Razne novice. G o d o v 1 p r i h o 3 n J e g a t e d n a. 5. Nedelja. 6. postna (cvetna). Vincencij. — Nedeljski ev.: Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21, 1—9. 6. Pondeljek. Sikst, papež. 7. Torek. Herman, sp., Eberbard. 8. Sreda. Albert, škof. 9. Četrtek. f Veliki Cetrtek. 10. Petek. f Veliki petek. 11. Sobota. f Velika sobota. Leo. * 251etnico kot župnik pri St Vidu na Planini obhajal jo 1, aprila vlB* g. kn.-šk, duh, svetovaleo Anton Ribar. Koliko je storil v teku 25 let za versko Innarodno prolrajo svojih zupliaiiov, j gotovo zapisano z zlatimi črkami v knjigi življenja. Tudi trg Planina se ima rijemu zahvaliti za lastno župnijo. V strahu smo bili župljani za svoje_ja dobrega župnega pastirja, kq se ga jo lansko leto liuda bolezen lotila na nogi, toda Usmiljoni bi \tje v Gradcu so nogo ozdravili in nam v neizmeruo veselje poslali našega gospoda zdravega in 8vrstega domov. — Vsem.ogo6.ni Bog, v Begar rokali je naše življenje I.n ki dolofaš meje naše^a bivanja ;ia zeml];, j)o'dcli m.!lostljivo .nnšemu-prodobramu gosnodu župniku i>reživeti med narni Sc mnogo lot v neskaljenein inTii, sreui r\ veselin! * Po^relj 6. «,. Davortna Tomažie. Od 'St. Pctra pri Radgotii. Kakor smo žo na kratko T)oro5nli, jft umrl v radgonski bolnišnioi ra sušioi 8. g. D. Tomaži8, tukajšnji domaSin iz Dedinen. Bil jo knplan pri Sv. Petru pri Mariboru, pa je raornl zaradi bolozni izstopiti :z slnžbe in se podati v znBasni nokoj. Tskal si jd zdravja v Iki, pri Usaniljejiih bratih v Gradcu in v Horgasu. Ko je izprevidel, da ne najde nikjer pomo8i, podal se je po nasvetu svojega brata, 6. g. Alojzija Touiažic, kaplana' v Radgoui, v ondotuo bolnišnico, kjer je dne 24. sušca zatisjiil svoje trudiie o6i. Trpel je namre8 jako dosti, a vendar vse s čudovito potrpežljivostjo. Pri pogrebu, ki se je vršil dne 20. sušca, ob ^IO, uri dopoldne, se je zbralo 20 lavantijiskili in sekovških duhovnikov. Slovo mu je govoril vlc. g. dekan Vollrnaier iz Lučan, ki mu je pred 7 leti pridigoval tudi za primicijo, Od gg. kolegov st'a prišla A, Vede8iiik in K, šeško,. Mladeaiška in dekliška Ma.rijin%družba in jako velika m.nožioa vernega Ijudstva _ga je spremljala na pokopališče k zadiijeniii poBitku. N. v m. p.! * Oselme vesti. Deželni odbor je imenoval gosp. A. Peršuh-a delinitivnim živinozdravnikom v Braslov8ah. — Za provizoriSnega oskrbnika v sirotišnico v Hartbergu je imenovan g. Kačiiik, p.ristojen v Griže pri Celju. * Živinozdi-aviiik g. Lobmk je dobil e.noleten dopust, da odsluži vojake, * Slovenska občina. brez oučinsldh doklad. Prijatelj lista nam poro8a, da si je obči.na Žikarce pri Sv, Barbari jriže Maribora tekomlet toliko prihranila, da za 1. 1914 nima nikakih obči.nskih doklad. Občina tndi slovenski uraduje, V občinskem odboru so naši prlstaši. Naj bodo Žikarce v vzgleci drugim obSinam v naši domovini! * Krščanski nauk v pruskili nadaljevalnicah. ¦ V pruski zbornici je bil z velikansko vefiino glasov sprejet predlog, naj bo vlada na roko vsem ob6inarn, ki hoSejo v u6ni naBrt riadaljevalnih šol sprejeti tudi kršBanski nauk, Kai, ko bi,,Stajerc" tudi v dobrih re6eli posnemal Pruse? * Delo katoliških misijonov. V Kongu, afriški državi, ki je last Belgije, so usta-novili jezuitje že veliko ob8ekoristnih zavodov, in sicer: bolnic 7, lazarete 4, Ijudskih šol 7, šol za znmorce Gl, vseu8iliš8e 1. jiadaljev.alne Šole 3, strokovnih šol 6. Liberalci vpijejo proti redovom, pa so vendar-lc zelo korist.ni za SloveŠtvo. * Umor misijonarjev. Na otoku Mallikolo pri Avstraliji so domaBini-divjaki umorili 6 u6iteljev-misijonske postaje in jih pojedli. * Francoski bogotajci padajo v svojem sovraštvn d.o katoliške vere vedno globlje. V Corneillsu je obBinski odbor, ki obstoja iz samili svobodomislecev, za kaleriml korakajo naši liberalci, na steno občinske Sole dal pritrditi k!riž pod tar8o, na katero so merili deSki pri strelnih vajah. Strašna kazen božja ne bo izostala. * Nemška politika. Nemieija neprestano liujska avstriisko-nemško javnost v sovraštvo do Srbije, sama pa dela tam lepe kupBije, Sedaj je Srbija zopet iiasoSilay-v NemS3ji__i4 milijone kilogramov pŠenice za armado in nemško casopisje zunaj v ces>arstvu je jako zadovolj.no s Srbi, ker so tako d.obri odjemalci. * Nemški cesar Viljeiu se je, kakor porocamo v 61anku ,,Naša zavefnTRa^T prav sovražno izrazil proti katoliški veri. Sedaj poroča ,,Berliner Tagblatt", da se ono mesto v pisrau na heseiisko grofico Ano glasi še liujše, in sicer: ,,Ti hoceš prestopiti k onemu praznoverju, ki je sov.ražiin iz dna svojega srca i.n katero izkoreniniti smatram za nalogo svojega živIjenja". Sovraštvo nadutega Prusa je torej veliko, toda katollška cerkev bo še tucli cesarja Viljema prezivela. So si že večji In pametnejši možje opraskali prste na Petrovi skali! * V.«tg|B-...ŁrmB- ti5i zajec. C. kr. namestnija v Gradcu je ustanovila svojo tiskar.no, toda ne na svoj raSun, teraveč na račun davkoplacevalcev, Da bo imola ta tiskarna vec dela, ho8e upreči vse obSine, šole., krajne in okrajne šolske svete itd. Itd. V 8. Štev. ,.Naredbenega Lista" že pozlva obcine, naj si naro6jjo tiskovine v domovinsko-pravnih zadevab, Občine so samoupravne, one si naroBajo svoje tiskovine, kjer bočejo. Namestnija pa ima tu svoje ponem8evalne namene vmes, Slovenske obSine si naroBajo samoslovenske tiskovine v slovenskih tiskarnah, kjer dobe zaslužek Slovenci, V namest.niiski tiskarni v Gradcu pa so nastavljetii Nemci in tain tiskajo za slovehske oliSin dvojeziBne tiskovine, v kakih 20 letih pa bodo slovenski jozik izpodrinili in tudi za jias Slovence'tiskali samonemške tiskovine. Slovenske obBine, ostanite s svojimi naro6ili pri slovenskiii tiskarnah ter se ne dajte upregati v odvisnost nemštva. DvojeziBnost je vedno na kvn.r slovenskemu jeziku. Slovenskl denar y jlužM »Nemeev. Na Slovenskcm Sta7eT^fetfi-"Jetvet5' posojiinic, ki so clanice nem-. žke Zadružne Zveze v Gracfou. Te posojilnlce koristijo Nemcem, a Slovencem Skodujejo; kajti one dobivajo denar od Nemcev ter jim morajo zalo obresti plaBevati, tudi svoj 8isti dobiŠek in rezervni zaklad nalagajo v Gradcu, Razeu tega morajo jemati svoje tiskovine in knjige pri ncmSki Zvezi, torej dobe ta zaslužek zopet nemŠke tiskarne m nemški kniigovezi. Slovenske tiskarne in slovenski kiijigovezi pri tem niBosar ne zaslužijo, Nemška Zveza v Gradcu no6e s slovenskimi posojilnicami slovenski dopisovati ter jim tudi na za,litevanje ne da slovenskih tiskovin, ona oolo trdi, da je njen poslovni jezik nemški. Tudi oddaja svoje sbižbe le Nemcmn, od katerih zna samo odcn slovenski. Cudif: se je vclikanski slovenski slepoti, ki je slovenske posojilriice vpregla v nemSki jarem in ie svoje slovensko zadnižjie zvoze prezirala. Hvala Bogn, rla je toh posojilnic na Rlove.nskom Stnierskom jrhnerno malo. NnSe teži$8e se mora nngibati k m.itori Sloveniji, ne pa h kriviBnemu Gradcn. * Posneraaimo! V roki imam letak, podpisan od centrahTff""kdm1s'ijc ždruženih nemških delavskih or- ganlzacij naše države na Dunaju, Vsebuje 13 točk, izmed katerih navedemo slede8e: ,,Danes v Vvimbergerjevi dvorani jia Dunaju so vršečem protestnem zborovanju napram avstrijskhn Slovanom f;o proti nj:m zahteva odpor vseh Nemcev v Avstriji na gospodarskem polju. Nadalje se zahteva od vsoli jiarodnih organizacij, posebno na mejah ležeSili krajev, nemudno združenje v gospodarski odbor, kateri naj ukrene: 1, Da se nemški proizvajalci pisme.no in s 6ast;.o , sedo zavežejo, nobenemu nenemškemu delavcu da^ati dela, ter od nobenega, tuji jezik covore8ega trgovca, kiipovati blago. 2. Imena teh proizvajalcev narodno zvestim odjemalcom naznaniti. 3. Zadnji se iraj s 8astno besedo In s pismeno izjavo zavežejo, samo pri zgoraj navedenih proizvajalcih k.upovati potrebne re8i, kakor živež in drugo blago. 4, Da se isti, ki svojo častno besedo in pismeno izjavo prelomijo, družabno in gospodarsko bojkotirajo! 5, Da nemška občinska prcdstojništva sklenejo, proti nastavljanju Slov.anov v javnih podjetjih in državnih zavodih pri pristojni oblasti protestirati, oziroma s pomo8jo pripravnih sredstev samostojno nastopitl ter sprejem Slovanov, osobito Cehov, v jijihovem okolišu preprečiti itd. itd." — Da Nemci po tem receptn tudi Slovence povsod izpodrivajo, in to celo na naši lastni slovenski zemlji, pa8 ni potreba še posebej omeniti. Gotovo zadostuje, 6e navedemo, da so se ti letaki celo prikradlj v uradne prostore )ieke c. kr. davkarije v popolnoma slovenskem okolišu na Spodnjem Stajerskem ter se koncr.o razpeBavali v mnogoštevilnili izvodih med Ijudi. * Slovenci naprej! V solnenem mesiu Gorici na Primorskem so se vršile, kakor že na drugem mestu poroSamo, obSinske volitve za III. razred. iSlo venci so pri teh volitvah dosegli velik uspeh. V volilnem imeniku je bilo vpisanih 974 voliloev, Od teli je bilo 350 Slovencev, Ker se :talijanske stranke dolgo 8'asa niso mogle zediniti, je bilo veliko upanje, da Slovenci zmagajo. A tik pred volitvijo so se iz stralm pred združenimi Slovenci zdražile tudi vse Hruge stranke in so Šle na pom.o'6 liberalnimltarijanoini. Proti Slovencem so tako združeno nastopili: laški liberalci, Nemci, socialni demokratje in celo laški kršč. socialci, Nem<x so brezpogojno, samo Iz slepega sovraštva do Slovencev, pomagali Italijanom s svojimi 100 glasovi, socialni demokratje 00—80 in laški krš6. socialci tudi blizu 100 glasov, Le na ta jia8in je bilo mogoče, da so dosegli Italijani večino, dobili so naunre8 najveS 512 glasov, Slove.ncT pa so na svoje kandidate združili po 340 glasov. Ce odštejo/mo od italijanskih glasove, ki so jih dali iltalijanskim liberalcem Nemci, socialni demokratje in kršBanski socialci, vidimo, da bi bili Slovenci prodrli na celi 8rti. A uspeh, ki so ga dosegli Slovenci v Gorici, je vendar izredno pomenljiv. Kaže nam, da Slovenci povsod rapredujemo m da je naše nasprotnike strah pred naSim združenim nastopom, Nastopajmo povsod, tudi v naših mestih in trgih, korajžno, pa bomo marsikje uašim protivnikom odvzeli njih postojanke, slovenskemu Imenu pa bomo pridobili sloves, ki mu gre. Naprej zastava Slave! Na boj junaška kri! * Liberalci in vinogradniki. Na občnem zboru Kmetijske družbe so liberalci pokazali tudi svojo pravo Ijubezen do vinogradnikov, Šejitiljska podružnica je stavila predlog, naj se dovoljuje trgovati z vinom le oniin^ ki se zavežejo, da bodo imeli v trgovini samo avstrijska vina. Kdo se je oglas'1 proti? l^rvi je govoril proti bivši liberalni poslajieo Roblek ter imenoval to zahtevo z ozirom na obstoječe postave nezmiselno. Si bo treba to nezmisel.nost dobr-T zapomniti. * Kako delajo liberalci? Iz Ivanjkovcev smo dobili slede6i dopis: Zadjiji ,,Gospodarski Glasnik" joroea o občnem zboru naše kmetijske podružnice tako pomanjkljivo, da niti ne pove, kedaj ie bil ta obBi.i zbor, Ker tega poro6evalec ni hotel povedati, bom pa jaz. Iz tegia boste, g. ured.nik, spoznali voditelje naše podružnice, ki so ravno zaradi tega obcnega zbora izgubili pr,ecej na svojem ugledu. Pri Svetijijah smo imeli od 1,-8, februarja sveti misijon, katerega smo se z veseljem udeleževali, iiili8e ni hotel ostati (Joma, samo iiašl gospodje liberalci so bili hudi na misijon; s tem so se ti Ijudje pokazali v pravi lu*8i. Ihi kaj so liberalci napravili? Sami niso ftli ne k pridV gam, ne k spovedi, a tudi nas so lioteli odtrgati od oerkve, zato so sklicali obcjii zbor na 8. februarja ob 3. uri popoldne, ko je bil v cerkvi slovesni sklep sv. mlsijoiia. Pa so se grdo opekli, ostala sta namre6 na8elnik in tajnik saima in obfcnega zbora ni bilo. Da bi udje rajše prišli, je moral priti iz Gradca g, Holc. Radi te^a obg.nega zbora so delalii ljudje hude opazke. ,,Gospodarski Glasnik" vendar ])oro8a o ob6nem zboru, zato vprašamo na6elnika: Kateri dan in ob kateri uri je bil obfijii zfoor, o katerera poroBate, kdo ga je sklical? Prav resno namreft dvomimo, da je veljaven. Mislili smo, da vsaj kmetijske podruž.nice ne bi smelo tako nastopati, pa fimo se zelo zmotli, lfakor kaže ravno naSa. Gospod Holc -laj v prihodnje vedno vpraša liberalne na8elnike podružinc., 6e menda ni ob č-ftsu podružniBnega zborova.nja kaka lepa in va.žna cerkvena slovesnost, ker bi sioer morali mislif, cla 33 strinja 8 takim ravnanjem. LiberaTd pa naj svoje delo v tem smisbi' nadaljnjejo, bo !judstvo vsaj prej izpregledalo. * Lep uradnik. V Biijah v Tstri so zuprli dav8noga uradnika Sbisn. liudoga libcralnega Italijana, kateri je že ve6 let vohunil za Italijo. * ,,Pošten" Nemcc. V Diiringenu na Nemškem jo vod.ja trgovlne Benicr nkradol svojemu gospodu 80.000 liiark do:iarja in zbožal čez lnžo v Ameriko. * Nevesto je ogoliufal. V Ha.mbu.rgu v NemBiji je odvetniški uradnik Grogger bil zaro8en z velepo- sestniško h8erko Angelo DiJrllinger. Dne 26. maroa bi se bila morala vršiti na nevestinem domu poroka. Ženin pa je nevesto tako ljubil, da je njenemu očetu na predvecer poroke ukradel 35.000 mark in jo je urnih krač j^sbrisal pro8 od ,,ljul»ljene" neveste. A ,,ženin" ni imel sre6e. Drugi dan so ga priioli i.n zaj.;rli. Ženitnino obhajii ,,poštenl" Nemec sedaj v je6i, * Obletnico bitke prl Novari je praznoval 47. peš[iolk v Gorici. V nedeljo, dne 22. maroa zveSer je 1j:1 po mestu mirozov, ki so se ga udeležili moštvo in castniki. 400 vojakov je nosilo Daklje. Spredaj pred «odbo so jahali fanfaristi v sturmskih uniformali, ki so s fanfarami spremljali godbo, ki je Igrala stare marše. — Drugi dan je bila sv. maša v cerkvi sv. Ignacija, Popoldne je bil v laotelu ,,Sudbalin" banket (pojedina), ki se ga je udeležilo 80 oseb. Stregii so natakarji, obleCeni v stare zgodovinske obleke. * Zdrava župnlja. Od Kapel pri Brežioah se nam piže: Letos še nijnamo nobenega mrli8a, ter spIOiL od 25. novemJjra lanskega leta še ni nih8e odraslih umrl, decembra pa le 1 otrok prl porodu. Za župnijo z 2000 preblvalci gotovo nekaj redkega. * Vse otroke izgublla in še obsojena na 1 mesec Ječe. Ona nesreSna mati Belšak od Sv. Jakoba v Slov. gor., katera je nedavno, kakor smo poro8ali, izgubila, vsled zadušenja vseli petero svojih otrok, je bila od mariborske okrožne sodnije obsojena na 1 mesec težke je8e. * Gradec. V nedeljo, dne 29. marca, je prireclilo štajersko okrožje J. S. Z, tukaj delavski shod. Predsednik skupine J. S. Z., Jožef Praprotnik, je otvoril m vodil zborovanje. Delavski tajnik V. Zajc iz Maribora nam je obširno orisal važen pomern J. S. Z., kako je potrebno, da se Jugoslovanske Strokovne Zveze oklenejo delavci po vsem Zgornjem in Swdnjem Stajerskem. Nato je govoril gosp. Kova8 iz Gradca, ki je podal poroSilo o glavnem stanjui J. S, Z. v Ljubljam, Priporo8al je vsem, naj se trdno oklenejo stroko-vne organizacije. Na shodu jo vladalo veliko navdušenje in je že ta dan pristopilo takoj lepo število novih 81anov. Posebno živalino se gibljejo slovenske služkinje, katere si bodo ustanovile lastno skupino. * Nove Marijine družbe. V letu 1913 je bilo ustanovljenili povsem svetu 1260 novih Marijinlh družb, med njimi 35 moških, 241 mladeniških iji 785 dekliških. * Sadno drevje na Stajerskera. Stetje sadnega di-ovja na Staierskem 1. 1912 je izkazalo, da je bilo naZg. Stajerskem 542.748 sadnih dreves, na SredniemG,004.012, na Slove.nskem 5,986.809', vsega skupaj torej 12.533.569; sadnih dreves. Slovenski Štajer bi lahko v sadjarstvu pokaza.l še lepše uspelie, ako bi bilo v vsakem kraju za to panogo ktuetijstva do- volj smisla, * Gospotlinjska šola na VrhnlM kon8a polletni zimski tecaj koncu meseca aprila, katerega je obiskovalo 20 gojenk. Nove gojenke se sprejemajo za polletni let.ni tečaj do 20, aprila. Sola za imenovane gojesike se pri8ne 1. maja i.n tra|a do 25. oktobra. Gojenke tega te8aja stannjejo v zavodu in plačajo za hrano ter stanovanje 30 K meseSno. Gojenke se u8ijo v tej šoli vsega, kar je potreba dandanes znati vsaki dobri gospodinj!,, Polletni letni teBaj ima posebno to prednost, ker imajo gojenke poleg teoretiBnega pouka' tudi prakt:6ni pouk v gotovih predmetih, kar pa v zimskem točaju ni mogoče. Stroški za ta te8aj so tako majlini, da da vsak pameten gospodar laliko svojo lifier z majhnimi stroški izobrazit, kar ji je bolj koristno kakor velika dota, katere morda ne ziia rabiti. Prediiost za sprcjem imajo one gojenke, ki so se morale lansko leto vsled pomanjkanja prostora odkloniti. V zavod se pod nobenim pogojem ne bo sprejelo ve6.kot 20 gojenk, vsled tega se naj taiste, ki naineravajo obiskovati' šolo, kar najhitreie oglasijo.' Nadaljna pojasnila daje vodstvo tlež. kimetipke gosp.odlnjske šole na Vrhniki, Pouk je slov\pnski. * Zakon glede uravnave potoka Reke v Savinjski dolini se je predložil oesarju v potrjenje. Upati je torej, da se bo kmalu priBelo z mijno potrebnim delom. * Deželnl davek na piv.o je nesel štajerski deželi za ], 1913 čistega dohodka 1,908.000 K. Občin.-i Loke. v kozianskem okraju jo dobila dovoljenje, da se sme imenovati odslej Brdo-I^oke. Obuina je spremcnila sw)je ime z ozirom na to, ker jo vee krajev z imenom Loke. * Velikonočne razglednice je založila Slovenska Straža tudi letos. Razglednice predstavljajo star slovenski obiCaj: velikonoCno blagoslavljanje jedil. Poleg teh pa ima Slovenska Straža v zalogi tudi še več drugih vrst velikonoCnih razgledmo, katere se bodo gotovo priljubile med ljudstvom. Vsak zaveden Slovenec nai bi se za velikonoč posluževal le teh razglednic, saj s tem lahko dosti stori za narodno obrambo. Zahtevajte od trgovcev, da naroče razglednice Slovenske Straže. Kjer bi se ne dobile pa te razglednice, pišite naravnost na pisarno Slovenske Straže v Liubljani. Trgovci dobe znaten popust. * ,,Slov. Sadjar." V rokah imamo prve tri gtevilke drugega letnika ,,Slov. Sadjarja." Ko je pričel pred dobrim letom izhajati, ni manjkalo rojenic, ki so mu prorokovale smrt po preteloi prvega leta. Saj je znano, da irnirje največ otrok v prvem letu; otrok pa, ki nastopi Cvrst dniRO leto svojega fJivljenja, p_okaže, da ga je resna volja, živeti še dolgo vrsto let. Podobno je ttidi s ,,Slov. Sadarjem." Kdor pregleduje prva tri Stevilke, ta vidi jasno, da ima list preobilo živlienjske moCi in da se krepko razvija. Ima pa tudi za uspeh vse predpogoje. Stebra, na katerih sloni prospeh vsakega lista, sta prviC potreba po Hstu med bralci in drugič spretno uredništvo. Da je v doželi, ki ima tako ugodno lego za sadjarstvo in kjer raste toliko stotisoC sadnih dreves, potreben strokoven list za to panogo, sd dokazali najboljSe narofniki. ki jih šteje Iist že lepo število. TJrednlStvo pa tudi stovi vse, da napravi list zanimlv. Vsako dnigo številko pa krasi barvana slika ene vrste hrušk; fte slike po lepoti še prekafiajo priloge lanskega letnika in so listu naravnost dragocen okras. Vsaka številka obsega navodilo za sadjarjevo delo v po- sameznih mesecih. Članki v listu obdelavajo vprašanja, o katerih mora biti pouCen vsak sadjar. Letos so med druglmi izšli že članki o drevju na njivah, gojenje orehov, vzgoji drevesc v drevesnici, o kvarnosti slabega padnega naraščaja, o precepljanju odraslih debel in še več drugih. Spisi se odlikujejo po priliudiii obliki in aktualnosti v dotičnem letnem času. Letos nadaljuje ta list tudi opis sadnih vrst, primernih za naše kraje, in sicer hrušk, da pridemo že enkrat do tega, da bomo sadilS in zacepljali le sadje, ki bo v naših krajih dobro uspevalo in se tudi dobro prodalo. Listu želimo kar največ prijateljev in naročnikov, zlasti ker nizko naročnino — 3 K na leto — stotero odtehta tudi desarni dobiček, ki ga bodo imeli bralci od svojega napredka v sadjarstvu. List se naroča pri upravništvu ,,Slov. Sadjarja" v Ljubljani, Linhartova ulica 12. * Pozor. Krasne razglednice o ustoličenju koroških knezov je izdala Slovenska krščansko-socijalna zveza za Koroško. Razglednice so zelo irasno izdelane in predstavljajo ustoličenje koroških knezov. Slika je fotografiCni posnetek znamenite zgodovlnske slike Joso Ferd. Fromilerja iz leta 1730. — Slovencil Kupujte te razglednice v tem jubilejnem letu ustolifienja. 'Cena komadu 12 vin., 100 komadov 10 K. Dobijo se: Slovenska krščaasko-socijalna zveza za Koroško v Celovcu, hotel Trabeslnger. Avstrija in sosedi. Avstfija do kirialu ocf vs&listrani obkoljena od samih sovražnT|kov. Pred letom še je bila vsaj Rumunija naša prijateljica, danes ni ve8. Odbila nam jo je Madžarska, ki pritiska ogrske Rumune kakor nače ogrske Slovence ter jim ne da nobenih narodnih pravic. Da je temu res tako, objavimo poroBilo o shodu Rimmnov v B,ukareŠtu v nedeljo, dne29. marca. Društvo Riumunska liga je prlredila velik protestni sliod proti krivicam, ki se gode Rumunom na Ogrskem in v Bukovini. Navzoči so bili skoro vsi vseu8;liš8ni profesorji,mestni svetovalci, 6astniki in odposlanci dru- Stev. Red je vzdržalo 400 polieajev in orožnikov.Prvi je govoril tajnikLige,Bogdan, ki je dejal, da je Bukovina nalnesreBnejšL otrok Rumunije. Bukovinski namestnik grol Meran lio?e Rumunom ustreBi, toda tega Rusini r.e puste. Avstrijska vlada pa rsaj ve, da se v Bukovini more vladati samo z Rumuni, kajti naša je ta dežela! (Viliarno odobravanje.) Vseu8iliški profesor Antonescu je napadal Ogrsko i.n njeno državno pravo. Dejal je, da je bil pred kratkim še prijatelj Avstrije, ztlaj pa ne, ker Avstrijo vlada Madjarska. Ogrska bo trozvezo pognala v brezdno. (Viharno ploskanje!) Nato je govoril genoi<al Stoiku, za njim pa profesor Sivtu. Ta je dejal, da so Rumuni lani obra8unali z Bolgari, v bližnji Ix)do8nosti pa bodo obraBunali z Madjari. Karpatl niso tako visoki — je ro^:el — da bi mi ne mogli Srez. — Polkovnik Boeresou je (lejal: ,,Mi čakarao, da se bo v odlo8ilnem trenutku mladina zbrala okoli naSih zastav 'in bo maršimla med ognjem fn grmeTijem proti 'Ogrski. — Sliod je zakljuBil predsednik Lige, profesor Arion, 1;i p, ironcal z besedami: ,fMi bomo tudi Avstriji znali narekovati svojo narodn.o voljo!" Nato je odšla mi.nožica pred.rasko poslaništvo, k.ier je priredila ovacijo in zapela ri'inunsko himno. Mn'ožiea je potein hotela ndretl pred avstrijsko poslaništvo, toda policija je zaprla vse doliode. Lju-dje so se s sovražnimi vzkliki proti Avstriji pnlagoma razšli, T dnjava Naborjet isdan@. V Naborjetu (Malborgetj) na Koroškem so aretirali ognji8li/rja trdnjavskega topništva, Franoa Brzenski, ki je vse načrta trdnjave izclal Laliom, Živel je zelo potratno in za8elo se je zdeti sumljivo, odkod og.njifiar dobiva toliko denarja. Tako so kmal,u pi-išli zloBinu na sle;!. Odpdljali so ga v ljubljatiske vojaške zapore. Koliko vrednost je Italija polagala na izdane tajnosti, dokazuje, ker cenijo samo opravo ;ii okras '^dajaloa Brzenskija iva 40.000 K. To voliunstvo dokazule, da ne poizveduje bamo Rusija, marveB tudi naša ,,za\ieznica" Italija o naših vojaških tajnosfili. Utrdba (fort) Henzei, zgrajena na Cialavai-skalovju nad Malborgetom, zapira edmo praktiBno vozno cesto, ki vodi iz Italije r.a Koroško. Kjor gospodari ta utrdba proti zahodu in proti jugozaliodn, je Italija že ve8 let delala protipriprave na svoje-m ozemlju, da laliko v kratkem času utrdbo premaga. Na vrhih Julijskih alp na italijanski strani na takozvam Leopoldskircliner-planini, ki leži ob meji, so pripravUi artileiijske utrdbe. Prejšnje ozke planinske steze so izpremenili v vozne ceste in namesto lesenih mostov Bez Belo sr> zgradili mostove iz kamna, Canal delDerro so posuli z minami, ki jih laliko brezži8iio vžgo. Z novimi cestami so omogoSili, da hitro prepeliejo velike topove v že napravljene utrdbe, da lahko kmalu obstreljujejo in premagajo utrdbo Henzel iii da to.ko pribore cesto, ki v.odi v znani vojaško velevažni beljaški kotel. Uiboga Avstrija! Edina tolažba je ta, da tu;di v drugih državah ni dosti boljše! Mariborski okraj. ni Maribor. Krojaški pomočnik: so zaBeli stavkati, Zalitevajo krajši delovni 8>as in zvišanje plaCe. /^al, da je vodstvo stavke v socialdemokraškili rokah m se je bati, da bodo radi tega imeli pomoBniki od stavke mogo8o le škodo, dobiBek pa mojstri in sociolno-demokraški voditelji. — Tudi krojaški pomoBniki v Gradcn so za8eli stavkati, m Sv. Peter pri Mariboru. MaSo-zadušnico so naši šolarBki obhajali dne 30. sušoa za svojega projšnjega, prerano umrlega g. kateheta, Davorina Tomaži6a, ki je bil pokopan dne 26, suŠca v Radgonl. Deklioe Še nabirajo za iiosobno sv. mašo, pri katori bodo svetlc in imele skupno sv. obhajilo za rajnega gospoda. Sprevoda v Radgoni pa so se uddežili 8. g. ?.upmk, g. Jožef Ijorber, župan in cerkveni kljuBar, g. Fr. Vra6ko, na8elnik kraj. Sol. sveta, in Jatfiez Šlik, tajnik in zastopnik naše Posojilnice ter več sorodnikov. Bog mu naj da veBni niir! m Jaruniiia. V soboto, d.ue 28. marca, je po kratki bolezni umrl Anton išparl, vnet naš pristaš, 81an jareniiiskega obeinskega odbora in zaveden obmejni Slovenec, Svoje 4 si.nove ,je vzgojil v strogo katoiiško-narodnem dulm. Ed'3n >e kaplan v Pišecali, drugi je oskrb.nik v ormoškili goricali, tretji je vnet naš organizator v Jarenini, najmlajši pa je bogoslovec III. letnika v Mariboru. Rajni je pri vseh volitvah stal neomaliljivo na strani naše stranke, Bil je jeklen, neomaliljiv znaBaj. Pogreba, ki se je vršil 30. marca, se je udeležila velika mnužica ljudstva in 6 duliovjiikov, Svetila blagemu pokojniku več.ira Iu8! m Marija Snežna. Deželni odbor J3 našo cest;io zadevo, liamiroB okrajno cestc Malna—Velka, ugodno rešil, m Zg. Srediiji Gasteraj. ObBinski odbor je v seji 22, sušaa imenoval 6. g. Ivana Bosina, bivšega kaplana pri Sv. Juriju v Slov. ^or,, za Bastnega ob8ana, m Sv. Jui*ij v Slov. gor. V Spodnjem Gasteraju je umrl v nedeljo, "dne 29. sušca, po dolgem bolelianju bivši župan Dominik Koser. Rajiii je bil naš nat>protaik, Naj pc/civa v mlru! m Sv. Benedikt v Slov. gor. V tukajšnji župnijski cerkvi se je v ponedeljek, d.ne 23. su&ca, popolnoma na tiliem in brez slovesnosti vršila poroka Ł. Alojz Senekoviča z gospico Matildo Kocbek, posestjiikov pri Sv. Treh Kraljih, 'Mlademu paru naše najiskre.nejše cestitke! Pfujski okraj. p Ptuj. V sredo, dne 18. mjarca t. 1. je umrl v Ptuju urbanski doma8in, bivši kmet v Janežovcili, 73, let stari Vincenc Rašl p. d, Braja. Rajni je bii sorodnik umrlega, slavno zna.nega rodoljuba in pisatelja, dr. Jožefa Muršec, kojega lOOlet.ni rojstni spomin in siavnost se je obliajala pred nekaj let^ v Bišu, v Slov. gor. Rašl prodal je vso kmetijo ter je živel v Ptuju kot zasebnik; zapušča že.no-vdovo, Rajni je bil v politiBnem oziru naš hud nasprotmk. N. A m. p.! p Vurberg. Dine 28. maroa je umrl tukaj ueitčlj in c. kr. poroSnik v rezervi, g. Alojzij Žiher, sin tukajšnjega naduc.telja Fr. Žiher. Znamenito je bilo, da so nosili krsto sami njesovi sošolci, doslužem vojaki, Žalujocim starišem in rodbitii naše sožalje! p Št. Janž. Za regnlacijo Drave pri St. Janzu je od deželiiega odbora doloBenih 18,000 K. p Dornova. Dne 3. marca smo spremili k ve8nemu pocitku gosestnika g. J, FrajnkoviBa, kateremu je dolga mučna bolezen prestrigla jut življenja v 48. letu svoje starosti, Tzgubili smo raoža, po katerfvm žaluje vsakdo, kajti bil je mož, ki se je vedno zavzemal za blagor občinG, bil je vrl pristašKmcBke Zveze, naroSnik ,,Slove.nskeg;i Gospodarja" in 81an ve6 katoliško-narodnih društev. Da je bii v.sem zelo p.riljubljen, je pokazaT pogreb, katere^a se je udeležila ogromna množica ljudstva, p Sv. Barbara v Halozah. Dne 1.7. t, m. sD neznani (atovi vlomili pri g. Janku Debeljaku, krBmarju in gostilnicarju v Medribnikih, v trgovino. A ker se je gospodar še pravo8as.no zbudil, jili je pregnal. Naši orožniki vlomilce pridno zaslecTujejo, pa jih do danes še niso dobili. — Zadnji 8as so pri nas umrli: Mož stare poštene kršcanske slovenske rodovine, g. Andrej Kodri8, kmet; in g. Mihael PetroviB, kmet v Pristavi, oba že v precej vTsoki slarosti. Umrla je tudi v Slati.ni kmetioa MiloŠic, vsi trije v enem tednu. Sorodnikom rajnih naše sožalje. N. v m. p.! p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Prejšnjo soboto zjiitraj okrog Y&. ure je zaBelo goreti pn posestnikn Jože!u Bezjak na Bresnici. Pogorelo mu je poslopje do tal. Omenjeni posestnik je bil le za malo svoto zavarovan. Ljuiomcrski okraj. b Nea;ova. L1mrl je Franc Nigio iz Lukavec po mu8ni bolezni, Bil je mož sestre c, g. župnika Vogrln v Halozali, Rajni je bil vesele narave in pri vseh pri\'i ibljeu. Uživaj veBni mir! i Badlslavci. Dne 29. marca se je vršil ob6ni zbor Prostovoljnega gasllnega društva. V odbor so izvoljeni: načelnik: Jožef Zmazek; narnestnik: Fr. Marini8; tajnik: Ant. Filipi6; blag.: Lud. Filipič: vodjabrizg.: Franc Skrobar; nam,: Jož, CiriB; vodja plez.: Janez FarkaŠ; vodja varliov: Rud. Franc; nam.: Fmnc Rakuša; nadzornik: J.akob Kšela; trobenta8: Franc Županec; zdravnik: Alojz TomaniS. Novemu odboru obilo sre8e, 1 Sv. Jurlj ob ŠBavnici, V soboto, dne 28. mar_ca, smo spremljali k ve6iiem.ii počitku Ano Štuliec, kmetico iz Slabtinjec, ki jo je umorila jetika v najboljši dobi življenja. Rajna je bila nad vse skrbna. gospodinja, dobra 2ena i.n blaga mati svojim trem otrokom. Svetila ji ve8nn luM Slovenjgraški okraj. s Smartno pri Vele.nju. Dne 25. raa.rca je imolo naše KatoliSko slovensko izobrazeval.no društvo ob8ni zbor. Bodrilne m poiiBne besede je izpregovoril naš poslanec g. dr. VerstovŠek. Poro6ilo blagajništva, tajništva in knjižnice je podal doma8i g. kaplan. Dni^ štvo je imelo v preteBenem letu 781 K in 70 vin. denarnega prometa, in sicer 461 K 70 vin. dobodkov in 319 K izdatkov, K doliodkom je pnštcvali pred vsem velikodušen dar g. poslanca dr, Verstovšeka, 50 K, za kar se mu odbor na tem mestu iiajtopleje zalivaljuje, Predstave so se priredile v mmulem letu 4. Izvolil se je stari odbor, sestojec iz saimili zaved.nih kmelov in s 8. g, župnikom na eelu, ki jamBi, da se bo društvo i v bodoce krepko razvijalo. s St. Janž na Vinski Gori. Jugoslovanska Strokovna Zveza je dne 25, saišca priredila dvojno z1)orovanje. Prvi sliod se je vršil takoj po prvem svetem opravilu, drugl pa po vecernicah, Na sliodih je poro6al delavski tajnik J. S. Z., g. V. Zajc iz Maribora. 7opet se je oglasilo ta dan ve6 novili 81anov k .]. S. Z. s Št. Ilj pri Velenju., N,a Marljin praznik je po rani sv. maši porocal drž. in dež. poslanec dr. Ve rs t Q v Š e k o svojem delovanju, Sliodu je predsedo\-al vrli župan g. Koren, ki je pozdravil poslanca v imenu vseh obča-.ov. PoroBilo je bilo zelo zanimivo, slišali smo ma.rsikaj ];ou8nega. C. g. župnik Kolar se zahvali v imenn vdlilcev za, obširno poroeilo in predlaga popolno zaupanje poslancu In njegovlm tovarišem v Kmečki Zvezi, To zaupanie se soglasno izre6e; nato zakljuci žnpaii Iepo obiskan siiod. Konjiški okraj. k Koujice. Precastiti orVTinarijat je podelil prvemu konjlškemu kaplanu naf-lov: arhid;jakoaijski in nadžupnijski vikar. Cestitatoo. k Čadram. Monsignorju mnogo'8. g. Juriju Bezenšeku se zdravje polu.goma vraca. »Nlnogozaslužnemu gospodu želimo k zlatejnujubUejupopolnegazdrav3a! ' , , k Zre8e. Gospod poslaneo Pišek je pr; po! tio.nogospodarskem zborovanju tu"kaj?njem med ostalim naznanil, da je za vinogradiiike na vazpol«j|o Idizu 35 tiso6 kron brezobrestnega posojila, to za prvo polovico tekoeega leta, Predjiost imajo tisti gospoVlarji, ki so že kaj prenovili, Tozadevne tiskovine za prošnjo dobivajo se pri c. kr. okrajnem glavarstvu, pa tudi gg. župa:ii bodo radi šli na roko s em, da si od onenje.ne ohlasti dajo doposlati golice, da jili proš.njiki lahko izuolnijo pri oli8iuskem uradu, Dobro želeSi govornik je pristavil: To vzemite na znanje! k Preloge pri Vrliolah. Nedavno je nekdo posestniku žage na Križajncali, M. Zajko-tu, p. d. Tineku, prerezal in odnesel veliki jermen od velikega kolesa. DotiBnega lniclobneža so setlaj zasačili v Mariboru v osebi jiekega potnika (va.ndrovca), ki je skušal prodati Sevljarskiin mojstrom ukradeno blago. Neki mojster je opozoril mestnega straz.nika na tatu, ki ga je spravil na kraj, kjer posvetna oblast kaznujo tako 'dejanje, _-__  Čeljski okraj. Celje. (Razpisani službi.) Pri c. kr. cinkarni v Gaberju sta razpisani dv,e poduradniški službi. — Prošnje do dne 18. aprila. c Petrovče. Hranilnica in posojilnioa \ PetrovSali naznanja, da od 1. aprila 1914 naprej obrestuje hranilne vloge po 4y2%, od posojil pa zaliteva po 5%%. c Žalec. Na junaška prsa se b^jejo žalski liberalci, 6eš, Jderikalci" so se nas tako ustrašili, da se v T. razredu volitve liiso upali niti udelož!ti, Taka liberalna korajža je res prav po cem. V I. razredu je med 18 volilci 1 eclin volilec naše stranke in ta ie na smrt bolni g. zlatomašnik Koren. Iz Slletnega star6ka se norBevati, to je žalsko-liberalno, Usnjata svetinja hrabrosti bi se krasno podala junaškim žalskim liberalcem! c Savinjska dolina. Vrl hmeljar nam piše: V iSavinjski dolini se limelju precej gnoji tudi z umetnimi gnojili In za,dnji 6as so se pojavili agenti "limetnih gnojil i.n jih tudi dokaj razpeBali. Ali je to gnojilo zanesljivo? Cudim se, da se tudi udje kmetijskih podružnic šli tem agentom na limanice. Mirno se sme reci, da umetna gnojila, ki jih imajo kmetijske podružnice na razpolago, so poŠtena in imajo vsebino, kakoršno se res potrebuje, ker so od osrednje družbe, katera jili vedno preiš8e. Kdo pa da preiskati gnojila agentov? c Sv. Jurij ob juž. žel. Naselil se je stalno 11. marca v Št. Jurju tukajšnji rojak, pre8. g. Janez Lubej, unokojeni župnik župnije Jezersko1 na Koroškam. Roje.n jo bil dne 7. decembra 1841, v mašnika posve8en I. 1808. c Sv. Jnrij ob južni želez.nici. Kakor je že obBe znano, se na.šim posili-napredtijakom godi prav slabo Našim liberalBkom, katerih je že prav malo, \x> v kratkem odklenkalo, Ker so jih že skoraj vsi kmetie zapustili, se od saanih skrbi, kako si iste zopet pridobiti, ho8e njiTiovih možgatiov, lcaterih je pa najbrže prav malo, lot'ti suSica. Zad.nji 6as jih ho8e rešiti iz te silne zadrege neki bivši dijak, poz.neje kljiv8avni8arski u8eTiec in sedai poštni uradnik brez službe. Cudimo so le poštnim gospodiBnam, katere so tako stroge, zakaj ]>ust"jo tega Sloveka. da gleda iiisma, katera prldejo na pošto. Ako se te razmere ne bodo predrnga8ile, bomo odloBno govorili i:a pristojnem mestu. c Zfblka. Nnše ob'8insko vol'tve so pntreno. Brežiški okraj. b Brežice. V napolnjeni veliki dvorani Narodnoaa Dbma je v ncdeljo govoril prcdsodr.ik štajerskeca društva ,,Sveta vojska", 8. g. dr. Kova6i8 iz Maribora. Dopoldne je že pridigoval v župni in samo- stanski cerkvi o kugi pijanCevanja, popoldne je pa v predavanju s skiopticnimi slikami razkazal pogubne n8inke alkoholizma ter p.ozival na odločejr boj zoper njega. Vsled tega se je dosedanjim 81anom ,,Svete vojske v jiaši fari pridružilo še več novili. Nek znan b^ežiški pijanBek se je sicer po predavanju širol;oustil, 8eš: ,,Kaj boste dosegli? Fi^o! Vaša obsti.uenca je pasje življenje!" Toda tega neabstineata je njegov. prijatelj alkoliol tako poplaBal za to ol;rambo, da se ]e revež še tisti večer zvrnil iz postelje — seveda v veliko spodbudo celi svoji liiši. Mi pa, pogumni junaki in junakinje, ,,mladi" in odrasli, s pogumnim 8elonf in ja&nini umom naprej! Sebe smo osvobodili iz suž^iosti alkoholnih navad, rešujmo še druge! b Kapele. Že šesto leto je imel pri nas na prazr.ik: sv. Jožeia slovesno sv. opravilo dr. Josip Pazman, \rtpucllis8ni profesor iz Zagreba. Isti da.n se vsako leto obhaja spomin pokojnih Cizeluovih starišev, ka katere tako lepo skrbijo trijet sinovi: Ivan, oskrbjiik pri nadškofu dr. Bauer-ju v Brezovicl; Josip, profesor v Gorici, :n Miško1, o, kr, ucitelj v kaznil.nici Karlau. Prva dva sta priSla v spremstvu dr. Pazmana, lor z g. župnikom z Brdov.ca Stepiuac in grajski upravitelj v Niovih Dvorili, Josip Šribar. Ker je dr. Pazman v cast svojemu krstivemu patronu že eno knji{.'0 spisal, je prav zanimivo njegovo pridigo, poluo globokili misii, poslušati. Ker govori prav mirno in razlo8no 8isto hrvaš6ino, ga tukaj na meji brez tež-":vp. vsi razumejo. Tako se prakticno lepo izvršuje slovonsko-lirvaška vzajemnost. b Sv. Peter pod Sv, Gorami. TukajSnjim liberalcem hočejo naše obBinske volitve popolnoma zmešati možgane. Niih vodje se zaklinjajo, da no6e]o iti ni6 vee v cerkev. No, mi mislimo, da tudi dozdaj ni b:i v cerkvi od njih ljubi Bcgpreve8 ,,nadlegova.n". Da pokažejo svojo mogočno maščevalno roko, odtegnili so g. kaplanu in organistu placo za sejmsko sv. mašo ob zadnjem tukajšnjem sejmu. To pa menda za kazen, ker se je g. kaplan predrznil mislit\, in to baie še celo glasno, da ni vse res, Air liberalci po svojih shodih govorijo. Svojeglavnl organist pa menda noce liberalno ..preludirati". Da se ob sejmih služi sveta raaša in se stroški za te iz sejmskTii doliodkov poravnajo, e tukaj, kakor tudi tukaj povsod okrog, starodavna navada. Pa kaj briga liberalce najlepša šega, 8e je zvezana s toliko1 sovraženim JderikaSizmom"! Kdo ve, Be Še ne doživimo, da se bodo začeli v šegl obleke od nas ,,Brnih" ločiti! b Sv. Peter pod Sv, Gorami. Nek obad skuša v ,,Narodnem Listu" pikati, in sicer pravi, da nam bo pogledal na žllo. Dopisniku svetnjemo, naj, 8e nima drngega dela kot po ,,Narodnem Listu" pisariti, se vsede doma za pe6 iri naj svoje otroke u8i, da bodo znali vsaj svoje predstojnike pošteno pozdravljati, kakor se to spodobi. — Ko bi dopisnik gledal na svojo Saržo, bi bilo tudi veiiko bol^e, ker bi v izvrševaKja svojega poklica mogel veliko več koristnega pdvedati. C'e ne bo dosti, drugo pot vec. b Dobje. pri Planini. Pri nas se je vršil dne 25, marca ustanovni sliod Katol. slov, izobiražev. driištva. Navzlic slabemu vremenu prišlo je na zborovanje do 300 udeležencev, Znan;i rodoljub in organizator slovenske mladine, g. dr, Jože{ Holinjec, nam je razla^al v jako poljudnem in zainmivem govoru jia~ men društva, V krasnili beseda.li in s primerniml vzgledi je dokazoval, da je prava izobrazba dandanes vsakemu potrebna ter, da se posebno mladina v katolišldb društvih obvaruje pred pogubo. Uspeh se jo takoi pokazal; pristopilo je že pri sliod.ii 87 81a.nov k liovemu društvu, Izmed teii se je izvolil odbor sedmih Blanov, namreB: Anton Teržan, Jernej Vurkelc, Matija Salobir, Janez Gra8nar, Jožef Razboršek, F. Zaiokar in Julijana Kova6i8. Kot odseka Izobraževalnega druStva sta se ustanovila tudi Mladeniška in Dekliška zveza, b Kozje.. Umrl je dne 24, sušoa v 69. letu starosti Alojz Kragora, nekdanji oskrbnik kozjanske grašBine. Rajni je bil nekdaj liud nasprotnik slovensk*e politike, a sedaj je bil mirnega življenja. Bodi mu zemljiea lalika! b Kozje. Umrla je dne 5. suSca mati tukajšniega cerkovnika, Marija Hofler, po 3'/»letni muBni bolezni v starosti 78 let. "Rajna je bila do bolezni zvesta bralka in naroBnica ..Rlovenskega Gospodarja" ter dobro znana babica za Knzje in okraj. Naj ji svo,ti veBna Iu6! b Kozjo.. Dne 21. suSca je pridrvelo lmdourio ob 8. nri zjutraj z bliskom in gromom od jugozapadne strani s tako sHo, da je v Grobljali pri Kozjo.m prevrgla in porušila kozolec posest.niku Matiju i.n K'itanni Muhi. Skoda je velika. Društvena naznanila. n; Marlbor. V soboto, dne 4. aprila, priredi J. S. Z., zvečer ob 7. uri, shod v Zadružni Zvezi. Delavci, rokodelci, posli in železničarjl, vsi na shod! — Pred in po ahodu vplačevanje mesečnih prispevkov za obe skupini. m Maribor. (Za uboge otroke.) Blaž Fideršek iz Rač je sporočil društvu za otroško varstvo in mladeniško oskrb za kmečke občine mariborskega okraja 600 K. Blagi dobrotnik mladine naj poCiva v miru! Spominjajte se tudi drugi mladinoljubi tega prepotrebnega društva, da se bo moglo kmalu krepko v bran postaviti vsemu, kar nam ukonCuje telesno in duševno našo mladino. Posamezni udje plačujejo na leto 1 K, občine in krajni šolski sveti in druge korporacije pa ilO K. Zato pa je pripravljeno društvo vsak čas, dati jim pomoči si svetom in z gmotno podporo in jim iti na roko pri oskrbl otrok in nedorasle, uboge, ponesrečene, ali pa tudi izprijene mladiue. m Maribor. Slovensko gledališče v Mariboru, Nar. Dom. Na cvetno nedejn, dne 5. aprila za zaključek sozone popoldanska predstava: ,,Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa", pasjonske igre, v 11 slikah s spremljevanjem godbe, spisal L. Deutsch, poslove- nil 1''. Finžgar. Godbo zložil Jože Bartolfi. Režiser g. J. Molek. 1. siika: Jezurfov prihod v Jeiuzalem. 2. Sveta večerja. 3. Posvetovanje velikega zbora. 4. Jezus ua Oljski goii. 5. Jezus pi-ed velildm zborom. 6. Jezus pred Pilatom pbtožen. 7. Herod. 8. Jezus na smrt obsojeu. 9. Križev pot. 10. Jezusovo križanje. 11. Vsta.jeii.je. Sodeluje orkester mariborskega Glasbenega društva. Blagajjia se odpre ob Wo. uri populdan. Začetek točno ob %4. uri populdue. p Sv. Barbara v Halozah. Na bdlo nedeljo prii-edi uaš_a Mladeuiika Zveza gledališko i^ro: ,,Preph-ljiva soseda, aii boijša je kratka sprava, kot dolga "pmvda." Obenem petje in srečolov. Pridite! — Odbor. 1 Ljutomer. Slo.-ensko pov.sko društvo v Ljiitomeru jn-iredi na velikonočni pondeljek, diio 13. aprila, v dvoi-ani gospe iiukovec zabavni večer a sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Konceit. 3. Igra: ,.Volkašin", roparaka jpravljiea v enem dcjanj.i s pet.em. 4. Srečolov. Začetek ob pol 8. uri zveuer. Vstopnina: 1. 1 K, II. 80 vin., III. 00 vin., galerija 60 vin., stojišča 20 vin, — K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Sv. Jurij ob Šuavnioi. Tukajšnje bralno di-uštvo priredi na velikonočni pondeljek lepo uarodno gledališko igro ,,Turwki križ" in burko: ,.T)va gluha." Torej na velikonočni pondeljek vr<i k Sv. .liiriju! s Muta. Bialno društvo pii Sv. Primožu uad Muto prav uljudno vabi sosede in domačine na svojo zabavo, ki jo priredi na velikonočai pondeljek, dne 13. aprila, popoldne po večeinicah v slovensM šo!i na Muti. Po obijnemi zboru govori poslanec g. dr. Verstovšek. Nato pa nastopijo uaše priznano spretne igralke v dvodejanki: ,,Jeza nad petelinora in kes." Tokrat se ibode tudi »Planšarica" oglasila na našem odm; zato pridite poslušat, ae bodo vam žal. Vstopnina za sedež 40 vin., za stojišče 20 ¦vin. k Konjice. Koiijičaiii! Vemo, da ste sovražniki tistili, ki govo.o o alkoiiolu in vas uavajajo k ti-ezuocsti, pa vendiir priJite na veiikonočni pondeljek v obilnem številu posluc..i zuame;iito protKi. koholuo predavanje, katero se bo vr&ilo po \. .ernicab., ob 3. uri popoldiic, v prostorih Kmečke lirauilnice v tiaii šoli. k Konjice. Namesto venca na grob tovaiiša e. g< Martma Tomažiča je dai vlč. g. Martin Jurhar 5 K za Slovensko Stružo. — Na velikoaočni poadeljek, popoidne po večeraicau, imajo naše oralno društvo, Dekliska zveza in Slovenska Straža skupno zborovanje. Možje, faatje, dekleta, pridite in. priuesite kot pisanko mal dar za Slovensko Stražo. Ob tej priliki nastopi prvič inešuni pevski zbor. c Celje. Slovensko trgovsko društvo. VIII. redni letni občni zbor se vrši dne 5. aprila, ob 2. uri popoldne v kajižaici v Narodnem. domu. V slučaju, da ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor dne 18. aprila, ob 8. uri zvečer istotam. Ta sme giasom § 11, točka 3, zadr. pravil, brez ozira na število navzočih zoorovalcev veljavno sldepati. Rer je društveno delovanje v zadnjem leto zelo živalino in je tudi zanimaiiie za društvo naraslo, je upati, da bo zanesljivo že prvi občjii zbor sklepčen, kajti sr-amota za nas celjske Slovence bi puo bila, čo se ena tretjina v Celju stanujočih članov ne bi žrtvovala za par uric, da omf%oči sklepčnost. c SrsMgvč- LSral.-v^iv o^.ružjp dekiit-k ii zv,z prlteiii na c ttin nedeljo, dcie1 5 aprii», v 1». j-lo>ia.'i sv .j ub.;n' ^lior. T..' *.ij i'uvf.iij6 bo popoUlii- (i.i ¦¦i'.-t'(ii!caii i.iOTOr, iir. 1I,,L-j. c. c Sv. Frančišek Ks. Katoliško bralno in izobraževalno društvo je povabilo gospoda Fi-«nceta Praprotuika, nadučitelja v Mozirju, da pritie diie 5. aprila, to je na ovetno nedeljo, predavat o umni sadjoreji. Pi-edavanje se bo tvršilo takoj po desetem opravihi v župnišCu, v sobi bralnega dmštva. Ljubitelji sadjereje, pridite! c Mozirje. Zborovanje, r.u katevem govoi-ita poslanca dr. Korošeo in dr. Ver&tovšek, se viši dne 5. apiila, ob pol 3. uri popoldne v gostilni ,,Avstrija." Pomotoma je ,,Straža" javila, da se vrši shod o'o pol 10. uri dopoldne. Shod je torej gotovo p op o 1 d a n. c Mozirje. Katoliško izobraževalno društvo v Mozirju priredi na velikonočni pondeljek, dne 13.aprila, ob 3. uri popoldne, narodno igro ,,Domen." Ista igra sa ponovi na belo nedeljo. Na to prireditev opozarjamo vsa okoliška društva. Povabljeni so vsi sosedi! c Šmarje pri Jelšah. Katoliško sloveusko političiio društvo za šmarski okraj piiredi v jnedeljo, dne 5. aprila, ob 3. uri popoldne, v Habj.anovi dvorani svoj občni zbor iu poiitičiii shod, ji;i katerem bosta naša po;.4anca dr. Jaiikovic in Vrečko poročala o svojem delovanju. Šmarčani in ^si sosedje, pridite polnoštevilno na ta velevažni shod! o Št. Vid pri Grobelnem. Kiriečko bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek po])oldne veselico z dvema igrama v šolskih prostorih. Pridite v pravr obilaem števihi od blizu ia od daleč! b Brežicc. Na ovetao aedeljo, popoldae po večernioah, priredi naSe izobraževalpo dvuštvo v Narodnem domn krasao ia veliko gledališko igro: ,,Dekla božja." Pridite vr prav obilnem številu gledat pretresljive igre, za katero se mora igralno osobje veliko truditi! b Veliki Kamp;i. Na velikonofini -nondeljek, dae 13. aprila, bo poiitifao zborovanje S. K. Z. v Velikem Kamnn pri Koprivnici oh 3. uri popoldne v gostilni pospoda župana J. Serbec. Govori državni poslanec ia deželnega glavarja namestaik dr. F. Jankovič.