___'¿ar- Natis 14.000. Štajp.rc stane za celo leto samo 60 krajcarjev
Uredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju.
Šlajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dne naslednje nedelje.
Dopisi dobrodošli.	_^Pl |	S HhH iS ® B	^ena 7A uzna">Ia za:
1 stran K H2.—, «/, strani K 10.— V« strani K 8.—, '/„ strani K 4. Vu strani K 2.—, "/M strani K. i,— £|1 Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cona.
Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserale uredništvo in upravnistvo ni odgovorno.
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do-tično Številke vposlati.
III letnik.
Pobeljeni grobovi.
Žaloigra iz življenja slovenskega naroda.
Kraj dejanja: Maribor ob Dravi.
Osebe:
„Naš Doin", po domače „Fihpos," „Slov. Gospodar." njegov prečastiti oče, „Stajerc", zagovornik kmeta in obrtnikov Urša, gospodinja „Fihpobovega očeta", Pravica, c. kr. žandarm.
Konec.
Za kmeta se dosedaj seveda nič ni moglo storiti; kako pa to? V državnem zboru ima kmečki stan 130 zastopnikov. Od teh še je komaj nekaj več kakor tretji del (47) zares kmetov. Drugi kmečki zastopniki pa namreč (83) so sami plemenitaši, duhovniki, advokati in drugi dohtarji in državni služabniki — ali beamtneri. Pa še tem 47 kmečkim zastopnikom, kateri so zares kmetje, ni bilo mogoče kaj dobrega doseči, ker so, da tako rečem razkropljeni, ker upliva na marsikaterega od njih preveč — klerikalni duh! Radi tega lahko trdimo, da je vsaka volitva, katera podpira take klerikalne kandidate zločinstvo proti kmečki koristi! Kako pa sploh stoji naša kmečka stvar? Morda ste že kje slišali, in po statistiki je is-tinito, da se je v našem cesarstvu prodalo od leta 1858—1894 okoli 229 tisoč kmečkih domov po javni prisilni dražbi. V letu 1881 so znesli na kmetijah v knjiženi dolgovje 3048 miljonov, a glej 1894 leta so že narasli na 4090 miljonov goldinarjev, povišali so se toraj za 1042 milijonov goldinarjev. V enem samem desetletju so se povišali v knjiženi dolgovje kmečkega stanu na Štajerskem za 3 in pol milijone, na Koroškem za 1 in pol miljona goldinarjev.
To je rakova pot, a kdo je kriv vsemu ? Poslanci, seveda, a največ pa tisti sami. kateri so take poslance volili.
Kako pa se volijo poslanci ? To vam je pač vsem znano, ni nam torej treba tega razlagati. Volilci volijo volilne može in ti zopet poslance. Zato pa je velikega pomena, kaki so ti volilni možje. Vsaki pameten volilec bode gotovo tistemu, katerega voli za volilnega moža še prej ko ga bode volil poostril, da ga voli samo radi tega, da mora on tega ali onega moža voliti za poslanca. To je jako važno, ker odločilni za poslanca so prav zaprav volilni možje. In ti so včasih bili taki. da so za kak klerikalni gulež in za klerikalni kozarec vina prodali vse koristi svojih volilcev.
(Dalje prihodnjič.)
Fihpos: Nista li kmet in obrtnik jeden od drugega odvisna?
Oče: Pa še kako sta odvisna jeden od drugega! Če bi ne bilo obrtnikov in njihovih delavcev, bi kmet ne mogel prodati nobenega pridelka, a če kmet nima nič, ne more obrtnik v denar spraviti, kar je naredil. Bogat kmet potrebuje in kupi več reči kakor siromak, a bogat meščan ali pa dobro plačan delavec od poljedelca stokrat več kupi nego razcapan postopač. Iz tega gotovo spoznaš, da mora obrtnik podpirati kmeta, kmet pa zopet obrtnika.
Fihpos: Zakaj pa tedaj hujskate ta dva bratska stanova med seboj?
Oče: Ker obrtniki nočejo biti klerikalci. Prišli bodo časi.......
VI.
Očetu pretrga govor njegova mastna gospodinja, ki stopi v sobo ter ponižno reče: Prečastiti, zunaj na klopi sedi že dalje časa nek mož, ki bi rad z vami govoril, a vaju noče motiti.
Oče: Kakšen je, bogat ali ubog?
Klerikalizmus in vera.
(Dalje.)
„Novo postavo vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil, in na tem vas bode vsak spoznal kot moje učence, da se med seboj ljubite, — — zapoved moja je toraj ta, da se ljubite! (Joh. XIII 33 itd.)" Tako je pravil večni Odrešenik ukazujoč zopet ljubezen. A glej! že v tem trenutku se je vnel prepir med učenci, vnela se je ljubosumnost, kdor da je višji <Luk. XXII., 24 — 27. Primerjaj Joh. XIII, 4 itd.) Učenci in apostoli so pač bili ljudje, kakor smo mi vsi! Vsakej slabosti ravno tako podvrženi, kakor mi. In ljudstvo, katero so imeli učiti, je bilo, kakor je ljudstvo, v svojej celoti od davnih časov bilo in bode, namreč danes tako, jutri zopet drugače. „Hozana sinu Davidovemu!" jc klicalo Kristusu, ko je jezdil v Jeruzalem, in glej! par dni pozneje, ko je Poncijus Pilatus, prepričan o Jezusovi nedolžnosti nebeškega Odrešenika pokazal ljudstvu bičancga, češ, glejte človeka, koliko trpi, klicali so ravno isti: „Proč ž njim, križaj ga!" in Pontius Pilatus je moral izpustiti Baraba, čeprav, je bil Baraba največji hudodelec! Povdarjam toraj še zopet, da so znaki naše vere, ljubezen, potrpežljivost, čistost, po-hlevnost, toraj najboljše, kar naše človeško srce sploh storiti zamore. —
Ni se nam toraj čuditi, da je ta vera spreobrnila celi svet, da je take globoke korenine pognala v človeških srcih. A tisti pa, kateri so njo sprejeli, toraj tudi njeni oznanjevalci, bili so in bodejo za vselej podvrženi človeškim strastem, bili so in bodejo z eno besedo — ljudje. Nikakor ne mislim tukaj samo na Judeža Škrjata, kateri je prodal svojega Gospoda, čeprav je vedno ž njim občeval, čeprav je videl vse njegove čudeže, za malo svoto srebrnjakov, saj je tudi sv. Peter sam svojega Gospoda trikrat zatajil, čeprav mu je to njegovo slabost poprej napovedal.
Urša: Mislim, da ni ravno ubog, ker izgleda kakor kakšen dober kmet ali „antverkar".
Oče: Če misliš, da bo kaj ..kšefta", tedaj ga spusti noter, če ne, pa reci, da me ni doma.
Tujec spodobno na vrata potrka, a znotraj se oče odzove s poveljem „herein!"
Prišlec vstopi mirno ter pozdravi s krščanskim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
Oče pozdravljalca prav debelo pogleda, se obrne, k Fihposu in mu zašepeče: Pazi, ta človek je pravi kristjan, ne vem če bode kaj dobrega.
Potem se obrne k tujcu: Nu, kdo ste, in kaj ste prinesli? Hm, hm, mislil sem le reči, po kaj ste prišli?
Tujec: Midva sva ja dobra znanca! Po kaj sem prišel si lahko mislita.
Oče izbuli oči in osupne, spoznavši Štajerca: Kaaaj. ti si tu? Gromska potica! Urša, Urša, pomagaj, Štajerc je tu! Fant beži, beži! Moj Bog, tako sem razburjen! Kaj hočeš?
Štajerc: Še vprašaš? Tebi, plesniv hinavec, hočem
Pečali smo se sedaj z vero. Mislim, da sem vam jo kolikor mogoče tako narisal, kakor je v resnici. Omenil sem vam nekoliko o razmerah Kristusovih učencev, apostolov in tudi nekoliko o ljudstvu židovskem, katero je tako rekoč prvo sprejemalo od Kristusa večne nauke. Ti nauki vendar niso bili namenjeni samo na Nacaret, ali pa za Palestino, toraj za Jude, temveč kakor nam je vsim znano, za celi svet.
Za časa Kristusa je imel svetovno vlado Rim — toraj Rimljani. Ni se nam tedaj čutiti, da si je sv. Peter izbral kot prvi Kristusov naslednik za sredino svojega, to je Kristusovega duhovnega kraljestva Rim. Naj nam bode, da se bodemo ložje razumeli, dovoljeno malo pogledati v Rim in tedajne njegove razmere. Mesto je bilo malone ravno toliko, kakor danes. Poslopja še morda lepša, dragocenejša. A mesto samo na sebi nas ne zanima za naš smoter toliko, kakor ljudstvo, to so stari Rimljani. Stari Rimljani so prevzeli svojo omiko, svojo vedo od Grkov, ti zopet od Egipčanov. In morda ravno za časa Kristusa so bili Rimljani na največji stopinji svoje izobrazbe in omike. Častili so raznovrstne bogove, da, imeli so jih morda več kakor 50 in med temi tudi boginje, to je, bogove ženskega spola. Saj nam je morda znano, da so se na čast eni boginji (Venus) vdajali možki in ženske celo nečistosti. Stari Rimljani so sprejemali tudi med svoje bogove, bogove drugih narodov, katere so si pod« vrgli. Sploh pa se večina ni mnogo brigala za versko prepričanje, vsaj razumniki ne, dobro vedoč, da so bo-govje, kateri so napravljeni iz lesa, kamena srebra ali zlata, katere je torej človek napravil sam, le prav za prav nekaj smešnega. V tej svoji verski brezbrižnosti, se tudi niso brigali mnogo za velikega in svetega učenjaka tam v Palestini, saj se je že v Jeruzalemu govorilo nekako prezirljivo: „Nazaret, kaj pa zamore priti iz Nazareta dobrega!" Da, dovolili so
povedati, koliko si vreden, in tvojemu lažnjivemu sinu želim ušesa naviti, da si bode ložje zapomnil, da je laž greh.
Fihpos: Ljubi oče, branite me, saj ste me vi lagati naučili!
Oče k Štajercu: Kaaaj, ti se predrzneš o meni in mojem sinu tako govoriti? Ne veš, da sem jaz gospodar štajerskih Slovencev?
Štajerc: Počasi, prijatelj, malo si se zmotil! Ti nisi slovenski gospodar, ampak slovenski slepar in jeden najhujših sleparjev na svetu. Hočeš dokazov?
Oče postane čisto zmešan. Namesto njega pa se obregne jezična Urša: Ježeš, Ježeš, moj gospod pa slepar! Božji človek, ne veš, da so najbolj pobožni mož v celi naši deželi?
Štajerc: Ha-ha, Urša, ta je pač lepa! Resnično pobožnim ljudem se ni treba valjati po ječah. Gospodarjeva pobožnost pa je samo ciganska hinavščina. Jezus je imenoval take hinavce farizeje ali pobeljene grobove. Na zunaj se sicer kaže zelo vernega, da bi ložje v istini pobožne ljudi za nos vodil, toda znotraj ......
celo v njegovo smrt! S tem pa, da je — država Palestina je bila namreč tudi Rimljanom podvržena — dovolila dogodek na Golgati, toraj — križanje, napravila si je sama — smrtni udarec. Rim gotovo rn slutil, da je umrl na tako zaničevanem lesu, kakor je bil tedaj križ, tudi spreobrnitelj državnih razmer. Rečem „zaničevanem lesu", ker križ je služil Rimljanom kot vislice ali gavge. In na takem križu je umrl tudi naš večni Odrešenik.
Rim je živel skoraj tri stolelja, a ni sprevidel, da so tam v judovski deželi nastali nazori, kateri so bili namenjeni spreobrniti ves svet. Ne samo božjega pomena so bili nauki Kristusovi, bili so tudi, da tako rečem, nauki za ljudstvo, bili so demokratični. Na eni strani povdarjali so nasledniki Kristusovi pravico, katero ima vsak človek do — božjega kraljestva, na drugi strani pa je bila vera v svojem principu, toraj po svojem bistvu od države ločena. „Dajte cesarju, kaj je cesarjevaga, Bogu, kar je božjega!" Pravica človeške vesti, se je državi odtegnila in nastala je nova moč v svoji skupini —to je, duhovna moč. Tukaj je začetek, tu so prve korenine našega — klerikalizma.
__Dalje prihodnjič.)
Razne stvari.
Financijalni položaj mesta Ptuja. Nekateri klerikalni listi udrihajo v svojih zadnjih številkah po obče spoštovanem in velezasluženem Ptujskem županu g. Ornigu. Ne da bi prevzeli mi tako rekoč njegove sla-vospeve, a vendar nam naj bode dovoljeno, da stopimo resnici na ljubo tudi v tej stvari z resnico na dan! In to še smo tem bolj primorani storiti, ker je gosp. župan Ornig tudi zunaj na deželi, toraj pri naših kmetih, dobro znana in v obče spoštovana oseba. Saj je mnogo njegovih zaslug, kakor še se
Urša kriči: Ni res, ni res!
Oče: Jaz kažem v dejanju svojo vernost. Oh, moj Bog, koliko sem že storil za ubogo ljudstvo!
Štajerc: Res, veliko si že farbal pošteni naš narod, veliko si že šuntal brata na brata, stan na stan, in soseda na soseda ter neizrečeno veliko škode si že napravil vsem spodnještajerskim Slovencem, ker si jih od napredka odvračal. Plačilo za tvoje hudobije ne bode izostalo. Čakaj hinavec, tako dolgo te bodem ljudem golega kazal, da bodo ljudje spoznali, kakšen strupen gad da si!
Urša: Ne, ne, nagega pa mojega gospoda ne bodete nikdar kazali. Kar grem po policaja, da vas od pod i od tod.
VII.
^ Urša hoče oditi, pa v tistem trenutku nekdo močno na vrata potrka.
V sobo stopi stari žandar Pravica z nasajenim bajonetom: V imenu postave! Prišel sem po tebe, Slovenski Gospodar, ali po pravem imenu Slovenski slepar," da te ženem v zasluženo kajho. — Sram me je, da moram tega zarujavelega hudobneža ne
bodejo bralci „Štajerca" spomnili samo takih, kateri so bili najbolj kmetom v korist. Saj vsaki iz dotičnih krajev gotovo ve, kaj je storil gospod Ornig za regulacijo Pesnice, kako je tudi pomagal našim ubogim, od trsne uši tako preganjanim Haložanom. Da! celo znano je vam morda, tudi kako se je po-tezoval gospod Ornig v deželnem zboru za Spodnje-štajersko živinorejo. — Toraj cela stvar je bila taka: Nek nasprotujoči občinski svetovalec v Ptuju, je izdal na veliki pondelek tega leta, brošuro ali knjižico, tiskano dne 20. februarja 1902 pod nadslovom „Finančni položaj mesta Ptuja." V tej knjižici je trdil, da niso Ptujske denarne razmere popolnoma v redu. Dokazoval je, da se namreč veliko več izdaje, kakor je dohodkov, da so nova industrijska podjetja tako rekoč na slabem fundamentu, ker več stanejo, kakor nesejo. Gospod župan Ornig si je na to vzel dopust in je vodil do sedaj, to je do 13. aprila celi občinski aparat gospod podžupan Kaiser. Zahteval pa je gosp. župan Ornig, s vest si svoje popolne nedolžnosti, da se morajo vsi računi takoj pregledati in da se morajo tudi industrijska podjetja, ravno tako popravljeni most po zvedencih glede svoje spretnosti preiskati. Gospod Ornig si je izbral za svojega zastopnika in pregledovalca računov gospoda hranilničnega nadknj igo vodja Kasper-ja. Ravno tako si je zbral izdatelj omenjene brošire ali knjige za svojega spregledovalca gospoda Bodeker-ja, ki je vodja pri graškem društvo za samopomoč, (Selbsthilfverein). Ta dva gospoda sta najpoprej morala prisečti, da bodeta popolnoma nepristransko sodila, in potem sta pregledala vse račuue. Na to se je sklical na 13. tega meseca zbor volilcev mesta Ptuja. In glej, pri tem zborovanju sta oba gospoda pregledovalca, toraj pod prisego in javno, pred veliko množico volilcev na podlagi občinskih knjig dokazala, da so vsi računi v najlepšem stanu, da je vso v najboljšem redu. Prečitala so
vem že kolikokrat gnati v luknjo. Zato se mi čudno zdi, da hočete vi Štajerc s tem ničvrednežem še govoriti. Preveč časti mu izkažete! — No, hitro klobuk na glavo in roke sem, da ovijem okoli njih moj „roženkranc". Kaj zijaš? Železen je in debel, ker je tvoja pobožnost tako velika, da bi mi druzega raztrgal. Pa še tudi tega ti hočem prav pošteno nategniti, da si bodeš za drugokrat zapomnil lagati in šuntati!
Ko se žandar prikaže, skoči Fihpos pod posteljo. Urša začne točiti mačkinjc solze, oče pa napravi tako regimentno kisel obraz kakor levi razbojnik na križu.
Urša jokaje: Prosim lepo. gospod Pravica, malo počakaj, da bodem svojemu gospodu še kaj dala jesti in piti.
Se obrne proti žalostnemu hudodelniku: Ljubi moj gospod, prinesla jim bom najlepši kos kapuna ali pa pol plečeta, potice in najboljšega vina, ki je v flašah. Ubožček, kako bodejo morali v kajhi stradati.
Pravica: Kaj, ta ničvrednež tako dobro živi,
se tudi glede mestnih podjetij spričevala strokovnjakov, katera so se vse glasila najboljše za gospoda Orniga in njegove pristaše. Dokazalo se je tudi, da je gosp. Ornig in občinski zbor s tem, da je dal popraviti most čez dravo, prihranil mestu Ptuju prav veliko, toraj znatne vsote, katere bi se vsako leto bile morale porabiti za popravila tega mosta. — Na i o se je začelo razgovaljanje, ali debata, o tej stvari in glej volilci so popolnoma odobrili postopanje svojega zasluženega župana, in drugih odbornikov in so pri sklepu ali rezoluciji javno izrekli, kakor bodemo spodaj videli, da vsi gospodu Ornigu popolnoma in v največji meri zaupajo ravno tako, kakor dosedaj, ker se je cela stvar, kakor je bilo itak pričakovati, tako brez vsacega dvoma dokazala. Potrjujemo z veseljem, da so tudi nekateri slovenski gospodje volilci Ptujskega mesta, bili navzoči, in, da so se popolnoma s celo resolucijo strinjali, kaj je pač gotovo značilno, ker obstoji Ptujski mestui odbor iz samih Nemcev! Koj po tej izjavi seje prebral tudi dopis onega nasprotujočega obč. svetovalca, kateri je, kakor je to gospod doktor Treitl v svojem govoru tudi izrazil, pač malo čudno postopal, ker ni prišel k temu zborovanju. V tem dopisu je priznal gospod nasprotnik, daje bil slabo informiran, to je, daje v svojej broširi marsikaj pisal, kar se ne strinja popolnoma z istino. — Nato pa se je izrekla onemu gospodu svetovalcu od vseh volilcev, njegovi pristaši, samo tri je imel, so bili zapustili med tem zborovanje, — nezaupnica! Tako se je toraj zasluženemu možu dalo seve še premalo zadoščenje, možu, kateri je vnet ne le za blagor svojih Ptujcanov, temveč tudi za blagor ubogega trpina našega kmeta. Da pa bodete vedeli, kake so bile rezolucije, sledijo tukaj v pristavi! — Gospod inšpektor Schinuk predava sledečo resolucijo: „Ker vidimo, sta oba zvedenca, posebno jasno pa gospod J. Kasper, tudi potrdila, da so vse trditve gospoda nasprotnega občinskega svetnika
pošteno in delavno ljudstvo pa mora stradati! Nič ne bode več jedel! Za njega sta še suh kruh in ričet predobra.
Slovenski slepar poda žandarju roke in reče Urši: Le zvesta mi ostani, saj veš, da sem nedolžen!
Pravica: Nedolžen si? Bodem pa ketno še malo nategnil, da bode plačilo za tvojo nedolžnost še večje?
Štajerc: Moj Bog, kako si pravičen. Kolikokrat Te je ta grdoba za norca imela, kolikokrat izrabljala Tvoje ime za svoje umazane namene, koliko hudega je že storila, in zdaj jo je vendar zopet doletela Tvoja jeza!
Stajerc odide, žandar pa odpelje Slovenskega sleparja.
VIII.
Ker je tržni dan, zato je na glavnem trgu, na mostu in na potu proti Sv. Magdaleni vse polno Jjudij. Vsi začudeno gledajo, ko zapazijo, koga žene žandar.
Iz množice se pogosto slišijo klici: Glejte, glejte, največjega hinavca tirajo v zapor! Sramota za ves slovenski narod!
V njegov, broširi ali knjižnici, take, da se ne strinjajo z resnico toraj mislim, da smem v imenn vseh volil-cov predlagati, da se gospodu župann Jožefa Orni™ za njegovo dosedajno odlično delovanje izreče najtoplejša zahvala in popolna zaupnica " Ta resolucija se je z velikim navdušenjem sprejela. - Nezaupnica proti onemu gospodu svetniku pa se je glasila: Zbrani volita vseh treh volilnih razredov izrečejo nasprnemn gospodu svetniku, ker je brez vzroka v svoji broširi zasramoval gosp. župana ©miga svojo popolno nezaupnico ! Tudi ta resolucija se je enogla.no sprejela in to — govori dovolj.	J
v Iz Makoij. V predzadnjem „Fihposu piše nek duševni siromak od tukaj o Stajerčevem papirju o njegovem tisku itd. z eno besedo, takšne neumnosti,
s,no Pcrv,č mislili, to je pisal kak učenec iz per-vega razreda ali vendar je ta g. dopisnik precej dolgo študiral. Pise tudi da pri nas .Štajerc« marsikomur slučajno v roke pride ker ga naši trgovci kar kupoma za ljudmi mečejo. Ljudstvo se je seveda tej debeli laz. smejalo, ker tega še nihče videl ni in tudi ni potreba, ker ima pri nas „Štajerc" tako nad 80 pravih naročnikov, ki si naročnino nami plačujejo. Sram \ as tedaj naj bo Vi lažnjivi Fihposov dopisnik in pazite da ne pride za Vas skoraj dan plačila ker nas, trgovci so pošteni in miroljubni kristjani in se ne bodo dogo od Vas po Vašem umazanjem časniku kot neverniki in odpadniki katolske cerkve blatit pustili, ker sicer bi bili primorani se z Vami pri c kr sodniji seznaniti.
Pretep v farovžu. Iz marnberške okolice se nam poroča: ln nas živi gospod župnik Stole, kateremu je glavno oprav,lo politika. Ta gospod povabil je pred nekaj tedni k sebi kočarja Habermana, kakor pravijo, na glažek vinca. Haberman se je tega povabi a prav razveselil. V teku pogovora vnašal je župnik kočarja kakšne časnike da bere. Haberman mu
Tuintam pa še vpraša kdo Pravico: Tudi tega imenitnega gospoda bodete zaprli? On se ja zmiraj cedi same pravičnosti in pobožnosti.
Stari Pravica pa odvrne vsakemu : Pravični in pobožni ljudje se v našem cesarstvu ne zapirajo To pa je jeden najbolj zrelih ptičkov, katere sem jaz zc sploh kedaj v roke dobil. Splošni klici: Žalostno! Sramota!
Nekaj listov iz zgodovine kmetskega
stanu.
(Spisal M. Kmetskakri.)
Dalje.
IV.
Sliši se govoriti, da nekdaj ni bilo treba mnogo davka plačevati. Toda temu ni tako. temveč tudi v starih časih so morali vsi kmeti, posebno sužni. plačevat, razne davke, ki so bili tuintam zelo visoki višji nego dandanes. Sme se celo trditi, da so včasih davki podložrnke še hujše tlačili kakor robota.
je odgovoril čisto prostodušno, da bere „Štajerca". Hipoma na to pa pograbi župnik kočarja za prsi z besedami: „Ti Antikrist, marš ven!" in ga rinil skozi vrata, zunaj pa mu nepričakovano prisolil dve zaušnici. Ko je Franc Haberman bil tako lepo postavljen na zrak, si je hitro oddahnil, potem pa naskočil sam. Kaj se je tu sedaj zgodilo - ni nikdo videl, ker bilo je že jako temno. Slišali so se samo klici na pomoč in pa besede: „črna kanalija!" Drugi dan imel je župnik na glavi pest debele bule. Podal se je v Marnberg po zdravniško spričevalo. Pa tudi Haberman je hitel v Marnberg k sodišču ter tam povpraševal, če ga župnik toži. Ker ga župnik ni tožil, potakem tudi Haberman ni tožil župnika. Ali glej, zadnji dan, ko se je še zamogla tožba vložiti' vložil je župnik proti Habermanu tožbo. Ko je to zvedel, bilo je že prepozno za tožbo vložiti proti župniku. Pri obravnavi v Marnbergu bil je Haber-mann vsled župnikove zvitosti obsojen in sicer samo zaradi izraza „črna kanalija" na tri dni zapora. Zaradi nasilstva bil je Haberman oproščen- Haberman je rekuriral v Maribor, kjer se pa obravnava še ni vršila. Haberman je ubogi kočar, vdovec s šestimi malimi otroci.
Iz Vranskega. Tudi mi vranski fantje in dekleta se moramo še bolj poprijeti vrlega „Štajerca" in malo obrazložiti kako se nam godi, ki smo naprednega mišljenja in nečemo biti nazadnjaški, kakor bi to radi neki naši fihposovci. Ker nas ti ljudje ne morejo spraviti na njih polzki led, pa nas prav nesramno pikajo in nas imajo celo za zaspance: to pa le zato, ker mi nočemo trobiti v njih prhljivi rog. Mi smo navdušeni za dobro stvar, zato pa tudi čvrsto poteg-nimo s „Štajercem", „Naš Dom" pa naj ostane res le — doma.
Samomor. V Bohovi blizu Maribora obesil se je dne 6. aprila hlapec Janez Potisk na stoli svojega
Najnavadnejši davek naših prednikov je bila desetina, t. j. vsak kmet je moral dati deseti del vseh pridelkov svojemu gospodu. Dajal je toraj: žito. živino, maslo, kože. svinje, kokoši, piščance, jajca, sadje, strd vosek, predivo. seno, slamo, deske, drva. denar i. t. d. A desetino so imeli v davnih časih le slušni kmeti, kar so pridelali sužni podložniki, pa je bilo sploh vse lastnina gospodova, ki je smel zahtevati in vzeti, kolikor m kar se mu je ¿ljubilo. Pripetilo se je nered-kokrat, da so jemali gospodje po jedno četrtino, da celo po jedno polovico vseh pridelkov.
Navesti hočem tukaj par izgledov desetine. Leta 1426 je moralo dati 127 ljubljanskemu škofu podložnih kmetov iz gornjegrajskega okraja 56 srebrnih mark, t. j. po našem denarju 2352 kron, 89 ovc, 156 piščancev, 1440 jajec, 10.800 hlebčekov sira, 6 dež (kibelj) masla, par sto mernikov (mecnov) raznega žita, nekaj pračev lodna in drugih malenkosti. — °V J areni ni je bilo 22 podložnikov, ki so dajali vsak samo po 22 veder vina in 2 kokoši kot desetino. Nek „Hemrich vom Zelzthale" (na gornjem Štajerskem) je lahko redil na svojem posestvu i) krav; on je moral
gospodarja, kjer ga jc gospodar našel še le čez dva dni. Da se mu je samomor resnično posrečil, vzel jc seboj dve štrangi. Samomorilec zapustil je baje hranil nične bukvice z 800 kronami.
Stekli psi. V občini Slemen pri Mariboru ustrelili so te dni neznanega rumenega psa, kateri je že predstojnikovega viničarja in enega Italijana ugriznil. — V okolici Maribor umrla je te dni neka deklica, ker jo je ugriznil stekel pes.
Župnik in zgubljena ura. Dne 14. aprila vršila se je pri ptujskem kazenskem sodišču zanimiva obravnava. Gospod Marinič župnik iz Majšperga tožil je posestnika in kamnoseka Janeza Ulčarja in kamnoseka Jožeta Kopše ki sta dan po volitvi dne 18. marca našla na cesti zlato uro, cenjeno na 80 godinarjev, in tri krone pa en groš denarja. Sodnik praša zatoženega Ulčarja, kaj se je zgodilo z najdenim denarjem. Ulčar odgovori: „Dnar nima druge smrti, kakor da se ga zapije" ! Zapili so toraj denar uro pa, ko sta zvedela, da sliši gospodu župniku, dala nazaj. Kmet Kopše pa pravi, da se mu je čudno zdelo, kaj bi neki le tako lepega „žutega" na cesti ležalo; ko je pa pobral, bila je lepa ura in župnik je rekel da je koštala 130 gld. Župnik je baje rekel, da je zgubil okoli 30 kron denarja, katerega je nabral na dan volitve za Mohorjeve knjige. Zatoženca se zagovarjata, da sta našla samo tri krone in ker znaša najdenina od najdene ure 10 procentov, bi jima tedaj pristojalo 8 goldinarjev in sta vsled tega bila od tožbe oba popolnoma oproščena. Toraj jako krščansko, namesto biti obdarovana, ju je hotel župnik spraviti v luknjo. Ulčar pa je po obravnavi tudi rekel: „ Prmoj-duh, nič več vere ne morem 'met!" Ta g. Marinič jc izvrsten agitator, in drugi dan po volitvi, se govori, da je iskal zgubljeno blago nekje po travnikih. (?) — Drugokrat pa, če se nam bo poljubilo, bomo pa še povedali o neki doti 1.200 gld. in še tudi neko
vsako leto dati 2 vola in 312 hlebčekov sira. Najemnik velike kmetije Griesshof v Paltenski dolini je imel nasledno desetino: 1 marko srebra (zdaj 42 kron), 45 mernikov (mecnov) rži. 45 mernikov ovsa, 2 mernika prosa, 3 mernike fižola, pol mernika maka, 6 kokoši, 3 gosi, 100 jajec, 6 svinj, 24 ovčjih kož, 6 volov, 700 hlebov sira, 1 koštruna in 1 kozla.
Bazun davka v pridelkih, je bilo treba plačevati tudi več davkov v denarju. Vsi odraščeni ljudje, obojega spola, so dajali telesni davek, ki je bil različne visokosti, včasih po krajcarju, včasih pa zopet po goldinarju in še više. Kdor se je hotel ženiti, moral si je dovoljenje takorekoč kupiti. Tudi ženitovanjski davek ni bil povsod jednak, njegova visokost je bila največ odvisna od dobre ali slabe volje gospodove.
Ce je umrl sužni kmet, zapadlo je celo njegovo premoženje gospodu. Pa že v starih časih je bila navada, da je gospod vzel samo del zapuščine, večinoma jedno tretjino, tuintam tudi samo jedno desetino, ostalo pa je prepustil otrokom. Po nekaterih krajih je bil gospodar zadovoljen, če so mu dali dediči najboljšo glavo živine iz hleva — mrtvaškega vola. Ako
dogodbo bomo popisali, kako je po noči zaradi iskanja prepovedanega sadu se mazala in sicer s pestjo, neka krokarjevi barvi podobna suknja. —
Iz Središča. Dne 22. marca t. 1. smo pokopali barvarskega mojstra in veleposestnika gospoda Karla Venigerholza. Gospod Vcnigerholz je pred kakimi 42 leti prišel iz daljnega Hanoveranskega, se vedno prav pridno obnašal ter si v tem času pridobil precej premoženja. Kot barvarski kalfa je tudi potoval po Italijanskem. Bilo je to v kritičnih časih, ko je papež Pius IX. blagoslovil vojnike, ki so se poganjali, zoper Avstrijo. Tudi naš Venigerholz je pristopil v papeževo armado. Pri nekaki šarmiciji je bil ranjen. Krogla ga je zadela v bedro. Prišel je v bolnišnico, kjer so mu mogli kroglo izrezati. Ubogi je tedaj kri prelival za papeža in njegovo deželo. Dolga leta je bil ud občinskega zbora in šolskega sveta. Če se je kedaj v dobrodelnih namenih nabiralo, je rad v žep segnil. Akoravno protestant, je rad daroval za farno cerkev. Gospod župnik pa vendar niso dopustili, da bi rajnki bil pokopan v obiteljskem grobišču. Na zadnjem koncu pokopališča so mu pri plotu nekaj prostora odločili. Čeravno so središki duhovniki morebiti v tem slučaju prav katoliško ravnali, ali lepo in kristjansko to vendar ni bilo. — Bodi mu Bog milostljiv!
Iz Bizeljskega se nam poroča: Čvrste fante imamo pri nas. Dne 5. aprila potrjenih je bilo v Brežicah iz naše občine v vojake v prvem razredu 18, v vseh razredih pa skupaj 36 naših fantov. Radovedni smo, če se bodo one „Fihposove lažidevice" kaj jokale za fantami, kadar bodejo „einrukali".
Štriholče na Koroškem. (Požar.) 6. aprila ob 10. uri zvečer začel je goreti Kadilnikov skedenj v Štriholičah. Razen škednja pogorela jc hiša, neka koča in neka kamra. Lastniki koče prišli so ob vse premoženje, tudi ena koza s tremi mladiči ostala je
je umrla žena podložnikova, morali so dati navadno gospodu njeno najlepše oblačilo. Da je gospod prepustil kacemu podložniku kakšno hišo ali posestvo, moral je plačevati vsako leto poseben davek. V krajih, kjer so se kmeti kedaj spuntali in gospodom kaj škode napravili, morali so uporni podložniki in njihov potomci potem plačevati nek davek, kazen imenovan. Kadar so se vršile v gradu, v samostanu ali v farovžu velike slovesnosti in rodbinske svečanosti, treba je bilo kmetom prinesti lepa darila, katera so zvali „počeščenje."
Navedene davke, katere je dobival gospod, so kmeti, kadar je bila slaba letina, zelo težko zmagovali. Še bolj so občutili davčno breme, ko so zaradi mnogih vojsk in pogostih turških napadov bili tudi vladarji primorani. uvajati nove davke ali pa poviševati stare. Tedaj se je celo gospodi začel kmet smiliti in nikoli ni rada privolila novih bremen, izgovarjaje se na preveliko ubožnost podložnikov. Leta 1559 so se gospodje branili cesarskega davka, češ, da si mora mnogo siromašnih kmetov izposojevati denar za davke na visoke obresti. Leta 1591. so tožili štajerski gospodje cesarju, da so njihovi kmeti zdelani do kosti
v ognja, ker se je ogenj tako hitro razširil. Prihitela je takoj na pomoč domača požarna bramba, a ni se ji posrečilo, nesrečo takoj omejiti, ker so bila poslopja skoraj čisto skopaj. Še le ko je prišla na pomoč sosedna požarna bramba, se je posrečilo, čeravno z velikim trudom, ogenj omejiti, tako da so se poslopja s slamo in šinkclnom krita in 1—3 metre oddaljena od ognja obvarovala nesreče. Štriholče ima okoli 40 poslopij m bi bila najbrž vse žrtva požara, ako ne bi prihiteli nam pomagat požarniki iz bližnje okolice. Bog jim toraj stotero povrni.	K.
Telegram iz Leskovca. „Ljubi „Štajerc"! Naš gospod Stoklas je zdrav! Zlato uro in verižico ali ketenco še zmiraj ima! Krme ali fojtra nam manjka tudi po celem Leskovcu! Včasi se tudi malo spraskamo, pa nc vsi. Pa ker sem povabljen k farovžki Micki na fureš, nimam časa, toraj prihodnjič več!
Kdo je usiljivec? Iz mnogo krajev se nam poroča, kako nesramno se „Štajerčevim" naročnikom vsiljuje tisti „Fihpos". Njegovi agitatorji da so prave pod repne muhe. Ge ga vržeš pri vratih ven, pa ti že pri oknu svojo neumno butico notri pokaže. Zgodilo se je že dostikrat, da so take usiljence mogle kmetice z svojimi burkljami iz kuhinj poditi. Kaj radi stikajo taki usiljivci za slovenskimi dekleti; fantov ne marajo toliko, pa oni že vedo zakaj. Če pa „Fih-posa" že slabo gre in je potreba cvenka, pa je pomoč hitro tukaj. Nič druzega ni potreba kakor oznaniti kak ofer, pa je stvar za nekaj časa zopet rešena.
Pri Sveti Marjeti niže Ptuja še vedno ni božjega miru. Znani Zorko še vedno rogovili in ščuva. Hudo ga pečejo svete besede „Varuj te Bog", kateri napis nosijo šolarice na svojih glavnikih v nemškem jeziku na svojih nedolžnih glavicah in ta človek jim to z glav iztrga. Ali bo res potreba tega gospoda spraviti pred kazenskega sodnika? Ali res višja cerkvena
in mozga, da si ne morejo več privoščiti grižljaja kruha m da že po 2, 3 in še več let niso mogli plačati naloženih davkov. Enakih pritožb bi vam lahko kar na ducate navedel.
Najhujše zlo pri „cesarskih" davkih je bilo. da so jih morah tudi gospodi plačevati. To je bilo tudi pravično, si misliš, ljubi bralec. Seveda, pravično je bilo, toda nekatera gospoda ni sama plačevala, marveč je njej naloženo davčno svoto izprešala iz svojih pod-ložnikov. Velikokrat se je zgodilo, da so gospodi in njihovi uradniki od kmetov več zahtevali, kakor je bilo od vlade določeno, in si na ta način polnili globoke žepe. Zavoljo teh goljutij so dali pozneje vse , davke P° trikrat oznaniti v cerkvi in določili.' da ni
• nikomur treba več plačati, kakor je bilo oznanjeno, i Kdor zahteva več, tega naj zatožijo deželnemu glavarju, i : kdo si je upal tožiti svojega vsemogočnega go-B spoda, ker cesar je bil „tačas" jako daleč. p l Ako Pnmerjamo davke, katere so kmeti pred ne-I kaj stoletij plačevali, moramo reči, da so današnji I davki veliko, veliko manjši. Tudi je treba pomisliti, )_ j da se(*aj ne plačujemo zastonj, ker imamo lep mir in ti red, o kakoršnem naši predniki še sanjali niso; imamo
oblast nima nobene moči, da bi tako nekrščansko počenjanje preprečila? Kaj pa si naj verno ljudstvo misli o takem Kristusovem namestniku, ki spravlja s takimi izgledi našo sveto vero v nevarnost! Prašamo tedaj našo višjo cerkveno oblast očitno: Kdo bo za to odgovoren!!!
Iz okolice Djekše na Koroškem. Hrabri „Štajerc"! Ker si nam tako lepe nauke pisal pred in po Veliki noči o vstajenja Kristusovem in ker si se tudi med nami že precej razširil, ti tudi mi pošljemo par vrstic iz našega revnega kraja, da bi jih natisnil, ker tudi mi ti hočemo povedati, kako smo pri nas obhajali veselo Alelujo. — Vesela je res bila Velika noč, ali burja brila nas je tako močno, da bi skoraj ne mogli priti k službi božji. Kar piše celovški murček („Mir") o nevihti, ki je bila 16. in 17. januarija, da je trajala ta nevihta tri dni in da smo bili v kleteh zaprti, ni res. Morebiti je smuknil oni dopisnik res v svojo klet in sicer en dan poprej, potem mu pa že moremo verjeti, da se ga je pošteno nasrkal, potem pa ostal v kleti tri dni in tri noči, kakor Jonas v ribjem trebuhu, pa brez zamere. Nevihta pa je bila res strašna, ki je trajala od četrte ure popoldan pa do šeste zjutraj, kakoršne med nami še noben človek ne pomni. Potrgala je precej streh iz naših hiš. Po gozdih je sama podrtija, sadno drevje poro-vano. Kar smo popravili, nam je pa zopet na Veliko noč razneslo. Posebno se imamo zahvaliti našemu poslancu, ker nam je pripomogel, da smo dobili v naše gozde brezplačnih delavcev, ker sami mi bi ne utegnili vsega tega opraviti. Kar nam je ostalo čez ono lansko dežovje pobrala nam je letošnja burja. Kaj bo z nami ubogimi kmeti, ker nesreča tu, nesreča tam, stroški pa vedno naraščajo. Sedaj nas čakajo veliki stroški. Pravi se namreč, da bomo zidali novo cesto na trg Djekše. Mi oddaljeni hoditi
vse polno lepih cest, precej železnic, pošte, dovolj duhovnikov, učenih zdravnikov, veliko raznih šol in kar je največ vredno : vsi pošteni ljudje imajo pred postavo enake pravice.
Pa sedanjih lepših in boljših časov nam niso preskrbeli klerikalci, te so nam priborili liberalni vladarji ter naprednjaki, ki so večinoma v mestih vzra-stli. Na tisoče naprednjakov, ki so hoteli pomagati zatiranemu ljudstvu, so klerikalci zažgali na grmadah na tisoče jih je poginilo v zaduhlih ječah, in celi potoki krvi so se prelili, predno so se začele delati vse postave po glavnem naprednjaškem nauku, da so vsi ljudje otroci Božji, vsed česar morajo imeti vsi ljudje enake dolžnosti in enake pravice. Vsi klerikalci, duhovni in posvetni, so bili zmiraj in so še zdaj proti temu, da bi imeli kmeti in delavci tiste pravice, kakor jih imajo duhovniki in plemenitaši, ki so večidel goreči klerikalci. Bivši klerikalni minister grof Falkenhayn se je pred par leti celo tako izpozabil, da je rekel: kmet naj nosi vsa bremena (vse davke), če hoče imeti tudi vse pravice. — Delajo tako pravi prijatelji ? (Dalje prihodnjič.)
— s ~
bomo mogli pa le še po slabih potih. Res se je na | stari cesti zgodilo več nesreč in biti bo mogla ta cesta nova, a da ravno sedaj, to ni prav. Kako bomo plačevali cesto, ko pa skoraj krajcarja nismo pridelali, ko še toliko nismo skupaj spravili, da bi pri stari cesti napravili rante. Ko bi te bile, izostale bi bile tudi nesreče.	Več ubožnih kmetov.
Dopis iz Ptujske Gore.
i.
Pripravlja se Sattler spet na volitve, Zat.6 pa je novo spoved vpeljal. Naš Franček z Doklcc je zmolil molitve, Je rekel: „Grešil sem, a zdaj mi je žal!
2.
,,Noalsten! peklenščeka ni se ti bati". Se Sattler zadere, „pa nisi še čist, — Da Repeta volil si, moraš žal'vati, Ker Repa je - Antikrist, Antikrist!
3.
Je Antikrist, Franček le to mi potrdi, Potem boš zveličanje večno dobil, Ničvrednež in judež, nevprnik je grdi, Tak6 sem že Janezu gorskemu vpil.
4.
Saj res je, da Janez nato je pobegnil Zato pa je Antikrist s „Štaj ercem" vred, Kdor z menoj in „Fihposom" ne bo potegnil, Na večne bo čase gotovo proklet!"
5.
Tako je naš Sattler glasno spovčdal, In zdiral iz svojih se močnih je plnč, Sodnik pa je ptujski to spoved pozvedal, Je Sattlera vtaknil — deset dni pod ključ.
6.
Oh! da bi le kuharca tudi sedela, Bi skuhala v jutro sladko kofe, Pa kak se bo v kajhi — glorija pela, Joj! tega še niti — Repa ne ve!
7.
Brez parklov se kuhal bo „ričet" ječmeni, Ta kazen pač Sattlerja grozno skeli, Oh! Oče nebeški, še „triink" bo vodeni, Odpustite Repa, — to preveč boli!
8.
Ko Sattler nas vse bo na Gori spovedal, Sem. slišal, da pojde v Leskovec pit, Tam bode mu Stoklas na uho povedal Kak bil po volitvah je zadnjikrat — bit!
9.
Pred leskovško šolo se bota objela, Sem slišal, da nova se zidala bo! (?) A vendar ne trdim, da bota prevzela, Po leskovškem placu, koprivjo — košnjo!
10.	j
Kolar pa napravil bo hitro s papira.	,! Veliki, prostrani in novi balon Le dajte za vožnjo še suhega sira „Adijo gospodje, adijo — najlepši pokloni"
h.
Ti Sattler, mi kmetje bili smo srečni,
Dokler še Tebe med nami ni blo!	j. Če Ti nam odideš, naj sprejme Te Večni, Osrečil boš celo nam — Ptujsko Goro!
12.	k Če vendar pa dolgo še bodeš na Gori,
Še mnogo več pride od Tebe na dan!	11
Znabiti še Repa bo v novem odbori,	v Kak v Leskovcu Stoklas boš — častni občan.
Libuče na Koroškem. (Nepotrebno zasramovanje naših požarnikov). Celovški „Mira , zasramovaloc slovenskega ljudstva, se je v dveh svojih umazanih številkah spravil na nas pošteno misleče in za občni	I. blagor vnete požarnike in resnico prav po farizejsko	I1 zavijal. Le tako naprej ničvredni „Mir", boš kmalu	c< doživel, da te nikdo več pogledal ne bo. Tvoj do-pisnik, tisti „Libuški fant," ki je toliko let hlačice	ir po šolah trgal, naj bi bil raje pred svojim pragom	tc pometal, kakor pa nas mirne občane med seboj šnn-	k tal. — Mi smo stvarno povdarjali, zakaj da smo	jr vpeljali pri naši požarni brambi nemško komando.	„. Prvi vzrok, da smo sklenili tako komando je bil, da smo nvaževali tiste osebo, ki so bile že od poprej	d' (od vojakov) navajene nemški komandi in bi se jim	m ne bilo treba še na novo učiti. Drugi vzrok pa je	ki še večjega pomena, ker smo spoznali nevarnost, ki	ki bi se v slučaju kakega požara lahko pripetila, nam-	je reč, ko bi mi drugim požarnikom, ali pa drugi po-	hI žarniki nam pri kakšni nesreči na pomoč prihiteli,	d? pa bi se ne razumeli, kajti to tudi „Mirov" dopisun	pi more vedeti, da se v naši okolici nahajajo požarne	in brambe le z nemško komando, če bi n. pr. onemu	nj „Mirovem" dopisunu v njegovi glavi začela slama goreti, katere ima prav veliko, uvidel bi, kako dobro bi	Fj mu v takem slučaju dobrodošla tudi voda iz brizgalnice	le z nemško komando. Pa vode on sicer ne potrebuje,	raj za njega bi bila še gnojnica predobra in te bi mu dali	so v prav obilni meri. Ta „lažifant" pravi dalje, da se	Vi bodo zaradi te komande cele Libuče ponemčile. Tukaj	na pa se že zopet vidi, da je kaj tacega govorila le njegova plesnova ajdovica iz njegove glave, kajti mi osta-	m nemo vzlic temu tudi nadalje pošteni in zavedni	va napredni Slovenci kakor smo bili in našega jezika se	s ne sramujemo kakor nam on to blebeta. — Dalje,	Zi mi nismo dopisnikovega pomilovanja prav nič vredni,	ga ker mi smo ustanovili požarno hrambo le za blagor sa občine, da bi naša poslopja varovali težkih nesreč, vs ne pa v nacionalne namene, kar bi oni dopisatelj	us menda rad, da bi se po takem zamogel prepirati in	do Slovenca nad Nemca, kmeta nad kmeta ščuval. —	na Zakaj pa ta „lažifant" ni prišel k ustanovnemu	zo shodu in nas za slovensko komando nagibal? Iz svo-	sp
jega brloga pač vsakdo lahko svojo smradljivo gnojnico spušča., kakor je tega oni dopisnik navajen. Končno bodi še omenjeno, da nas prav nič ne boli, ko se je „Mir" z nas norčeval, ko smo mu poslali tisti popravek, pa ga on zaradi naše pisave ni hotel sprejeti, ker mi nismo tako dolgo trgali svojih hlač po šolskih klopeh, kakor je to delal oni dopisnik in gospodje okoli „Mira". Zato, povemo vam še enkrat, mi se zaradi tega ne čutimo prav nič ponižane, ponižani naj bodejo oni in tudi so. kateri visoko letajo, pa nizko padcjc, to pa veljaj v prvi vrsti onemu, katerega>e te vrste tičejo. Poslej pa upamo, da bomo imeli mir (pa ne onega celovškega), ako ga pa le še ne bo, pa bodemo drugokrat prišli z bakljami in še vse bolje posvetili. — Liburški požarni brambovci. (Opomba uredništva: Zaradi prostora zakasnelo.)
Zunanje novice.
Zakaj S6 ni jokal? Gospod župnik ki so blizu Laškega, so zadnjič „naštudirali" prav lepo pridigo. Pridigovali so dolgo in tako lepo, da se je vse po cerkvi jokalo. Samo tam v zadnji klopi je sedel možak, kateri je zadovoljno gledal pred sebe, in se tu in tam prav sladko nasmejal. Ko je bila pridiga gotova, si zbriše mož, kateri je sedel poleg njega v isti klopi svoje oči, ter ga vpraša: „Zakaj pa se vi ne jočete?" Možak se zopet malo nasmeje in reče: „Zakaj bi se jokal, saj nisem iz te fare!" —
Cesarja prosil za hlače. V nrad cesarskega dvornega hišnika je došla te dni pismena prošnja nekega vpokojenega uradniškega sluge iz Črnavic, v kateri prosi cesarja za. nove hlače. V dekretu, (odlog) katerega so mu izročili, ko je šel v pokoj, je potrjeno, da bo dobival vsako leto novo kapo in nove hlače. Kapo so mu sicer dali, a o hlačah so dejali, da so prišle pomotoma v dekret. Zato se je dotičnik pritožil cesarju za hlače. Cesar se je baje nasmehnil in mu je dal v istini nameriti nove hlače (ne po njih!) —
40. poskus samomora. Na Dunaju živeča vdova Franja Holzbauer se hoče že nekaj let sem vsako leto parkrat usmrtiti. Doslej se je še vedno bolj lahno ranila. Te dni je spila zopet nekaj strupa. Prepeljali so jo v bolnišnico. To je njen 40. poskus samomora Vzrok vedno ponavljajočih se samomorov je morebiti najbrž siromaštvo.
Zakaj ni nočni čuvaj žvižgal. V nekem malem mestecn na Poznanjskem imajo starega nočnega čuvaja, ki se mora skazati, da res čuva nad mestom, s tem, da vsako uro zažvižga neko znano melodijo. Zadnji čas pa ni bilo cele noči slišati njegovega žvižganja. Zupan pokliče čuvaja na odgovor. Le-ta skesano prizna, da mu je izpadel zadnji zob iz čeljusti, vsled česar pri vsem napenjanju ne spravi žvigov iz ust. Mestni očetje so bili v začetku v hudi zadregi, dokler jim ne svetuje neki odbornik, naj dajo starcu na občinske stroške napraviti v Breslavi novo, umetno zobovje. To se zgodi in prihodnjo noč niti župan spat ne gre, da bi slišal zopet običajno žvižganje.
Toda celo noč ni bilo niti glasu. Drugo jutro pozove župan zopet čuvaja k sebi, ter vpije nad njim: „Sedaj imaš vendar zobovje. Zakaj no žvižgaš?" Čuvaj pritrdi pohlevno: „Da imam ga pač, toda zdravnik mi je naročil, naj ga devam ponoči v vodo . . ."
Dekleti sta rešili dva človeka. Hčeri strežarja na svetilniku v Kvleakinu sta rešili iz morja dva ribiška fanta, ki sta šla za kratek čas s čolnom na viharno morje. Čoln se je prevrnil in fanta bi se bila ponesrečila, da ju nista z lastno nevarnostjo rešili pogumni deklici.
Sežgal se je. Iz Celovca poročajo: agent Ivan Gradiška, ki je bil zaprt radi tatvine, je zažgal v ječi svojo obleko, katero je imel na sebi. Prizadel si je hude rane, da je umrl tekom šestih ur.
Avstralski časniki v Južni Afriki — morilci. Londonski časnik „Morning Leander" poroča, da je bilo več avstralskih časnikov obsojenih v ječo, ali v izgnanstvo, ker so ropali in morili Bure in Burke. Največja zločinca pa sta poročnik Hancock in pa še neki stotnik Morant, ki sta postrelila v zabavo več zamorcev ter celo nekaj mož lastnega polka, takozvane Bushveldt Carbineers. Hancock je izvedel, da je deset Burov na poti v Pietersburg z namenom, udati se Angležem, ter da imajo seboj 20. funt štr-lingov. Dal jih je zgrabiti ter postreliti, dasi so bili brez orožja. Sergeanta Morrison in Grey sta bila določena, da obsodbo izvršita. Ker sta se branila, je moralo postreliti Bure moštvo iz druge stotnije. Oficirja sta so nato polastila 20.000 f. št., ki so jih imeli Buri v svoji prtljagi. Ker pa sta čula, da ve za njun zločin v bližini živeči nemški misijonar Hesse, je šel Hancock k njemu ter ga ustrelil. Hotel je ustreliti tudi misijonarjevega slugo, a sluga mu je, dasi ranjen, ušel. Nemški konsul v Pretoriji je za vse to izvedel in naznanil Kitchenerjn, ki je takoj odredil preiskavo. Hancock in stotnik Morant sta hotela postreliti še oba sergeanta, Morrisona in Greya, ki pa sta pobegnila v Pieterburg. Hancock pa je dal ustreliti vojaka, ki je sergeanta svaril. Preiskava pa je vendarle dognala vso resnico, in častnika sta bila obsojena na smrt, ter ustreljena. Baje 50°/o avstralskih vojakov je sama zločinska sodrga iz rudokopov. Zločini so se zgodili že v juliju 1, 1901 v takozva-nem Buschlandu, 200 km severno od Pietersburga. Poročnik Hancock je bil prej — kovač! Iz Bruslja poročajo, da je dejal poslanik dr. Leyds, da so ti zločini le mala slika cele vojne, ker se taki zločini zgodó večkrat. Male zločince Angleži streljajo, velike pa proslavljajo. Le vsled zahteve nemškega generalnega konsula je moral Kitchener častnika morilca obsoditi. Dolgo se je branil ter ju celo zagovarjal, češ da so tudi Buri večkrat zločinci.
Strd (med) v spomeniku. Par sto kil je strdi v bronastem spomeniku generala Roberta Lea v Richmondn v Sev, Ameriki. General in konj sta votla in čebele letajo notri skozi odprte konjske nosnice in skozi nekoliko odprta generalova usta. V notrajnost spomenika se ne pride, ako nočejo poš-
kodovati spomenika in tako imajo čebele v bronastem panju popolnoma mir.
Krvava obiteljska žaloigra. V Rimu se jc te dni
mestni načelnik knez Colonna v Via Tritonc živahno razgovarjal z nekim državnim podtajnikom. Nakrat sta začula dva poka iz revolverja in strašen krik. Na pragu hiše, pred katero sta stala gospoda, se je pojavila visoka bujna gospa, ki je zavpita mestnemu načelniku in podtajniku: „Umorila sem soproga, sedaj pa se javim redarstvu". Za gospo sta šli glasno jo-kaje nje hčerki v starosti 18 in 16 let. Morilka je povedala, da je bil njen mož velik pijanec in moralna propalica, ki je zahteval od žene in hčerk, naj bi se udale nemoralnemu življenju, da bi si prislužile sredstev za vzdrževanje obitelji, ker niso v to privolile, jih je strašno mučil. Ko se jc nekega večera vrnil soprog zopet pijan domov, je zgrabila nesrečna žena revolver in ga je ustrelila.
„Saj sem tako že mrtev". Na Dunaju je umoril pred nekaj časa bivši mesar Ivan Hejl zavratno svojo ženo. Udaril jo jc parkrat s sekiro po glavi, tako, da ji je razbil lobanjo na 63 koscev. Hejl je bil velik pijanec, zahteval je denarja od žene, ki je morala sama delati, dočim je on le popival. Ako mu žena ni dala denarja, je bil surov in ji je grozil, da jo bo ubil, kar se je tudi res zgodilo. Hejl je pri obravnavi priznal, da je umoril ženo, katero je pustil vso v krvi ter z zmečkano glavo na postelji, sicer pa ni hotel mnogo govoriti, bil je jako ravnodušen. „Saj sem itak že mrtev", je dejal, kadar so ga sodniki vprašali. Morilec je bil obsojen na smrt na vislicah. Ko je čul svojo obsodbo, je rekel hladnokrvno „adijo" in jc ostavil sodno dvorano.
Življenje v Klondyke. Prof, Mineš, ki je bil na znanstvenem potovanju v Klondyke, je poročal v Londonu med drugim tudi, " da jc plačeval za snaženje čevljev na dan 1 K 20 h, brivcu 2 K 40 h, za kozarec mleka 1 K 20 h, za tri kuhana jajca 7 K, za steklenico vina 36 K. Ako je hotel imeti voz vos dan, jc moral dati zanj 480 K. Delavci imajo pa po 48 K na dan.
Rabelja hoteli ubiti. Ameriški državni rabelj Radeliffe, ki je obesil morilca svoje žene, Stanislava Lakrojks, je v mestu Hullu porogljivo trdil pred zbranimi Francozi, da Lakrojks ni prvi Francoz, ki bode obešen. Zato
&& gostje napadli, premlatili in bi ga bili gotovo usmrtili, ako bi ga ne bili redarji rešili ter odpeljali v varstvo.
„Izkušnje" za kronanje. Kakih 14 dni že prihaja vsak dan v westministersko opatijo redar, odloži svoj „kalpak", vsede na stol in duhovnik mu položi ple-hasto krono na glavo. Pri tem obredu zazvene močne orgije. Vse to je izkušnja za prihodnje kraljevo kronanje v juniju, da bi šlo vse gladko. Na mesto kralja sodeluje tačas redar in nadškofa iz Canterbury nadomešča kaplan, da se organist navadi pri posameznih obredih o pravem času zaorgljati in o pravem času potihniti. Redar izvršuje svojo nlogo jako izborno in časniki trde, da bi mogel, če bi bilo treba zastopati celo kralja pri kronanju.
Gospodarske stvari.	,
Kmečki grehi. (Konec.) Skrbeti moraš pa tudi z n lastnim neovarljivim življenjem doma in zunaj doma, '/ da ti ne bo mogel nihče ničesar očitati: ako vedru- r< žinče. da zahaja gospodar redno vsak večer „k levu", I ne bo dolgo, da tudi samo postane stalni gost „pri g medvedu." Za mlade kmetovalce tiči precej nevarnosti š tudi v tem. da preprijazno občujejo z mladimi žen- z skimi posli: ako je to prišlo nekoliko predaleč, potem s z Bogom spoštovanje in pokorščina. Malo mnogo pre- s malo se drži pri mnogih gospodarstvih na dobro hrano š družine. Če delavcem in najemnikom dobro hrano od- j tegneš, jih spravljaš v zlo voljo. In ta ne rodi nikoli 1 dobrega sadu. Posel mora dobiti dovolj dobre hrane, c potem naj bo le gospodar oster, makari hudomušen, \ gospodinja vže zopet vse lepo pogladi: če gre pa na- 1 sprotno žena v neumestni varčosti (nekateri ji pra- t vijo : skoparijo) tako daleč, da daje družini malo in 33 slabe hrane, potem je pri kraju z mirom in zadovolj- l nostjo, s pokorščino in rodoljubnostjo in vsakdanja i nejevolja ne izostane. Dobro kuhanega in okusno pri- m pravljenega kosila je treba za nasitenje tudi menj, I nego nezabeljenega in neokusnega, in ker na vsako de- H lovanje pri gospodarstvu, zlasti na krmenje in ravnanje I z živino kolikor toliko vpljiva ljubezen do njega, ki M ima močne korenine v želodcu, zato je dobra hranitev I družine najboljši lep (kit) mej gospodarjem in družino. I
Zlata pravila prašičjereje. Redi in oskrbuj ple-il menske prašiče kolikor moč dobro, in sicer živali zal pleme kolikor se da poceni, pitavno žival, kar se da« obilno. — Kaj popolnejšega se da doseči le s špc-1 cijaliteto. — Rabi samo zdrave živali pravilnega života I za pleme in nikoli prezgodaj. — Razven pitavniml prašičem privošči vsem živalim vsaki dan par ur gi-1 banja na prostem, če je vreme zato; ravno zato so I prašiči, ki se pasejo tako, zdravi. — Skrbi za gorek,! zračen svinjak brez prepiha, ki bo po zimi topel, po I leti hladen. — Vsako vznemirjenje živalim bolj ali manj I škoduje, posebno onim, ki jili pitamo. — Snaga jel glavni pogoj srečne prašičjereje. — Plemenskim ži-1 valim, daj sicer obilno piče, pa ne do masti. — kladaj vedno le zdravo krmo, ki tekne. — Močna 1 krmila polagaj bolj suha, korenstvo pa le kuhano ali I sparjeno. — Skrbi tudi vedno za svežo vodo. — Vsaki I dan pokladaj ob strogo določenem času pičo, mladim I pujskom in odstavljenim ne pokladaj preveč naenkrat, I zato pa tudi večkrat. — Daj priliko sčetinarjem. da I dobijo vsaki dan na razpolago vapnenastih kosov prsti, I kosove oglja itd. — Plemenski svinji mehko nastelji I predno se opraseti; nadzoruj sicer porod, o ne segaj I prezgodaj vmes. — Odščipni pujskom ostre zobičke, I če le moreš v prvih 24 urah. — Od 3, tedna naprej I naj pridejo pujski ob lepem vremenu s svinjo vred | na prosto, od 4. tedna naprej začni pokladati po- I stransko pičo. — Pusti pujske 7 do 8 tednov pri I svinji, za naprej odmenjenc celo 9 do 10 tednov. — I V jednem oddelku naj bodo skupaj samo enako krep- I ke živali, slabiče deni posebej. — Če le moč. tehtaj I pitavne prašiče vsaki mesec. — Mnogo vodene krme I
1
1 —
da vodeno meso, močno oljnata piča da oljnato slanino, in koruza pobarva mast in slanino rumeno. — . Z ječmenom, grahom, bobom in rženimi otrobi se priredi najboljše meso, slanino in mast.
Sadni špalirji ob hišah. Lepo je videti po vino-gradnih krajih, ob hišnih zidovih krepko rastoče trtne špalirje, obložene z lepim grozdjem, kar pogostokrat zanemarjene stene jako diči. Koder pa trta ne vspeva, se to lahko nadomesti in enako doseže s sadnimi špalirji. Po Franciji in Švici se vidi mnogo takih špalirjev, ki ne samo da hišne stene dičijo, marveč jim donašajo tudi nekaj dohodkov, ker taki špalirji bajno rastejo in mnogo rodijo. Tudi pri nas bi se dalo to izvesti, osobito bi to priporočali v krajih, kjer trta le slabo ali sploh ne vspeva. Drevesni špalirji vzgojeni ob hišnih zidovih bujno rastejo radr tega, ker imajo mnogo več hrane na razpolago, osobito če so blizo gnojišč in tudi se morejo taki špalirji bolje oskrbovati, kakor druga od stanovanja oddaljena in na prostem rastoča drevesa. Tudi je sadje vzgojeno na takih špalirjih lepše, ker je bolj obvarovano proti vremenskim vplivom in ker dobiva več gorkote, tudi popred dozori. Koder se na Francoskem s sadjarstvom prav veliko pečajo, od katerega se pravzaprav živijo, enako kakor pri nas od trte, napravljalo, v svrho da dosežejo ravnokar omejeni %smoter, posebne po 'A—3 metre visoke in po potrebi dolge zidove v od-naljenosti 10—20 metrov eden za drugim. Ob teh zidovih vzgajajo prav skrbno krasne špalirje. Želeti bi bilo, da bi se sadjarji tudi pri nas vzgajanja takih špalirjev poprijeli, ker s tem bi naši posestniki pokazali, da hočejo tudi v tem oziru napredovati. Tako delo, ki zahteva razun druzega, tudi precej znanja v obrezovanju, se posebno dobro izplača potem, če se vzgajajo ali pomnožujejo prav lepe vrste osobito hruške in breskve, ker take vrste, ki kolikor mogoče zgodaj ali pa, ki pozno dozorijo, se morejo torej v takem času prodati, ko je še prav malo druzega sadja. Kot zgodnje priporočljive vrste bi bile: Od h ruše k: Amanlijeva maslenka, zgodnja vojvodinja, kongresovka, Villiam. Od breskev: Amaden, zgodnja Magdalenka, zgodnja Beatriks, bela Magdalenka, najzgodnejša Lujiza. Od marelic: Velika zgodnja marelica, Nancy, Luitzetova marelica. (Luitzet's Aprikose). Od jabolk: Rožnih (VirginischerRosenapfel), beli in rudeči astrakan, beli poletni kal vil, poletni dišečnik, Charlamovsky. Kot pozne priporočljive vrste bi bile: Od hrušek: Dilovka, Hardenpontova zimska maslenka, zimska Dehantovka, Angoulemka, Liegelnovka, i. t. d. Od breskev: Minjon rudeča Magdalenka, Leopold I. (velika lepa breskev), kraljica vrtov, lepa cesarska, princ valeški, Viktorija. O d marelic: Breda, klosterneuburška in debela vipavska marelica. Od jabolk: Rumeni belefler, beli pisani
kardinal, zlata zimska parmena, pariški rambur ali kanadska rajneta, pisani jesenski in zimski kal vil, rudeči jesenski kalvil, beli zimski kalvil, Pomona i. t. d. — Kako pa vzgajati sadni špalir? Kakor že omenjeno, zahteva to delo, ako se hoče prav pravilno izvrševati, precejšno vajo in znanost, vendar se pa tudi na priprost način dovolj vspeha doseže. Pred vsem se mora izkopati, ako se hoče da se bode drevo prav dobro razvijalo, dovolj globoka (60—80 centimetrov) ter dovolj široka (80-100--120cm) drevesna jama. Žal, da se na te mere pri vsakem sajenju premalo ozir jemlje, marveč se navadno napravi prav majhna jama, da se drevo komaj notri stlači in to je najpogostejši vzrok slabemu vspevanju. Pri saditvi se nameče na dno in na korenine dobre zemlje in drevesce ne vsadi globeje nego je popred rastlo. Od zidu pride 30—40 centimetrov oddaljeno. Ob zidu se v podobi mreže nabijejo latvice v razdalji po 30—40 centimetrov navpično in po 40—50 centimetrov počez. Počezne latvice se nabijejo nekoliko počezno, ker sc tako vzgojene in izpeljane veje lepše in enakomernejše razvijajo, kokor vodoravno rastoče. Na ta način je tudi mogoče neenakomerno razvijajoče ter nasproti ležeče si veje vravnati, kar se doseže s tem, da sc šibko rastočo vejo pri veže po koncu, močno rastočo pa navzdol. Ob teh latah se potem razpeljejo dreveščekove veje, ki se morajo na debelu nahajati v kolikor mogoče enaki višini, ker le potem postanejo lepi simetrični kraki. Tako drevescc se koj po saditvi obreže, sicer se mu skrajšajo glavne stranske veje za */* ali če so šibke za l/'s od naravne dolgosti: voditeljica pa le malo nad mestom, kjer sc imata izpeljati dva nova kraka, če se drevesce pravilno razvija, se v drugem letu na enak način obreže. Novi veji se spet privežeta na latvi; tako se dobi druga etaža. Če se drevo krepko razvija, se napravijo lahko v enem letu še 1 ali še celo 2 novi etaži in sicer s tem, da se med letom razvijajoče se stranske veje na počezne late privežejo. Kdor takih špalirjev ne mara prav nizko vzgojevati, cepi lahko visočini 1—2 metra in potem šele na ravnokar opisani način vzgaja. Ce ravno dobiva pri hiši nahajajoči se špalir več ali manj hranilnih snovi, je vendar dobro, ako se mu tu pa tam še posebej pognoji osobito, če se opazi, da prične hirati. V tem slučaju se okoplje okolo drevesa, ne ravno preblizu marveč 30—60 cm od debla oddaljeno, kar je odvisno od starosti drevesa, ter se zakoplje dobrega hlevskega gnoja ali tudi komposta pomešanega z umetnimi gnojili. Po letu je dobro, če se takim drcveščkom stanjšane gnojnice prilije.
Loterijske številke.
Trst, dne 5. aprila: 68, 29, 52, 11, 81.
Gradec, dne 12. aprila: 78, 18, 86, 83, 48.
Stavbinsko Dietrich Dickstein & Wilhelm Higesperger
"T"; arhitekta in mestna stavblnska mojstra, Celje, Ringstrasse 10 p o aj © tj ©. priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. Pojasnila --na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejših pogojih.
i2

osvežujoča pijača. Neprmn
Žentti se želi
samec srednje starosti, solidnega obnašanja, posestnik in strojar z lepim premoženjem pri večji fari, z samico staro okoli 30 lei. ki je pridna, solidnega obnašanja, se dobro razume na gospodinjstvo in ima premoženja 5 do 10 tisoč gold. Pismene in resne ponudbe pod jamstvom tajnosti blagovolijo se naj pošiljali pod naslovom: „Srečno življenje" na uprAvništvo »Štajerca« v Ptuju.	484
F. €1= Schwab
trfjopina z ipcccrijo, mafcrljalnim blagom in barvami „pri zlati kroglji"
v Ptuju
prodaja jabolčni mošt v sodih od 56 litrov višifi nn 4 krflipflvip» lit«™
Dobro idoča trgovina
ob okrajni cesti in blizu neke fabrike ležeča, se da v najem ali pa tudi z hišo vred proda. Naslov pove upravništvu „Štajerca".	495
^iilTfoft lefia 28 ,e' s,ar mož> ki Je služil P"
OlUiLUU IkJVV v°jaklh: bil je tudi podčastnik
(Unteroffizier), izurjen v pisavi, vešč slovenskega in nemškega jezika. Ponuja se za občinskega laj-nika ali lovskega višjega nadzornika. Sprejme pa tudi vsako drugo službo v ednakem plačilu. Oženjen je. brez otrok, z dobrimi spričevali, popolnoma vaše tudi pekarije. (učni list Lehrbrief) in prosi vse tiste, kateri bi ga morda sprejeti hoteli, za nujne dopise pod naslovom „Za vsako primerno službo" na upravništvo „Štajerca".	501
Sodarska delavnica
z orodjem vred se da takoj V najem. — Vprašati je
pri gospej
Alojzija Schnoppel, Brandgasse v Ptuju. 502
Malo posestvo se proda.
Tisto obstoji iz hiše, hleva, dveh njiv in enega vinograda v Podprežinu Sv. Lovrenc blizu tovarne v Štorah. Cena se izve pri lastniku Martinu Mastnaku, tesarju v Štorah pri Celju. 392
Močen usnjarski učesiec
ki je star 16 do 17 let in ima veselje do usnjarstva naj se osebno predstavi pri Antonu Hrastnig, usnjarskem' mojstru v Zgorni Polskavi pri Pragerskem.	503
Malo posestvo se proda
1'osestvo obstoji iz hiše, hlevov, in drugih za gospodarstvo potrebnih poslopij in dveh oralov prav rodovitne zemlje. To vse leži samo četrt ure od mesta Celja. Več se izve pri Francu Mlakar-ju na Ostrožnem št. 39 pri Celju.	iao
c. kr. štajerskega finančnega ravnateljstva v Gradcu z dne 21. marca 1902 štev. 7413 zadevajoč termine za vplačevanje direktnih davkov v II. četrtletju. — V teku II. četrtletja 1902 so direktni davki na Štajerskem v sledečiIi trminih zapadeni in so plačati:
1.	Zemljiščni davek, hišni davek, hišni najemniški davek in petodstotni davek od najemniškega doneska iz naslova (Ban-fiihrung) celotno ali deloma najemniškega davka prostih poslopij iu sicer:
četrti mesečni obrok dne 30. aprila
Pet\ v „ „ 31. maja » d „ 30. junija
2.	Splošni pridobninski davek in pri-dobninski davek račnnobveznih podjetij:
dragi četrtletni obrok 1. aprila 1902.
3.	Osebna dohodarina in rentni davek (v toliko kolikor se ti davki o<l strani davka obveznik prejemkov izplačanih oseb ali blagajn za račun državnega zaklada ne zamorejo v odbitek postaviti):
prvi polletni obrok 1. junija.
_Ako_ se omenjeni davki' najpozneje šfirnajsi dni po preteku navedenega plačilnega trmina ne plačajo, tako nastopi, kolikor se zadeva dotične davčne vrste letna pristojbina 100 kron prestopi, dolžnost plačila od zamudnih obretij, katera za vsacih 100 kron in vsaki dan zamude z 1.3 h od dneva po zgoraj navedenih plačilnih terminih do vstevšega dneva, ko se je plačalo, zapade. Te zamudne obresti imajo se plačati ob enem z zgoraj omenjenimi davki. — Ako se ti davki v teku štirih tednov po zgoraj zaznamovanih terminih ne plačajo, iztirjali se bodo skupno z zamudnimi obrestmi vred potom prisilnega postopanja.
Gradec, dne 21. marca 1902.
X
Pravo domačo platno
za rjuhe in obleko priporočata
Siata Sla-^ItscIhL §
trgovina z mešanim blagom v Ptuju (pri mostu).
r
Styria becikelni 220 K.
(Strassenrad).
Styria becikelni 240 K
bolj fini.
Styria becikelni 280 K
najfinejši.
Styria becikelni 300 K
(Strassenrad).
Styria becikelni 320 K
(Luxusmodell).
Ze rabljeni, a .še prav dobro ohranjeni becikelni od 80 do 120 kron. Vsakovrstni deli (Bestandteile) vedno v zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.	483
Fabriška zaloga:
Brata Slavvitsch v Ptuju
—-	florijanski trg".
Trgovina s špecerijo, ¡moko (melo) in barvami.
V. Schulfink
Ptuj
priporoča po najnižjih cenah nafinejšo og-ersko moko, rozine, vamperle. sladkor, kavo, riž, žajfo, različne cikonje, olje i. t. d. vse najboljše vrste.
Pozornost!!! Colniiie prosto!!! Pozornost!!!
Prekosi vsako konkureflco.
Mi pošljemo vsakomur „Colnlne prosto" 3 m štofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ah lemno gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti štof za ceno od gld 3 30 vse colnine prosto.»
Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se nepnkladno zadovoljno ramenja ali denar nazaj pošlje' Dobavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošlje
ia'™ *dmo skoz J"ngwirth's Expeditionshaus Krakau,' Postfach Nr. 29.	;i98 '
Posestvo za 3300 gld. na prodaj.
posestvo obstoji iz 28 oralov sveta 10 oralov gozda, sadni vrt meri 2 oralain jeobsajenz sam.ni lepim raznovrstnim drevjem, vse na ravnem blizu velike cesto t.k Šolskega poslopja ob cerkvenem pot., in pripravno za štacuno. Več pove Bla* OsvalfS v Srednivasi v Gorenčah Pošta Ruden na Koroškem.	¿fig
Čudež iz Švice.
1 odpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo
2 kroni 60 vin.
carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo
Dar* uro
s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj eleaantno fino fa9onirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, sejo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l
poštno predalo št. 29.	307
Brata Slawiisch
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nähmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — Ringschifchen .140 „ — Ringschifchen za
krojače . . 180 „ — „ Minerva A............... __
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 —
Howe C za krojače in črevljarje ... 90 _
Cylinder Elastik za čevljarje.....180 — "
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 482
Razglasilo.
Majerska družina se išče
(Schweizer'cute) ki ima štiri delavce za eden hlev s 30—35 glav živine. Letna plača je: 600 kron, 40 kron za drva, 8/4 orala njive, vrt, stanovanje in lilevi za prašiče, če si jih hoče rediti. Kje, 'pove upravništvo »Štajerca« v Ptuju.	m
Dne 3. aprila 1902 odprla se je v Velenju posojilnica (Vorschusscassenverein) po Raiffeisenovem sistemu — Uradni dnevi so vsaki četrtek in sicer dopoldne od 10 do 12 ure in popoldne tudi vsaki četrtek od 2. do 4. ure.
497_Predsednik: Dr. A. pl. Forstner.
Proda se posesto.
Posestvo je v dobrem stanju in obstoji iz mutnega mlina, kovačnice (kladivo žene voda) 19 oralov sveta, od lega je 14 oralov gozda sredne r;'1"'« teče tudi pozimi. Posestvo je pol ure od žel. postaje Metlova (nad rliberkom «n Sincevasjo). Cenilna cena ie 2500 gl. Več pove Greaor _ 6r.ll, SP. ffliklavž, pošta Ruden na Spod. Koroškem. I"
z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Kari Rayer-ju
trgovecu v Arzlinu, pošta Vojnik pri Celju. 493
Učenec
*
x m


Časnik „Stajerc"
zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev' ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje.
Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo.
Ker „Štajerca" čita najmanj 200 tisoč ljudij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ah knpiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Štajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanila ene krone piše se lahko 30 do 40 besed.
* $
m

j Trgovina*
z špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo.	4G3
TRAUN & STIEGER v Celji.
Išče se učenec
v učenje za barvanje in slikanje. Starost 15—16 let. Več pove H. Morelly, slikar in barvar v Ptuju zraven krčme „Judennacl".	488
Dve lepi posestvi
na deželi pri Mariboru obstoječi iz stanovanja in gl spodarskih poslopij, travnikov, njiv, sadnega vrta i; vinogradov, se prav po ceni prodaste. Pojasnila o tel daje Heinrich Mallner, Auberg, pošta Maribor. J"
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Dobre ure in po ceni
proti 3letni pismeni garanciji, prodaja in razpo-J
šilja
Kari flekermann,
urar, trgovina 8 zlatnino, srebernino in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju.
Dobre nikelnaste reraontoir-ure
od gl. 3.50 višje. Dobre sreberne remontoir-ure od
gl. 5.50 višje. Dobre praoe zlate remontoir-ure
od gl. 15.— višje. Dobre stenske ure x btiem od gl. 2.50 višje.
Dobre pendel-ure x bitiem ur
gl. 6.50 višje. Pristne sreberne oerižice ol
gl. 1.20 višje.
Pristne sreberne poročne prsta!
par od gl. —.80 višje, nikelnaste ure, budilke od
2.— višje.
Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ler optično blago, kakor tudi j v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni.
+ J ♦ M ♦ H + I'Tri
ramuE
Giht- in reumatismus-eter.
| Ta v „Mohren"-lekarni v Radgoni največ iz na telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšujoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po-
rabnim navodilom velja 50 kr ali 1 krono. S pošto proti poštnem povzetju (Nachnahme) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo.	323
t ■ ♦ ' t I M ♦ I ♦ ■ » i t I ♦ I ♦ t ♦ I ♦
» w •»■
hranilnica (Sparkassa)
vlad, državnega mesta
¿Ptuj
Mestfii denarni zavod.
Giro konto pri pedruiHiei avst. ogorek. banke t ttradca.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ure.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Obieaje t avst. ogersko baMo.
u
Ravnateljstvo.
Razglas.
Letni, mesečni in tedenski sejmi ¥ PtqjL ¡¡Sp8*' Letni sejmi:
(Kramarski, živinski in lesni sejmi)
28. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra.
MT Konjski in goveji sejmi: ~j)M(
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca ip tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vršfe v dotičnih tednik zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma.
UST" Svinjski sejmi:
Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan poprej«.
HSC Tedenski sejmi; Tliif
Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnine.
Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega
lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d.	^ ^
Mestni urad v Ptuji.	_	«
J. Orniff.
pF mestna
hranilnica
d eciji.
1.	Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnein poslopju, Ringstrasse štev. 18.
2.	Hranilni vložki obrestujejo se s 4*/# nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.838.56042.
3.	Posojila na hipoteke se s 5°/o nimi, menična posojila s 5l/i°/o nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo.
4.	Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5.	Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun Stev. 807-870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje.
6.	Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.	Kreditno in posojilno društvo «Celjske mestne hranilnice» daja menična posojila proti 5V»% nimi obrestmi.
8.	Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.
Ravnateljstvo.
Prodaja in prevzetje
vsakovrstnih popravil
optičnega blaga
kakor nanosu ikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri
KARL ACKERMANN-U, urarju
trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182
Želite
da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče?
zdravo in lepo mlado živino?
močno in trpežno vprežno živino?
potem primešujte k krmi Bartlielnovo poklajuo apno.
za ta mali trošek Vam ne bo nikdar žal. Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju X. Keplergasse 20. Zalogo Barthelnovega poklajnega apna imajo tudi: Adolf Sellinschegg in Jos. Kasimir v Ptuju, R. Prettner v Radgoni in Franc Frangeš v Mariboru, Franz Rupnik v Konjicah in Johan Pungarscheg v Slov. Gradcu. 350
In
G. kr. priv.
tovarna za cement
Trboveljske i>reiuogokoime družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlar.d-CCliiCnt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gleuč tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, 1U/3 Rennweg 5. 364
Redka prilika.	Čudovito po cefl
400 komadov za ! gid. 80 kr
1 dražestno pozlačena ura z verižico, s .'¡letnim jamstvom, 6 kom. prnjj žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 mičen ali za slike, obsezajoč 30 najlepših slik sveta, 1 maši na za računiti „Pateu katera izračuni samo najtežejše eksernble, k temu eno navodilo, 1 sovnik za pisma, poraben za vsakogar, 5 kom. najlepših razgledi! 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovaicev, ki vzbui veliko smelia, 1 garnitura manšelnih in srajčnih gumb iz double-zlala tentovana zapona 3% zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 lino žen zrcalo, 1 prakt. žepni nožič, 1 iT nastavek za smotke z jantarom. 1 mo( moški prstan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških pr metov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predmet Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštn«
povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. šiljavnico Ch. Jungwirth, Krakav, A. Risiko izklju«
80 kr. skoz
se vrne denar.
Sadna drevesu
iz preskušenih lastnih dreyesnio Jj. sicer: iabolke po K 1.— do K 14 i hruške po K 1.20 do 1.60. - al boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponMj Oskrbnico marcnberfl (Gutsvenvaltung Mahrenberg). Tam dobijo ■ __'udi jorkširski plemenski prašiči.	33«
Meščanska parna žaga.
t< Iv
Na novem ientnesn trgu (Lendplatz) v Pfujl
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nofl
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raT žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spi hati i. t. d.	'¿m
!! no V ost!!
Cekaco
štev. 142 EF
najfinejše
«... za pisarne in P*'v korcspedenco.
Izjemno trpežno in čvrsto.
Z najfinejo in fino konico (špico).
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s papirjem in pisarskimi potrebščinami.	/
Karol Kuhn & drug na Dunaju
======== Vstanovljeno 1843.	:
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.