Leto H.
V Celji, dni 5. muca 1802
Štev. 5.
Domovina
Iik^ja 1. in 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Za iamat* se plaCuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Valja za celo leto 1 gld. 20 kr., za pol leta 60 kr. — Denar naj se poSilja: UpravnUtva »Domovin«" v Celji
Zahvala in prošnja dražbe sv. Mohorja.
Naši slovenski listi so zlasti v zadnjih dveh mesecih toliko govorili o družbi sv. Mohorja, popisujoč njeno stanje v primeri proti prebivalstvu v posameznih župnikovi-nah, presojajoč njene knjige in spise ali drugače jo omenjajoč v raznih dopisih, da jim mora odbor iz srca hvaležen biti za to ter jim tem potom izreka svojo najtoplejšo zahvalo za njihove času in stvari primerne objave. Menimo, da so s tem jako koristili družbi, ker so neprenehoma na njo obračali pozornost svojih bralcev ravno o najvažnejšem času, ko se večinoma vrši nabira za tekoče družbino leto; tako so se Slovenci sproti spominjali in opominjali, da je prišel čas, ko naj spet pristopijo ali vabijo k pristopu v družbo sv. Mohorja. To nam daje upanje, da tudi letos ne zaostanemo za preteklim letom, akoravno se Slovenci v obče niso imeli pohvaliti z dobro in obilno letino; nadomeščala jo bo gorečnost in izkušena požrtvovalnost naših čč. gg. poveijenikov, ktere spet lepo prosimo, da ostanejo družbi naklonjeni, kakor dozdaj, da skupno kolikor moč častno izvršimo imenitno svojo nalogo.
Pred svetom smo res da lahko zadovoljni, ako se družbenikov število vprihodnje ohrani tudi le na sedanji svoji visočini — saj se mu čudijo povsod —; ali če pomislimo, da je tu pa tam družba vendar še prepičlo zastopana, da se nahajajo deloma še cele pokrajine, kjer družbine knjige niso dosti znane ali še skoro nepoznane, vsiljuje se nam v rodoljubno srce goreča želja, naj bi se s takih krajev, zlasti ob naših n&rodnih mejah, pridobilo uToglasilo kar največ novih udov, to tembolj, ker so tCdi naši ljudje v duševnem oziru dostikrat kaj malomarni in zanemarjeni in zatorej vspodbuje in pouka silno potrebni. — Ako pa pogledamo na knjige, ki se pripravljajo bcdočim našim družbenikom, privoščili bi najrajši kar vsaki hiši vssg po jeden komad vseh šesterih Mohorjevih bukev. Po .Domačem zdravniku" naj seže vsaka slovenska obitelj, da si iz njega prisvoji modre nauke slavnega zdrav-
nika župnika Kneippa ter jih uvede v življenje pri sebi in drugih, zlasti pri mladini, ki se še brez težave poprime vsega, kar se ji priporoča in čemur se privaja; življenje, uravnano po teh naukih, nam je jedino poroštvo, da se ohrani naš narod čil in zdrav in ga ne potare grozeča potratnost in pogubna mehkužnost. — Naj bi tudi vsakemu Slovencu prišla v roke lepa knjiga: .Jeruzalemski romar", ki obeta biti prezanimiva in jako vabljiva po vsebini in obliki; nad 50 deloma izvirnih slik jo bode krasilo; vemo, da ko izide, bode jo vsakdo hotel imeti. Kteri kristjan bi pač ne želel več kaj zvedeti o svetih krajih, kjer se je vršilo naše odrešenje in toliko drugih .dogodeb svetega pisma!
Sicer pa upamo ustreči tudi z vsemi drugimi knjigami, izmed kterih so .Šmar-nice" že popolnoma dogotovljene, .Naših škodljivih rastlin" I. snopič dotiskan, .Slov. Večernice" stavljene; ravnokar se pa stavita: .Domači zdravnik" in .Jeruzalemski romar".
Zaupljivo torej zopet polagamo prihod-njost naše družbe na srce in v roke našim rodoljubnim duhovnikom, vrlim gg. poverjenikom, vnetim narodnjakom in vsem milim slovenskim rojakom — vse proseč blage pripomoči.
Konečno opozarjamo še posebno vse naše čč. gg. poverjenike, da naj se nabira družnikov sklene z zadnjim dnevom meseca februarja in naj se vpisovalne pole z denarjem vred pošiljajo pod napisom: .Družba sv. Mohorja v Celovcu" franko vsaj do 5. marca t. 1. družbinemu blagajniku.
Na spremembo stanovališča društve-nikov med letom se družba pri tolikem številu ne more ozirati; vsak ud dobi torej knjige tam, kjer se je dal vpisati.
Božja pomoč in božji blagoslov z nami!
V Celovcu, dntS 20. svečana 1892.
Odbor družbe sy Mohorji.
Trtna uš.
PoduC^ivi govor ljudskega uCitelja Antona PetriCek-a pri VI. oMnem zborovanju druStva .Kmetovalec" v Žalci dne 14. sveCaaa t. 1.
Vsakdo izmed častitih društvenikov in gostov je gotovo vže slišal o trtni uši
—	a samo slišal — brez da bi se bil kaj natančneje ž njo pečal. Zaradi tega mislim, da ne bode odveč, ako bodem danes malo natančneje popisal tega škodljivca — to novo šibo božjo — katere dosedaj sicer Se nismo čutili v naši najhližnji okolici — a katere se prav gotovo nadejati smemo. Naše vinograde čaka toraj nesreča, ki bi lahko postala usodepolna in naš pridni n&rod spravila ob krepčilno kapljico, ktero si po težavnem delu pošteno zasluži. Previdno je toraj. da se na bodočega sovražnika naših gore pripravimo, da ga bodemo hitro spoznali, kedar bode priSel in da se ga bodemo vedeli — kolikor mogoče — braniti. V pri-rodopisni knjigi najdemo čez 300.000 popili sanih živali, in izmed vseh nobena ne dela
človeku tolike preglavice, kakor trtna uš. Francoska vlada je obljubila za sredstvo, katero bi se uspešno rabilo proti trtni uši 120.000 gld. Da si so ljudje poskušali z j raznoterim strupom in sč smrdljivimi reči i preganjali trtno uš, vendar omejene vsote dosedaj še nikdo ni dobil, to se pravi, da se vsa sredstva — in teh je veliko nad 100
—	niso obnesla.
Ako izgovorimo besedo „uš", tako se nehote spomnimo na človeško uš, to je tisti zajedavec, ki stanuje na Človeški glavi in živf od človeške krvi. Znano je, da ima i skoro vsaka žival in vsaka rastlina svoje zajeduvce. Izmed vseh teh je pa trtna uS najneusmiljenejša, ker ni zadovoljna s tem, da živi na račun druzega — ampak ona cel<5 umori svojega reditelja. Pa kak<3 tiho-tapno popade svoje žrtve! Ona živi 1—2 leti na najtanših korenincah globoko v zemlji, brez da bi za njo vedeli; še le 3. aH 4. leto začne trs bolehati in se potem kmalu po-suši. Ako bi lioteli tak posušen trs izkopati, da bi si ogledali sovražnika, kteri nam je škodo provzročil — ne najdemo ga več, ker se je vže preselil na drugo, zdravo trto.
Pred 40 leti ni bilo pri nas še ne sluhe ne duha o trtni uši. Ali jo je morda Bog še le sedaj vstvaril? Kdo jo je prinesel k nam in od kod je bila prinešena? Ameriki se imamo zahvaliti za trtno uš, trtna n& je na ameriških trtah živela, živi in bode živela Nektere ameriške trte imajo namreč pred našimi to prednost, to moč — bi rekel
—	da zamorejo s trtno ušjo živeti, to se pravi: one so toliko močne, da jih trtna uš ne more uničiti. Naše trte pa ne morejo
sebe in zajedavca rediti in podležejo krutemu sovražniku.
Trtna uS se je nevedoma zanesla iz Amerike k nam v Evropo, in pred več kakor 30 leti so jo na Južno francoskem prvokrat opazovali. Listje na trsu jelo 'je namreč zgodaj veneti, trs sam je v rasti zaostajal, rodovitnost vinogradov jela je hudo peSati in par let pozneje bil je trs uničen — da-si je bil vinograd tako in Se bolje obdelan in gnojen, kakor druga leta. Ker v tistih letih ni bilo slane, ne drage trsne bolezni, jeli so ljudje resno premišljevati, kaj mora vzrok tej čudnej prikazni biti., Po dolgem našli so na pol ovenelem trsu globoko v zemlji na nežnih korenincah prav drobne, ušfm podobne, rumene žuželke, ktere so začetkoma imenovali koreninske nši — pozneje trtne uši — po nemški Reblaus. Trtna uš je pa tako mala, da jo s prostim očesom komaj vidiš in se nam zdi, kakor ramen prah.
Ta Škodljivec se jo potem prav hitro po celem Francoskem razširil. Iz Francoskega je bila trtna uš prenešena najprej k nam na Avstrijsko, potem na Nemško, Italijansko, Španjsko i. t. d., tako, da so danes okužene vže vse dežele, ktere vino pridelujejo. V naSem cesarstvu našli so trtno uš pred kacimi 20 leti v Klosterneuburgu blizu Dunaja; potem se je pa razširila po celej državi. K nam na Štajersko prišla je iz Hrvatskega in so jo leta 1880. v brežkem okraji prvokrat opazovali; od tu se je selila v HaloSke gorce in Slovenske gorice blizu Maribora — in prav gotovo se je smemo tudi mi v teku let nadejati. Bog nas varuj! Za vinogradnike in vinčarje jo toraj pri-bodnjost prav žalostna! Pomislimo, kaka revščina in beda prišla bi čez uboge kopače in vinčarje — kterih cela Štajerska dežela blizo 40.000 Šteje — ako bi trtna uš popolnoma uničila naše vinograde. Potem takem je naša sveta dolžnost, da vse storimo, kar nam skušeni in učeni ljudje svetujejo, da pridemo škodi, provzročeni po trtni uši kolikor mogoče v okem. Predno pa bodem o tem govoril, bodi mi dovoljeno povedati, kakšna je trtna uš in kako škoduje.
Teto trtne ušf je jajčaste podobe, ona ima tri pare nog in dve tipalnici. Namesto cevastega sesala ima tri ščetine, ktere zbada j v trto in po njih pije sok. Tri radeče pikice spredaj so oči. Barve je različne, časi bolj rumene, časi bolj rujave, kakor nanese razvoj in letni čas. Tudi v velikosti je razlika, toda največja meri malo več kakor 1 mm.
j Te uši sed<5 po zimi precej globoko po trtnih i koreninah v večjih ali manjših tropah. Se-| salne ščetine imajo zabodene v korenino, noge pritegnene k trupla in tipalnice položene po sebi. Tak(5 sed6 vso zimo, ne da bi se kaj ganile ali premaknile. Kakor hitro začne vspomladi solnce zemljo ogrevati, gane se tudi trtna oš, ter se premesti na mlajše korenince. Tu sleče staro rujavo kožo, dobi gladko rumeno in začne sama ob sebi jajca nesti, ne da bi se bila poprej zaplodila. Jajca so bledorumena in lež6 v kupčkih. Vsaka uš jih znese 30—40. Iz xyih se izvali v kakih 10. dneh mlade uši, ako je zadosti toplo tudi v 5. dneh. Mlada oš je ramena in svoji materi vsa podobna. Tudi ona se prisesa na korenino, prekoži se ne-kolikokrat, doraste in začne tudi jajca leči. Tako se mrčes plodi vse poletje tje do jeseni, ko zahladf. Mraz še le ustavi to čudno rodovitnost. Preračunih so, da se od ene same trtne uši od meseca marca do oktobra nakott blizu 100 milijonov ušf.
Po leti prikažejo se na koreninah med uši druge, ki so različne od navadnih. TanjŠe so in pomarančaste barve, a na straneh imajo dve temni krpici ali marogi. Tudi imajo daljše noge in oči niso s treh rudečih pik sestavljene, temveč so velike in z mnogih !j očesec zložene. Po trsu zlezejo kvišku in pridejo na zemljo. Tu se zadnokrat slečejo, dobtS krila in odleti. To se zgodi po leti, preje ali pozneje, kakor je vreme. Toplo in suho vreme pospešuje razvitek, hladno in mokro ga zadržuje. Tudi krilata ušica znese brez ploditve nekoliko jajec — navadno po šest — na spodno stran trsovega lista, najrajši v kot, kjer se križate dve rebri. Ta jajčica so dvojne velikosti in se razlikujejo tudi po barvi; večja so namreč bledorumena, manjša pa rusa ali rajava Za kacih 12—14 dni izvali se iz večjih ij rumene, in manjših pa rudečkaste živalice.
Prve so samice, druge pa samci, oboje spolno 1: razvite. Pciobne so koreninskim ušem, toda nimajo niti sesalnega orodja, niti se slačijo in živč samo kake 3—4 dni brez vse hrane. Te živalice potujejo na starejši les ter so zaplodč in potem znese samica po eno samo jajce, ki je razmerno prav veliko in iste barve, kakor lub, zato ga ni lahko najti. Ta jajca prezimijo na trsu in se zategadelj imemyejo ozimna, da se razločujejo od onih, ktere ležejo koreninske uši skozi vse poletje. V drugi polovici meseca aprila raz-porje se Ozimno jajce in iz njega prileze I nekrilata uš, ki nekaj časa pohaja po trti, pije tu in tam, se slači in naposled gre navzdol na korenino in začne brez ploditve I nesti jajca, prav tako, kakor smo to vže čuli.
Iz ozimnega jajca izvalivša se ušica
pa ne gre vselej pod zemljo, temveč ostane časi na listji in ma pije sok. Ondi, kjer se je zabodla v list na zgornji strani, iz-pahne se na spodnej 3trani bradavici podobna hrga (mehurček), -ki je navzgor odprta. V tej hrgi stanuje ušica in raja jajca, iz kterih prihaja nov zarod. Tudi ta zbada listje in dela nove hrge, a naposled potuje pod zemljo in se nastani na koreninah V Ameriki so take, v hrgah bivajoče uši prav navadne, tudi na Francoskem so jih opazovali po nekterih krajih; pri nas jih pa dosle še nismo našli.
Potem, kar smo sedaj slišali, moramo se nehote vprašati, kako pride, da zamore tako mali mrčes uničiti krepko Kis točo vinsko trto? Ako nas čebela, osa ali cel<5 mali komar piči, nastane na tistem mestu oteklina, tega se je vže gotovo vsakdo prepričal. Zakaj nastane oteklina? Zato, ker žival, ktera nas piči, spusti v rano nekoliko stropa (mravljične kisline), kteri oteklino provzroči. Ravno tako se godi trsa, kterega trtna oš zabode. Na najtanjših, nitkastih korenincah narede se vsled tega neke, ozlom podobne otekline, ki pa ne zginejo več in posebno po zimi začntf gnjiti. Razumno je vsacemu, da se taka trta ne more zadostno hraniti in bolezen se jej pozna kmalu tudi nad zemljo, kakor sem vže začetkoma omenil. Te otekline na nežnih korenincah so toraj najbolj zanesljivo znamenje, da se je trtna uš ngnezdila v vintfgrad.
Kakor sem tadi vže omenil, se bolezen ne pozna vže v prvem letu. Mogoče je celtf, da trta, da-si bolehna, rodi še v 2. in cel<5 v 3. letu — ker se namreč na višjih koreninah nastavno nove tanke korenince, po kterih se trta živi. Ker pa trtna uš tudi te nove korenince napada, hira trs vedno bolj, dokler se popolnoma ne posuši. Od napadenih ali zamrlih trt širi se bolezen vedno dalje na okrog. Sredi vinograda nastanejo temna m6sta, ki se vže od daleč vidijo in postanejo od leta do leta večja. Okoli tacega ušnega gnezda ali legla stojcš bolehave trte, ki so tem boljnejše, čim bliže so središču, a ondi, kjer stoj«? zadiye bolehave trte in se začnejo zdrave, vsaj na videz zdrave, ondi je največ uši. Kjer se je trtna uš ugnezdila, širi se hitro od trte do trto in siccr prehajajo uši pod zemljo, zlasti, ako jo tahla, s korenin napadenega trsa na korenino sosednih trsov. To prehajanje od trsa na trs zgodi se pa tudi nad zemljo. Največja preglavica so pa vinogradnikom krilate uši. Sama ob sebi sicer ne leti daleč, ali treba je pomisliti, da vsak veter lahko odnese tako malo, velekrilato živalico. In tako se lahko zgodi, da se bolezen lahko pokaže v kacem oddaljenem
vinogradu, kjer bi je človek najmanje pričakoval. Pogosto pa pripomore človek sam v razširjanje trtne uši. Človek, ki dela v okuženem vinogradu odnese prav lahko kako uš, bodi-si z orodjem, bodi-si na obleki in jo potem lahko zatrosi v zdrav vinograd, ako ima v njem opraviti. Najložje se pa mrčes zatrosi po trsji, ki se iz okuženega kraja prodaje in razpošilja po svetu. Zato so vse države, ki vino pridelujejo, ukrenile posebne postave, ki prepovedujejo izvažanje trsja iz okuženih krajev in nadrobno ukazujejo, kako je delati, ako se pokaže trtna uš. Vinogradnik, ki začuti trtno uš v svojem vinogradu, je zavezan, da brez odloga to naznani okrajnemu glavarstvu. Kdor bi tega ne storil, bil bi lahko kaznovan do 100 gld. globe.
Sedaj pa pridemo do vprašanja: Ali se zamoremo trtne uši ubraniti ali ne? — Odgovor: da in ne. Rekel sem vže, da je francoska vlada obljubila 120.000 gld. tistemu, ki bi našel gotov pomoček proti trtni uši, rekel sem pa tudi, da se dosedaj omenjeni denar ni nikomur izplačal. Pač so se našli pomočki ali sredstva, kakor ogljikov sulfid in kalijev sulfocarbouat, ktera je sicer trtno uš umorila, a vendar nista v praktično vpo-rabo, ker sta zel<5 draga. Tretji pomoček, kteri tudi ugonobi trtno uš a tudi ni za praktično vporabo, je perijodično ali večkratno napeljevanje vode na vinograd. To j pa se le tam lahko zgodi, kjer so vinogradi v ravnini in kjer je tekoča voda blizu. V I teh slučajih mora pa voda 20—25 cm visoko, vsaj 25—40 dni vinograd močiti in to v ;] času najlepše rasti.
Na Francoskem so prišli dalje še do prepričanja, da zel<5 peščene vinograde trtna |j uš ugonobiti ne more. Novi vinčgradi naj se toraj — ako mogoče — na peščenej j| zemlji nasadijo.
Za ohranitev naših vinogradov je pa j velike važnosti to, da nekterim ameriškim trtam trtna uš ne more do živega. Nektere ameriške trte so namreč v rasti tako krepke, da zamorejo razen sebe tudi trtno uš rediti. Sedaj bi si pa kdo lahko mislil: Če je pa tako, potem bodem pa domači trs popipal in vintigrad z ameriškimi trtami zasadil — jI pa je vsa nevarnost pri kraji! — To bi bilo vse prav, pa nekaj druzega pride še tu v poštev. Tiste ameriške trte, ktere trtna uš ne more uničiti, ali ne dad<5 vina,. - ali pa tako slabega, da bi se stroški ne poplačali. Kaj pa sedaj?
Kakor vže v marsikateri zadregi, tako je tudi v tem slučaju pomagal človeški um, človeška pamet.
Kakor se da divja jablana ali hruška požlahtiti, da rodi lep in dober sad, ravno
takd se dad<5 ameriške trte požlahtiti z našimi — tako, da rodi ameriška trta takšno grozdje, kakor naša. Vinogradniki bodo toraj morali svoje vinograde polagoma z ameriškimi trtami zasaditi in z našimi požlahtiti. Ker se trtne ušf znebiti ne moremo, ker se ona zatreti ne d&, zaradi tega mora skušati tudi ž njo shajati in vino pridelovati.
Zasajenje ameriških trt vrši se tako, kakor domačih. Ali se napravi jarek ali graben, v kterega se ameriška trta sadi, požlahti in pozneje groba — ali se pa celi vinograd ob enem z vže požlahtenimi trtami zasadi. V obeh slučajih se morejo pa ameriške trte veliko bolj narazen saditi, kakor naše domače. Eden meter mora najmanj vsaka trta od druge na vse kraje oddaljena biti in to sicer na dobri zemlji; na slabi zemlji mora pa oddaljenost še večja biti (1-20 m — 1-50 m.)
Sedaj se moramo vprašati: Ali je vse eno, ktero sorto ameriških trt naj zasadimo v naš vinograd? To ni vse eno! Predno gremo toraj na delo, moramo v tej stroki skušene in učene ljudi za svet vprašati.
Skozi celih 17 let so se sledeče ameriške trte za naše kraje kot najpripravniše in najbolj zanesljive izkazale:
1.	Riparia, se da prav lahko po semenu ji po kolčkih pomnožiti, ima krepko rast in se da prav dobro požlahtiti z našo domačo trto. Riparia raste povsod, kjer sploh trte rastejo — samo v ap-neni zemlji dobi rada zgodaj rumene liste.
2.	Solonis, raste tako krepko kot prva, samo da dela debeleji les. Vendar zahteva boljšo zemljo, se po kolčkih ne pomnoži tako rada in se tudi ne da z našimi trtami tako dobro požlahtiti. Za grobanje se pa kaj posebno priporoči.
3.	Rupestris, ljubi bolj suho, apneno ; zemljo. Njena rast je slabejša, d4 se pa dobro požlahtiti — posebno s tak- i šnimi trtami, ki nimajo prekrepke rasti.
4.	Vialla, ima krepko rast, velike liste, močen les, zahteva dobro zemljo. Pomnoži se lahko s kolčiki in se da dobro požlahtiti.
Te štiri vrste so le za podlago pri po-žlah enju in se iz njih naravnost ne more pridelovati vino. Ameriške trte, ktere pa tudi vino dad<5 in so ob enem tudi za podlago, so pa sledeče: Huntington, York-Ma-deira, Elvira, Elinton, Jaques in Herbemont, j ktere pa natančneje popisal ne bodem. Vino teh trt je slabo, ima poseben okus in bi | se ga prav teško privadili.
Ako se je kedo za ameriško trto odločil, naj začetkoma po malem razne ameriške trte v svojem vinogradu skuša. Kteri
bode zemlja in podnebje najbolj prijalo, tista se bode najlepše razvijala in tisto naj potem po celem vinogradu zasadi. Konečno bodi mi dovoljeno, da še nekoliko povem o po-žlahtenju ameriških trt.
Vže v začetku tega stoletja so se trte požlahtile; a malo kedo se je kaj posebno ji brigal zato. Dandanes pa, ko nam trtna uš tolike preglavice dela in smo prisiljeni v ohranitev vinogradstva ameriški trs z našim požlahtiti — dandanes je to požlah-tenje veliko večjega pomena in se vsi vinogradniki kaj temeljito ž njim pečajo.
Prišli so celč do prepričanja, da po-žlahtene trte v obče hitreje in bogatejše rodijo, da njih grozdje hitrejše zori, kakor ono od nepožlahtenega trsa iste vrste. Po-žlahtenje trt je torej velikega pomena — če bi tudi ne imeli trtne ušf.
Kakor pri sadnem drevji, tako je tudi pri trti požlahtenje ali cepljenje raznotero, j Sadno drevje se dandanes požlahti skoro le po okuliranju, ktero sem častitim udom ^Kmetovalca" pri IV. obč. zboru imel čast ,| razlagati in pokazati.
Najbolj zanesljivo, najbolj priprosto in .:• najceneje požlahtenje vinsko trte je pa ko-puliranje zelenega trsa, ktero je še manj j1 znano. in ktero hočem danes natančneje po-ij kazati.
I.	Kopuliranje zelenega trsa mora se izvrševati od srede maja do začetka julija; poznejše požlahtenje ne bilo bi zanesljivo, ker bi novi trs pred zimo ne mogel zadosti
jI uleseniti.
II.	Toplo vreme in krepka rast zelo pospešujete to požlahtenje. Pri mokrem, mrzlem in vetrenem vremenu ni dobro ko-pulirati.
III.	Kopuliranje naj se izvrši le na naj-krepkejših trsih; zaradi tega se morajo 14 dni poprej porezati vsi slabši.
IV.	Kopuliranje izvrši se na kolencih; pri krepko rastočem trsu je navadno 3., 4. ali 5. kolence (od zgoraj nizdoli Šteto) naj-
! ugodnejše mesto za kopuliranje. Trs mora pa najmanj imeti debelost svinčnika. Šesto kolence navadno ni več pripravno, ker je trs tam navadno vže preveč ulesenčl; to se spozna na belem mozgu sredi trsa.
V.	Najugodniše mesto za kopuliranje pa najdemo, ako trs pripognemo na stran; tam, kjer se d& trs še dobro in lahko pri-pogniti in vendar ni premehak, tam kopu-
i lirajmo.
VI.	Kakor pri podlagi, ravno tako se pri žlahtni vitri najde najugodniše mesto. Čim bolj enaka sta si podlaga in Žlahtna vitra po starosti, debalosti, kreposti in pri-pogljivosti, tim bolje je.
VII.	Za požlahtenje so na kolencih tista oče3a najboljša, ktera so obrnena proti jugu.
VIII.	Kolence, pri kterem hočemo ko-pulirati, mora imeti tudi krempeljc, ki se okrajša.
IX.	Kakor hitro smo si žlahtno vitro odrezali, moramo ji liste porezati (peceljn i ostanejo) in krempeljce okrajšati. Tako pri -pravljene vitre, povite v vlažno platno, lahk o hranimo več dni, ne da bi se pokvarile.
X.	Podlaga in vitra se režeta tako, kakor bodem tu pokazal. Nož mora biti oster. Reznini ne smeto biti predolgi.
XI.	Čim hitreje se vs9 delo vrši in čim bolje se reznini ujemate, tim gotoveje se nam bode delo posrečilo. Dobro je tudi, da se pri kopuliranju tako postavimo, da branimo trto solnca in vetra. Podlaga se prej reže, potenj še le vitra.
XII.	Vitra se potem hitro položi na podlago, krepko z nitjo priveže in z listom ovije. Ta ovitek se še le čez 10—12 dni razveže. Potem navadno požene oko. Dokler je vitra zelena, imamo še lahko upanje na ugodni uspeh. Do jeseni postane nova, po-žlahtena šiba že tako dolga, kakor bi bila zrastla brez požlahtenja.
XIII.	Tako požlahten trs se potem groba, ali se pa poreže in na novo za3adi. V obeh slučajih se pa mora paziti, da pride požlahteni kraj ravno nad zemljo. Ameriška podlaga mora koreninoe, oko domače trte pa trsje pognati.
XIV.	Na ta način pripravljen vinograd ne more trtna uš uničiti in nas potem takem tudi ne more spraviti ob krepčilno kapljico.
Vindgrad obdeTvati, Slovenc ga mora znati ; Kdor delal prav ne bd, Naj pije pa vodo.
(Pri sestavljanju tega govora sem rabil sledeče knjige: Erjavec „Naše škodljive živali", „Weinbau trotz Reblaus", »Mitthei-lungen des natunvissenschaftlichen Vereines far Steiermak" od 1. 1887, H. Gothe: „Die Rebenveredlung" in moje bilježke iz vino-rejske šole v Mariboru).
Celjske novice.
(Osobne vesti.) Gospod Franc Lulek, deželnega sodišča svetnik pri okrožnem sodišču v Celji, je začasno poklican v Gradec k nadsodišču, kot poročevalec.
(Za ohnugenje starega gradi) je podaril deželni odbor muzejskemu društvu 100 gld. podpore.
(Za drago porotno zasedanje), ktero se prične 14. sušca t. 1. izžrebani so kot glavni porotniki sledeči gospodje: Emil vitez pl. Schwarzer, veleposestnik v Koprivnici, Fr. Vricl. Žagar v Kozvincah, Josip Šikar, župan v Močni, Bogomir Kec, trgovec v Mari boru, Franc Srnovnik, trgovec v Št. Jurskem vrhu, Ferdinand Kada, posestnik v Ormoži, dr. Mat. Reisser, bilježnik v Mariboru, Jože Černeh, trgovec v St. Petru pod Sv. Gorami, , dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, I'"rane Cehar, krčmar v Št. Ilu v Slov. Goricah, Jakob Korošec, posestnik v Veliki Zimnici, Mihalj Virnik, posestnik v Kavni, Martin Dovečar, posestnik v Rucmancih, Franc Poznič, posestnik v Lesičnem, dr. Ivan j Oinulec, odvetnik v Ormoži. Janez Ribič, posestnik v Ruprečah. Mihalj Tišlar, trgovec v Velenji, Ferd. pl. Kotovič, trgovec v Ptuji, Janez Vitmar. trgovec pri Kapeli. Emanuel Mayr, posestnik v Mariboru, Davorin Ogo-revc, trgovec v Konjicah, Franc Neger, me-hanikar v Mariboru, Ivan Anderluh, veleposestnik v Šmarji. Davorin Marin, posestnik v Mariboru, Jože Mohorčič, župan v Stari ; vesi, Jakob Bračič, posestnik v Brezjem, Gašper Skaza, |K>se3tnik v Velenji, Juri Vor-nik, krčmar v Marenberg-u, Ljudovik Mttller, trgovec pri Sv. Duhu. dr. vitez Fichtenau. odvetnik v Ptuji, dr. Gvido Srebre, odvetnik v Brežicah. Dragotin Fritz, mesar v Mariboru, Vinko Ježovnik, mesar in posestnik v Velenji, Aleksander Grogl, krčmar v Remš-niku, Jože Breg, mesar v Slivnici pri Mari-j boru. Tomaž Cajnko, posestnik v Lahovci. Namestni porotniki pa gospodje: Franc Pe-tovar, mesar v Celji, Franc Fuchs, dimnikar v Celji, Miha Vošnjak. državni poslanec in posestnik v Celji, Jakob Janič, veleposestnik v Celji. Lavoslav Wambrechtsammer, krojač v Celji, Jože Rebevšek, mesar v Celji, Emerih Sokolovič, polkovnik v pok. v Celji, Blaž Smarčan, pek v Celji, Gašpar Treo, agent v Celji. — Najzanimivejša bo prva obravnava zoper Jakoba in Janeza Škof, ktera sta, prvi zavratnega umora in tatvine, zadnji pa udeležbe tatvine obdolžena. Obravnava bo trajala p„r dni. Zagovornika sta gg. dr Sernec in dr. Babnik.
(Nov dijašk list). List, imenovan .Vesna", je vsestranski nezavisen dijaški list, leposlovno-znanstvene vsebine,
ne izključuje dnevnih vprašanj, ako so tesno združena s kulturnim napredkom Slovanov.
.Vesna" stoji na občeslovanski kulturni podlagi, priobčuje najvažnejše pojave vsega slovanstva, kateri vedejo k dosezanju tega smotra.
Vzgajala bode .Vesna" zarod mladih pisateljev v vseh strokah ved, znanostij in umetnostij.
.Vesna" bode prinašala razven lepo-slovno-znanstvenih spisov poročila iz dijaških krogov, sosebno akademičnih, ter najglav-nejše pojave v vedi in znanosti, omiki in prosveti. Razven tega bode priobčevala v oddelku .Glasnik" važne misli in nasvete sotrudnikov, v oddelku .Književnost" pa knjige slovenske i one slovanske i neslo-vanske, katere služijo namenu .Veane". V oddelkih .Smes" in .Listnica" pa bode navajala razne druge novice, smešnice in odgovore uredništva in upravništva.
.Vesna" ne bode napadala ne oseb ne stanov, postavljala se pa bode vsakemu napadu možko v bran.
.Vesna" bode pospeševala po možnosti druženje vseh oseb in stanov, kateri se hočejo neustrašno boriti za slovenski narod na podlagi slovanski.
.Vesna" se bode trudila pridobiti žen-stvo slovensko za narodno delovanje, uvažuje njih važnost za narodno stvar in trude se za njih večjo samostojnost in veljavo v javnem življenji.
Prva številka izide marca meseca. Uredništvo bode na Dunaji in naj se spisi tikajoči se uredništva pošiljajo podnaslovom: Redaktion .Vesna", Wien, VIII., Wicken-burggasse 12. — Upravništvo pa v Celji pri Drag. Hribarju, kamor naj se pošilja naročnina, ki znaša za celo leto dvanajst številk 1 gld. 50 kr.
(Poročil se je) dne 22. februarja 1.1. gospod drd. Ivan Glaser, odvetniški konci-pijent v Celji z gospodično Minko Kormanovo. Čestitamo.
(Maska rada »Celjskega Sokola") v nedeljo dne 28. februarja presegla je v vsakem oziru iste prejšnih let. Nad 70 lepih.mask in poleg teh obilo elegantnega sveta zbralo se je v čitalniških prostorih. Zabava bila je vsestransko živahna; posebno veliko smeha vzbujal pa je za isti večer naročen cirkus. Vsim obiskovalcem ostal bo ta večer v prijetnem spominu.
Spodnje-itajerske novice.
(Premembe pri 6. duhovščini.) Preč. g. Ant. Šibal, župnik v Sevnici, je dobil
župnijo v Teharjih. Č. g. A. Šoba je premeščen od svv Ksaverija pri Gornj. Gradu za kaplana v Šmartin. Župnijo v Slivnici pri Celji je dobil č. g. J. K ožine c, kaplan v Ko3trivnici, kamor gre na njegovo mesto č. g. J. Purgaj. Umrl je č. g. Fr. Pergar, umirovljeni duhovnik na Ptujski Gori. Č. g. Ivan Pavlič, kaplan v Loki pri Zidanem mostu, gre za provizorja v Sevnico; na njegovo mesto pa pride č. g. Vikt. Vajskler, kaplan v Leskovci v Hal.
(Štajerski deželni zbor) volil bode letos novega deželnega odbornika. Svoje dni so 1\ jmci tako pravični bili, da so eno mesto deželnega odbornika pripustili Slovencem in tako je nas zastopal pokojni Herman; ali zdaj nimamo več veliko upanja, da bi Slovencem, katerih je ena tretjina v deželi, dali vsaj enega odbornika. Morebiti si mislijo: Kjer je že toliko krivic, naj bode še ena več. Po pravici bi namreč Slovenci morali imeti v graški zbornici kacih 20, ne pa samo 7 poslancev.
(Brežko učiteljsko društvo) zboruje v nedeljo, 6. t. m. v Rajhenburgu.
(Železnico od Grobelnega) do hrvatske meje priporoča tudi deželni-železniški svčt.
i Naš deželni zbor) bode prenafedil šolski zakon v tem obziru, da bodo šolski okraji večji. Krajnim šolskim svetom pa namerava nekaj pravic odvzeti. Za Slovence bode to slabše.
(V Mariboru) nemškutarijo po svojih pisarnah cel<5 slovenski odvetniki in notarji. Sramota!
(Lekarno na Slatini) je deželni odbor podelil slovensko-bistriškemu lekarničarju Pecoldu.
Influenca. Sanitetno poročilo Štajarske naznanja, da je v mesecu januarju t. 1. v tej kronovini 19.633 ljudi obolelo za influ-enco in od teh 497 oseb umrlo.
(Posojilnica v Soštanji) ima svoj redni občni zbor v soboto dne 12. marca 1.1. ob 3. uri popoludne v svojej pisarni v Šoštanji z navadnim dnevnim redom. Ko bi k temu občnemu zboru ne prišlo dovoljno število udov, vrši se drugi občni zbor ravno tajisti dan ob 4. uri popoludne. Ravnateljstvo.
(Iz Slovenj egradca). Strašna nesreča pripetila se je v tukajšnji lekarni. Lekarnar Gottlieb Kordik mešal je dne 25. februarja nek umetalni ogenj, ki se mu je iz dozdaj neznanega vzroka unel in raznesel posodo. Lekarnarju odtrgalo je obe roki, mu raz-djalo obraz in ga. poškodovalo na vsem teli lesu. Po strašnih mukah umrl je dru^ dan. — Nesreča nikol ne praznike!
(V Mariboru) umrl je 19. t. m. v tu-kajšnem kn. šk. dijaškem semenišču France Schmirmaul, šestošolec na c. kr. gimnaziji
v svojem 19. letu. Imenovani bil je jako nadarjen in marljiv učenec ter v vsakem oziru uzor pridnega i marljivega dijaka, ves čas svoje bolezni pa Bogu vdan ter izgled krščanske potrpežljivosti. — Pogreb bil je v nedeljo, 21. sveč. cb 2. uri popoldne. Pri kn. šk. dij. seminišču so se zbrali gimnazi-jalci vseh 11 razredov, vsi gg. profesorji gimnazijski, mnogo druge gospode in ljudstva. Predno se je sprovod jel pomikati proti pokopališču, zapel je moški zbor gimnazijcev s krepkimi glasovi „Usliši nas Gospod!" Pesem, kije res umetno delo skladatelja, vplivala je močno na poslušalca, ker jo je izurjen zbor prav dobro prednašal. — Sprevod se začne pomikati naprej; vsakdo je občudoval veliko število udeležencev. Na grobu zapeli so dijaki krasno pesem „Na grobih", katero je bil umrli šestošolec sam želel, da se zapoje na njegovem grobu ; ravno tako je želel, svetinjo, ktero si je bil, čeravno že bolehav, z redko pridnostjo pridobil pri skušnji iz štajerske zgodovine, vzeti s sebo v grob. Naj počiva v miru!
Druge slovenske novice.
(Prvi slovenski katoliški shod) vršil
se bode meseca avgusta ali septen^bra tega leta v Ljubljani. — Ustanovil se je priprav-ljavni odbor ki bode vse potrebno oskrbel. Da pa z v posameznikov želji, razposlal je do zaupnih mož okrožnico v katero prosi, da bi vs«' k izrekel glede shoda svoje želje in stavil primerne naavete. Pisma in druge izjave sprejema predsednik pripravljavnega odbora preč. gosp. prelat dr. Andrej Cebašek, kanonik v Ljubljani.
(Iz Igubljane) se nam poroča: Zapuščinska obravnava po ranjem Aleks. Dreo-tu, ki je 1. 1888 brez oporoke umrl, je končana in se bode v teku tega meseca med razne dediče razdelilo 810.000 goldi-narjev. Zapuščinski davek znaša 75.895 gld. Največ tega denarja pride na Spodnje štajersko in v narodne roke.
(Slovenske posojilnice L189L) Ptujska posojilnica je imela lani 956.792 gld. prometa, 7861 gld. čistega dobička in 34000 gld. zar družnega zaklada. — Logaška 100.376 gld. prometa, 1878 gld.čistega dobička in 2874 gld. zadružnega zaklada. — Velikovška ima 67.882 gld. prometa, 270 gld. čistega dobička in 270 gld. zadružnega zaklada. — Št. Ja-kobska v Rožni dolini 3330 gld. 2 kr. prometa 170 gld. čistega dobička in 9417 gld. zadružnega zaklada. — Metliška je »izkazala" 1,012.920 gld. prometa, 1763 dobička in 3685 zadružnega za klada.
(Več nepotrebnega nemškutarenja) se opazuje povsodi gledč uradovanja, n. pr.
pri ljubljanskih in druzih sodiščih. Tudi v narodnih društvih se nemščina preveč šopiri.
(V Litiji) je 24. m. m. praznoval tridesetletnico svojega službovanja oudotni, nepristranski in dokaj priljubljeni okrajni glavar, g. Grill. Čestitali so mu torej tudi Slovenci in slovenska društva. Vsaj je Slovenec tudi za drobtinice hvaležen.
(Na Koroškem) se celovški okrajni glavar Mak Nevin upira, da ne bi se občine slovenskega uradovanja poprijele. Že v Ljutomeru, kjer je prej služboval ni bil Slovencem prijazen. A vrli Korošci, ki se v novejšem času kaj čvrsto gibljejo, ne bodo ga poslušali.
(Koroški deželni zbor) se bode posvetoval o deželni zavarovalnici. Tudi druge dežele so se že o tem posvetovale — toda ni še stvar jasna, ali imajo ali nimajo dežele pravico, snovati zavarovalnice za vse hišne posestnike.
(Zagorje ob Savi) se krepko razvija v narodnem obziru. V enem letu so tukaj osnovali 3 čvrsta narodna društva: Sokol, bralno društvo in podružnico sv. Cirila in Metoda. Čvrsto se giblje bralno društvo; ima 18 časopisov, med temi 16 slovenskih in le 2 nemška. 28. m. m. je imelo cel6 igro gledališko, namreč .Nemški ne znajo".
—	Zagorje naj bi vzbudile še v narodnem obziru zaspane Trbovlje in Hrastnik!
(Pomoč tožni Istri). Banka »Slavija" namerava posojevati kmetom v Istri, katere imajo Italijani v pesteh, in je v ta namen 200.000 gld. odločila.
(Trst) ima samo laške in nemške srednje šole. Kam naj pa Slovenci svoje otroke pošiljajo?
(Iz Krškega) se nam piše: V naši okolici sili vse v Ameriko, zlasti Poljanci. Revščina in pomanjkanje zaslužka jih v to sili; vabi pa jih tudi to, ker nekateri njih rojaki, ki so že tam, nekaj novcev domu pošiljajo. Tega pa ljudje ne pomislijo, kakošne nevarnosti jih čakajo onkraj »velike luže". Marsikdo se s preselitvijo v Ameriko ob enem tudi preseli „na oni svet", od koder ni več povrnitve.
(Krčanje) prosijo, da bi jim deželni zbor odpusti? mostovino na Savskem mostu.
< Umrl je v Ljubljani) Peregrin Kajzel, trgovec in mestni odbornik ter v prejšnjih letih najboljši slovenski glediški igralec, oso-bito neprekosljivi šaljivec. Bil je tudi skozi in skozi domoljub in čist značaj slovenski.
—	V Ljubljani je letos sploh velika umrljivost, 24. febr. je bilo 12 pogrebov.
<7 krikom šolskem okraju) so za pri-prihodnjo 3-letno dobo imenovani od c. kr. . okrajnega šolskega sveta sledeči domači šolski nadzorniki, in sicer gg.: Dr. Mencinger
(Krško), dr. Sterbenec (Leskovec), Rudman (Cerklje), dr. Namorš (Čatež), Fr. Dolinar, (V. Dolina), K. Pavlič (sv. Križ), J. Novak (Kostanjevica), J. Vovk (Sv. Jarnej), J. Per-ger (Št. Maijeta), J. Marjetič, (Škocijan), T. Dolinar (Raka), J. Kutnar (Bučka), J. Lavrič (Studenec), A. Planinec (Škocijan), J. Rozina (Mokronog), T. Grčar (Tržiše), M. Jereb (št. Janž), M. Barbo (Trebelno), grof Barbo (Št. Rupert), M. Scheger (Radeče), J. Zaletel (Svibno), A. Jerše (Dobovec), F. Vidergar (Št. Jurij pod Kumom).
(Prijateljem vremenoelovja) ali meteorologije. Po Slovenskem je še kaj malo postaj za opazovanje vremena; posebno malo jih je na Kramskem, menda samo v Ljubljani, Krškem, Črnomlju, in Hotiču pri Litiji. S to znanstveno stroko se peča pri nas najbolje g. profesor F. Seidl v Gorici, ki je priobčil o podnebnih razmerah po Slovenskem že veliko razprav v slovenskem in nemškem jeziku, po katerih povprašujejo avstrijski in inozemski učenjaki. Ta gospod želi v interesu te znanstvene stroke, da bi se zlasti učitelji po Slovenskem poprijeti vremenskega opazovanja ter v ta namen ž njim in z osrednjim državnim meteorolo-giškim zavodom na Dunaj i v dogovor stopili ; posebno želi, da bi se nove vremenske opazovalnice napravile na Dolenjskem, n. pr. v Št. Jarneji, Trebnjem, Mokronogu, Toplicah, Višnji Gori itd. Na noge, gg. učitelji, vremensko opazovanje je netrudna znanstvena zabava!
Druge avstrijske novice.
(Slovanski klub) se utegne združenje hrvatskih poslancev v državnem zboru imenovati Morebiti se bodo temu združenju priklopih še drugi slovanski poslanci. Do zdaj nameravata to le isterska poslanca storiti in še dva ali trije dalmatinski.
(Za katoliško vseučilišče) v Solno gradu imajo že 100.000 gld. nabranih, pa to je še premalo.
(Premembe davkov) je nasvetoval finančni minister. Po njegovih predlogih bodo bogatini hujše prizadeti, revežem se bode znabiti nekoliko olajšalo, zlasti najmanjšim obrtnikom, morebiti tudi kmetom. Po novem načrtu bode osebni davek vpeljan; pri tem se bode oziralo na število otrok v družini. Plačevati bode pa davek tudi od hranilnih vlog pri denarnih zavodih.
(Državnim uradnikom) je hotel državni zbor dovoliti še 1 milijon gold. dra-ginjske doklade; toda gosposka zbornica ' priporoča le pol milijona, kakor je tudi vlada predlagala
(Lažni delavci) na Dunaji so imeli zbor, pri katerem se je med zborovalce naj-prvo razdelilo nekaj hlebov kruha, kupljenega z v ta namen darovanimi novci. Povsodi je veliko lačnih težakov, tudi po druzih evropskih mestih.
(T Bukovim) se je vnela med deželnim predsednikom in deželnim glavarjem borba, ki je oeTo deželo razdelila v dva tar bora Povod je dala neka pojedina, a vzrok tiči baje v tem, ker je deželni predsednik hotel biti pravičen na vse strani in ni božal le razvsuenih Rumuncev, na kateri strani je stal deželni glavar. Deželni predsednik bukovinski, grof Pace, je, kakor znano, zet kranjskega deželnega predsednika
(Y ogerskem državnem zboru), kateri se je zopet slovesno otvoril, dela vladi nasprotna stranka velike težave. Škoda le, da so slovanske stranke tudi v novem zbora tako slabo zastopane. Zato nas ta zbor toliko ne zanima, zlasti ker nesrečnim oger-
skim Slovanom v enakih stiskah v Avstriji živeči Slovani pomagati ne moremo.
(Bukovinski deželni zbor) je razpu-ščen, in razpisane so nove volitve. To so posledki nepovoljnih razmer deželnega predsednika z deželnim glavaijem, oziroma pristaši rumunske stranke. Naj bi v novi zbor prišlo več rasinskih poslancev!
Ogled po ftirokem svetu.
(Črna gora) trpi pomanjkanje. V prejšnjih letih je dobivala žito z Ruskega, ki ga pa letos sama nima
(Kemiki eeaar) je govoril ostre besede zoper tiste, ki vladne naredbe grajajo. Na Nemškem 'so zel<5 ostri.
(Bolgari nimajo mirt). Zdaj je bil pjih zastopnik v Carigradu Vulkovič ranjen, in je vsled ran umrl.
(Na Francoskem) imajo nove ministre, katere so dolgo iskali
\
D o p i 8 i
Sicer se je o našem kraju do zadnjega časa le malo govorilo in še manj pisalo po svetu, ali zdaj, ko tudi nas že železnica z dalnjim svetom veže, moram vendar čitatelje vašega lista bolje seznaniti z našimi razmerami. Nem-škutarstva do sedaj nismo poznali, ali za naprej se nam hoče ta velikouemška „ kultura" bolj vspešno dovažati. Res, da imamo v Rečici pošto, ali slovenskega poštnega pečata si poštarstvo vendar ne more omisliti Rečičani če ste možje, pokažite vašo slovensko narodnost pred svetom in ne trobite tudi vi v velikonemški rog, v katerega je nedavno pri občinskih volitvah nek možič tako mogočno zatulil, da se je čul odmev njegov gotovo tudi v nemškem „rajhu"! „Ce kakšen tujec našega otroka sreča ga t ta ne zna nemško pozdraviti in mu tudi ' ne more na nobeno nemško vprašanje nemškega odgovora dati," tako je modroval mož starega kopita Pošteni Pačani ali se bote vi po tnjcu ravnali? Ali je Nemec-ptnjec gospod na vaših tleh? če pride kedaj Kitajec iz Azije k vam, se bodo vaši otroci morali tudi kitajsko učiti da ga bodo lahko v njegovem jeziku pozdravljali!? V odgovor onemu možu pahnite rajši nemščino čisto iz šole in posnemajte one vrle občine, ki so se do celega otresle nemščine. .Slovensko mladino po nemško šolati je ravno toliko, kakor pralno slamo mlatiti; veliko ropo-tanja, malo pa čvrstega zrnja Otroci se nauče po nemško kleti, svoje rojake za zi-jake imeti, se domačega sramovati in se le
s tujim bahati Taka mladina je malo malo pridnega". Tako so govorih rajni Slomšek, pa so menda več vedeli, kakor paški modrijan. Po nepotrebnem se je pa tudi neka druga plemenita oseba začela mešati v naše občinske zadeve in nekteri kimovci mu res pritijujejo. Eden Nemec v celi občini in ta vam bo zapovedoval?! Slovenski Pačani ali ste znoreli?! Toda dovo\j; upam, da bom lahko kmalo poročal, da ste vendar našli pravo pot.	—v —a
Xs Zon« nad Sv. lomnooBL Visoko je k nam gori, ni lahka pot; ko si pa prišel na višine, žal ti ne bode truda čist zrak, prsa se dvigajo, kakor da bi hotele napolniti vsa pluča za delj časa s prijetno vonjavo, smerečja. Kakor zrak, tako čisti pa so tndi značaji Pohoijancev. Tu še velja mož-beseda. Tu zapazi oko res odkritosrčna in prijazna slovenska lica, brez vsake hlimbe. — Kakor je Pohorčan ponosen na svojo možatost, tako zna biti tudi mil in gostoljuben, vesel in navdušen ob posebnih prilikah.
Taka prilika mu je bila dne 22. febru-varija 1892. 1., ko sta sklepala zakon dva uda gotovo iz najboljih in nepriljubljenih naših sotečanov. Stopil je bil v zakon g. drd. Ivan Glaser z gospodičino M. Kormanovo.
Polna cerkev pri D. M. v Puščavi, kazala je že nagnjenost do mladih zaročencev. Gotovo, vsak navzočih je bil pošiljal molitev do Najvišega, da bi jima dal obilo blagoslova, sreče in zadovoljnosti. Gospod župnik spominjal in podučeval je
mlada zaročenca z k srca segajočimi bese-; dami o zakramenta sv. zakona in s tem pokazal, kako cenjena sta mu ta dva mlada farana.
Ko se je svatba po poroki jela premikati proti domu nevestinem, čul si skoraj po vsih gričih pokanje možnaijev, ki so veselo oznanjevali, srčni čut blagih sosedov do novoporočenih in nehote prišle so ti na misel lepe besede narodne pesmf: Kadar se možila bom, S Taboj moj junak! Mora krepkih topov grom Trest' vse zemlje tlak.
0 gostoljubnosti Pohorčanov ne bodem govoril, ker je itak vsakomu znana. Gotovo pa bode ta lepi dan svatbe ostal ne le nevesti in ženino ter gostom v spominu, temveč ohranil se bode sploh pri seljakih na Pohorji. — Lepe napitnice celjskih gostov na junaške in krepke Pohorčane našle so pravi odmev pri qjih ter je posebno gospod župnik lepo opisal Slovenca, kako je v svojem značaju. Hitro so pretekle prekrasne ure v res pravi slovenski dražbi in žal nam je bilo, ko sta celjska gosta tako kmalo nas u stavila. Do svidenja!
Is Rdi. (Veselica kmetsk. bralo, društva.) Sprejmi draga nam »Domovina" | tudi od naših staroslavnih Ruš nekoliko vrstic. Upam, da imaš prostorček v katerem j naslednje zabeležiti zvolim. Pred 10. letmi rodilo se je tukajšnje »Kmetsko bralno društvo"; takratni č. g. kaplan Jože Sattler, so trudapolno skrbeli, da se osnuje društvo, katero naj bi upljivalo na naše ljudstvo, razvoj in omiko našo. Resnično qjih trud je na dobro zemljo padel, kateri obeta dober sad, kajti društvo se razcvita vidno od časa j do časa.
Izmed vseh zborov in- veselic omenim le zadnjo, katera se je 21. sveč. v dvorani gospoda Fr. Novaka, kaj vrlo obnesla, V začetek znsvirala je godba (Pelclj) »Naprej*, II potem je predsednik pozdravil dobro došle goste in omenil, da si je društvo za tekoče [i leto 9 časnikov naročilo in da je pristopilo k drugim društvom, katere mnogo na naš razvoj upljivajo. Tretja točka našega vspo-reda bila je burka: »Brati ne zna", katero so g. igralci v obče pohvalno predstavljali. Gosp. B. je svojo ulogo »Primož* strokovno dovršil. Čez vse lepo bilo je pa petje, domačih pevcev, skoraj bi rekel »angelsko", na občno željo ponavljali so večkrat pesem »Ljubezen in spomlad" gospod dr. Gorišek prednašal je tenor-solo kaj lepo. Ljudstva se je udeležilo toliko, da je bila prostorna dvorana do slednjega prostorčka napolnjena. Počastili so nas \rli Puščavžanje, gosp. očite^i i. t d. Iz Seloice, iz Bistrice pri
Lembacho korenjaki naši, tudi iz daljne slov. Bistrice se je odlična gospoda naše | veselice udeležila. Domačini so pa celo ne- j pričakovano mnogobrojno prikoračili in s tem pokazali, da se zanimajo za narodno, stvar. Gibanje je bilo tako živahno da nam je noč pošla preden smo mislili.
S zadovoljnim srcem, da se je veselica toliko dobro obnesla šli smo vsak na svoj dom z nado da se pri enaki priliki zopet v tolikem številu snidemo. L. H.
Od leikega. (Posnemajmo dobro reč.) Častitim bralcem »Domovine* je znano, da imajo v Gotovljah društvo »Kmetovalec", j katero v prospeh kmetijstva povsem vrlo i napreduje. Da ima društvo zares izvrstne voditelje, pričajo nam pogosta društvena zborovanja, na katerih so razni poučni govori o kmetijstvu — že čisto udomačeni. — človek je v resnici uzradoščen nad tem; ter si privošči, da bi se todi v njegovem obližju kaj enacega ustanovilo, kar bi za-moglo mnogo koristiti kmetiškemu stana
Neprenehoma se slišijo tožbe: kaj bode za denar, ker so davki tako veliki, in pri vsem tem ima kmet malo sredstev, za kar tera bi denaija dobil. Vinogradi povsod pešajo. Todi se je bati, da nas trtna oš kmalo obišče, kjer nas še doslej ni. Naš op je sedaj edino živina — in sadjeteja, kjer bi nam utegnilo pomagati. Gledati bomo mogli na to, da se ljudstvo prioči umnega gospodarstva, da se bode razcvitala umna živino- in sadje-reja, ta dva za nas toli imenitna gospo- ! darska vira.
Toraj posnemajmo ,vrle Gotovljane, , osnujmo si i mi podobno društvo, kjer se bodem o shajali, dajali eden druzemu dobre svete, skupno naročali v to potrebne časopise in knjige, ter se todi po vzgledu Go-tovljaoov včasi pošteno razveseljevali.
Nobeden pa naj temo ne ugovarja, j češ, da se ne da ta reč izpeljati, k temu še dostavim to: da kar je v Gotovljah mogoče, to mislim, da je tudi mej nami!
Prijatelj kmetijstva.
Telegrami »Domovini".
Celje, 4. marca 1892.
Gradec. Deielni ibor pričel je včeraj noje delovanje.
Oradeo. Poslancem a državni ibor bil je Skala izvoljen. Borba je bila Tolika. Skala ima 756 glaaov več, kakor njegov nasprotnik Starkel.
Vladi ae je dovolilo 360.000 goldinarjev a podporo po njimah in slabi letini pri »adetim deželam, sosebno da se preskrbi živež in pa sadež.
Suuj. Mestnemu župana je doilo do d«nos n 40.000 brezpoeelnih delavoevSO.OOO goldinarjev 11 podpore, med temi je B000 gld., katero je podaril preev. eeear.
Naznanilo.	j \
Prodajalnica tik oerkve na Rečici t zgor-savinjski dolini s vso potrebno opravo sa >
špecerijsko in muibktirno bli^o j;
m takoj v najem odda. Več pove	j!
Jum Bunlii posestnik na ReCicL ' (22) 2-1	(Post Riez).	j,
priporoča n pmBlMfmf^o seso^o al. občinstvu in čaat duhovičini svojo bogato zalogo raznovrstnega blaga
po najnižji ©eni.
Hišo z gostilno r^SSff
Več se «ve pri (21) 8—1 Edvard Mttller-ju v Sevnici.
—= Ščetine in žimo s—
I kupuje po priznano najboljših cenah v vsaki mnoiini	(23) 3—1
.TiOTt	krtaCar
v Celji, kolodvorske n«ce »t. 8, in kovaške ulice (Schmiedgasse) St. 0.
Žaga na prodaj
bliso ceste, nova Se, v dobrem stanu, cena blizo 800 gld. — Več se isve pri posestniku
BOK ŠOBA, Ano vec, poŠta Vidom ob Savi
Dragfotin Vamid
| trgofiiu s sitautM platin ii MNftktunia |
m® i m
na oglu Graško ceste in RotovSke ulice
Tinktura za želodec,
katero prireja CillIRK flOCOT.T.	|
lekarnar „pri angelju"	j
v Ljubljani, Dunaj »ka	E
cesta, je mehko, učin-	|
kujoCe delovanje pre-	s
bavnib organov urtja-	|
joče sredstvo. Odstra-	i
njuje teikoče v ielodcu,	f
krepča želodec, ter po-	|
speiuje telesno odprt-	:
Razpošilja jo izde-	|
lovatelj v zabojčkih po	i
eč steklenic. Zabojček s 12 ste-	š
gld. 136, z 35 stekln. 5 kgr.	| d. 5-M. PoStnino plača na- i
steklenčico razprodajajo	|
v Celji, Bamalari	f
Molitor v Ptuji,	|
in Frai\je v	:
(14) 21-1
Dimnikarskega pomočnika
Utam.	(18) 2-1
Geraldi Jož., dimn. mojster in meSčan v KrSkem.
Št. 1243.
Razglas.
C. kr. okrajno sodiiče v Konjicah, kot obravnovalno sodišče ▼ zapuščinski zadevi v Konjicah umrlega nadžupnika in dekana preč. gospoda Frana Mikuša razpisuje prostovoljno javno dražbo vseh v zapuščino spadajočih stvari, kakor: živina, mrva slama, žito, vino, oprava itd. itd. in določa za to dan
7. marca 18©J3 1.
in ako bode potreba še nasledne dni, vsakokrat od 9.—12. ure dopoludne in 2.—6. ure popoludne, v ondotnem župnišču. Vse stvari oddajale se bodo le za vzklicno ceno ali pa više, proti takojšnji plači in odpravi.
Dne 7. marca pričelo se bode s prodajo goveje živine, konj, itd., naslednje dni pa se bodo razprodajale drage stvari. C. kr. okr. sodišče v Konjicah, dne 28. febr. 1892.
C. kr. okr. sodnik.
Naznanilo.
V novo prezidani hiši v Spodnji Hn-dinji ob glavni cesti, nasproti gostilne „Znm Wilden Mann" so tri prav na novo pripravljena
stanovala,
obstoječe vsako iz velike in male sobe, kuhinje in skladiščem za drva, takoj za oddati Vse drago izve se natančnejše v omenjeni hiši.	_~4

Bricgalnlce
(šprice) za
iadelajem in prodajam od S—8 goldinarjev. Prevzamem tudi popravila istih po nizki ceni.
Edvard MOller,
(20) 3—1 kleparski mojster v Sevnici.
1 ■Sas
I
zaloga kave, sladkorja, Čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raznovrstnega Čaja, pravega rama sli-vovke sremske, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najboljfia Štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, sheri in raznega Šampanjca, svinjske masti, masla, Švicarskega in par mazanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv, leftnikov, najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen L t. d., i. t. d., i. t d.
iUiiiiiiniiiiiiii»iiiiiiiiiitiimam»«»«"»»»«nmii»
najlepše in naj- # močnejše
, MT voliko cenijo
poleg tega pa Se, kar je glavna stvar, MT" veliko cenijo kot povsod dragod so dobiti le pri
:-n t Celji
Rotovfike ulice (Rathaasgasse) it 2
V zalogi so vedno moCni klobuki domaČega izdelka. Lepi izbor pravih zaj^jekov kosmatih in gladkih v vseh barvah in formah. Velika zaloga trdih klobukov v različnih barvah in najnovejšega fazona, za veleč ast. duhovščino posebne speoialitete. — Za poletni čas pravi kastoiji le 46 uram. težki, boljši ko vsak slamnik, so dobiti v različnih barvah in najmodernejše forme. Velik izbor sraje domačega izdelka, iz žilon, berkail, bele in pisane kolere«, maniete, zavratniee (penkle), naramniki, žepne rute, knofi za srajce, nogovice, spodnje hlače, Jager srajce, prave in imitirane itd. Pravo garantirano angleško kavčok-perilo, kolerci, maniete in o peruniki (Forhemd), belo in pisano, popolnoma enako berkail perilu in močnejSi, ko vsako drugo, ker je v sredi platno. Nakupovanje volne od ovac. Prevzamejo se tudi klobuki v barvanje in popravilo.	(22) 9—2

" ' r"' ■■■■ ■ ■■ r—-------f...—,—,...,,...........................................^.m..«...,.,,,,«.
gimiiiiuii »nminmmimin i ninmm iMimmij