"roti češko-avstrijskemu mejnemu prehodu. Vseskozi do prehoda nas je spremljala negotovost, kako dolgo bo treba čakati na meji, kaj smo preveč kupili, kako bo s carino in podobno. Toda vseh teh vprašanj smo se kaj hitro znebili. Malo daljši postanek smo imeli le na'češki meji, na ostalihprehodih pa so mejni organi delo opravili zelo hitro in brez težav. Tako smo nekaj čez polnoč po 1.200 prevoženih kilometrih srečno in varno prispeli v Titovo Velenje. Na koncu velja zapisati, da je za razpoloženje in dobro voljo z znatno pomočjo pevcev poskrbel Vinko Rednjak s svojo frajtonarico.
B. Mugerle


Pred polnim stadionom v Pardubicah sta nastopila tudi dva Jugoslovana
VSE ZA DOM IN DRUŽINO
od 14. do 24. oktobra
LJUBLJANA, ŠKOFJA LOKA, CERKNO, KOČEVJE, TITOVO VELENJE, SLOVENJ GRADEC, RAVNE NA KOROŠKEM, ŽALEC, LEVEČ
ZADRUGA
market — AVSTRIJA — PUBERK
VAM NUDI SENZACIONALNO
(Cene v oklepaju so cene brez izvoznega davka, če nakupit« čez 1.000,— Sil.)
REKLAMNO PRODAJO
17. oktobra 1985
* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
★ stran 11
koledar
ČETRTEK, 17. oktobra 1985
-	MARJETA
PETEK, 18. oktobra 1985 — LUKA
SOBOTA, 19. oktobra 1985 -ETBIN
NEDELJA, 20. oktobra 1985
-	IRENA PONEDELJEK, 21. oktobra
1985 - URŠKA
TOREK, 22. oktobra 1985 -VENDELIN
SREDA, 23. oktobra 1985 -SEVERIN
M ALi OGLAS!
PRODAM SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 853-529. PRODAM COMMODORE -
64. Telefon 855-096 med 6. in 7. uro zjutraj.
PRODAM STRUŽNI AVTOMAT znamke »Krušik«. Jevšnik telefon 856-834.
PRODAM NERABLJEN ŠIVALNI STROJ »PFAFF«, sesalnik za prah, zložljivo železno posteljo, kolekcijo kuhinjskih nožev. Telefon 854-087 po 20. uri. , PRODAM KARAMBOLIRAN OSEBNI AVTO LADA-1200 STANDARD. Bahrija Bečič, Cankarjeva 2 , Titovo Velenje. ZAMENJAM TRISOBNO STANOVANJE na Foitovi za triin-polsobno ali štirisobno. Telefon • 857-641.
PRODAM MALO RABLJENO ŠPORTNO KOLO na 5 prestav, znamke »Rog« Junior, cena 15.000,- din. Telefon 858-514. PRODAM Z-101, letnik december 1978, dobro ohranjeno, gara-žirano, dodatno opremljeno. Informacije po telefonu 062-845-156, Horvat, Mislinja. GARAŽO NAJAMEM ALI KUPIM V BLIŽINI STANDARDA. Naslov v uredništvu. ; UGODNO PRODAM BARVNI TV GORENJE 950 SUPER. Telefon 855-491 dopoldne ali 855-334 popoldne. IŠČEM DVO ALI TRISOBNO STANOVANJE, privat, z garažo v bližini Titovega Velenja. Albert Pirmanšek, Podkraj 41 Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM »SIG-MX« TRAJNO ŽAREČO PEČ.
35.000 ccal, staro 2 leti. Informacije po telefonu 853-908. PRODAM REGAL ZA DNEVNO SOBO. (dolžina 3,20 in širina 2,40) ter klubsko mizo. Telefon 856-321 interno 28 dopoldne, 853-052 popoldne. PLINSKO NAPRAVO ZA AV-t TO PRODAM. Telefon 853-529. ' ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE V TRBOVLJAH, za enakovredno v Titovem Velenju. Informacije vsak dan po telefonu 855-432 popoldan.
PRODAM BRAKO PRIKOLICO staro 6 let. Informacije po telefonu 853-321 interna 696 od 6. do 14. ure
PRODAM HLADILNIK IN ZAMRZOVALNIK 50 litrski. Mirko Vidmar Kajuhova 12, Titovo Velenje.
JOGI ADMIRAL NERABLJEN
190 x 90 cm prodam. Telefon 882-172.
PRODAM VAILLAND TER-MOSTASKE VENTILE za radiatorje, 3 kom, kotni 1/2, 3 kom 3/8 kotni in 1 kom 3/8 ravni ter filmski projektor z ekranom. Telefon 855-260 zvečer. MLAD MIREN ZAKONSKI PAR z enim otrokom, nujno išče
stanovanje (lahko enosobno) v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Vaše cenjene ponudbe lahko sporočite po telefonu 865-083 vsak dan od 14. do 16. ure. MOPED, OHRANJEN, LAHKO STAREJŠI LETNIK, KUPIM. Telefon 831-933 popoldan. PRODAM OSEBNI AVTO DAF 55 - VARIOMATIK, letnik 1976. Informacije po telefonu 063-858-117.PRODAM TENIŠKE LOPARJE, kolo in tekaške smuči. Informacije popoldan po telefonu 855-108. HONORARNO OPRAVLJAM VSA STROJEPISNA DELA s svojim pisalnim strojem. Na razpolago sem ves dan. Kličete lahko ob vsaki uri po telefonu 855-575.
PRODAM KMETIJO NA LEPEM POLOŽAJU, cena po dogovoru. Informacije po telefonu od 6. do 14. ure 856-611 interna 12.
NUJNO KUPUJEM ENOSOBNO STANOVANJE V TITOVEM VELENJU. Telefon od 6. do 14. ure 853-113. UGODNO PRODAM MIZO ZA NAMIZNI TENIS »Elan«, zelo malo rabljeno. Informacije po telefonu 858-153. PRODAM PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE »FERO-TERM«, 35.000 Ccal z bojler-jem, riovo. Lojze Venišnik, Topolšica 93.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
19. in 20. oktobra 1985 dr. ALEKSANDER URŠIČ Kidričeva 3, Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ:
Od 18. do 24. oktobra 1985 Ivo Zagožen, Vrnjačke Banje 7 Titovo Velenje, telefon 857-732.
Kemična čistilnica in pralnica
»KLEP — PRAUNSAIS«
v naselju Gorica, Titovo Velenje
Cenjene stranke obveščamo, da opravljamo vse vrste kemičnih čiščenj in pranje vseh vrst oblačil.
Za obisk se priporočamo!
n®®r
Postajališča kmalu postavljena
— V krajevni skupnosti Dolič že uresničujejo prizadevanja, da bi še v letošnjem letu na vseh pomembnejših avtobusnih postajališčih postavili pokrite ute. Nekoliko kasnijo zaradi izdelovalca, vendar kljub temu upajo, da bo streha za čakajoče na avtobus, povsod nared še pred zimo. Najbolj si seveda tega želijo otroci in delavci.
B. M.
t
Rudarsko elektroenergetski kombinat
n. o. sol. o., Velenje
REK Franc Leskoiok Luka, r. o. Titovo Velenje Prodajamo poslovni prostor v objektu Preiernova 7,
Titovo Velenje. Velikost je 41,42 m1. Namembnost za mirno poslovno dejavnost. Izklicna vrednost 3.397.064,00 din (82.015,07 din/m").
Interesenti se naj oglasijo pisno do 4. 11. 1985 leta na naslov: REK Franc Leskošek Luka Titovo Velenje, DSSS — Služba za stanovanjsko izgradnjo.
SrečnoI
S tvojega obličja lile radosti žive so oči, pa srce so mi ranile kot puščica, ki leti.
(Simon Jenko)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi atija
Berta Tušarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in pomagali v težkih trenutkih. Prisrčna hvala njegovim sodelavcem DO Gorenje Servis in Jocotu.
NJEGOV ŽARO
SKUPNA SLUŽBA OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI VELENJE
Titovo Velenje, Titov trg 1, p. p. 1
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
za določen čas s polovičnim delovnim časom — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končana srednja ekonomska šola;
—	zaželena praksa.
Rok prijave 15 dni od dneva objave. Nastop službe 20. 11. 1985.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS
OBJAVA
dela in naloge za nedoločen čas
—	VODENJE VARSTVA PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo višjo izobrazbo — smeri varnostni inženir ali drugo ustrezno višjo izobrazbo
—	strokovni izpit iz varstva pri delu
—	najmanj dve leti delovnih izkušenj
—	vozniški izpit B kategorije
Poskusno delo traja 60 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v roku 8 dni od dneva objave na naslov: DO »ERA« Titovo Velenje, Komisija za delovna razmerja DSSS, Kersnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
gorenje
sestavljena organizacija združeneaa dela, o. o.,
Gorenje Procesna oprema n. sol. o., Titovo Velenje
Delavski svet DSSS
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA SEKTORJA KAKOVOSTI
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	Visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri
—	4 leta delovnih izkušenj
—	aktivno znanje tujega jezika
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku po delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenje SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po končanem zbiranju prijav.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame in babice
Pepce Hotko
iz Titovega Velenja,
ki nas je zapustila v 79. letu starosti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in spremstvo
na njeni zadnji poti. Hvala za pomoč družini Živkovič. Posebna hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnišnice Topolšica in osebju Doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju za skrb in nego, govorniku Marjanu Marinšku za iskrene poslovilne besede, pevcem iz Titovega Velenja ter častitemu duhovniku za svečan obred.
VSI NJENI!
Mnogo trnja, cvetja malo, to ti je življenje dalo.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža in očka
Toneta Korena
iz Topolšice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in pomoč, g. kaplanu, govornikom in pevcem za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga spremljali na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fanika, otroka Robert in Matija.
Ob koncu so nam gostitelji pripravili še slovesno kosilo (Mira in Boris Zakošek)
Predsednica OK SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin je pobratimom iz Vrnjačke Banje izročila spominsko darilo
V Beogradu so udeležence Vlaka bratstva in enotnosti po stari slovanski navadi sprejeli s kruhom in soljo
Tudi naša delegacija se je udeležila Popinsko bitko
Ob vsakem postanku vlaka je bilo takole
pobratene Vrnjačke Banje, potniki iz občine Mozirje pa proti pobrateni občini Cajeti-na. Nekateri potniki iz občine Velenje so pri svojih prijateljih izstopili že prej, velik del jih je odšel v Novo selo, ki je pobrateno s Šmartnim ob Paki, največ pa se nas je ustavilo v Vrnjački Banji, kjer je bila tudi naša občinska delegacija. Čeprav je vlak zamujal uro in pol, saj so trajale slovesnosti ob poti več kot je bilo predvideno, in čeprav je tu začelo pošteno deževati, pa je nekaj stoglava množica vztrajala na peronu.
Ponovna snidenja so bila prisrčna in težko pričakovana. Stiski rok, poljubi, solze! Pa smeh, sreča in zadovoljstvo. Vsi ti občutki so se zlili v eno — v veselje, da smo spet skupaj.
Naši gostitelji so nas z železniške postaje odpeljali na svoje domove, potrebni smo bili malo odmora po 16-urni poti. Vendar pa na počitek ni mislil nihče, bilo je toliko novic, toliko vtisov, da so marsikje luči brlele pozno v noč. Radost ponovnega snidenja je pregnala prej še tako mo-rečo utrujenost, mnogi pa smo se še ta večer udeležili nastopa kulturno umetniške skupine iz Pucareva.
Še prej vroča jesen je prav te dni med našim obiskom
S te jubilejne slovesnosti smo odšli na zanimivo zasedanje društva prijateljev Vrnjačke Banje. Zanimivo toliko bolj, ker je gotovo eno redkih, če ne morda edino, takšno društvo v Jugoslaviji. Sedež ima v Beogradu, člane pa po vsej naši domovini. Njihova osnovna naloga je, da po svojih močeh pomagajo pri razvoju in gradnji turizma v tem kraju, ki je z dvema milijonoma nočitvami na leto največji zdraviliški turistični kraj v Jugoslaviji. Naslednji dan smo preživeli po izboru naših gostiteljev ter obiskali nekatere zanimive zgodovinske in izletniške točke v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni okolici Vrnjačke Banje. V torek pa so nam gostitelji predstavili krajevno skupnost Lipovo, kjer smo prisostvovali otvoritvi obnovljene osnovne šole in ceste.
Tu smo imeli tudi skupno slovesno kosilo.
Naša delegacija, v kateri so bili predsednica OK
slovesnosti, ki so bile organizirane ob dnevu osvoboditve in v spomin na
SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin, sekretar CK ZKS Velenje Jože Čurčič in sekretar izvršnega sveta SO Velenje Slavko Korenič, je obiskala delovne organizacije, z občinskim vodstvom pa so se pogovarjali o nadaljnjem kulturnem in gospodarskem sodelovanju obeh občin. Oboji so bili mnenja, da je treba začete, vendar skromne stike, v naslednjem obdobju bistveno bolj okrepiti, sprejeli pa so tudi nekaj konkretnih spodbud.
Ob prijetnem in veselem vzdušju je čas do odhoda vlaka kar prehitro mineval. Za zdravljico je tako prehitro
Nadaljevanje s 1. str.
pokazala zobe, po dežju, ki je padal ob našem prihodu, je bilo tudi naslednje jutro še mirno. Pihal je mrzel veter, na nebu pa so posedali deževni oblaki. To pa nas ni odvrnilo, da ne bi odšli na Popino (lep spominski park), kjer je bila slovesnost ob 13. oktobru, dnevu popinske bitke, s katero se je začel nemški napad na Užiško republiko in ob 15. oktobru, dnevu osvoboditve Vrnjačke Banje.
V pobrateni Vrnjački Banji
prišla pesem slovesa. Zopet smo se zbrali na istem peronu pred istim okrašenim vlakom in zopet so si sledili stiski rok, poljubi, solze v očeh.
Še zadnji pozdrav, vendar samo do naslednjega snidenja, bratje Srbi. Če ne prej, pa ko bo vlakjžez dve leti zopet popeljal, tokrat v naše kraje, in tako izpolnil svoje čudovito poslanstvo — trdno vez bratstva in enotnosti med vsemi jugoslovanskimi narodi.
V vseh večjih krajih Mla-denovcu, Svetozarevu, Ču-priji, Stalaču, Kruševcu, Tr-steniku, Vrnjački banji, Kra-ljevu, pa na drugi strani La-zarevca, Lajkovcu, Valjevu, Kosjeriču, Požegi in Titovem Užicu, so pripravili svečane sprejeme in tako pričakali — pobratine iz Slovenije. Dobrodošlico so izrekli tudi tistim, ki so potovali naprej, in sicer s šopki cvetja, sadjem, z nasmehi in dolzami v očeh.
Največja svečanost ob prihodu vlaka v Srbijo je bila na Topčideru v Beogradu. Tu smo vsi udeleženci vlaka odšli v veliko dvorano JLA, kjer so nam pripravili pester kulturni program, dekleta in fantje v svečanih narodnih nošah so s simboličnimi spominki, v znak dobrodošlice pa so nam po starem slovanskem običaju ponudili kruh in sol. Na slovesnosti v domu JLA je goste iz Slovenije pozdravil predsednik republiške konference SZDL Srbije Bogdan Trifunovič, ki nam je izrekel prisrčno dobrodošlico, v imenu vlaka bratstva in enotnosti pa je spregovoril Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, ki je bil tudi sam potnik na vlaku.
Večina potnikov iz občine Velenje je šla v smeri naše
Vlak bratstva in enotnosti je resnično izjemen dogodek, ki ga je težko preliti v besede, treba ga je pač, tako kot pravijo vsi udeleženci, doživeti.