Ust Izhaja od oktobra 19*7 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 27. MARCA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 24 — CENA 30 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, škof ja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nasmejani obrazi Proizvajalci, ki so včeraj opravili volilno dolžnost, so prihajali na lepo okrašena volišča že v zgodnjih jutranjih urah. Tam, kjer so bila dva ali več volišč, so med seboj tekmovali z udeležbo na volitvah. Vsepovsod pa je bilo opaziti praznično vzdušje, veselje in pričakovanje. V jeseniški Zelezaiml v volilni enoti 13 je že po tradiciji prvi volil 55-letni Vinko Amibrožič, ki je v podjetju kar 40 let neprekinjeno zaposlen. 2e ob 5. uiri zjutraj je oddail svoj glas. Petnajst minut kasneje smo bili v volilni enoti 3. Bila je dolga vrsta »plav-žarjev« in ko je na voilišče prišel neki delavec, je veselo vzklikni!: »Tako je prav, da nas je toliko!« Ker je ravnokar volil Ivan Hatoe, »pkvvžar« v II. topollcu' visokih peci, smo ga zaprosili za izjavo. Tole nam je povedal: »V Železarni sem zaposlen 18 let, star sem 46 Tet. Zaslužim mesečino okrog 50.000 dinarjev. V naši volilni "enoti kandidira Vladimir KIMnar. Zanj sem glasoval zato, ker mislim, da bo prisluhnil našim željam in jih pravočasno posredoval na pristojno mesto.« V tovarni šport nejra orodja »Elan« v Begunjah je do 7.15 ure glasovalo 208 volivcev od skupno 314. Na kandidacijski listi so bili trije kandidati, volili pa so seveda enega. Tu pa je prva volila Angelca Vldic, ki je bila delegatka na VIII. kongresu ZKJ. Volivci v tovarni čevljev »Peko« Tržič so se odločili za veliko iz- biro. Dve volilni enoti sta predlagali po tri kandidate. V podjetju sta bili dve volišči, ki pa sta bili že ob 6. uri zjutraj dobro obiskani. Domala vsi proizvajalci v »Savi« Kranj so želeli svoje obveznosti čimpreje opraviti. Zato jih je že do 9. ure volilo 65 odstotkov. Naš sodelavec Milan Juvam iz Kranja pa nam je sporočili: »V dveh največjih kranjskih podjetjih smo danes opazili mnoge vesele obraze, ki so živahno razpravljali o današnjem dogodku. Do osme ure zjutraj je veliko volivcev volilo. V štirih volilnih enotah v Iskiri je ob 8. uri volilo 1311 volivcev. Tudi v TekstHimdusu je do iste ure odldalo glasove 62 odstotkov volivcev.« Tudi v drugih podjetjih, ki jih nismo utegnili obiskati, je bilo razpoloženje in tudi dobra udeležba volivcev na volitvah. To nam potrjujejo razveseljivi podatki, ki so nam Jih dostavile občinske volilne komisije. DRAGO KASTELIC V tovarni »Peko« Tržič sta bili dve volilni enoti in dve volišči Volilna komisija pričakuje nove volivce. Jeseniški plavžarjl so med prvimi oddali glas za kandidata za zbor delovne skupnosti. V delovnih oblekah In z nasmejanimi obrazi so prihajali in odhajali z volišč volimo Velik napredek v tržiški občini Na skupni seji obeh zborov občinske skupščine Tržič, dne 23. marca, je bil sprejet družbeni "plan In proračun občine za leto 1965. Le-ta pa predvideva vsestranski razvoj in napredek na vseh področjih gospodarskega in drugega življenja. Po predvidevanjih gospodarskih organizacij bo celotni dohodek v tej občini za leto 1965 znašal 21 milijard 542,877.000 dinarjev, družbeni proizvod 8.768,702.000 dinarjev in narodni dohodek 8 milijard 174,220.00U dinarjev. Tako bo na prebivalca znašal narodni dohodek v tem letu 705.160 dinarjev, na zaposlenega pa 1,688.191 dinarjev. Največji porast se predvideva v industriji in to za 21,6 odstotka, sledi kmetijstvo (21 odst.), trgovina (17,5 odst.), gostinstvo in turizem (10,3 odst.), obrt (6 odst.) in ostale dejavnosti za 10,7 odstotka. Gradbeništvo znižuje obseg proizvodnje zaradi zmanjšanja investicijskih sredstev za gradbene objekte, v gozdarstvu pa bo seč-•afupvsjS 3SJI§ auzoui opoq 'nuap nja zmanjšana kar za 24,9 odst. Tovarna kos in srpov preusmerja proizvodnjo predvsem v povečanje izdelave ročnega orodja in delov za kmetijske stroje. Podjetje bo za strojno opremo izdalo 34,528.000 dinarjev, proizvodnjo pa namerava pevečati za 23 odstotkov. Tovarna pil »Triglav« namerava povečati strojno zmogljivost, dograditi skladišča in urediti razsvetljavo, za kar bo porabila skupno prek 19 milijonov dinarjev. Proizvodnjo pa bo povečala za 21 odstotkov. Združena lesna industrija namerava povečati proizvodnjo za 9 odstotkov. Za leto 1965 predvidevajo zaključi tev preobnove obrata za izdelavo pohištva. Tudi tovarna lepenke bo povečala proizvodnjo za 23,8 odst., bombažna predilnica in tkalnica pa za 9 odstotkov. Investicijske naložbe v tem podjetju so predvidene v višini 100 milijonov dinarjev. »Peko« bo vložil v investicije 107,599.000 dinarjev, proizvodnjo pa bodo povečali za približno 8 odstotkov. Tovarna usnja »Runo« povečuje vrednost proizvodnje za 0,1 odst. Po predlogu bo tovarna porabila 30 milijonov dinarjev za nabavo strojne opreme. Plani gospodarskega razvoja industrijskih gospodarskih organizacij so vsekakor ohrabrujoči, če ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, bo napredek v tržiški občini precejšen, kar je mogoče doseči le 7. dobrim gospodarjenjem, kot je to primer v Tržiču. Okraj je ukinjen V četrtek so se v Ljubljani zadnjič sestali odborniki okrajne skupščine Ljubljana. Na tej so sprejeli smernice za ukinitev okraja Ljubljani. V zaključnem govoru so se zahvalili odbornikom za uspešno delo in poudarili, da Je okrajna skupščina zelo dobro odigrala važno vlogo. — J. J. Tudi v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju so proizvajalci — volivci pohiteli na volišče. Do devete ure dopoldne jih je volilo kar 65 odstotkov PREGLED VOLILNIH REZULTATOV OB 11. URI T procentih Občina skupina gospodarstvo prosv. in kultura zdrav, in soc. skrb. i i T3 O skupen odstot. KRANJ 72,00 90,30 86,00 91,10 74,30 JESENICE 75,70 87,94 75,27 95,74 76,70 RADOVLJICA 76,88 93,42 85,39 90,00 78,04 TRZIC 79,84 100,00 100,00 100,00 81,82 SKOFJA LOKA 72,3 67,00 89,00 100,00 73,00 Tezisce na šolah Kranj, 26. marca — Na včerajšnji 37. skupni seji obeh zborov obč. skupščine Kranj sta bila sprejeta družbeni plan in" proračun občine Kranj za leto 1965. Iz teh dokumentov je razvidno, da se bo družbeni bruto produkt letos povečal za 11.7 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Družbeni proizvod pa bo por as tel za 11,8 odstotka, neto proizvod pa za 11,2 odstotka. Narodni dohodek na prebivalca se bo povečal za 10,91. odstotkov in bo dosegel 844.916 din. Skupne investicije bodo porasle za 16,8 odstotka, od tega gospodarske za 15,5 in negospodarske za 19,2 odstotka. Glede na porast družbenega proizvoda in na predvideno zaposlenost, ki bo v industriji narasla samo za 1,4 odstotka, v družbenih službah pa celo padla za 1,8 odstotkov. Glede na to bodo nadalje porasli tudi osebni dohodki za 15,8 odstotka. Predvideno Je, da bo industrijska proizvodnja porasla za 16,5 odstotka predvsem zaradi boljše izrabe kapacitet In aktiviranja novih investicij. Produktivnost v industriji se bo povečala za 14,8 odstotka. Težišče plana za to leto je na pospešeni gradnji novih šol no Zlatem polju, v Preddvoru, Cerkljah, gradnja telovadnice v StražlŠču In dokončanje osnovne šole v žabnici. Zagotoviti pa bo treba tudi zadostno strokovno zasedbo šol. Na sami razpravi o družbenem planu in proračunu je bilo vse premalo razprave o proizvodni dejavnosti, odborniki so v glavnem posegali v razpravo na področju družbenih služb in vse premalo povezovali proizvodno dejavnost z neprotevodno. nik V tovarni športnega orodja »Elan« v Begunjah je do sedme ure zjutraj volilo od skupnih 314 volivcev že 208 volivcev _ JUTRI BOMO VOLILI NAŠA UDELEŽBA NA VOLITVAH PA BO PONOVNI IZRAZ HOTENJ NADALJNJEGA m POGLABLJANJA SISTEMA SAMOUPRAVNIH ODNOSOV OD DELOVNIH ORGANIZA^ CIJ IN KOMUN DO SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V CELOTI. — SVOJ GLAS BOMO ODDALI ZA BODOČNOST NAŠE MLADINE IN ZA NENEHNO IZBOLJŠEVANJE ŽIVLJENJSKIH RAZMER NAS VSEH! ODBORNIKE ZA OBČINSKO SKUPŠČINO Položaj v Južnem Vietnamu ameriški letalski napadi ponav- Vietkongom trajala na tleh Juž- Ves politični nered v Saigonu po- senci. Kako lahko verjame v kaže vsak dan bolj prodorno ob- ljajo, vse bolj ncrazpotoženl. Ve- nega Vietnama vsaj deset let. Ce trjuje, da ima južnovietnamska uspešnost boja ameriške morna- rise prave vojne. Prek sedem- mo, da je mera vojaških izzivanj hočejo to vojno skrajšati, jo mo- vlada podporo samo peščice ljudi riške pehote in letalcev, ko pa najstega vzporednika se letalska zdaj že skoraj do vrha polna. Ne rajo razširiti na sever in tam uni- in da je za večino to vlada nepri- približno ve, da Francozi s prav Kljub temu, da bo danes večji vojna širi na sosedno ozemlje moremo si zamisliti naroda, ki bi čitl vse tisto, kar drži pokonci ljubljene manjšine. Drugi bolj talcSniin. orožjem in z armado ki obseg lista, bom jaz napravil sa- Severnega Vietnama, pa tudi na mirno držal svoj hrbet, da bi ga gibanje. Ali Je predračun ameri- zlobni jeziki pišejo, da pravza- . mili iona Hudi niso mo toliko kot normalno. To pa za- kamboškl strani se pritožujejo po nedolžnem tepli z gorjačo, šklh generalov točen? Zmotnost prav ameriški vojaki več nimajo Je a p J~na ' ' to, ker sem preveč zaposlen na nad letalskimi napadi ameriških zlasti ker vemo, da ima ta narod njihovih načrtov izpodbijajo že koga ščtiti, zakaj kmetje, ki ho- Prejn^OU poraza pri Dlen Bien drugem uradnem mestu. letalcev, ki zmotno ali vede pu- Fulu- Poraz Francozov v Indo- Ko sem kolovrati! po Jesenicah, ščaJ° svo' tovor ^mb na kam- kini Je stal Francoze 172.000 ntrt- sem opazil, da lepo skrbijo za ze- b°gkem ozemlju, ki z vojno v -j-* *' ' ■ * wfl vih in ranjenih. Koliko vojakov leni pas. Zrasla so tri nova dre- Južnem Vietnamu nima nobene w W M pa imaj0 Američani sedaj v Juž- vesa. In sicer ena smreka pred *yeze. °b Primerjanju vseh voja- ^ £)| KHfe>~l f A W\ "H H Q MJT 4Zk ncm Vietnamu? Za preprečitev gimnazijo, druga pri banki in podatkov 9 tega razširjenega m H 9 I |~" W H ^ Mk Bh™ poraza jim sedanje število ne za- tretja v edinem parku nasproti j* vedno večje število za- A_ ^ +M,M^W M. B^T W.UMm.V/ dogca. Ce jih peljejo še več, to avtomehanične delavnice. To so ^^^"^Sf; %° * °* bo Pr«»brata TOJne še »Novoletne jelke*, za katere « 00 vojna Pustolovščina v te- ___x. -*\ . " , . ' nismo vedeli, kaj so počele pod nem Vietnamu končala. Zakaj *7^„JX uTr^ snegom. Sedaj pa so se pokazale f™**** mnog,h ,voJn vJ*^ tudi svoje zaveznike, k! so ga pri- sami novinarji, ki so že preživeH čejo na salgonskm tržnicah pro- \* T* J 1 IT korenine, tako močne, da jih ne teklosti, kako se vojne začnejo, pravijenl zaščititi. V kakšno smer v Južnem Vietnamu vsaj toliko dajati svoje zelje, krompir, zele- "T™ in , a JJ? ,£"aJCi ob za*\ bo več moči odstraniti. Pravijo, da ne vemo pa, kako se končajo To ^ pravzaprav sploh še iahko raz- časa kot njihovi generali in ver- njavo in sadje, ga lahko prodaja- "j ^„^^ jih bodo po tem vzgledu drugo Je, hkrati t»dl "stavni del seda- ^jajo dogodkl? Vse kaže, Jetno malo boljše poznajo razpo- jo samo, če so jim pripadniki gi- ZmS^S^S^^SSK SEST leto še več nasadili. nle*a strahu, nem mosti in ne- da ^ letalskI na,padi ^ indu- loženje domačega prebivalstva, banja izdali potrebne dovolilnice. g ' Ce Je P°trel>no' tuai z vojaki. Najboljšo reklamo za prodajo ^tTd^7^eta0t ,trlJ,kl SeV6r sestavni v^a" Niččudnega niso v zadnjem času Brez njih prodajajo na salgon- svojih izdelkov so si trgovska Sk,h načrtov za uničenje uporni- številni sestavki v ameriškem skih tržnicah samo ameriško podjetja pripravila na Furovem Ce smo ob prvih letalskih napa- škega gibanja na jugu. Visdke tisku, ki govorijo, da so se nji- mleko in jajca v prahu. Ali torej dvorišču ki je nasproti hotela d*h na ozemlje Severnega Vietna- ameriške vojaške osebnosti so te hov! vojaki ušteli. Nekateri bolj v Južnem Vietnamu še kdo vlada Pošta in'kamor je iz tujskih sob ma jemali mir in razsodnost na- domneve že večkrat ponovile. Ni zmerni se sprašujejo, koga prav- razen Vietkonga? najboljši pogled. Tujci, predvsem padenega prebivalstva kot olajša- nam tudi neznana kalkulacija, ki zaprav ameriški vojaki v Juž- Ob teh primerih Je zašel ame- iz inozemstva, si to dvorišče za- nje in zaupanje, da vojna le ne so jo napravili za uničenje upor- nem Vietnamu še ščitijo? Ali je riški razumnik v slepo ulico. Na- mm, inozemstva, mišljajo kot vzorec aranžerstva na štali. Se nekaj sem ti i« pot vzel na moko na Jesenicah. To so lepe bde oble na lučeh v parku nasproti avtomehanične delavnice na Jesenicah. No tiste cele so ml še kar ugajale, nteo ml p« bile všeč pobite. Čestitam vsem »šicem«, ki so znali tako dobro ciljati. In Se to: na Jesenicah so oživele zelenice. Posebno med stolpnicami. Na njih so namreč pričeli brcati nogometno žogo, če bodo s tako vnemo nadaljevali, bo treba žlahtno angleško travico sejati kar »V permanenci-«. Is Jeseni« sem Jo mahnil narav- bo prekoračila razumne meje, nlškega gibanja v Južnem Vietna- t0 večina prebivalstva ali morda črti visokih vojaških strokovnja-smo v zadnjem času ob tem miru, mu ameriški generali. Po njiho- samo manjšina? Točnega odgovo- kov o zmagi v Južnem Vietnamu ko se mešani južno vietnamski in vih izračunih bi gverilska vojna z ra na to vprašanje ni težko najti, se mu zdijo podobni oslovski rfotforffsi Zvedeli smo... SOBOTA KOPRIVNIK — Ob 16. uri v šoli PODLJUBELJ — Ob 18. uri bo prodavanje: »NASA EKSPEDICI-v šoli predavanije: »O NALEZLJI- JA NA KAVKAZU« VIH BOLEZNIH« CEšNJICA pri BOHINJU — Ob BUKOVICA — V zadružnem pol osmih zvečer bo v kulturnem domu ob 19. uri predavanje: domu predavanje: »NAŠA EKS-»SVET, V KATEREM ŽIVIMO« PEDICIJA NA KAVKAZU« TRBOJE — V prosvetnem domu __.._,-_„. k prijatelju Jošku v Naše pri ob 19. uri: »POMLAD V AFRIKI« PONEDELJEK Medvodah. Bila Je ura sedem zju- MAVČIČE — Predavanje: »GO- GORNJA BELA — »Pri Bizjaku« traj. To ni nič nenavadnega. Pre- RENJSKA MED NOB« je prelo- bo ob 19. uri predavanje: »GO-pričan sem Ml, da eela vas Preska ženo na 3^april RENJSKA MED NOB« RADOVLJICA — V mladinskem klubu ob 19. uri predavanje: »ITALIJANSKO SLIKARSTVO 16. STOLETJA« ssluje. Zakaj? Zato ker so, bile še ob tej ari prižgane vse luč) ob cesti t. j. Javne razsvetljave. Kasneje sva s kolegom ugotovila, da ni tisti dan nihče umrl In tndl javnega žalovanja niso razglasili. Nasprotno pa v Našah hitro pogasijo javne svetilke, ker imajo v celi vasi samo eno. Dovof j za danes in lep pozdrav vaš BODICAR u Rime PODBREZJE — Predavanje v prosvetnem domu. ob 19. uri: »PARIZ PRAZNUJE« NEDELJA LOM pri TRŽIČU — V šoli ob 7.15 predavanje: »VZGOJA MED OTROKI IN STARŠI« LESE — V šola ob 9. uri predavanje: »ZAKAJ ZAIDE OTROK NA KRIVA POTA?« JELENDOL — V »Gradu« ob 18. uiri predavanje: O NALEZLJIVIH BOLEZNIH« ZALOG — Ob 15. uri bo v šoli predavanje: »POMLAD V AFRIKI« LAHOVČE — V gasilskem domu kk^b^'predavanje: »GORENJSKA bo 6b 17.30 predavanje: »POMLAD MED NOB« V AFRIKI« novinarjev NOVINAR na brzino — se dosledno do- Pri nas v podjetju smo ga Kolikokrat so ljudje le iz- misiljo še česa, kar bi radi ve- tako lepo prosili: »Nikar še ne rekli to nesrečno besedico. Ali deli prav na drobno. Ne vem, pišite o tem in tem, ker še ni TOREK KROPA — Ob 19. uri v sindikalnem domu predavanje: »AU-SCHWITZ« LESCE — V »centru ob 19. uri predavanje: »Z NAŠIMI SMUČARJI V LAHTIJU NA FINSKEM« BLED — Ob 20. uri bo v prostorih DU predavanje: »Z AVTO-STOPOM PO ZAHODNI EVROPI« FRIMSKOVO — Ob 19. uri v Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: PODKOREN — V klubski sobi ob 19.30 predavanje: »GOSPO- STRUŽEVO — V domu bo ob IN° KO^ŠKA^ v"^LIKlJSIN BARSKO IN DRUZBENO^GIBA Danes bo že pretežno jasno, čez GLASBI« dan so možne manjše pooblačit- je res tako nesrečen? Kako mo- kdo jim sploh to pravico daje? rajo biti potem nesrečni šele Končno, kaj jih pa vse to bri-tisti ljudje, ki si poleg svoje- ga? ga imena nadenejo še to bese- V večini podjetij in kolck-dico? tivih imajo oskrbljene repre- Že dolgo, dolgo je znano, da zentančne izdatke za sedmo siso novinarji posebne vrste lo. Saj človek ne bi pil. Sicer primerno za objavo v »cajten-gah!« On nam je obljubil, vendar smo drugi dan brali v tem »cajtengu«, da je v tem in tem podjetju tako in tako, lena tega in tega vodilnega uslužbenca je brez šol dobila tako in ljudje. Ti delajo (ali karkoli pa zakaj bi zanemarjal prelepo tako delovno mesto in podob- že to imenujejo) vedno in ni koli. Takrat, ko bi jih človek najbolj potreboval, jih ni nikjer, kadar jih pa ni treba, so vedno za petami. Novinarji pričho svoj duševno telki delovni dan takrat, ko gorenjsko navadico in povrhu no. Ti primeri so napisani zgolj se jim lahko še zameriš, če ne popiješ kofetka ali šilce Iga-njice. »Ko bi od časa do časa vsaj kaj pametnega napisali v ta vaš »cajteng«, tako mi vedno GORICE pri GOLNIKU — V ve. Temperature se bodo čez dan drTOra,nfi ^ ob 15-Uri drama; >NA. nekoliko dvignile. Zjutraj po kot- KRI« linah megla. V naslednjih dneh pR^SLJE - V prosvetnem NJE V LATINSKI AMERIKI« PODNART —- V kulturnem domu ob 18.30 predavanje: »LIKOVNA UMETNOST« Jože Jarc ne bo bistvenih sprememb. Pilil domu ob 19. uri uprizoritev dra-ime: »NAŠA KRI« GORJUšE — Ob 14. uri v šoli predavanje: »NAŠA EKSPEDICIJA NA KAVKAZU« HI JIH GieDRulO Ob cesti JLA mimo nebotičnika v Kranju nadaljujejo komunalna dela, tako da bo razvijajoči se severni novi del mesta ustrezno preurejen SVITANJE jugoslovanski CS film režija: N. Tanhofer igrajo: S. Petrovič, M. Baloh Nedvomno je film Svitanje, zagrebškega cmeasta N. Tanhoferja, zelo filmsko zasnovan. Izhodišče njegove izpovedi je neposredna slika. Šele v drugem delu filma literarnost scenarija ukine ta obetajoči pričetek, gledalci smo priče razpadu filmske ideje in popolni osiromašenosti režijskih posegov. Pravega filmskega materiala je v dem za dober kratki film. Ostalo je prisilna konstrukcija, ki ji že davno pred koncem zmanjka krvi. Tanhoferjeva dramaturgija je zelo enostavna. Klasični ljubezenski tri kot se razveže v spravo obeh moških, v zamenjavo kolegialne-ga tovarištva za ljubezen. Vloga ženske je pri tem zelo nejasna. V začetku je njena aktivnost omejena na stalno prisotnost njenega fotogeničnega obličja, nato se ta minimalna agresivnost njenega nastopa zniža na popolno pasivnost, dokler ob koncu sploh ne izgine. Ni jasno ali je ta režijska nit ženskega lika pogojena v scenariju ali v malih igralskih možnostih Tanhoferjevega odkritja — pevke S. Petrovič. Odsotnost opore v ženski vlogi nadomestijo stalne priprave nekih situacij, ki so spet priprave zelo nedomiselnega konca ala deus ex machina. Intimna drama, ki jo slutimo skozi ljubezenski trikot, osmeši naša pričakovanja, ko se skuša razreševati skozi naivno akcijo poklicnega dela, pri katerem naj je iskreno tovarištvo vredno več kot nora ljubezen lepe ženske. Pravega intimnega filma jugoslovanska kinematografija še ne pozna. Obetajoči pričetek Svitanja je odkril možnosti tega žanra pri nas, a jih takoj tudi izgubil, še več, vse kaže, da je vizualna moč teh fragmentov slučajen rezultat neke ne-izčiščene fdknske forme. Mimogrede — film je zelo slabo ozvočen, dialog je večinoma nerazumljiv. se ostali delavci odpravljajo na govori ta moj stric. Sicer mo-malica, tajnica, predsedniki, di- rajo tudi novinarji živeti, ven-rektorji, sekretarji in podobni dar to, kar počenjate novinarji, pisarniški molji oberejo bliž- presega le vse meje. nje in daljne pisarne in pre- »Vsak normalni človek vsta-berejo vse časopise in revije, ne zjutraj ob petih, šestih ali Kljub temu, da novinarjev ne najkasneje ob sedmih — seveda morejo videti. če ni bolan. Ti pa se mirne Vsako delo ima svoje težave, duše valjaš tja do desete ali Nikjer ni z rožicami postlano, dvanajste ure v postelji. V služ-Le novinarji so rasa za sebe. bo ne prihajaš redno, prav ta-Poleg vsega tega (ne)dela tako ko tudi ne na kosilo, večerjo dobro zaslužijo kot nihče od morajo vreči v pomije, vse to zgoraj navedenih poštenih de- mi pripovedujejo tvoji doma-lovnih ljudi. (Naziranje moje- Tako mi je pred dnevi naga strica in daljnje tete.) števal moj stric, ki je v pro- Tedaj, ko se ostali ljudje od- stem in ne prostem času popravljajo domov, se ti salamen- klicni »zabušant«. Morda se bo ski novinarji pojavijo na vrat še kdo strinjal z njim, vendar zaradi prostora in niso vzeti iz prakse. V podjetjih in podobnih ustanovah kaj radi porečejo: »Toliko jim dajemo denarja za razne reklame in voščila, oni pa v zahvalo oznanjajo javnosti razne nepravilnosti, ki se dogajajo v našem kolektivu ali organizaciji.« Pa me je včeraj stric pobaral, koliko pa kaj dobiš za takle članek? Ja, veš to je pa takole: »Točke, točke ...« Komaj sem se lotil, da bi mu razložil, kako je s to zadevo, pa me je že prekinil. »No, no, nič mi ne govori, ti moraš imeti toliko denarja, kot cigan uši! Garam od jutra do večera, pa še za davke komaj spravim sk,up&il* je dodal moj ljubljeni striček. Zgornji članek je po nesreči na nos v pisarni in želijo vse jaz grem po nekem reku, ki ga nastal izpod peresa novinarja, mogoča in nemogoča poročila in objasnila. Vse jih zanima in ko jim vse pojasnijo — tako v redakciji »Psi lajajo, l je!« tolikokrat slišim: karavana gre da- ki so mu peti dan po rojstvu zapisali na listek ime in priimek: JOŽE JARC. Smrt i zaradi slabih zavor? KRANJ, 26. marca — Pred dnevi se je pripetila na cesti Kranj—Smlednik huda prometna nesreča, ki je terjala življenje človeka. v Nesreča se je pripetila v vasi Hrastje pri hiši št. 14. V večerni uri, petnajst minut pred deseto, je pripeljal iz smeri Trboje proti Kranju osebni avtomobil znamke volksvvagen, ki ga je upravljal Ivan Knl-fic — 19. Šofer avtomobila je na kratki razdalji opazil dva pešca, ki sta šla po cesti drug ob drugem. Eden izmed njiju je ob sebi vodil tudi kolo. Po mnenju nekaterih sta pešca hodila bolj po sredini ceste. Voznik je takoj, ko je pešca opazil, pritisnil na zavore, žal pa mu zavore niso dobro prijele. Zaradi tega je najprej močno zavil v levo ln takoj zatem v desno. Vendar pa Je pri tem zadel pešca, 53-letnega Antona Grabca, ki je na mestu obležal. — J. J. RAZPIS Kadrovska komisija Centra Slepih škof j a Loka razpisuje prosto delovno mesto VODJE ŠČETARSKE DELAVNICE ZAKAJ MU JE ZAPRL POT? Žagar V omenjeni vasi Je voz- KRANJ, 26. marca - Pred »vtobusa preW|eval tovor- ^kal|fk|raa ščetar ali kva. dnevi se je v Miljah pri Kra- nJak' Ko, J« Mp*1]a vzporedno I|flc|nm §četar g potrebno praks0 nju pripetila prometna nesre- 8 tovornjakom, je ta iz nežna- y u ščetarske delavnice. ča, na srečo brez človeških žr- nega vzroka zapeljal na levo. 0sebn. dohodek po Pravilniku tev ali telesnih poškodb. Avtobus je moral zaradi tega Q delitvi osebnih dohodkov Centra. Iz smeri Visoko proti Kra- ovijati v levo. To Je delal to- Nastop službe čimprej. Pismene nju je vozil avtobus voznik Jo- Hko časa, dokler ni zapeljal s ponudbe s kratkim življenjepisom že Kenda. Pred njim pa je vo- ceste in se zaletel v telefonski in z navedbo dosedanje zaposlitve zil tovorni avtomobil z zagreb- drog. Materialna škoda znaša sprejema Uprava Centra Slepih ško registrsko številko, ki ga približno pol milijona dinar- škofja Loka. Razpis velja do zaje upravljal voznik Milenko jev. — J. J. sedbe delovnega mesta. INŠTITUT ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih o s n. sredstev: 1. pekovsko peč v odličnem stanju 2. vprežna vozila 3. star fluorografski avtobus Licitacija bo dne 30. marca 1965 ob 10. uri, v prostorih tehničnega oddelka Inštituta. Prednost do odkupa imajo gospodarske organizacije in ustanove, od 12. ure dalje pa lahko licitirajo tudi zasebniki. TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Tekstilni tovarni Ajdovščina razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 3 TKALSKE MOJSTRE za avtomate, predvsem tipa Draper ali Nortrop, s pet ali večletno prakso ) 1 VODJA ČISTILNEGA BLAGA tekstilni tehnik s potrebno prakso na delovnem pogoj: mestu 2 2 KVALIFICIRANA STRUGARJA KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA Prošnje s kratkim opisom poteka dosedanjih zaposlitev sprejema kadrovsko socialna služba Tekstilne tovarne Ajdovščina do 15. aprila 1965, oz. do zasedbe delovnih mest / ^330827576371^307302^77^ Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Spomin na velikega revolucio narja Na današnji dan, pred 23 leti Je v boju z Nemci na Rovtu pri Planici nad Žabnico junaško padel STANE ŽAGAR. Leta 1951 pa je bil proglašen za narodnega heroja. Tako je njegovo ime tesno povezano z zgodovino naše partije in narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem. Stane se je rodil 19. februarja 1896 na Žagi pri Bovcu. Že v rani mladdsti je v njem vzplamtela močna ljubezen do človeka. Njegovo politično delo je bilo predvsem plodno na Gorenjskem, kjer je bil kot učitelj najprej v Gorjah pri Bledu, zatem pa polnih 18 let na Dobravi pri Kropi. Nacionalno je bil zelo zaveden in vsepovsod se je boril nroti izkoriščanju. Po letu 1930 je vse bolj aktivno deloval med množicami. Povezal se je s komunisti z Jesenic, Kranja, Tržiča in okolice in jih idejno usmerjal, šola na Dobravi je tako kmalu postala zbirališče najnaprednejših delavcev iz omenjenih krajev. Tesno je bil povezan tudi s kmečkim prebivalstvom. Z njegovo pomočjo je bila lota 1941 ustanovljena na Dobravi kmetijska nabavna prodajna zadruga, dve leti kasneje pa je v istem kraju ustanovil društvo kmečkih fantov In deklet. V okviru tega društva je imel politična in gospodarska predavanja. 1935. leta pa je organiziral partijsko organizacijo v Kropi, nato v Ljubnem, Črnivcu, Otočah in v Lescah. Naslednje leto je pripravil v sodelovanju z Jeseniškimi komunisti prvo partijsko konferenco na Jelovici. Podobno partijsko konferenco je pripravil tudi za kranjski okraj ravno v času, ko Je bil kranjski proletariat pred tekstilno stavko. V času španske državljanske vojne si je prizadeval za pomoč španskim borcem. Bil je tudi ustanovitelj Zveze delovnega - ljudstva in kasneje društva prijateljev Sovjetske zveze. Zaradi političnega delovanja ga je leta 1940 takratni režim odpustil iz službe. Po kapitulaciji stare Jugoslavije je po nalogu CK KPS že marca 1941 odšel v Ljubljano, kjer je prevzel odgovorne dolžnosti v narodnoosvobodilnem gibanju. 29. julija 1941 jc postal član glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije in odšel kot poveljnik CK KPS za /Gorenjsko julija 1941 v partizane in organiziral vstajo na Gorenjskem. Spomin na vzornega In zaslužnega tovariša ne bo nikoli zbledel. Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe a razne seminar' le, konference in druge aranžmaje, Vas postreže z domaČimi «pecialitetami. V okolici Doma prijetni smučarski tereni s vlečnico. Cena pensiona od 190« do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma todi na Turistično društvo, Jezersko. HilM cvet »NEBOTIČNIKA«, JLA 6, Kranj — razpisuje honorarno delov, mesto UPRAVNIKA Pri(jaVljenci naj pismene prošnje pošljejo na H i S ni .svet Stolpnice JLA 6, Kranj. Zaželena je praksa na takem ali podobnem delovnem mestu. Višina honorarja po dogovoru. Nastop službe je možen takoj. Razpis velja do 1. aprila 1965. Priznanje borcem NOV Občinska skupščina Kranj vzorno ln uspešno rešuje probleme borcev NOV. Dolžnost, ki jo dejansko ima skupščina do bivših borcev NOV, se vsakodnevno odraža v vseh oblikah pomoči in razumevanja. Za borce, ki so zaradi bolezni morali predčasno v pokoj in živijo v n'eugodnem socialnem položaju, je bilo vsaj delno urejeno s priznavalninami. V ta namen je občina1 za letos namenila 17 milijonov dinarjev. To pa je kar za 7 milijonov več kot lani. Višina priznavalnine se giblje od 10.000 do 30.000 dinarjev in je torej najvišja na Gorenjskem. Tudi za kmete-borce, ki so bili doslej nekoliko potisnjeni v ozadje, so storili s sprejetjem odloka o olajšavi davkov iz osebnega dohodka od kmetijstva, velik korak naprej. S tem odlokom, ki velja od 1. 1. 1965, je znatno izboljšan materialni položaj kmetov. V celoti so prispevka tz osebnega dohodka od kmetijstva, ki pripada občini, oproščeni nosilci spomenice 1n španski borci. Udeležencem NOV, ki jim je priznana dvojna delovna doba pred pričet kom 9. 9. 1943 in neprekinjeno do 15. 5. 1945 se prizna olajšava na odmerjenem prispevku, ki pripada občini, do 200.000 din. Borcem, ki imajo priznano dvojno delovno dobo do 31. I?. 1944 rta se prizna olajšava do 100.000 dinarjev. Razen tega se na občini pripravlja osnutek odloka za znižanje komunalnega prispevka za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš borcem. Pričakovati je, da bo odlok občinska skupščina sprejela. Stanovanjski problem borcev pa je še vedno pereč. 88 borcev čaka na stanovanje, predvidoma pa bo letos dodeljeno borcem 36 stanovanj. Za ta stanovanja bo občina porabila 144 milijonov 536.000 dinarjev lastnih sredstev, zahtevek objčjnske skupščine za posojilo iz republiškega sklada za zidanje stanovanjskih bU pa znaša 61 944.000 dinarjev. Vsa ta velika skrb za borce NOV pa je de lansko le delno povračilo za njihov prispevek pri osvoboditvi domovine. — D. K. Ob veliki akciji na Gorenjskem Stop! Vozi previdno! V okviru zvezne prometno vzgojne akcije »SKRBIMO ZA VARNOST PROMETA V NASELJU« so komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič in škofja Loka ter zavarovalnic Jesenice in Kranj po zbranih podatkih za leto 1964 ugotovile zanimive podatke. Ugotovile so, da je število prometnih nesreč v stalnem porastu, posebno to velja za naseljene kraje. Zato je nujno, da se čimprej ukrepa in s tem porast prometnih nesreč omeji. Številke nam marsikaj povedo Mimogrede smo si zabeležili nekatere podatke, ki nam povedo število nesreč, kakšne so bile posledice in koliko je znašala materialna škoda pri teh nesrečah. Z dvodnevnega seminarja o družbenih centrih v Lescah srečanje V soboto ln nedeljo je bilo v Lescah dvodnevno posvetovanje o družbenih centrih in klubih In o splošnih vprašanjih družbenega ln kulturnega življenja. V novem družbenem domu ga Je priredila zveza kulturnoprosvetnlh organizacij, udeležili pa so se ga pred; stavniki krajevnih odborov SZDL člani mladinskih aktivov, odborniki svetov krajevnih skupnosti ln zastopniki kulturnoprosvetnlh organizacij radovljiške občine. Obisk Je bil kar dober; med semi-narlstl je bilo največ mladih udeležencev. Na seminarju so med drugimi sodelovali tudi predstavniki zveze kulturnih organizacij Slovenije in zavoda Prosvetni servis lz Ljubljane, za udeležence pa so pripravili tudi dvoje predavanj, in sicer o pesniku Kajuhu ln o likovni temi: kako gledamo sliko. Občina Jesenice Kranj Radovljica šk. Loka Tržič B c ?l o -S °- s 3 O •M U c/3 a 232 560 384 303 90 11 CA P. 10 9 7 7 2 "3 — ■i a Lažje poškodoval Materialna v mili j. dir- .Težje poškod< 41 181 27,8 73 106 42,5 73 70 35,0 50 81 21,1 16 16 6,6 253 454 133,0 s > n H .2 «> •g C 4> JG *t) C 124 ali 358 ali 153 ali 189 ali 88 ali > a a 53 % 64 % 38% 62 % 97 % Trgovsko pomočnico- pomočnika za poslovalnico barve-laki v RADOVLTICI sprejmemo takoj ali po dogovoru. Trgovsko podjetje ŽELEZNINA RADOVLJICA Železnina Radovljica Zelja komisij In Zavarovalnic Je, da bi zainteresirale člmvečji krog ljudi v tej akciji. Zaradi tega so sklenile razpisati nagradni natečaj pod pokroviteljstvom kranjske Zavarovalnice. V nJem pa lahko sodelujejo vsi čitatelji časopisov »GLAS« in »ŽELEZAR«. Kako bo natečaj potekal? Nagradni natečaj bo potekal v obliki reševanja vprašanj Iz cestnoprometne In zavarovalne tematike, upoštevajoč geslo navedene akcije. Vprašanja bodo postavljena v petih zaporednih številkah omenjenih časopisov. Prvo tako vprašanje bo objavljeno že v petek, 2. aprila, v Železarju in dan kasneje v Glasu. Vsa vprašanja bodo opremljena s kuponi od 1 do 5. Rešena vprašanja skupno s kuponi bodo morali reševalci poslati do vključno 6. maja letos na naslov: Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Skupščini občine Kran.' — nagradni natečaj. Vprašanja bodo objavljena vsak petek odnosno vsako soboto v Železarju in Glasu. Zadnje vprašanje bo objavljeno v prvomajski številki omenjenih časopisov. Nagrade za reševalce Kakšne nagrade pa so pripravljene za reševalce? Televizijski sprejemnik, 2 polni premiji za zavarovanje osebnega avtomobila fiat 750, 2 50% zavarovalni premiji za enak avtomobil in 2 30% zavarovalni premiji, tranzistor, pet dvokoles in še vrsto drugih lepih praktičnih nagrad. Seznam ostalih nagrad pa bo objavljen na javnem žrebanju v času javne oddaje, kjer bo medobčinsko tekmovanje ekip pod naslovom: »Skrbimo za varnost prometa v naselju*. Pri nagradah meramo pripomniti to, da lastnik nagrade zavarovalne premije za osebni avtomobil to nagrado prepiše na drugega, če sam nima avtomobila ali kaj podobnega. Da bi akcija čimbolje uspela, to je v korist nam vsem, naj v njej sodelujejo vsi uporabniki cest. Tako komisije, zavarovalnice kot tudi mi pa jim želimo čimveč uspeha pri reševanju vprašanj in pri nagradnem žrebanju ter varno vožnjo. — Jože JARC V razpravi na seminarju so prav zanimivo sodelovali domala vsi udeleženci. Osnovne teme pogovora: vprašanje klubov in družbenih centrov, vključevanje amaterizma v klube, knjižničarstvo itd., so zbudile živahne razprave o različnih vprašanjih družbeno političnega življenja v komuni in širši nnši skupnosti. Udeleženci so odkrito izražali potrebo po uvajanju novih klubskih oblik kulturnega dela in razvedrila. Posebej so se za to zavzemali predstavniki mladinskih aktivov. Že ustaljene oblike kulturnega in amaterskega poustvarjanja pa bo potrebno gojiti še naprej in jih bogatiti z novimi načini dela. Žarišča za pogovore med občani in predstavniki raznih organizacij in društev pa naj bi postali družbeni centri. Le-ti bodo morali imeti svojega vodjo in organizatorja in poseben programski odbor, ki naj bi skrbel za vše prireditve in za vsklajevanje priza- Te dni so pričeli na Bledu s popravilom čolnov v Grajskem kopališču. Popravila izvaja komunalno podjetje Bled in morajo biti končana do 1. maja. devanj vseh organizacij v kulturno političnem in družabnem področju. Osnovni gibalni sili bosta morala pri tem postati krajevna organizacija SZDL in kulturnopro-svetna organizacija v kraju. Za materialne potrebe in za vprašanja opreme družbenih centrov pa bodo morale že po statutih skrbeti krajevne skupnosti. V nekaterih krajih se že prizadevajo, da bi uresničili te zamisli. V Podnartu že sedaj upravlja družbeni center krajevna skupnost. Podobno organizacijsko obliko bodo uvedli tudi v Lescah in še kod. Vendar pa se krajevne skupnosti za sedaj še branijo odgovornosti za vzdrževanje domov z izgovorom, da nimajo za to potrebnih sredstev. Kot kaže, bodo* v nekaterih krajih tudi v prihodnje morale oskrbovati domove Svobode in društva s sredstvi, ki so sicer namenjena za dejavnost. J. B. GLAS v vsako hišo TRŽIŠKI PLANINCI GRADIJO Tržiško planinsko društvo Ima skoro 800 članov. Dejavnost tega društva je v občini zelo pomembna. Tu se namreč zelo hitro razvija turizem, pri tem pa ima važno mesto planinsko društvo s svojimi domovi in kočami po okoliških gorah in z organizacijami skupinskih izletov. To so ugotovili na občnem zboru društva, ki je bil v soboto. ^ Lani je društvo precej svojega časa, truda in sredstev vložilo v investicijske gradnje in obnovo postojank. Seveda pri tem ni zanemarilo tudi dru-števne dejavnosti. Mladinski, alpinistični, markacijski in propagandni odsek, gorske reševalne službe in druge so bile relo delavne. Največ dela je Imel gradbeni odbor s planinskim domom na Zelenici. Gradnja objektov smučarskega centra na Ljubelju, v katero realizacijo se vključuje tudi planinski dom na Zelenici, pa zahteva, da ta dom dobi značaj sodobnega planinskega turističnega objekta večje kapacitete. Razen obstoječega objekta, ki predvideva gostinske in spalne prostore, sta v gradnji tudi dva masivno zidana prizidka, ki dopolnjujeta funkcijo in komfort prvotne zasnove objekta. Prav tako so v domu predvideli bolj ekonomično inštalacijsko ogrevanje s centralno kurjavo. Ko bo dom na Ljubelju dograjen, bo v njem 76 ležišč in- 211 pokritih sedežev. Prav bi bilo, da bi bil dom čimprej dograjen, saj hudo primanjkuje prostorov, odkar je nova žičnica sedežnica in vlečnica omogočila, da prihaja v ta kraj veliko turistov ln smučarjev tako iz naše kakor tudi iz avstrijske strani. — R. ^0 m B as« w& w& m m gag tim I I m ran m* i P V i-V.-: 3SB jo in dokazujejo v časopisih, da posameznikov ne bom omenjal. Komu naj sedaj verjamemo? In kaj lahko verjamemo? Neskončni boe je ustvaril nebo in zemljo, ki naj bi vedno in povsod enako rodila. Zcm- Dragi občani, za vas pa tole: »Naše kmetijstvo še ni povsem razvito. Zato ne smete ne vem kaj pričakovati že sedaj, še vedno imamo premalo strojev, strokovnjakov, umetnih in dru- »S kmetijskimi posestvi je s* moral malo bolj skrbeti za les. Že res, da je Jezus nekoč nama izguba!« mi govorijo neka- Verjetno se ne zaveda več, da sitil z nekaj hlebi celo množico teri ljudje. »Kmetijska pose- je bil 'nekoč tesar in da sedaj ljudi. Vendar naša tehnika še stva morajo obstojati, ker ma- tudi mi potrebujemo les, če za ni prišla tako daleč, da bi bile zasebne kmetije ne morejo %ruge namene >ie, vsaj za ča- la v stanju kaj takega napra-več zadovoljiti trga!« Tako piše* Ifppis nai bi nam ga privoščil, viti. Pri kruhu ni uspela, žal Sveti ANTON je tudi v svo- pa je uspela pri vodi. Jezus je jem delu precej površen. Nič v Galileji spremenil vodo v vi- gOt gnojil, dobre zemlje, semen kaj dosti se ne zmeni za svoje no in to delamo tudi mi sedaj in podobno. Vre jene tudi še prašičke. Kaj bo s temi ubo- v 20. stoletju. Tu pa delamo niso cene vašim pridelktm. gimi živalcami na nekaterih pridno po njegoveni vzgledu. Pripravljeni smo za vas marsi-jarmah. Sveta Neža kuram... odve- kaj. storiti in za naše kmetij- * Naš gorenjski svetnik sveti že. Vendar pa jo imajo zadnje stvo nasploh, da bi le v svetu JANEZ je po vsej verjetnosti čase kar zavezano. Jajc je zelo dosegli prepotreben ugled. Celo najboljše breje krave in plemenske telice smo dali zaklati in najboljše meso pošiljamo v inozemstvo. Ali pa primer: Ustanovili smo največje čebelarsko podjetje, ne samo v Jugoslaviji, temveč na svetu. Niso se še do kraja zadolžili, že so se našli nekateri ljudje, ki zanj niso imeli .razumevanja in so ga razpustili. Kdo je kriv, da se je ljubkim čebelicam rd dogodilo? Nihče! Kaj pa je to, če je bilo pri čebeli pol dinarja ali dinar izgube. Saj to so vendar take malenkosti, da jih ni »vredno« omenjati. Važno pa da smo svetu dokazali, da BOG in KMETIJSTVO ljani bi bili tega zelo veseli izgubil telefonsko ali radijsko malo in še ta so tako draga. Vendar pa je kasneje postavil zvezo z Gorenjsko. Toliko pro- Sedaj bom pa tebi — Neža — za svoje pomočnike posebne šenj naših kmetov, da bi lahko očital negospodarnost. Vidiš ljudi!, to jc »SVETNIKE«. Vendar pa kot na žalost ugotavljamo, te osebe dokaj slabo opravljajo dolžnost, ki jim je bila zaupana. Zelo slab odnos do nas kme- kupiti traktorje, je bilo že na- koliko deviz bi'lahko pridobila! slovljenih na njega, vendar do Sedaj jih pa zmanjka še na sedaj se ni nifi toliko zjokal, domačem tržišču. Zdi se mi, da da bi vsaj tista odrešilna solza se ti drugod boljše godi in si — vsaj za naše kmete odrešil- na nas popolnoma pozabila, na — padla na zemljo, da bi tjicev ima vsekakor že sam naši kmetijci prišli zopet k se- NESKONČNI! »V šoli sem se sveti JERNEJ. Pa smo sklenili, bi. *f\ rf« f okrogla m da. se mu bomo maščevali. In Zofka je bila moja prva Ijn- ** }>** travnike m hribovite to smo tudi napravili: name- bežen. Vendar pa jo sedaj so- predele. Pri nas je sedaj okoli to, da se zelo hitro polmijo na kriva samo ona. Veš kaj Zof- Ti ljudje so dobri in pridni. Daj hribovitem terenu. ka, nekoč, si me vse ubogala, jim, da bodo živeli. Ravninskim Sveti JAKOB se sploh ne zdaj me pa samo to ubogaj in kmetom pa omogoči, da bodo zmeni več za naše travnike, ne dopusti, da bo včasih preveč lahko kupili traktorje in raz- pašnike in njive, kljub temu, in včasih premalo pri nas najboljše to in ono! Na kraju je pa tudi nekaj vredno, če svet vse to ve.« \ m m m m I Sms m šil tu m m m m* I i i «S2 Š$E I 1 W n i in m mi M m da smo ga lani v raznih pro-šenjskih procesijah tako lepo prosili. Letos nam jo je zagodel še sveti JOŽEF. On kot tesar bi Vsem skupaj pa povem, da se bo položaj v kmetijstvu po- mokrote. ne priključke. Saj ti jih bodo Rad bi vedel, kdo bo potem drago plačali in če ti bo pri- kriv za slab pridelek? Podobno manjkovalo denarja, jim zara- polnoma uredil takrat, ko boje tudi s soncem in podnebjem čunaj še veliko carino. Vse ti do za nas dokončno poskrbeli nasploh. In potem? Potem na- bodo dali, samo da jih bodo naši SVETNIKI ih seveda nastanejo težave pri naši setvi, lahko dobili.« še pridne roke. — JAKOV J05K I i M £ ' SUBMflfc, m»rr» 1965 ) Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun VsnHo kra t po jivkuj Ker ni sodelovanja Prebivalci desnega brega Save so že dalj časa nezadovoljni zaradi nevzdržnega stanja ceste Podreča—Smlednik—Kamnik. Cesto so mislili zapreti za ves motorni promet. S tem pa se prebivalci ne strinjajo, saj jc bila prav zato zgrajena, da bo služila prometu, ki se tudi v tem delu vedno hitreje razvija. Menijo namreč, da bi se morali obe občini kranjska in Ljubi jana-šiška sporazumeti in določiti namenska sredstva za vzdrževanje te ceste. Skrb nad njo pa naj bi prevzeli obe skupnosti v Smledniku in Mavčičah, ker pelje preko območja obeh občin. Krvavec Lepa sobota in nedelja sta na območje Krvavca privabili nad 1000 ljubiteljev planin in zimskega športa. Dom na Krvavcu je bil polno zaseden in so le s težavo postregli vsem gostom. Prav tako je bila polna tudi koča ob žičnici. Tokrat so bili zasedeni tudi vsi počitniški domovi na območju Krvavca in vikend hišice. ' Snežne razmere so zelo ugodne, zelo ugodna pa so tudi smučišča z vlečnico. Kranj Na minuli seji je upravni odbor sklada za financiranje izgradnje šolskih poslopij v občini Kranj razpravljal in sklepal o investicijskem programu za šoli Preddvor in Cerklje ter o nekaterih dopolnitvah za šolo, v Žabnici. Po temeljiti proučitvi se je upravni odbor odločil za investicijski program ing. arh. Navinška za šoli v Preddvoru in Cerkljah. Po teh načrtih bosta obe šoli zgrajeni po klasičnem principu, kar je precej ugodnejše in cenejše kot po načrtih projektivnega podjetja Tamarja, ki je predvideval gradnjo v montažni izvedbi. -Lokaciji za obe šoli, tako v Cerkljah kot v Preddvoru sta že določeni. Obe šoli bosta imeli zelo lopo lego, zlasti šola v Cerkljah, ki bo stala v lepem vrtu v središču Cerkclj. Če bo šlo po sreči, bosta obe šoli še letos pod streho. Škofja Loka , V četrtek popoldne je bil v prostorih škofjeloške gimnazije razširjen posvet postaje gorske straže škofja Loka, ki so se ga razen članov udeležili še .predstavniki ribiške družine, logarji in drugi. Razpravljali in sklepali so o delu postaje v letošnjem letu. V sodelovanje oz. članstvo želijo pritegniti čimveč tistih, ki so na kakršen koli način zainteresirani, da se ohrani naša narava v svoji prvotni lepo'ti in nedotaknjenosti. Posebno skrb pa bodo posvetili zaščiti gorskega cvetja, ki ga v loških hribih nj malo, predvsem v območju Govejka z znanim Blagajevim volčinom, Jožofco in drugim cvetjem, nadalje Ratitovec in drugi vrhovi. Nekaj koristnih napotkov je dal udeležencem tudi načelnik postaje za varstvo narave in gorsko stražo Kranj Premrou Uroš in drugi. Sklenili so tudi, da bodo že v pomladanskih dneh organizirali skupno akcijo s kranjskimi in medvoškimi gorskimi stražarji na območju Govejka, ker je lc-la v spomladanskih dneh najbolj ogrožen, predvsem ob sobotah in nedeljah. i Godešič Na Godešiču pri škof ji Loki so v teh dneh po daljšem čakanju le prejeli odobrene načrte za zgraditev društvenih prostorov, ki jih bodo gradili v sklopu trgovskega centra pri spomeniku padlih borcev, sredi vasi. Večino gradbenega materiala so pripravil! že lansko leto, vendar z gradnjo niso smeli pričeti zaradi novih ukrepov glede investicijskih gradenj. Za graditev tega prepotrebnega objekta se zavzemajo prav vsi vaščani in so v ta namen kot že rečeno zbrali precej gradbenega materiala in finančnih sredstev. Prav tako so že doslej opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. Nova. stavba bo za kraj velikega pomena. Sedaj imajo trgovino v preurejeni kovačnici in nikakor ne ustreza trgovini. Novi trgovski center OZ, trgovina bo imela tudi sodobno skladišče, v tem poslopju pa bo še klubski prostor in drugi kraju potrebni prostori. Ce bo šlo vse po sreči, bo stavba že letos pod streho. « Jezersko Pri prosvetnem druStvu na Jezerskem so pred kratkim obnovili delo moškega pevskega zbora. Le-ta za enkrat šteje 12 članov, vodi pa ga Anton Mušič. Pričakujejo, da bo zbor prvikrat nastopil ob proslavi 20-letnice osvoboditve, pozneje pa na vseh drugih prireditvah. Pevski zbor bo vsekakor poživel in razgibal kulturno-prosvetno dejavnost, predvsem pa razne prireditve pri proslavah in praznikih na Jezerskem. Kranj V Kranju v letošnjem letu ne bodo začeli graditi sodobnega hotela kot je bilo predvideno, ker so bila investioijska sredstva namenjena za druge objekte. Predvideva se, da bodo z gradnjo pričeli prihodnje leto, zato bo občinska skupščina v letošnjem letu nadaljevala z odkupom objektov in pripravila teren za gradnjo. Lokacija ostane nespremenjena in sicer med gostilno Lovec, poslopjem komunalnega podjetja Vodovod in križišča na Beksclnu. Kranj V (kratkem času bodo pričeli z nadaljnjimi deli na poslopju nove lekarne pri nebotičniku v Kranju. Računajo,' da bo nova kranjska lekarna v grobem že letos dograjena, dokončno pa prihodnje leto. To bo sodobna moderna lekarna, ki bo Kranju v ponos. Razen prodajnega prostora za zdravila bo v novih prostorih tudi prostor za upravo, laboratorij, prostor za izdelovanje zdravil in drugo. Sedanji prostori lekarne v mestu bodo še naprej služili za prodajalno zdravil oz. za lekarniške namene. Letos je bila otvor-jena tudi lekarniška postaja v Stražišču, tako da bomo v bodoče imeli v Kranju kar tri lekarniške prostore oz. postaje. Z naraščanjem prebivalstva na Planini pa bo v daljši prihodnosti treba misliti na lekarniško postajo tudi v tem delu mesta. Prostori nove lekarne bodo stali okoli 60 milijonov. Lekarna je zato dobila kredit, precej sredstev pa je oz. bo investirala tudi sama. S sodobno ureditvijo lekarn bo Kranj z okolico spet mnocro pridobil, največ pa seveda občani, ki morajo sedalj zaradi premajhnih zmogljivosti čakati v vrstah. Kranj Za 9. maj Dan in 20-letnico osvoboditve bodo v Kranju izročili svojemu namenu več objektov, med drugim tudi velik in moderen samski dom tovarne Tekstilindus v Stražišču. Vzporedno z otvoritvijo samskega doma bodo izročili svojemu namenu tudi obrat družbene prehrane in vzgojno varstveno ustanovo, ki bosta prav tako dobili svoje prostore v tem poslopju. Lekarniška postaja pa že posluje. S tem objektom bo desni breg Kranja t. j. Stražišče z okolico mnogo pridobil oz: največ v zadnjem obdobju. Vprašanje vzgojne varstvene ustanove je v tem delu pereče že vrsto let, prav tako pa tudi družbena prehrana in nič manj vprašanje stanovanj za samce. Nov mladinski klub v Lescah Pred nedavnim so v Lescah ustanovili mladinski klub. Na pobudo treh mladinskih aktivov iz Verige, tovarne čokolade in TiO Lesce so osnovali skupen klub, katerega pokrovitelji bodo vse tri imenovane delovne organizacije. Takoj ob ustanovitvi so mladi člani .sestavili osnovni delovni načrt j.n se zediriili za način dela v klubu. Predvsem jih zanima kulturna in športna dejavnost, skrbeli pa bodo tudi za splošno izobraževanje. Pobude mladih so potrebne vse pozornosti in skrbi pa tudi materialne podpore. Preteklo soboto so mladi člani kluba že pripravili prvo prireditev za javnost in z njo lepo uspeli. Za svoje delo bodo uporabijaji prostore v družbenem centru. Za sodobnejše zdravljenje V zadnji številki smo na kratko sporočili, da so na Bledu pričeli z gradnjo novega zdravstvenega doma. Končno bo torej tudi Bled dobil zdravstveni center, kakršne imajo v ostalih krajih Gorenjske. S to novo pridobitvijo se bo zdravstvena služba v radovljiški občini močno okrepila in razširila. V sedanjih pogojih je bilo to nemogoče, saj so bili prostori premajhni, neustrezni in zastareli z vso opremo vred. Zategadelj so morali program dela zdravstvenih uslug krčiti in omejevati, kar je seveda imelo neugodne posledice in je negativno vplivalo na splošno zdravje ljudi. Težave s prostori in opremo pa so še posebej neprijetne med turistično sezono, ko poleg domačih bolnikov iščejo zdravstvene pomoči tudi turisti — bodisi da so na oddihu in nadalju- jejo zdravljenje ali pa iščejo drugačnih občasnih uslug. Takih primerov je na , Bledu med sezono zelo veliko, vendar vsem željam za zdravstveno pomoč niso mogli ustreči prav zavoljo skromnih zmogljivosti v zdravstvenem domu. Novi objekt pa bo toliko prostoren in tako opremljen, da bo lahko nudil zdravstveno pomoč vsem tudi v času turistične 'Sezone. V novi zdravstveni hiši bodo na voljo za ordinacije zdravnikov trije zdravstveni kompleti z najsodobnejšo opremo. Zraven tega pa bo še ena ordinacija, namenjena posebej za turiste. Zdravstvene usluge bodo razširili tudi na razne specializirane službe kot so fizioterapija, rehabilitacija, močno pa bodo razširili preventivno dejavnost. -Za vse te potrebe bodo zgradili posebne prostore, tako za posjve-tovalnico za otroke in nosečnice s Tudi na Bledu bodo dobili sodobni zdravstveni dom Vendar pa so pri uvajanju tretje i /mene nekateri izmed zaposlenih v tovarni imeli pomisleke, češ ali ne bo tretja izmena predraga, ker bodo morali nočno delo nagraditi za 30 odstotkov boljše. Ta bojazen pa jc bila odveč, ker so se po nekaj mesecih obratovanja v tovarni jasno pokazali prvi rezultati. Dosegli so dvoje pomembnih uspehov: odpravili so ozka grla v obeh obratih in ob povečani proizvodnji izpopolnili dve izmeni tudi v drugih obratih in slednjič so smotrno zaposlili vse 'tiste delavce, ki jih je prej sprostila i nt on/.i I'i kaci ja proizvodnje. Dve muhi na en mah! V tretji izmeni so zaposlili 20 delavcev. Nekaj1 jih je prišlo iz skladišča, kjer so z viličarjem in še / nekaterimi drugimi tehničnimi izboljšavami delo popolnoma mehanizirali Mimogrede PO- MENSKE TN MOŠKE JOPICE, PULOVERJI, BREZROKAVNIKI, ŽENSKI KOMPLETI, SPALNE SRAJCE, BLUZE, PERILO, NOGAVICE, SPOMLADANSKI PLAŠČI, MODNE NOVOSTI ODOBRAVAMO - POTROŠNIŠKA POSOJILA odprto od 7. do 19. ure prodajalna MAJA, Prešernova 11 trgovsko podjetje KRANJ prostori za demonstracije, dispanzerjem za žene, za ginekološko ambulanto, zobne ordinacije in posebej za šolsko zobno ambulanto. V domu pa bodo uredili tudi prostore za rentgenski kabinet, za klinični laboratorij, manjšo telovadnico za fizioterapijo, pa-tronažne prostore in predavalnico za zdravstveno prosveto, knjižnico ter zbornico. Potemtakem bo v novi hiši dovolj prostora tako za kurativo kot tudi za preventivo. Sama struktura in • organizacija zdravstvene službe bo v novih pogojih lahko drugačna, sodobnejša, popolnejša in temelječa na dispanzerskem načinu zdravljenja. Le na tak način bo mogoče zdraviti najbolj razširjene bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rakasta obolenja in druge bolezni. Za deviznega sa-mofuiancirarija lahko y zelo krat* k,em času bistveno izboljšali vse delo in dosegli še večje uspehe redili delovna mesta in izboljšali kot doslej. — Milan živkovič Pred izbiro poklicev Na zadnji seji komisije za poklicno usmerjanje pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Škofji Loki je bilo sicer ugotovljeno, da je bilo delo komisije v preteklem letu v celoti uspešno, da pa bo v prihodnje potrebno posvetiti še več pozornosti tistim dijakom in učencem, ki v letošnjem letu zaključujejo šolsko obveznost. Anali/a posameznih anket o j a na osnovnih šolah in gimna-poklicnem usmerjanju je jasno zrj i, da bodo učenci ob konkret-vedano — viličar jc v skladišču pokazala, da bo potrebno poklic- nih strokovnih vprašanjih videli zamenjal približno deset delavcev, no vzgojno delo poglobiti tudi z tudi ustrezne poklice, katerim se denar na, ki so ga vanj nalo/i'i, učenci ni/jih razredov osnovnih bodo pozneje lahko posvetili. Za bo viličar sam »odslužil« v letu Sol in gimnazije, ker je poklicna poživitev takšnega, načina uvajadni, vzgoja v teh razredih postala nja v poklice pa naj bi služili Tehnološke postopke so i/.bol j- !«tos še posebej pomembna m obiski v posameznih podjetjih, šali tudi s • predgret jem pri len- potrebna, saj v letošnjem letu kjer bi učenci spoznali naloge žc-Ijenju izdelkov. Razen tega so od- 42 odstotkov osnovnošolcev ne lenih poklicev na -neposrednem pravili tudi klasična kladiva in zaključuje osnovnošolske obvez- delovnem mestu, na drugi izvijače ter namesto nlih uvedli pnevmatične stroje pri montaži strani nositi v 8. razredu, ampak v nižjih pa tudi same delovne prakse in da je po reformiranem progra- osnovnošolcev in gimnazijcev, kamu gimnazije že skoraj neobhod- tere bo zavod v škofji Loki orga-no potrebno, da so tudi dijaki niziral po posameznih podjetjih, tretjih razredov več ali manj po- y mesccu poklicnega usmerja-khono onentiram Podatki posa- n- je lvidena tudi cc]a vrsta mezmh analiz o dosedanjem po- predavanj iin srečaill,j s s,arši na khenem usmerjan,u prav tako mditd j.skih sestankih, kjer bo povedo da je veliko večji odsto- mcd najva*nc,simi vpnisanji prav tek pokW neopredeljenih ob tema,tika p(>k,usmerjanja, zaključku šolanja med gimnazijci, Vw]oban m imajo „,di ra/„c kot med osnovnošolci. To ,,c prav ri,,ne urc na posameznih šo-gotovo vzrok dost. širših možno- ^ kjcr ,ahk() u,:i,nd in starši sti, ki jih ima pred sabo absol- najdejo vsa pojasnila o poklicih, vent srednje sole m prav gotovo os(j)i dek>vn,ih nKsti,h perapek-v določeni men rudi vzrok pre- t- /a posamc/nc vrste po- maihnega poklicnega dela v nižjih >,,:„.„. {nt] letnikih. K"Cev lp ■ Zaradi teh in podobnih ugoto- Odsek za poklicno vzgojo pri vitev je komisija za poklicno Zavodu za zaposlovanje pa bo usmerjanje sprejela obsežen pro- skrbel tudi -za poklicno usmerja lz naših komun 9 Iz naših komun ^ iz naših komun • Iz naših komun © Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun © Iz našili komun Kratke z Jesenic Boj za prostor Železarna bo z rekonstrukcijo povečala tudi proizvodnjo v predelovalnih obratih. V gradnji jc že hala za žičarno, oziroma poten-tirnico. Vsled pomanjkanja prostora bodo morali prestaviti izvozni in uvozni tir ter skladišče koksa. Preusmerili bodo tudi odpremo s tovornjaki. Potrebno je le še izgotoviti priključek ceste v skladišče, porušiti vogal bivše Pretnarjeve hiše in napravili priključek na cesto pred skladiščem Zarja. Predvidevajo, da bodo z deli gotovi še ta mesec. Žclezarji - šoferji Na poklicni šoli železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah se izuči vsako leto blizu sto poklicnih delavcev metalurške, kovinarske in elektrostroke. Že nekaj let sem so omogočili učencem zadnjih letnikov, da so pred zaključkom šole opravili tudi vozniški izpit. Društvo LT, ki je na šoli dokaj agilno, je ob pomoči uprave šole in AMD Jesenice organiziralo tudi letos šoferski tečaj. Stroške teoretičnega dela tečaja bo krila šola, stroške praktičnih voženj pa vsak učenec sam. S teoretičnimi predavanji so že pričeli in čakajo na razpored praktičnih voženj z motornimi vozili AMD Jesenice, Ker stane učenca kljub vsem ugodnostim izpit okoli 25.000 din, te ugodnosti ne morejo izkoristiti vsi in se jc prijavilo v tečaj od blizu sto učencev zadnjih letnikov, le nekaj nad 50. »Odrezana« Koroška Bela Letošnja zima, ki je bila taka, kakršne naj bi bile na zgornjem Gorenjskem običajne, je nekatere kraje posebno prizadela. Med te spada tudi Koroška Bela, ki je bila zaradi nerednega pluženja cest večkrat takorekoč odrezana od Jesenic in sploh od ostalega sveta. Dosti se je govorilo, da bi bili konji in voli za pluženje ugodnejši od vse mehanizacije. Ker je ostala Koroška Bela brez cestarja, je bilo in je še danes stanje cest posebno kritično. Zaradi ne/oranih cest pa so ostali prebivalci Koroške Bele po več dni 1udi brez nujno potrebnih življenjskih artiklov, kajti tam še vedno nimajo prepotrebne primerne trgovine z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, predvsem pa s kruhom in mesom. Z ozirom na sedanji obseg in še posebno z ozirom na perspektivni razvoj Koroške Bele z dograditvijo Belškc valjarne naj bi se ne ponovil primer, da bi bila Koroška Bela ponovno odrezana od sveta. 20 milijonov za načrte V predlogu negospodarskih Investicij so za zazidalne načrte predvideli 20,780.000 din. V občinskem proračunu so predvideli sredstva za zazidavo starega centra ln Plavža na Jesenicah, v Kr. gori centra, lasne in Pišnicc, centrov Rateč, Podkorena in Gozda. Iz komunalnega prispevka in virov interesentov pa bodo financirali načrte za zazidavo Lipe, Blejske Dobrave, Črnega vrha z okolico, campa v Mojstrani, predloge vikendov ter ureditve Zelencev (izvira Save Dolinke). Tretja stanovanjska zadruga »Železar« Prva stanovanjska zadruga »Kovinar« je za progo zgradila dvanajst dvojčkov, druga zadruga delavsko naselje v Bregu pri Žirovnici, sedaj pa so ustanovili še tretjo zadrugo »Železar«. Tudi ti bo začela {/radili na zemljišču, ki ga je odkupila Železarna, 12 dvojčkov. Gradbeni prostor leži tudi nad progo. Za komunalne naprave bodo graditelji dobili posebno I">odporo. 220 milijonov din za izobraževanje V Železarni so plan izobraževanja za letos sestavili na podlagi analize stanja nakazanih potreb posameznih obratov. Tako predvidevajo vso Železarno nič manj kot 100 tečajev, in sicer v topilnicah 18, val jamah 16, predelovalnih obraj i h 17, v strojno energetski grupi :j0 ter 19 skupnih tečajev. Na njih se bodo delavci izučili in usposobili za topilce, ža-rilee, varilce /erjavovodje, strojevodje, st.--ugar.je, navijalce, kurjače, prem i kače itd. Od predvidenih 220 milijonov bodo namenili za 20 milijonov dinarjev za redne štipendiste, 24 za izredne, 1,6 za podpore, 58 za poklicno šolo, 5 milijonov za študentsko posojilo, 56 milijonov pa je predvidenih kot prispevek občinskemu skladu za strokovno šolstvo, 51 za izobraževanje odraslih in 4,4 milijona za nepredvidene izdatke. Na Polevcu lovska koča Lovska družina Jesenice gradi lovsko kočo na Polevcu. Za dogra-iditev potrebujejo še okenska pol-kna in okenske mreže. To bodo izdelali v železarni, kjer bodo graditelji dobili kot prispevek še odpadno pločevino, zidno opeko in žeblje. Mladina pomaga V ponedeljek je bila skupna seja občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZMS, ki so se Je udeležili tudi predsedniki krajevnih odborov SZDL. Ugotovili so, da bi bila udeležba na kandidacijskih zborih lahko večja, če bi se o tem z mladino prej ln bolje dogovorili. Zato pa so sklenili, da se bodo tem bolje pripravili na volitve. Volilni material je že povsod na mestih. Mladinci so se obvezali in tudi obljubo že izvršili. Pomagali so namreč izpisati vabila za volivce. Danes bodo uredili vsa volišča, Jih dostojno okrasili ter po potrebi pomagali pri vseh ostalih pripravah za jutriš- nje volitve v občinsko skupščino. Sklenili so tudi, da bodo polnoletni med prvimi na voliščih. Jutri, na dan volitevt pa bodo na voljo volilnim odborom za prenašanje poročil občinski volilni komisiji. Na seji je bilo dogovorjeno, da bodo prostore volišč uredili tako, da bo s funkcionalnostjo zajamčena tajnost volitev. Za obveščanje bo ta dan ves dan vključena razglasna postaja železarne Jesenice, lokalna radiooddajna postaja pa bo med zabavno glasbo obveščala občane o rezultatih od 7. do 20. ure. Na Jesenicah proti zakasnitvam Kot je predvideno, bo devetega maja začela obratovati na Jc- kcm. Med drugim že obratuje 10 sanicah nova 60-tonska peč za proizvodnjo kvalitetnih jekel. Naprava novih žičarskih strojev, trije pa bi sicer morala obratovati že skoraj leto dni. Žal dela kasnijo za radi dobaviteljev domače opreme. Vsak lovec 19 ur dela Na osnovi sklepov Lovske zveze za Gorenjsko bodo društva lovcev imela občne zbore v času od 15. marca do konca aprila. V gradivu za zbore sc napotki za določevanje cen uplenjene divjadi, pove- V zadnjem obdobju so na Jcse- vj in dosti realni. Investitor Že nicah posvetili veliko skrbi in naporov prav reševanju teh problemov. Stvar je namreč aktualna z več vidikov. Letošnji plan dohodka je namreč /c predviden na podlagi nekaterih novih zmogljivosti. Ce pa te ne bodo stekle, lezarna Jesenice, pa jc odobril ludi določena odstopanja, da bi dela le laže potekala in opravljena do novih rokov. Tako so predvideli, da bo 9. maja vzpostavljena nova električna so v preizkušnji, nov zračni kompresor, ki rešuje enega najbolj ca.nje inozemskega krvnega turiz-akutnih problemov — pomanjka- nia, dela v lovišču, krmljenje div-nje komprimiranoga zraka. Te dni jadi, ureditev krmišč, napajališč, jc začela delati nova žarilna peč lovskih steza itd. Vsak lovec je v predelovalnih obratih, montirajo dolžan opravi'i tega dela za 5700 bila novo kisikamo, ki bo omogočila dinarjev oziroma 19 ur, računajoč uvedbo novega tehnološkega po- uro po 300 din. Kolikor tega ne stopka v proizvodnji SM jekla, s doseže, je plačnik za neizvedeno tem, da bodo žc v drugem pol- delo. Dajatve članov v letu 1965/66 letju letos prešli na ogrevanje znašajo 7300 din. Lovci pravijo, peči s tekočim gorivom — mazu- da bo trebv misliti na pomladitev tom ln z dodajanjem kisika. S tem bodo predvsem skrajšali čas peč, k! je izrednega pomena za tudi predvidenega dohodka ne bo. Jesenice in naše gospodarstvo kot Na domačem trgu pa je iz leta v celoto. Iflontažna dela so v za-leto občutnejše pomanjkanje že- kl iučni far.i. lezarskih proizvodov, prihodnje Drug pomembnejši objekt, nov talitve, povečali količinsko proiz leto potečejo garancijski roki za obrat jcklovleka, bo po teh dogo- vodnjo jekla in znižali prolzvod- ameriško opremo, ki je že mon- vorih nared 25. julija, novo valjč- ne stroške, tirana v novih obratih na Bel- no ogrodje Bluming v valjarni To so osnovne težave, o katerih ljujejo mlade plemenjakc. V pota- škem polju. Te in še nekatere Bela v začetku oktobra In 29.no- največ govorijo v tovarni in ta- meznih družinah je več kot polo- druge _ okoliščine terjajo odloč- vembra še Steckel valjčno ogro- ven ni|e. O njih sn govorili v pri- vica izvedenega odstrela nepravil- nejših posegov in ukrepov. dje za valjanje trakov, nrav tako pravah na V. kongres ZKS in nega. Lovski izpiti bodo 26. in Zato so Imeli vrsto razgovorov, v nov' valjarni Bela. Seveda pa bodo med glavnimi vorašanjl tudi 27. aprila. Pripravnikom bodo urc- je na te roke vezanih še vrsta v nadaljnjih razpravah o zaključ- dili poduk v obliki konzultacij sta- d'mgih naprav in del, ki sodijo v klh In smernicah VIII. konisp-esa reiši že izkušeni lovci, če bo po- lovskih vrst, zalo naj pristopnina ne bo večja cd 10.000 din. Ocenjevanje trolci za leto 1964/65 ni bilo najboljše, kar posebno velja za odstrel gamsov. Vse preveč odstre- sestankov in posvetovanj tako na Jesenicah kot v Ljubljani, predvsem pa z Izvajalci gradbenih del in domače opreme, ki kasnijo za več mesecev, nekatera pa že skoraj dve leti. Gradbena podjetja, ki so prevzela toliko kot so zmogla, ne povzročalo težav. Huda zastoje na povzročalo izvajalci opreme slasti s področja eloktro ln strojne industrij*. RazTOVorl s predstavniki te Industrije so po-kazaii razumevan'e. Postavili so tudi nove roke, ki so sprejemlji- Kranjskogorske perspektive Na zadnbh zborih so volivci v Jeseniški občini živahno razpravljali o predlogu družbenega plana, o proračunu ter odloku o j>rlspev-klh ln davkih. Na vnrašanja volivcev, ki Jih odborniki niso mo,Tli takoj polasnifi, je skupščina občine izdala obvestila, ki so jih odborniki spo'očlll občanom na kandidacijskih zborih. Za Kranjsko goro so povedali, da bodo pri vodovodu, električni napeljavi in na drugih komunalnih Investicijah opravljena že letos najnujnejša dela. V okviru zmogljivosti občinskega sklada za stanovanjsko gradnjo Je zagotovljen začetek gradnje 20 stanovan'skega naselja, v katerem bodo tudi stanovanja za prosvetne delavce. Zazidalni načrt kraja je v delu in ko bo izdelam, bodo možne širše gradnje. V predvidenem trgovskem centru bodo tudi prostori za obrt — brlv-nico in krojaško-šiviljski servis. Na Srednji vrh je v Izgradnji nova cesta, za katero jc letos namenilo 35 milijonov din Gozdno gospodarstvo, 15 milijonov din pa bo na razpolago iz občinskega pozdnega sklada. Prebivalci tega naselja pa bi imeli radi urejeno tudi pešpot, kar pa je stvar krajevne skupnosti. Od iznajdljivosti In Iniciative prebivalcev samih ie odvisno, da bo ta čimprej in najbolj primerno urejena. sklop rekonstrukcije ln so nekatera žc stekla, ali pa bodo v kral- ZK.T ln ravnokar minulega venskega kongresa. — J. P. slo- trebno, pa boeto v okviru Gorenjske organizirali tečaj. Jeseniški prometni vozli Pot preko naših barikad Z elektrifikacijo železniške proge Jesenice—Ljubljana bi moralo odpasti več železniških prelazov, v zameno katerih pa bi morali predhodno zgraditi pod- ali nadvoze žel tzmica l'e npr. ukinila na Koroški Beli prehod preko proge pri čuvajnici in zgradila v zameno nov most preko proge v i ep Mvdni bližini. V zameno pre- laza z zapornicami pri Kobalu in prohoda brez zapornic pri Kirnerju na Jesenicah naj bi zgradili podvOZ pri P'komi. Meritve in načrti so že izdelani, vendar do pričet ka gradnje podvoza še ni prišlo. Prišlo pa jc do ukinitve prehoda preko proge pri Kiršnerju. Številnim koristnikom tega prehoda se /Ji Tradicija s komercialnim temeljem »Jožefov Amen« Ima na Jesenicah žc svojo tradicijo. Svoja leta je bila tega dne Sava eno samo sejmišče. Le malokatera kramarica je prodajala seme-nje in kaj jiodobnega. Zadnja leta pa se jeseniški »Jožefov Amen« zopet uveljavlja. Iz leta v leto je več kramarjev ln Iz leta v leto tudi več kupcev. Letošnji »Jožefov Ameji« na Jesenicah je najbrže dosegel tudi svoj višek. Trg in vsa pot do trga sta bila eno samo sejmišče. Kramarsko vpitje se Je slišalo vsevprek. Na voljo so bila razna semena, ročno vrtno ln poljsko orodje, razna oblačila Itd., prevladoval pa je kič, ki je mimoidoče najbolj zapeljeval. Iz dejstva, da je bilo sejmišče ves dan polno ljudi, sc da sklepati, da je Imel letošnji jeseniški »Jožefov Amen« svoj komercialni efekt. Bežen opazovalce bo to potrdil. Ta sc bo pa tudi vprašal, zakaj so prodajali na sejmu zgolj tuji prodajalci, ali bolje rečeno prodajalci Izven jeseniških podjetij. Ti so razen z vlakom in avtobusi pripeljali na Jesenice svojo robo z nič manj kot 14 avtomobili. Delo se jim je vsekakor izplačalo. Nastaja pa vzporedno vprašanje, kako to, da na sejmu ni bilo zastopano niti eno Jeseniško trgovsko podjetje. Tradicije, ki sicer izvira iz religioznosti, vendar Ima pa temelj v komerciali, bi sc v bodoče jeseniška trgovska podjetja lahko malo bolje* poslužila. U. Potreba po samopostrežni restavraciji V petek so se sc.šli na redno sejo člani sveta krajevne skupnosti Bled. Obravnavali in potrdili so zaključni račun za leto 1964, Izvolili komisijo civilne zaščite prebivalstva in ob- ravnavali nekatere aktualne zadeve. Pogovarjali so se tudi o potrebi samopostrežne restavracije na Bledu in o ustanovitvi poslovne enote LATEA. Ra/nravl.iali so tudi o vodovodih in menili, da naj bi v le- tošnjem letu dogradili vodovod v RIbnein, medtem ko naj bi v prihodnjem letu že začeli z gradnjo na Koritnem in v Bodcščah. Tako bodo dobili vodo vsi kraji na območju okrog Bleda. umestna ukinitev prevoza z motornimi vozili. Nikakor se pa ne strinjajo z ukinitvijo prehoda za pešec preko ppege, dokler podvoz ni zgrajen. Nekaj sto delavcev, ki hodijo dnevno v jeseniško železarno na delo in nad tisoč j>rebi-va'cev naselja »Za .štreko« se zgraža nad postopkom železniške uprave, ki je dosedanji prehod zaprla pred dograditvijo podvoza. Pri vsem tem i>a je zanimivo to, da vseh teh nekaj sto delavcev ne hodi preko železniške proge na prehodu pri Kobalu, marveč se plazi preko postavljenih barikad. Pa tudi ostalih nad tisoč prebivalcev naselja »Za štreko« dela enako. Ali je z ukinitvijo prehoda preko proge pri Kiršnerju s tem zmanjšana možnost železniških\nesreč? Ne! Pač pa nasprotno. Ljudje, ki sc plazijo preko postavljenih barikad, pozabljajo na možnost prihoda vlaka in jc s tem fliairfa toliko več'a možnost železniških nesreč. Organ, ki jc odredil ukinitev prehoda preko proge, bi pač moral hkrati mish'ti na novo ureditev prehoda potom nadvoza ali pa podvoza. Tega pa v tem primeru na Jesenicah ni bilo in je kritika več tisoč prizadetih povsem upravičena. — P. U. Nastajajoče jezero Ob jesenskem deževju in spo mladi, ko se snet1 topi, zalije voda pokrajino pod rateškimi njivami in travniki ob železniški progi proti meji in tvori močvirno jezerce. Ker letos ponoči še vedne po malem zmrzuje, to malo jezero še ni vidno, vendar pa se tu in tam že kažejo obrisi jezerca. Ker se je pričel sneg sedaj tudi v Ratečah hitreje topiti, bo voda kot običajno' zalila cesto, ki vodi k skakalnicam v Planici. Takrat Ratečanj vozijo z živino po poti mimo železniškega skladišča. Ko še ni bilo hladilnih naprav, so pred drugo svetovno vojno tu napravi jali led za pivovarno Union v Ljubljani. Bil je dan, ko so iz Rateč odpremili tudi do 10 vagonov ledu. Belo »EJ vi! Pišite kaj! Jaz' ne grem z vami!« »Bomo!« Je dejal eden izmed odhajajočih in v dvignjenem ovratniku Je kaj kmalu izginil v gosti megli. In tako drug za drugim. Kot sodobni planinci in ljubitelji narave so sc v 17. minutah »povzpeli« na 1365 metrov visok Španov vrh. Tako je bilo ondan na črno-TTŠki sedežnici. Spremljevalec je x velikim prkadevanjem pravil in pravili o narcisah. »Niso samo ma goliški strani, tudi na teh jasah paroti Črnemu vrhu jih bo vse palmo — vse belo, če boste prišli koncem maja«, je pripovedoval. Vozili smo se. Žica je brnela I čarobno melodijo v železnih no-sdJcoih srtebrih, ki so se od časa do časa bledo prikazali v megli, se hitro približevali in spet zgin jali v belem, neprozornom morju megle. SKOK Z 2ICNICE V nekem kraju smo na beli jasi pod nami opazili globoko luknjo V debelo plast snega. Zelo Jasno sta se poimali luknji nog, Izrazit odtis spodnjice in celo prsti rok. In od tam naprej stopinje. Nekdo si je privoščil tvegani šport in skočil s sedežnice Iz višine približno tretjega nadstropja hiše, kakih 8 metrov. Nihče nI vedel, kdo je to bil in kdaj. Vsekakor brez posledic. Toda... DOMIŠLJIJA NA VRHU Osemnajsti, devetnajsti, dvajseti nosilni stolp. In tu se jc končal »VZpOO«, dolg 1650 metrov, ob katerem smo se brez znoja, verjeli ali ne, dvignili za 326 metrov in se znašli na Španovem vrhu. Pihal jc veter in vrh so oblegale velike plasti megle. »Počakaj! Saj bodo megle izginile!« je vztrajal spremljevalec in razočaran opazoval prve, ki so se zapenjali, zavijali in silili nazaj Nepričakovano se je osvetlilo in skozi redkejšo megla je bilo prvič videti sonce bledo kot kolo sira. »Vidite, vidite! Tu je zmeraj tako. Megle pridejo ln izginjajo«, je vei srečen vztrajal spremljevalec. »Tu na to stran boste videli Triglav ln vse Julijske kot na' dlani. Na| te 1 strani boste videli Dolomite, bližnjo Golico, Rožco, Stol in če bi bilo nižje jasno, tudi vso Gorenjsko tja do Ljubljane.« Poslušali smo in le v naši domišljiji smo občudovali to Jenoto. w ® © kajti vreme je bilo še v/trajnejše, kot spremljevalec, To smo ugotovili deset minut za,tem v smučarskem domu nižje na Ctnem vrhu. Možak v domu nam je postregel s čajem in za tem še Z izv r.stninii klobasami v zaseki. SPOR S PLANINCEM Tam smo se našli s starejšim možakom. Hudo smo se mu zamerili Zaradi planinstva v tem kraju, Niso tu samo lepe smuke, narcise in lepi razgledi, kot je dokazoval, marveč tudi priliub-I ion i plandn&ki kraji. Naštel j C vrsto vrhov v okoliških hribih, Večina Izletnikov na Crni vrh ima lep razgled, brez megle, kot kaže pričujoča slika kjer so že zdavnaj imeli jeseniški in drugi planinci priljubljene izlete. Morali smo mu priznati in se oprostiti. Nismo poznali razmer in krajev. •J NAVZKRIŽJE Obiskali smo še Kranjsko goro, Podkoren, Mojstrano... Vozila s čiuiimi inozemsldmi tablicami so še redke lastovke. Svinčeno težak sneg v Kranjski gori in drugod pomeni konec bele sezone. Toda priprave za poletje so zelo potrebne. Toda kaj? V tem smo prišli v navzkrižje. Nekdo jc trdil, da bi morali najprej urediti cesto na Planino. Drugi je ugotavljal, da bi morali vsaj paziti na red, čistočo oziroma lepoto kraja in pri tem omenjal kupe ropotije pred Avtoscr-vlsom sredi Kranjske gore. Tretji je mahal z neokusnim prospektom in trdil, da W morali dati več za boljšo propagando. In tako naprej. Morda smo pri tem na vzkrižju imeli vsi prav. Naj bo kakorkoli. Lepe ja.se snega na Črnem vrhu, ki bode kmalu znova prekrite z dišečimi narcisami, so prav gotovo plemenita bela strast in vaba v tem kraju. — K. M. t 899999999999999994 • KULTURA © KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA O KULTURA • KULTURA • KULTURA © KUM _____. _ «• _ .......— Sto in eno leto kranjskih gledališč Vihrale m zastave Dne 8. februarja 1. 1863 je društvo priredilo prvo javno prireditev SLOVESNO BESEDO. Nato so se vrstile veselice, igre, koncerti, leto za letom Preden preidemo v /obdobje kranjske Narodne čitalnice po prvi svetovni vojni, moramo se pogledati, kaj vse je pravzaprav Čitalnica v obdobju od svoje ustanovitve pa do prve svetovne vojne priredila. Ce listamo po starih zapiskih ter izdajah brošur, ki so izšle ob nekaterih obletnicah, lahko kaj kmalu ugotovimo, da je čitalnica v tem obdobju delovala izredno živahno. Največ prireditev ki jjh je priredila, so bile gledališke predstave. Seveda, če izvzamemo Besede ter razna zborovanja. Nekakšna sinteza gledaliških spominu pesnika Prešerna. Že predstav, veselic ter zborovanj, so pri enem prvih zletov, ki je bil bile Besede, ki jih je čitalnica pri- leta 1864 so kranjski ter ljub-rejala vsako leto. Ime jc češkega Ijanski »Sokoli« po telovadbi, ki izvora. Prav tako smo tudi Sloven- so jo imeli na Gašteju, odšli na ci prevzeli ne le naslov, temveč pesnikov grob. Množica Kranjča-sam način uprizarjanja teh Besed, nov je spremljala sprevod, ki je Zanimivo je, da je kranjska čital- štel 80 ljudi. Na samem grobu so niča uprizarjala na svojem odru pripravili majhno slovesnost z dc-skoraj same prevode čeških vese- klamacijami nekaterih Prešcrno-loiger, z nekaterimi redkimi izje- vih pesmi. Nastopil pa je tudi mami. Morda je vzrok za to že zbor, ki je zapel Jenkovo pesem samo v tem, da so bili Cehi v — MOLITEV. Prof. Makso Pirnat Avstro-Ogrski skoraj na istih po- govori o tem dnevu takole: »Ob 4. zicijah kot mi. Narodnosti jim uri popoldne gredo »Sokoli«, niso priznali. spremljani od množice Kranjča- Tako smo Slovenci prejeli iz rok nov, na Prešernov grob. V lepem Cehov Besede. Za takratno kranj- nagovoru proslavlja dr. Costa ve-•ko meščanstvo, ki je bilo željno Mkana Prešerna. Sokoli okra-družabnih prireditev, je bila vsa- se spomenik z bujnim 1 i poka taka prireditev poseben dogo- vim cvetjem, na grob pa polože dek. Kadarkoli so napolnili dvo- krasen šopek« rano svoje dramske skupine, so Lahko bi rekli, da je bila skrb bili, vsaj tako govore zapiski, pri- 7a pesnikov grob v tedanjem ča-jetno presenečeni. Vedno je bilo su veljko vcčja kot pa je dancs. Ikaj novega, kaj takega, kar je člo- Vsa leta> kar je čitalnica obstoja-veku^ privzdignilo srce. ^Običajno ]a> SQ člani tcga društva skrbeli zanj. s Ko je leta 1869 umrl Simon Jen- ko, mu je Čitalnica priredila lep prireditve. Seveda pa ni man kalo ' u •' . . 1 . *A„i~r,;h „™™ ™>H* rlpkln- Pogreb. Pozneje je tudi zbirala Najstarejša slikovna priča slovenskega gledališča v Kranju: Prizor iz neke( neugotovljcne) modne igre na odru »Narodne čitalnice« leta 1878. 99 Divji lovec" na Breznici so imele Besede v svojem programu po en dramski prizor, ki je bil nekaka osrednja točka celotne navdušenih govorov, petja, dekla macij, narodnih plesov itd. Na ta sredstva za njegov spomenik, ki DPD Svoboda »France Prešeren« Žirovnica s sedežem na Breznici spada med redka kulturno-prosvetna društva, ki se še ukvarjajo z gledališko dejavnostjo. V jeseniški občini je Svoboda Žirovnica edina, katere dramski odsek je delaven. V letošnji sezoni so naštu-dirali žirovniški svobodašl že tri dramska dela. Z zadnjim, t. j. Finžgarjevo ljudsko igro »Divji lovec«, so dosegli višek. .,, - . __., , , ga ie izdelal radovljiški kipar kih prireditvah ni manjkalo de- ~t joriJ A klamacij, v tedanjem času tako proslavljenega pesnika, Jova Vesela Koseškega. Njegove pesmi so bile kot nalašč za taka zborovanja. . Med redkimi domačimi pisci j i -u a i a^w, ;„ k;i vseh meščanov. Zato so na enem dramskih del v tedan i doni je mi . . ... . . . .. , , Ivan Vurnik. Poskrbeli so tudi za Jenkovo bolno mater, ter ji nakazali določen denarni znesek. Čitalnica je tudi rešila mestno hišo (rotovž), ki je bila že tako zadolžena, da bi ne mogla biti več last najbolj delaven Miroslav Vilhar. Bil je prvi, ki je napisal takozvano spevoigro v slovenskem jeziku. To je bila Jamska Ivanka, ki jo izmed svojih sestankov tudi sklenili, da založe določeno vsoto, da so preprečili prodajo. Obiskali so tudi pesnika Koseškega, ki je leta je pozneje priredil tudi za odrske 1878 bil na počitnicah v Podbrez- deske. Med njegovimi deli, ki so Jah- jih igrali v Kranju, ne zasledimo O praznovanju tridesetletnice izvirnih del, pač pa le dva prevo- Čitalnice pa lahko zasledimo zada. V sezoni 1890/91 so na odru nimiv zapis v knjižici, ki je izšla kranjske čitalnice igrali burko ob petdesetletnici te ustanove. FILOZOF V sezoni 1897/98 pa ve- »Nad vse svečano se je vršila selbigro IGRA PIKE. Obedvi deli tridesetletnica Čitalnice, dne 13. jo priredil ter prevedel Vilhar. avgusta leta 1863. Tako lepega dne (Avtorja nismo mogli _ ugotoviti.) ni doživel Kranj od 16. avgusta Poseben dogodek je bil za pred tridesetimi leti sem, ko so kraniške, meščane, ko so na odru Dili prihiteli slovenski rodoljubi, kranjske čitalnice priredili člani od blizu in daleč, da čitalnico v slovenskega narodnega gledališča Kranju takorekoč slovesno ustoli-predstavo ČLTrALNICA PRI BRA- cjjQ jn otvorijo njene prostore. MJEVKI. Ljubljanske gledališčni- Tridesetletnica čitalnice splošen kc pa so lahko videli Kranjčani naroden praznik — udeležnikom tudi leta 1898. Takrat so gostovali so se ob tej priiiki vzbujali slad-z Vilharjevo igro IGRA PIKE. Da k, spornini na mogočne slovenske pa so bile že v tistem času pri- tabore, ko so se shajali tisoči ljubljene igre na prostem, nam ljudstva našega in ko so vsi sta-potrjujc dejstvo, da so v Grajzar- novi slovenskega naroda zahtevali jevem gozdu pri Šenčurju, člani odločno onih pravic, ki jim gredo dramske skupine kranjske Čital- po državnih postavah.« niče igrali igro KJE JE MEJA. To Spominsko pIo$čo na Pre5erno. vi hiši je prav tako odkrila leta 1900 Čitalnica. Do prve svetovne vojne je bila aktivnost Čitalnice vsekakor živahna. Potem pa so vojna leta to Divjega lovca so zaigrali v petek za učence žirovniške osnovne šole, v soboto je bila premiera, v nedeljo pa prva ponovitev. Dejstvo, da so bile vse tri dosedanje predstave povsem razprodane in da je postala dvorana kulturnega doma na Breznici končno premajhna, je najlepši dokaz, da podeželsko prebivalstvo teži za gledanjem domačih ljudskih iger. Največji uspeh ob uprizoritvi Finžgarjevega Divjega lovca na brezniškem odru pa je v zasedbi vlog. Razen dveh ali treh so nasto- pali sami mladi, katerih večina je bila prvič na odru. Kljub temu življenjsko podana igra daje priznanje vsem. Dosegla je nov in razveseljiv uspeh, da žele mladi igralci naštudirati še v letošnji sezoni vsaj še eno delo. Ob tokratni navdušenosti igralcev in občin- stva tega režiserju Vistru najbrže ne bo težko doseči. Ko govorimo o novem načinu delovanja Svobod in kulturno-prosvetnih društev, preradi pozabljamo, da je podeželsko ljudstvo še vedno željno domačih dramskih, pevskih ali instrumentalnih del. To je potrdila tudi uprizoritev Finžgarjevega Divjega lovca na brezniškem odru. Zdi se, da pri izvajanju novih načinov kulturno-prosvetne dejavnosti ne bomo smeli mimo želja predvsem podeželskega občinstva. Ljubo Ravnikar razstavlja na Jesenicah Likovni odsek »DOLIK« Svoboda Jesenice organizira že nekaj let v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah mesečne razstave. Poleg lastnih razstav organizira tudi razstave vidnejših živečih slikarjev in razstave mojstrov, katerih originalna dela al! kopije hrani Narodna galerija v Ljubljani. Tokrat razstavlja na Jesenicah akademski slikar Ljub > Ravnikar iz Kranja. Ravnikar, kise je uveljavil kot slikar, grafik, inscenator ln kot ilustrator številnih mladinskih ln poljudnoznanstvenih del, se je tokrat predstavil izključno z akvarelom v čisti, takozvani »klasični« tehniki. Udeležence otvoritve razstave in prve obiskovalce je toliko bolj navdušil, ker razstavlja motive feginjajočih lepotnih vrednot is naše bližnje in daljne preteklosti. Vse, kar je « času napredka in modernizacije nujno obsojeno na izumiranje, kakor pristno kmečke arhitekture, stara dvorišča, žage, kozolci itd., navdušuje akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Že po obisku ob otvoritvi in v prvih dneh sodeč lahko računamo da bo tokratna razstava v delavskem domu na Jesenicah ena najbolj obiskanih. Svoboda »Tone Čufar« Jesenice je poleg organiziranja rednih mesečnih razstav dosegla poseben uspeh še s kulturnimi programi ob otvoritvi razstave. Tokrat, v soboto zvečer, ko je predsednik sekcije Do-lik inž. Karba otvoril razstavo, so priredili kulturni program go- . jenci in profesorji jeseniške glasbene šole in dijaki jeseniške gimnazije. Program, izvajan v duhu razstave, je dal razstavi Ljuba Ravnikarja še poseben poudarek. Razstava je odprta že ves teden. Velik uspeh Kranjčanov v Zemunu je bila tudi ena izmed redkih predstav, ki so se jih lahko udeležili tudi meščani iz nižjih slojev. BIL JE TO DAN, KAKRŠNIH JE MALO VIDEL KRANJ Prav bi bilo, da omenimo tudi »»trla. ?ru«° obdobje, ki se je za-tiste manifestacije kranjske Ci- čelo takoj po vojnih dneh, pa je talmce, ki sicer niso neposredno v, Pobudilo tudi gledal -povezane z gledališko dejavnostjo fko skupino, da je delovala velite ustanove. ko bolJ kontinuirano. Kadarkoli sc se v Kranju zbrali Božo ŠPRAJC meščani na zletih in ostalih prireditvah, so se vedno poklonili (Nadaljevanje prihodnjič) V letošnjem šolskem letu Je glasbena šola Iz Kranja navezala prijateljske stike z glasbeno šolo v Zemunu. Prvi rezultat je bil Izražen s tem, da Je glasbena šola iz Zemuna povabila kranjsko glasbeno šolo, da priredi koncert v Zemunu. Na njeno povabilo so v Zemunu priredili koncert orkester in solisti kranjske glasbene šoie. Slika z razstave v Prešernovem muzeju, delo slikarja Ajbiča V solističnem delu koncerta so nastopili: pianisti Jana Gogala, ki je izvajala A. Foersterja: Zagorsko; Arne Maučič z izvedbo Mendels-sohnovega Rondo capriecioso; Drago Seliškar z Rachmaninovim: Polichinelle. Violinisti Verica Belič je odigrala tretji stavek Concertino Facile Fr. Staniča; Darja Velušček Dvo-fakov Slovan&kl ples št. 10; Jože Velušček Paganini-Kreislerjev Preludij in Allegro. Friedovega Zajčka je na klarinetu izvajal Vinko Šorli, Bolotinov Skerzo pa na trobenti Marko Misjak. Vsi solisti so za odlične izvedbe doživeli spontani aplavz in je bil vsak od njih po večkrat klican nazaj na koncertni oder. Godalni orkester je pod taktirko ravnatelja Petra Liparja izvajal W. A. Mozartovo: Sonatino v štirih stavkih, katero je za godalni orkester aranžiral Primož Ramovž; dalje W. A. Mozarta: Malo nočno glasbo v štirih stavkih; Boccheri-nijev Manuet in Allegro od J. H. Fiocco. Tako kot solisti, je tudi orkester za svojo odlično izvedbo prejel aplavz, kateremu ni bilo konca. Tako kakor publika, so tudi glasbeni strokovnjaki dali vse pri- znanje in pohvalo uspehom, ki jih je prikazala kranjska glasbena šola na področju svoje reproduktiv-nosti, za kar gre seveda v prvi vrsti priznanje uspešnemu pedagoškemu delu na šoli. V zahvalo za tako uspešen koncert so pedagogi in učenci zettraun-ske glasbene šole naslednji dan, v nedeljo, priredili svojim gostom izlet na Avalo in ogled Beograda. dis Dve premieri v enem tednu Minulo soboto in nedeljo je igralska skupima Svobode v Rib-nem pri Bledu uprizorila dramo Mateja Bora Težka ura. To je biila draga premiera, ki se je uvrstila takoj za Ingoličevimi Krapi, in sicer že po enem tednu. To je zgleden primer, kako je mogoče istočasno, seveda z dvema skupinama, pripraviti dve uprizoritvi. Seveda je bila potrebna dobra volja in vztrajnost, pa tudi precej časa, da so naš t udirali kar divc deli. Borova drama Težka ura je delo, ki še vedno spodbuja igralec k uprizarjanju, čeravno ne izraža kakih umetniških vrednot in hotenj, pa je vendarle zanimiv ter zgovoren dokument pretefldosCi. ko so se morali ljudje opredehtL, se bojevati in tvegati tudi maj*« hujše. Igralci iz Ribnega so se na uprizoritev v režiji Jerneja Vovka skrbno pripravili. Dokaj dobro so obvladali igro, vendar se često-krat niso mogli povsem izogniti nekoliko nenaravnemu tonu v govoru in pretiravanju v kretnjah in gibih, kar je bilo nekoliko v škodo celotni uprizoritvi. Režijsko je bilo delo dobro zasnovano, z brezhibnim obvladanjem teksta; z dinamiko govora in menjavanja prizorov pa so ustvarili videz dobre igre. Skupaj s Težko uro so zaigrali tudi Nušičevo enodle-janko Analfabet. — J. B. MIHA KLINAR: MESTA, C F, STE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Ustvarile so svobodo novemu izkoriščevalskemu razredu in vneftl pojavom, ki podpirajo im utrjujejo vladanje tega razreda. Liberalizem, ki je rodil svobodo vladajočega kapitalizma, jc i/'«.!:] tudi nacionalizem, kjer je prav talko veljalo pravilo, da večja ribe *ro manjše. Nacionalisti velikih narodov v podjarmljenju in raznarodovanju manjših narodov ne vidijo nobenega zla, prav tako kakor ga ne vidijo v izkoriščanju delavskega razreda. Pa je oboje Zlo, v nebo vpijoča krivica, kije ne čutijo samo maili narodi, temveč jo vedno bolj občuti tudi podložni sloj vladajočih narodov. In to krivico, ki so godi podložnim vseh narodov, hočejo odpraviti .s sveta . socialisti, Izkoriščevalcem so napovedali razredni boj, nacional i s lom, ki so razdvajali) narode- in jiih ščuvali k medsebojni mržnji, so so postavili p<> robu z internacionalizmom, kl naj bi združil delovne sloje Vseh narodov v borbeni solidarnosti, prijateljstvu in fhedse-bojnemu spoštovanju pravic in svobode vsakega naroda, ne glede na njegovo številčno velikost. Tako spoznanje .se je ob lastnem razmišljanju, ob branju socialističnih časopisov in brošur, na socialističnih predavanjih, ki se jih je udeleževala, ob pogovorih, kakršne so navadno imeli Franc in njegovi prijatelji, kadar so prišli na obisk, utrdilo v njej in zale ni ču.-Mo, če se jc lotila jeza na dr. Pueeherja, dr. Senegaglio in Cernlutza, ki so na zborovanjih govorili o delavski in mednarodni •olldamosti, o potrebi združevanja delovnih slojev in boja proti šovinizmu in nacionalni nestrpnosti, a so sedaj ravnali drugače Ali niiso s svojo opredeli Ivi.jo in glasovanjem za Leg i o nazionalo prebudili v delovnih slojih slovenskega Ijudislva še večje nezaupanje do socialne demokracije, kakršnega so jim vcepili duhovniki in slovenski konservativni, že od začetka hlapčevski politiki katoliške ljudske ali liberalno napredne stranke. Ali so niso mogli vzdržati glasovanja, kakor so se ga vzdržali sodrugi Caligaris, Paulič in Slmonetta. »Ni treba, da smo Slovenci,« je zato z odobravanjem brala Regentov članek, »dovolj je, da smo socialni demokratje. Kot talci moramo najodločneje grajati način, s katerim je dir. Puecher utemeljeval svoje glasovanje, in pokazal, da je izven vsake socialistične poti in da namerava izven te poti tudi ostati....Kdor v imenu stranke prevzame kako mesto, je dolžan zastopati mnenje etramke . . . So-drug Puecher je priznal potrebo slovenskih šol v Trstu. Občimska večina teh šol noče priznati. Zakaj mi potem glasoval za podporo Ciril-Metodovi družbi, ki bi bila veliko bolj opravičljiva, kakor njegova podpora Legli . . . Podpora Ciril-Metodovi družbi bi bila vsaj majhen delež na račun dolžnosti, ki bi jo morala tržaška občina čutiti tudi do slovenskega šolstva. Podpora Legil nazionale gre za njeno delovanje izven delovanja v Trstu. (Kar ga opravlja v Trstu, je izrazito strankarsko nacionalistično in prav v ničemer izobraževalno). In ako ni glasoval za podjooro Ciril-Metodovi družbi zaradi stališča, da ni dovoljeno dajati iz občinske blagajne podpore privatnim družbam, kako bo, gledamo s tega stališča, sedaj opravičeval svoj glas, ki ga je dal za Legi o.. . ! In njegova izjava: Bom glasoval za podporo Ciril-Metodovi družbi, kadar bodo slovenske občine dale podporo Legli.... Tako bi smel govoriti samo nacionalist, a socialist nikoli! Kjer živi upoštevanja vredna manjšima (in taka je slovenska manjšina v Trstu!), tam ima pravico do svojih pravic, da vseh pravic!« »Bravo, Regent!« je odobravala Regemtovo stališče, kakor da bi bila na zborovanju, im med branjem pritrjevala Regentovi bojazni, ua bi utegnilo Puerherjevo stališče, če ga stranka ne obsodi, povzročiti negativne posledice in raznetiti nacionalno nestrpnost v socialističnih vrstah, ki bo lahko porušila že tako ne preveliko solidarnost med slovenskim im i tal i jamskim delavstvom. Vtem je prišla Bajberiova z otrokoma. Videti sta bila objokana. »Pa no da bi se prepirala im topla?« je pogledala Slavka. »Ne,« je namesto Slavka odgovorila Bajberiova in povedala, da sta bila oba kaznovana v vrtcu, ker sta med seboj govorila slovensko. »Tako?« jo vzkipela Stefj še pod vplivom članka, ki ga je brala. »In niste šli k vrtnarici in ji povedali, da sta najina otroka Slovenca.« »Odkrito povem, sramovala sem se,« je priznala Bajberiova. »Ce je tako, da sta bila otroka kaznovana zaradi tega, potem svojega ne pustim, da bi še kdaj prestopil prag tega vrtca--« »Tudi jaz mislim, da je najbolje, če ostaneta doma.« Otroka nista več hodila v vrtec. Toda že čez dva dni je pozvonila italijanska vrtmarica im se začudila, zakaj ju nočeta več pošiljati. Ko ji je Stefi povedala, zakaj, jo je prosila, naj ji oprosti im da bosta otroka lahko v odmorih govorila, kakor bosta hotela. Četudi »schiavo«, se je zarekla im naglo popravila v »slovemo«. »Zdi se mi, da vam ni do majitndh otrok, marveč do denarja, Id ga plačujeva,« je rekla Stefi. »Im še nekaj, sigmofima! Ne pozabite, da ste pripadtnica kulturnega naroda! Zmak kulture pa je tudi tolerantnost, če že ne spoštovanje drugih narodov.« Vrtmarica je brez besede odšla. Bil je petek, 8. decembra 1911. Ni se še popolmoma zdanilo, ko je hitela na delo. Na križišču, preden je zavila v Vio Bavario, kjer je bila konfekcijska delavnica Abrahama Tanina, jo je izmemadil Korger. »Kakšna sreča! Ze dva meseca vas zamam iščem,« je vzW:ikmiiL »Ali veste, da mi je že dvakrat pisal Franc« Obstala je, foikor bi jo zadel električni sunek. Cez tri dmi (kako natančno je vedela!) bo pol leta, kar je izginil neznamokam im odkar mi vedela o njem ničesar več. S svojimi pripovedovanji o daljnih deželah ga je okužil prav tale človek, ki stoji sedaj nasmejan pred njo im ji govori, da mu je že dvakrat pisal njem mož im v pismdh spraševal, če sta ona in otrok še v Trstu im kako živita. Mogoče laže im se samo norčuje iz nje. »Ne norčujte se,« je nehote rekla. »Ne, res mi je pisal,« je rekel. »Ce mii ne verjamete, vam lahko prinesem pokazat njegovi pismi.« »Ne zanimajo me,« je rekla. V resnici pa so jo zanimala. In še kako zanimala, le da pred Kdrgerjem toga ni hotela pokazati. »Vem, vi krivite mene. Jaschke mi je pravjl. Jaschke ve, da do nedavnega o Francu nisem vedel ničesar. Sam sem mu pisal ogorčeno pismo. ..« »Ne zanima me,« ga je prekinila. »Toda jaz sem mu obljubil, da poizvem ...« , mm Novo nagradno žrebanje v času od 1. oktobra 1964 do 31. marca 1965 Vsak vlagatelj, ki v tem času vloži na hranilno knjižico najmanj 10.000 din, je lahko že na koncu Istega meseca izžreban za manjšo nagrado aH pa ga upoštevamo pri končnem žrebanju večjih nagrad v aprilu 1965. — Kdor pa bo v tem času vložil na hranilno knjižico vsaj ža dobo enega leta najmanj 50.000 din, bo lahko izžreban še pri posebnem žrebanju vezanih hranilnih vlog. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH: NA JESENICAH. V RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU Prodam otroški športni voziček in 100 kom cementne opeke ter kozolec. Naklo 102 1237 Avtomatic Slnger šivalni stroj prodam. Kranj, Titov trg 24 1247 Prodam peso za krmo in semensko grahoro. Šenčur 113 1285 Prodam enostanovanjsko hišo z vrtom v bližini Kranja, ali zamenjam za stanovanje v bloku. Naslov v oglasnem oddelku 1286 Prodam pohištvo za jedilnico, oreh, dve omari, stoglj. miza, 6 stolov (usnje v starem slogu). Odlično ohranjeno, za nizko ceno. Bernilk, Ljubljana, Opekarska c. 3 1287 Prodam žensko kolo. Lap, Tomšičeva 19, Kranj 1288 Prodam hišo v Cerkljah št. 89, vseljivo. Informacije Zg. Brniki 23 1289 / Nov moped z blatniki SK 12 prodam D. Udir, Kranj, Luznar-jeva 3 ' 1290 Prodam globok otroški voziček (Jadran). Zevnik, Ul. Tatjane Od rove 6, Kranj 1291 Prodam večjo količino repe. Prcdoslje 9, Kranj 1292 Prodam kuhinjsko opravo. Kran i, Partizanska 5 1293 Prodam krmilno repo po nizki coni. Visoko 92, Šenčur 1294 Prodam seme črne detelje. Pše-vo 4, Trebar, p. Zg. Besnica 1295 Volkswagen, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 129,6 PUCH — Roller 1125 cem prodam po ugodni ceni. Bašelj 2. Preddvor / 1297 Prodam 1500 kg sena. Sr. Bitnje 33, žabnica 1298 Prodam dobro violino. Oglasiti se od 14. do 16. ure. šiminnac, Partizanska cesta 33/1 Kranj 1299 Prodam moped. Lahovčc 47. Cerklje 1300 Zahvala Ob izgubi našega očeta, starega očeta, strica in svaka PETRA PEČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo ČP Gorenjski tisk in pevskemu društvu upokojencev. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: Pcčnikovi in ostalo sorodstvo Kranj, dne 27. marca 1965 Zahvala Ob prerani izgubi našega očeta, moža, starega očeta, brata, strica in svaka ANTONA ORANICA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so pomagali in ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence, ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, gasilcem, VZB, in pevcem ter zdravniški pomoči, še enkrat posebna hvala. Križe, 26. 3. 1965 Žalujoči ostali Obletnica V veTiiki žalosti mi je minilo 2 leti odkar ni mojega nadvse ljubljenega moža med nami DRIDIC FILIPA ki 'je umrl 26. marca 1963, tebe ljubi možek ni več pri meni toda lep spomin na tebe mi bo ostal vedno v srcu. Za vso ljubezen in trud ti bom trajno hvaležna. Bodi ti časten spomin Žalujoča žena Bcrta Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, brata, svaka in strica MIHA CEGNAR upokojenca Prisrčno zahvalo- smo dolžni zdravniku dr. Bajželju za njegovo požrtvovalno pomoč v dolgoletni bolezni, enako tudi zdravnikoma Interne klinike v Ljubljani dr. Mazov-čevi, dr. Prezlju, sestram in vsemu strežnemu osebju, ki mu je tolikokrat lajšalo trpljenje. Iskreno se zahvaljujemo č. duhovščini in pevcem za lepe pesmi. Zahvaljujemo se Obč. gasilski zvezi za vodstvo pogreba in poslovilni govor, kakor tudi \sem gasilcem iz Tckstilindusa, ki ste ga v tako velikem številu spremili. Zahvala tudi upokojencem za udeležbo pri pogrebu. Hyala vsem za darovano cve/je in tistim, ki ste nas tolažili ;n izrekali sožalje. Posebna zahvala njegovim sovaščanom iz Brega, vsem sorodnikom in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat velja prisrčna zahvala. V imenu vsega sorodstva žalujoča: žena Jerica in nečak Andrej Prodam krave po izbiri, ki bodo četrtič teletile. Dermastja, Voklo 75, Šenčur 130i Prodam pujske. Zg. Brniki 28 Cerklje 1302 Prodam semensko grahoro. Luže 38, Šenčur 1303 Prodam kravo, 5 mesecev brejo. Prcdoslje 1, Kranj 1304 Prodam bika, 310 kg težkega. Naklo 100 1305 Prodam skedenj v dobrem stanju v Radovljici, krit s cementno opeko, brez zemljišča. Primeren za vikend ali dogradi tev hiše. Temeljna mera 10X6 m. Viktor Sivic, Studenčice 22, Lesce 1306 Prodam fiat 750, prevoženih 32.000 km v odličnem stanju in kravo dobro mlckarico srednje težko po četrtem teletu, ter hrastova drva po 4000 din za 1 kubični meter. Naslov v oglasnem oddelku. 1319 Prodam telico, ki bo prihodnji mesec teletiia, ali kravo po izbiri. Senično 15, Križe. 1320 Prodam rabljene deske primerne za zidavo ali garažo. Naslov v oglasnem oddelku. 1321 Prodam male prašičke. Tencti-še 33, Golnik. 1322 Prodam kravo tri mesece brejo. Žabnica 1. 1323 Prodam dobro ohranjen magnetofon »GRUNDIG« Darinka Gorjan, Kidričeva cesta 21, Kranj. 1324 Prodam kravo po teletu. Naslov v oglasnem oddelku 1325 Prodam večjo količino semena črne detelje. Cerklje 116. 1326 Prodam težkega 5 letnega konja. Preklet Marija Crna nad Kamnikom 25. 1327 Prodam vola nad 400 kg težkega. Slatner Anton, Ambrož 7, pod Krvavcem, Cerklje. 1328 Prodam par tisoč kg sena. Sitar Peter, Križe 34. 1329 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo puch 175 cem, Sp. Bitnje 20. 1330 Prodam 100 kg sena. Kuhar Janez, Pocjboršt 27, Komenda. 1331 Prodam 6 tednov stare pujske in dva večja. Breg ob Savi 8, Kranj. # 1332 Prodam 6 tednov stare prašičke. Voklo 37, Šenčur. ' 1333 Prodam dva prašiča po 100 kg težka. Prebačevo 27 Kranj. 1334 Prodam semenski krompir (cvetnik). Naklo 45. 1335 Prodam bika in 100 gajbic. Naslov v oglasnem oddelku 1336 Prodam 4 prašiče od 35—45 kg težke. Praprotna polica 5, Cerklje. 1337 Zelo poceni prodam kuhinjsko in sobno opravo. Govc, Savska Loka 5, Kranj. 1338 Prodam prašičke po 7 tednov stare. Cerklje 102. 1339 Prodam dobro ohranjen kuhalnik na 3 plošče in mizico z ultra Izdaja ln tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 10 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo pasom. Plevel Kranj, ulica M. Pi-jade 7/3 1340 Prodam ugodno klavir. Košnjek, Kranj, Jezerska c. 22. 1341 Prodam dva prašiča 6 tednov stara. Cuderman, Babin vrt 6, Go 1 nik. 1342 Prodam dve kravi dobri mlcka-rici, dva konja 6—7 let stara sposobna za vsako delo in fiat 750. Visoko 5, Šenčur. 1343 Prodam 100 kg repe. Gorice 20, Golnik. 1344 Prodam seme črne detelje. Kranj Skokova 8, (Slražišče). ' 1345 Prodam 1000 kg krmilne repe. Zalog 41, Cerklje. 1346 Prodam dobro ohranjen desni štedilnik »TOBI«, Kokrica 217, Nedeljska vas. , 1347 Prodam nova vrata levo krilo 70 X 190. Prcvc Janko, Kranj cesta Talcev 19/a. 1348 Prodam globok otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku. 1349 Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo. Poizve se Demšar, Kranj, Stražiška 13. 1350 Prodam 16-colskl gumi voz in konja 500—600 kg težkega. Traven Valburga 23, Smlednik. 1351 Po zelo ugodni ceni prodam 2700 kom strešne opeke (Kikinda). Naslov v podružnici Glasa Jesenice ali telefon 82-416, Cvet kovic. 1352 Prodam lokal s pomožnimi prostori takoj vseljivo. Dam tudi v najem. Lokal se nahaja na zelo prometni točki. Naslov v oglasnem oddelku Kranj in podružnici Jesenice. 1353 Prodam osebni avto OPEL REKORD 1957 z radio in novimi gumami, nikoli karamboliran, cena ugodna. Ogled v nedeljo 28. 3. od 9.—12. ure pri Jelenu v Kranju. 1354 Prodam stroj (vibrator) za izdelavo zidne opeke (kvadrov). Naslov v oglasnem oddelku. 1355 Prodam moped collbrl dvose-sedežni na tri prestave s prevoženimi 3000 km. Kožuh Štefan, Bbdovlje 17 škofja Loka. 1356 Prodam 300 kg korenja. Oljše-vek 11, Preddvor. 1357 Nov pralni stroj REX superavto-matic prodam, Kranj Stara c. 6. Gotovina. ]378 Kupim hišo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Enosta-novanjska« 1307 Kupim dobro ohranjen pisalni stroj (kovček) nove tipe. Ponudbe poslati pod »Dober stroj« 1308 Kupim planino. Ponudbe poslati pod »Planino« 1309 Kupim kotel za žganjekuho, Izgubil sem črn moški zložljiv 90—1001, z mcšalnikom. Jože Ste- dežnik na cesti od tovarne Sava fe, RPtnje 20, Križe 1310 obrat II do mosta. Opazovana ose- Kupim suhe smrekove deske ha naj ga, prosim vrne v uredni-25 mm. Jošt Ilinko, mizar, štvo Glasa. 1368 Naklo 51. 1262 Varuhinjo v dopoldanskem času Kombiniran voziček otroški ku- za 3 ]C(a starega dečka iščem, plm. Oddati ponudbe pod »Takoj Kačam dobro, l.akncr — Kokri- vožiček. 1264 Leseno staro hišo ali kmečki pod z ostenki kupimo. Ponudbe na Turistično društvo Smlednik. 1267 Kupim betonske stebre za kozolec in krompir (amerikanec) Viktorija. Zapoge 12, Vodice. 1358 Kupim 27 m2 parketa. Naslov v oglasnem oddelku Jesenice. 1359 Mlada zakonca brez otrok, mož stalno na terenu, iščeta sobo ln ca 108. 1369 20.000 din dam nagrade, kdor mi v Kranju ali bližnji okolici preskrbi prazno sobo. Ponudbe poslati pod »Dober plačnik« 1370 Sprejmem delo na dom. Izdelava načrtov za obnovo zgradb. Ambrožič Jože, Poljšica pri Gorjah. 1371 Iščem starejSo žensko za varstvo dveh otrok. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v oglasnem oddelku. 1372 Oseba, ki jc zamenjala plašč 13. 3. v zdravstvenem domu v Železnikih, naj ga vrne pri sestri kuhinjo v Kranju ali okolici ali Vlasti. Frelih Stanko. večjo neopremljeno sobo. Ponudbe poslati pod »Čimprcje« 1311 Opravičujem se Francki Narobe iz Ccrkelj 14, ker sem jo neutemeljeno žalil z nedostojnimi izrazi in se ji zahvaljujem, da je vrnem odstopila od tožbe 1312 50.000 din dam nagrade tistemu, ki mi zamenja enosobno stanovanje za dvosobnega. Ciril Kutin, Gradnikova 2, Kranj 1313 Vajenko za cvetličarno spre; 1373 Poizvedujem za tovariše, ki so bili v prvi Jugoslovanski brigadi, formirana v Rusiji, da sc mi javijo na naslov. Klinar Jože, Planina 39, Jesenice Stroške vse po 1374 Intellgentka išče opremljeno ali prazno sobo. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku. 1375 Enosobno stanovanje v Kranju nudim proti večjemu posojilu za merno Stanovanje in hrana zatro- đohp 10 let. Ponudbe poslati pod tovljeno. Škofja Loka, Mestni »Večje posojilo«, 1376 trg 6 1314 Soliden pošten fant želi spoz- Zamcn.jam betonsko železo, na t i dekle o al J ■ .1 JAVORNIK V smuku je zamagala Krista Fanedel art nogometašev »I.efos bo ekipa Triglava nekoliko oslabljena, ker ne bo nastopila Petkova ln bodo Raven čanke zelo resno posegle po lovoriki. Jože Javornik Jutri ob 1C. uri nogometna tekma GNL — KRANJ : PREDDVOR v Stražišču Jutri ob 10. uri rokometna tekma SRL (ženske) — KRANJj S P. ŠIŠKA v Stražišču \ Jutri ob 11. uri rokometna tekma SRL (moški) — KRANJ : SLOVENJ GRADEC v Strašišču KRIZE v nedeljo ob 10. uri rokometna tekma LCL — KRIŽE : BREŽICE TRŽIČ: v nedeljo ob 15. uri nogometna tekma II. rep. Hge-/ahod - TRŽIČ : SLAVIJA ŠKOFJA LOKA: v nedeljo ob 15. uri nogometna tekma II. rep. litrc-zahod — ŠK. LOKA : SVOBODA ŠENČUR: v nedeljo ob 10. uri nogometna tekma GNL — SVOBODA : PREŠEREN NAKLO: v nedeljo ob 10. uri nogometna tekma GNL — NAKLO : TRBOJE ŽELEZNIKI: v nedeljo ob 15. uri nogometna tekma GNL — ŽELEZNIKI : JESENICE Lep primer medobčinske Komunalne banke Za nedeljsko meddruštveno tekmovanje pionirjev na Krvavcu je svoj delež prispevala tudi kranjska Medobčinska komunalna banka. Najbolje plasiranim gorenjskim pionirjem je poklonila hranilne k"ii*ice oziroma hranilnike z določenimi začetnimi denarnimi vlogami. Tako je prejel Kranjčan Dušan Blažič hranilno knjižico z vlogo 1500 din, enako nagrado je prejela tudi pionirka Helca Joclf, Majda Kalan Iz škofje Loke pa hranilnik z vlogo 500 din. Jutri se nadaljuje tekmovanje v GNL. Po odstopu ekipe Partizana z Visokega bo v spomladanskem delu prvenstva nastopalo le deset moštev. Pred nedeljskim startom smo obiskali najresnejše kandidate za letošnjega prvaka Gorenjske in se pogovorili o njihovih pripravah za tekmovanje. KRANJ — Jesenski prvak jc pričel s pripravami že sredi januarja in sedaj trenira trikrat tedensko pod vodstvom novega trenerja Franca škraba. Priprave so dobro uspele tako, da jutrišnji start pričakujejo dobro pripravljeni. Odigrali sc dve tekmi s Triglavom (2:1 in 0:2) in dve s Tržičem (2:1 in 3:1). Želja: vstop v drugo republiško ligo Zvedeli smo ... da bo v nedeljo v Ljubljani okrajno prvenstvo za »Zlato puščico«, ki jo brani Naglic. Iz kranjske občine se bo udeležilo tega tekmovanja 6 strelcev. da sc je iz JLA vrnil tudi znani namiznoteniški igralec Triglava Riki Frelih. da bodo od jutri dalje v rokometu veljala nova pravila igre, kar bo še bolj poživclo to igro z žogo. da je bil mladi kranjski nogometaš Kožar določen v širši izbor kandidatov za sestavo slovenske reprezentance, ki bo nastopila na državnem prvenstvu, ki bo meseca julija v Kranju. da so imeli jeseniški hokejisti v soboto svoj redni letni občni zbor, na katerem so največ govorili o pokritem drsališču na Jesenicah, ki naj bi bil narejen do svetovnega prvenstva prihodnje leto. da sta odšla v JLA tudi dva jeseniška hokejista Fele in Tišler. JESENICE — Priprave so bile slabe zaradi snežne odeje in zaposlenosti igralcev. Moštvo so pomladili in se bodo borili kljub pomanjkljivemu treningu za čim boljšo uvrstitev. ŽELEZNIKI — Tudi v Železnikih je priprave oviral visok sneg in zaradi tega prihajajo v tekmovanje ncuigrani V moštvu ni nobenih sprememb, želje imajo skromne, vendar upajo na uvrstitev v zgornji polovici lestvice. PREŠEREN, PREDDVOR in NAKLO ki tvorijo sredino lestvi- ce, so se skrbno pripravljali na spomladansko sezono. Vsi trije bodo vključili mlajše moči in okrepili moštvo z domačimi igralci, ki so prišli iz JLA. Tudi zadnji dve uvrščeni moštvi SVOBODA in TRBOJE se skrbno pripravljata in upata, da bosta z dobro igro popravili mesti v lestvici. * ( Moštvo TRIGLAV B, ki nastopa izven konkurence, bo tudi spomladi dober nasprotnik vsem ekipam v^GNL. Vsa moštva prihajajo letos v tekmovanje pripravljena kot v jesenskem delu. Borba za točke bo zanimiva in negotova, kar bo dalo tekmovanju še večjo zanimivost. Tone KASTIVNIK LICITACIJA OSNOVNIH SREDSTEV: Delavski svet KOVINSKO OBRTNEGA PODJETJA je sklenil na svoji redni seji, dne 9. marca 1965, prodati nekaj osnovnih sredstev na javni licitaciji in sicer: 1. KOMBINIRAN MIZARSKI SKOBELNI STROJ 2. MIZARSKA DELOVNA MIZA (bank) Pod točko 1 je izklicna cena 450.000 din. Pod točko Z je izklicna cena 12.000 din. Licitacija bo dne 15. aprila 1965 od 10. do 12. ure, po tem času lahko pristopijo k licitaciji tudi zasebniki. Ponudniki družbenega sektorja so dolžni predložiti pooblastilo ter bianko barirani ček kot garancijo. Zasebniki morajo pred začetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % i/.klicnc cene, katero bomo ponudniku, ki ne bi uspel na licitaciji, vrnili. Ogled osnovnih sredstev bo mogoč na dan licitacije od 7. ure dalje v podjetju. Pojasnita ustno ali po telefonu daje uprava podjetja dnevno od 8. do 12. ure dalje. 0102020002535348480000020102010023532301010002530102230000020253234848532348530223482348534853480202020102010101020200010002010100020102020202