A. Fekonja : Nekaj o »narodnem blagu«. $1 Nekaj o »narodnem blagu«. »Trau, sctau, wem«. ' '• ' '"'•.'• ' \ I L •- Jako važno za proučavanje duševnega života našega naroda je tako-, imenovano narodno blago: pesmi, pripovedke, pravljice itd. Ne samo da nam se V: tem podajajo pravi vzgledi ljudskega jezika —- ako so namreč dotične stvari ppbeležene točno v izvirni obliki, nego iz njih spoznavamo tudi narav, obrazovanost in običaje slovenskega naroda v njegovi prešlosti. Akoprav so zlasti pripovedke skozi toliko vekov mnogo se izkvarile ter so dandenašnji brez vse zunanje zveze med seboj, to so vendar za nas imenitne poleg pesmij še tudi kot spomeniki davne književnosti naše. Nadalje so i pesmi i pripovedke i pravljice mnoge mitološke vsebine, govoreč n. pr. o duhovih, prirodne moči poosebljujočih prikaznih itd., kar se dandanes res da samo za zabavo pripoveduje, ali v starih časih se je to vse verovalo. Zato pa posebe o poslednjih Ig. Brlič dobro omenja pišoč: »Ove babske pripoviedke nisu baš tako taste i lude, kako jih mnogi nadriizobfaženik cieni; ove u sebi mnogo od pučke starodavnosti sakrivaju, iz njih se dosta naučiti može, ako nam se u prvi trenutak baš i lude i taste čine*. ¦¦'.'. " ¦. ¦ . .-- "¦¦¦'.. . Uvidevši znamenitost takih narodnih stvarij, poprijeh so se nekateri na- šinci posla, da to blago ljudskega jezika in uma od propasti ohranijo, zberd ter objavijo zopet na občno korist. Lepo je to delo, vredno vse hvale in priznanja. Pa ni ravno tako lehko; kajti pri tem je razven marljivosti treba tudi mnogo previdnosti, zlasti še tedaj, ako zbiralec, pripravljajoč kako večje delo te vrsti, posameznih komadov ne čuje uprav sam iz ljudskih ust, nego jih dobiva od druge osebe zapisane. Na tak način slovensko narodno blago radi skupljajo n. pr. nekateri gg. profesorji, kateri dijakom dajejo takšne naloge, da napišejo kako pripovedko ali pravljico ali sploh kako tako narodno posebnost iz rojstvenega kraja svojega. A tii lehko učitelj namesto pristnega blaga dobi pač le ponarejeno; ako namreč učenec ničesar izvestnega ne zna, prepiše kaj podobnega iz kake knjige in iz drugega kraja, nekoliko morda predela, ali pa si še vso stvar tudi celo izmisli. To pa gotovo dobremu namenu, z narodnim blagom podajati prave duševne slike naroda samega, ne samo da nič ne koristi, temveč mu šele škoduje. O takem motnem poslu tu jeden primer. Gosp. J. Majciger, profesor na gimnaziji mariborski, je v »Kresu* 1. 1883. med drugim narodnim blagom, skupljenim baš na omenjeni način — vsaj v večini tako, na strani 502. priobčil pravljico o povodnjem mož i, stanu-jočem z ugrabljeno deklico v nekem hribu v sredini Savinjske doline, kateri hrib v obče »Goro* imenujejo, in iz katerega teče studenec, ki nlii navadno 5* Književna poročila. pravijo »izvirek*. Od Majcigerja je to pravljico vzprejel tudi dr. J. Pajek v svoje po Matici Slovenski izdane »Črtice iz duševnega žitka staj. Slovencev* na str. 112. ter je še, sicer z vprašanjem, ono »Goro* protolmačil v Dobrič. —- A kaj je s to pravljico? Nič! Evo: Prvič, »v sredini Savinjske doline*, kakor pravi pisatelj, ni nikakega hriba, nego tam je po priliki vas s farno cerkvijo Sv. Petra na lepi ravnini; Dobrič je del znane Gore Oljke v Pol- zelski fari na severozapadni strani te doline. Drugič, v pravljici omenjani hrib v obče »Gora* imenovan in iz njegovih pečin tekoči studenec »izvirek* na- zivan je pač prav blizu farne cerkve Sv. Pavla poleg Priboljske graščine — zato tudi »graščinska Gora* priimenovan hrib, ob Savinjske doline južnem robu res precej v sredini med Celjem in Vranskim. Toda, tretjič, glavne stvari, povodnjega moža in deklice v »Gori v izvirku* — ni! Že krajevne okolnosti se ne zlagajo povse s pripovedovanjem v oni pravljici, v rečenih spisih priobčeni; zlasti ne vodi iz nijedne bližnje vasi uprav »mimo izvirka* pot v Solčavo, kamor je bojda divjak mislil z izvoljenko oditi, češ, da je sin nekih imovitih roditeljev v onih planinah, a da jo je gredoč tu v »Goro* potegnil v stanovališče svoje. Ko sem pa vendar ljudi tukaj povpraševal za napominjano pravljico, ni mi vedel nikdo ničesar povedati o povodnjem moži v tej »Gori*. Nego ko sem vprašal nekega tukajšnjega dijaka, da-li ni morda on profesorju M. napisal one pravljice, pritrdil mi je ta ter še sam pristavil, da je, nežna- joč nijedne prave, sam si jo izmislil .... Nekaj podobnega mi se zdi še o nekaterih drugih pravljicah v onem narodnem blagu v »Kresu* in dosledno v »Črticah* objavljenem, a ne bi bas rekel, da med temi v niz nabranimi in iz njega izluščenimi »biserji* ne tiči še kaj več »steklenjakov*. A tako prehajajo take stvari iz spisa v spis, podajajo se brezličnosti za ogledalo resnice, krivo se zmatra za pravo, in vara se in slepi drug drugega. S tem sicer nečem nikomur nič očitati, iz znanih razlogov ne; nego objavljajoč to hotel sem, gotovo z dobrim namenom, samo kratko opozoriti na jako važen činitelj pri nabiranji in upotreb-ljevanji duševnega narodnega blaga. Andrej Fekonja. Književna poročila. I. Sodni obrazci. Sestavil Bogdan Trnovec, c. kr. sodeč v Sežani o vahtih 1886. leta. Ti 11 obrazci, katere je vtlačil in založil g. Viktor Dolenc v Trstu, izhajajo kot priloga »Edinosti«. G. pisatelj ali »pisec*, kakor se sam imenuje, sestavil je te obrazce ali ta primernik, »da se olehča sodnim činovnikom na Slovenskem službujočim uredovanje v slovenskem jezici,* G. izdavatelj dobro ve, da pri-