Cankarjevi „HIapci" na Šentjakobskem odru v v Ljubljani 25. septembra so naši agilni Šentjakob- čani otvorili letošnjo gledališko sezono. Predstavljali so Cankarjeve . Uvodno besedo pred predstavo je govo- ril zaslužni predsednik dramatičnega odse- ka gosp. Binter. Izčrpno je oprtal pomen Cankarja za naše slovstvo, dotikajoč se le najpotrebnejših detajlov njegovega življenja kot človeka. Iz citatov pisatelja samega nanj je podal verno in nazorno sliko njegove ne- nadomestljive veličine ter pokazal vrzel, ki nam je zazijala ob njegovem preranem grobu. Sledila je uprizoritev drame. Ako na kratko in le v splošnem ocenimo rešitev te celo za rutinirane poklicne igralce težavne naloge, moramo priznati, da so Sentjakobča- ni odrezali naddiletantsko dobro. Pozuala se je slehernemu igralcu skrbna priprava in nesebičen trud, a režiserju si rokovnjaška roka. Župnik g. Košaka se mi je zdel izmed moških ulog podan najsijajneje. Ne bi delal sramote kateremukoli gledališkemu odru, dasi župnikova umerjena zunanjost na odru ni odgovarjala povsem pisateljevemu name- nu. ki ga nekje označuje kot rejenega, tre- bušastega, skratka z vsemi vidnimi, udobje in telesno blagostanje, prikazivajocimi zna- ki vaškega duhovnika - politika. Toda v ko- rist v ostalem izvrstno podani župnikovi ulogi in icrri sami. je bilo vsekakor umestno in bolje žrtvovati karikirano zunanjost. V ostalem je bil župnik i v maski i v dikciji, ki je vredna posebnega povdarka, umetni- ško dovršeno delo. Pri Jermanu se je gosp. Karusu poznalo, da ga je stala uloea obilo požrtvovalnega truda. Vendar se nisem mogel ubraniti vti- sa (kljub temu da sta se i on i režiser po- trudila do skrajnosti), da izbira g. Karusa za uloee prvih liubimcev ni posrečena. Za bohemična • saniavca, učitelja Jermana, tega večneea, tipično Cankarjevega ideali- sta, ki kljubuje gnilobi realnosti od začetka do konca, mora biti tem lastnosfiui podajajoča se zunanjost, katerih inkarnacijo baš Jerman tvori, conditio sine qua non. Ozkogruden, bled, bolehav po svoji konstituciji in naravi — morda ecliuole z izrazitim, od časa do časa razvnemajočim se pogledom. navduSujočim in prepričevalnim, takorekcč sugestivnim o priliki fanatičnega idealnega vznosa, a pla- him, skoro sentimentalnim povodom trepet- nega izlivanja svoiih najintimnejših emocij in doživljanj. Ga. Karusa izključuje od uspe- šnega podajanja te pesniške uloge njegova vse prezdrava, vse preveč robustua, krepko možatost in telesno zdravje izkipevajoča, po Se tako dovršeni maski in še tako izinodnli- rani dikciji neutujljiva individualnost. Tem manje ob strani Lojzke, h kateri se še po- vrnem. Izmed ostalih moških ulog moram izreči brezpogojno pohvalno priznanje cmežnarju* Hvastje: gosp. Lavrič je s to ulogo drugaril župniku tako presenetljivo vrlo, da si bolj karakterističnega, poosebljenega paragraf- skega vršilca ukaza skoro ne bi mogel misliti. Izpeljal je svojo ulogo, poglo- bivši se do skrajnih detajlov in tipičnih po- drobnosti s takim pristnim dnživetiem, da bi mu s težavo našli med Sentjakobčani para. Na četrtem mestu je omeniti dobro po- dano igro Komarja gospoda Klemenčiča, ki mi je pa v prvem dejanju ugajala bolj, nego v naslednjem in nemalo pripomogla večeru do uspeha Kalander gosp. Gnidoica se mi je zdel nekam premalo ; nekoliko roba- tejši in z bolj dialektičnim izgovarjanjem nekam priučeno zvenečih be?ed. bi se bil bolje uveljavil in pripomogel do povdarka tvojega značaja iznad hlapčevskega miljeja sosedov. V končni sreni gostilniškega deja- nja se mi je zdel malce neroden cvunbaci- telj •. Dobro je ustvaril gosp. Smerdu svojega bebca. Pijanca ^Picka> je primerno obeležil gosp. Blaži?. Da do kraja ocenim najdovršenejle stra- ni podajanja do veljave tako, da se lahko Sentjakobčani z upravičeno zavestjo primerne oddolžitve Can- karjevemu spominu ob njegovi petdesetlet- nici in z neomajno vero na neizogibne še večje uspehe podajo mirno na nadaljno plo- donosno kulturno delo. Mikros. Jozlejev jubilej v Veliki jami V letu Gospodovom 1776, na dan rojstva preblažene Device, v veselem jutru in sa* motnem planinskem kraju so našli pod snežniki na trati tik ob Veliki jami člove« ka, čigar dušo je zakopal v peklenski ogenj sam živi vrag, ki sc šo danes po 150 letih križamo pred njim. Duša jc pa bila last Omanovega Jozleja, potepuha, kvartača in pesnika, ki se je zadrževal skoro vse dni v staroslavni Mojčnikovi gostilni v Rutah. Tam je sedela in nekrščansko popivala zbrana družba /oznikov, tovorečih preko Korena; rokovnjačev, prežečih na boljše klijente, nego so bili pijani vozniki; do« mačih pijančkov, ki so z vinom in žganjem preganjali nevšečne skrbi; ušivih malhar« jev, ki so donašali kot zanesljivi reporterji novic iz kranjske dežele in Korotana. Vso družbo je pa zabaval Omanov Jozlej s svo« jimi kvantami, s čudnimi pesmami, ki se jih je sproti izmišljeval, in s citranjem, ki je bil v njem tako irvežban, kakor da so ga učili sami angeljci božji in sv. Cecilija. Denarcev mu ni zmanjkalo nikoli, in čim« bolj je pil, tembolj so žvenketali srebrni tolarji v žepu njegovih oguljenih irhastih hlač. In so rekli, da je v zvezi z vragom in je zapisal dušo bognasvaruju. In se niso motili. Ko so ga našli zjutraj na veliki praznik mrtvega kraj Velike jame, so vi* deli na njem znamenja črnega vraga. Glas vo je imel zasukano nazaj, obraz mu je bil ves začrnel in v žepu mu je tičal mesto tolarjev rdeč podlesek, legitimacija samega živega hudiča. Hitro so ga zagrebli, a mu niso postavili na grob niti križa niti obi» čajne tablice, ker niso hoteli razburjati vraga in ga 'ražiti. A črni vrag sc je od dneva Jozlejevc s m rs ti naselil stalno v Veliki jami. Vsako noč so ga vHeli opolnoči in bežali so pred njim najzakrknejši rokovnjači, ki sc niso bali niti divjega borovškega biriča ..orenča, šc manj pa njegove puške, nabite s trikrat v blagoslovljeno vodo vrženo svinčenko. Bog« nasvaruj je sedel v podobi prijaznega, srč« kanega škrata na trati sredi Velike jame. S ploščato vevnico je mešal po razgrnjeni rjuhi, kjer so se v svitu božjih zvezd in dobrovoljnc lune svetili zlati cekini, ki jih je bilo toliko, da bi jezero slovenskih lite« ratov z njim do smrti živelo v najlepšem razkošju. Škrat je prepeval čudno pesem, seveda v peklenskem jeziku, ki ga ne po« zna živ kristjan. Bil je dobrovoljček, da bi ga dandanes vsaka ljubljanska dama in go« spodična z veseljem mesto slinastega kuž« ka pritisnila na svoje predražestne grudi. Zato se pa čudim, da so se ga bali Rutar« jani, ki so bil žc od nekdaj hrusti in so z najgorjimi rokovnjači živeli v najlepšem miru in prijateljstvu A bilo jih jc vendar« le strah, ker so skrbeli bolj za blagor duše kakor •>•» za lastno telo. Posebno pa po ne« srečni, pogrešili smrti rajnkega Jozleja, ki je bil potepuh nad potepuhi. Nemarnež je gotovo popival v božjih nočeh s samim bognasvarujern. Kolikokrat so ga pač našli v ranem jutru v travi ob Veliki jami; pi« ian je bil kot Turek v rdeči Turčiji, a je bi! odšc-1 sinoči trezen od Mojčnika in niso videli pri njem nobene stcklenice. Zato pa so vedeli, da je popival s samim bognas« varujem in so se zato križali še bolj, če so morali ponoči po cesti mimo Velike jame. A čudno — z rdečim škratom so sc ua« selile v Veliki jami še druge zle moči. Ves kraj je postal strašen. Smreke, rastoče go« sto po Veliki jami, se niso zgenile niti v vetru, ki je rezko vel vsako noč, a ni bilo slišati njegovega zateglega glasu. Dasi je rastla tam najlepša trava, vendar živina ni hotela blizu in se še dotaknila ni sočne trave. Med zelenjem niso skakale ptice in nikdar ni bilo čuti njihovega petja. Vso širno, pol kilometra dolgo jamo. ki se raz« teza ob cesti pod Martuljkom prav do sa* mih Kut, jc po Jozlejevi smrti zasedla pe« klenska sila s svojo strahoto. Vozniki so m jzELL-mz^r^- i »AH jaz nisem Poljak, katolik pač, ail Poljak ne.« »To je vendar eno in isto.« Spet nisem mogel priti do konca, ostal sem Poljak, ker sein dejal, da sem katolik. » Po prevratu sem še par mesecev ostal v Odesi. Prijetno je bilo in ni se mi dalo stran; domotožje pa je rastlo in vsak dan sem čul nove strašne novice iz Avstrije, ki so jih širili vračajoči se ruski ujetniki Grem v vojašnico, kjer so se zbirali ti begunci, da izvem kaj podrobnejšega. Nagovorim prvega, pa mi odgovori čisto češki. »Kaj si Ceh.« se začudim. »Ano, Čeh. Pravzaprav Armcncc s Kavkaza.« »Kako pa da govoriš Češki, ruski pa ne?« »Ruski niseiu nikoli znal. Pri vojakih sem se v dveh mesecih naučil nekoliko besed. V ujetništvu na Češkem sem pa še to pozabil, češko sem se pa v štirih letih dobro naučit.« Pozabim, po kaj sem ^prišel, obrnem se in odidem, armenski Čeh pa me lepo pozdravi: »Maucta, patie, nazdar!« Treba se je bilo požuriti domov, siccr bi nazadnje res ne vedel, kaj sem in od- kod. 'A. P. mižali in se skrivali na vozovih, ko so po« noči vozili mimo po cesti proti Korenu; konji so se tresli in se potili in se niti prhniti niso upali. Rokovnjači niso hoteli nikoli mimo, ampak so so plazili rajši on« kraj savskega proda ob živih pečinah pod Srednjim vrhom. Čudne luči so se zibale nad Veliko jamo in so švigale strahotno med črnimi smrckamL Tu in tam se jc oglasil rezek žvižg, zajokalo je kakor bor« no dete na materinih prsih in se zasme« jalo kakor dekle, ko se vda nasilnemu fan« tu. Turnova Mina je videla tam resničnega sv. Alojzija, pa se ga je ustrašila; Keklje« va Marjana je videla otročiča v plenicah, a jc bežala pred njim; stara devica Mari* na, ki bi bila vzela menda samega vraga za moža, je videla tam najgoršega fanta, a je letela kakor srna in je do smrti ostala devica. Rajnki Peternjevcc jc srečal naj« lepšega divjega kozla, a ga ni pograbil; Ziljanov Šimen je slišal in videl najlepše orgljice, ki so pele kar same, a je pobegnil pred njimi; in še cclo pijanček Brctanja, ki je korajžen in nasekan kolovratil skozi Veliko jamo, jc pobegnil pred orjaškim sodom, iz katerega se je cedilo dišeče, cc« kinasto vino, da ga slajšega ne toči niti srčkana Ivanka pri Slavcu v Kranjski gori. Ni čudno, da se je za vsemi temi in sto drugimi ljudmi smejal dobrovoljček, rdeči škrat, ki je mešal cekine na rjuhi sredi Velike jame in v peklenskem jeziku pre« peval poskočno popevko in mu je z basom sekundiral nekdo drugi, ki po mnenju Ru« tarjanov ni bil nihče drugi nego potepuh, kvantač in pesnik — Omanov Jozlej, ki se ga danes z žalostjo spominjamo o pri« liki praznovanja stoinpetdesetletnice nje« gove nekrščanske smrti. Velika jama igra v življenju ljudstva pod Martuljkom veliko vlogo. Živo je prešli« kana v vsaki povesti in pravljici iz starih, pradavnih časov. Pozabljeni so že vsi umo« ri in ubojstva, ki so se zgodili v Veliki jami; sprhnele so žc davno, davno sliko« vite in zanimive table, ki so stale na go« sto ob samotni ccsti pod Martuljkom in kjer so vaški umetniki z otroškimi, kuri« joznimi potezami naslikali grozovite do« godke. A spomin na rdečega škrata, vese« lega dobrovoljčka, ni izgini! iz src vaških očancev. Kadar sede v topli grelici in se jim iz čedre vijejo najlepši dimi, mislijo nanj in jim je žal, da ne meša več zlatih cekinov na beli rjuhi v Veliki jami. Zakaj že precej let ga ni videl nihče več Groza jc pobegnila iz Velike jame; strahov ni več; veselo brste tam zelene smreke in dehte najlepši ciklamni. V zlatih jutrih prepevajo zdaj tam najveselejši ptiči. No« či so še samotne, a vendar prijazne kakor drugod. Nič več ni prikazni in pijaneki zaman čakajo, da se jim prikaže orjaški sod, iz katerega sc cedi cekinasto vin«, da ga slajšega še nikoli ni točila srčkana Ivanka pri Slavcu v Kranjski gori. Rdeči škrat, prijazni dobrovoljček, je izginil — bog ve zakaj in bog ve čemu... Danes se pa nemara spet prikaže. Zakaj danes je minilo prav sto in petdeset let, odkar je bila v peklu pokopana duša ne* srečnega Jozleja, ki je naš Faust in katc« rega čudovito življenje je še popolnoma neznano. Zgodovinarji se ne brigajo zanj in se niso brigali; literatom je bil do zdaj petnajsta vas in drama se še ni napisala o nje m in naš Faust jc pokopan s svojo dušo vred, dasi jc zaslužil, da sc ga pro« slavi na isti in mogoče še na boljši način, kot je nemški narod proslavil svojega Ja« neza Fausta. Mogoče bodo te vrstico, ki jih pišem v spomin stoinpetdesetletnice smrti Jozleja, slovenskega Fausta, nekoliko pripomogle, da pošten znanstvenik preišče čudovito življenje čudovitega moža. Glavne podat« ke o njem pa dobi v moji knjigi, ki zaradi neverjetno visoke slovenske kulture Ze ne« verjetno let zasluženo netiskar.a spi v za« služeni ljubljanski tiskarni... Josip Vsndot. Rožno pleteno blago fin* nogavicc, ženska ročna dela priporoča najceneje 10-199 J. Podboj, Ljubljana, Sv. Petra ccsta. SVETOVNE PATENT! „ZEPHIR" Neugasljiva pet t zračno kurjavo opisna šola (ood vodstvom v inozemstvu diplomiranega strokovnjaka) za pouk v hipno- tizmu, sugestivni tehniki, osebnem magnetizmu i.t.d. Prvo pismo na ogled! Uspeli zajamčen — sicer povračilo honorarja. .Veda in tnanosf, Celje, Razlagova ulica iS. Dopisna šola. 10499-a OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Najstarejša parketarska tvrdka Ferdo Primožič LJUBLJANA, Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsako- vrstnih parket, hrastovih in bukovih deščic. Popravila in struženje starih podov Delo solidno. 189 Cene zmerne •carinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po naj- nižji tarifi 211 Rajko Turk, carinski posrednik. Ljubljana, Masarykova 9 nasproti glavne carinarnice. Vse informacije brezplačno! 10 kg drv 3r2aYobo 24 ur NaicenejSo in nalboli zdravo kurjavo proizvaja BBRZEL, trgovina z železnino d. d. ..ZEPHIR" oddelek za peči w Subotici. Zahtevajte cenik! Zastopstva in skladišča v vseh večjih mestih države! 206 OTVOatTEV 10. 0KT0B3A T. I. Naznanilo. Cenj občinstvu vljudno naznanjam, da pre- vzamem z 10. okt. t. 1. staroznano Ogorevčevo trgovino v Slovenskih Konjicah, katero je dosedaj ime! v najem g. Vinko Šerak. Trgovino bom popolnoma preuredil ter za- ložil z novim in svežim blagom. Razume se. d3 bodo cene vlsed tovarniških zvez in svežega blaga najcenejše in konkurenčne. Na zalogi bom ime! veliko množino manu fakturnega blaga iz čeških in angleških tvornic, galanterijo, vse špecerijsko m kolonialno blago, sortirano železnino in vse, kar se je dosedaj vo- dilo v tej trgovini. Zagotavlja oč najsolidnejšo in točno postre- žbo se priporočam za mnogobrojni obisk z odličnim spoštovanjem Mihajlo Lapuh, Slov. Konjice 93. Otvoritvena prodaja po znižanih ccnsh! 109 i« a Modni salon z klobuki E. Djukanovic LJUBLJANA Sv. Petra c. 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo bogato zalogo filc in baržunastih klobukov po najnižjih ccnah. Popravila Spatri oblike 151 Prekrojenjc Vi kupite samo „K0NTINENTAL" ker je najboljši in naj- cenejši pisalni stroj, Samoprodaj3 Ivan Legat, Maribor, Ifetrlnjska 30 Telefon 431 proda se 3 40 m visoka in 2 80 m široka lesena stena z vratmi pripravna za pregrado hodnikov dalje 1 okno za verando ali hodnik visoko 210x1 70 metrov širine z 6 po- sebej odpirajočimi sc okni. Istotam se proda 1 že- lezen štedilnik, l žel. peč, 1 stoječe ogledalo pripravno za krojače in fotografe. Poizve se v Beethovnovi ulici 6 pritličje desno. la Trapistovski sir domači kg Din 20-— Ia Tilsitcr s;r k«; Din 25-— Ia Grojer sir kg Din 25 Pošilja po povzetju mlekarna Karlo Laznicky, Dežanovac Slav. •»••»•••••••••••••M Pozor! Pozor! Rentabilno industrijsko podjetje v Sloveniji išče večje število krajevnih zastopnikov Resnim interesentom nudim postranski mese- čni zaslužek Din 3000. Cenjena ponudbe je po- slati z znamko za od- govor na Oglas, oddel. „Jutra*' pod značko „Din 3000" io3s? 't******************** Prepričajte se tudi l/i, da postane Vaša obleka zopet kot nova, ako pu- stite isto kemično č sti ti, plisirati in likati v tovarni v-iO • • • • JOS. REICH, Ljubljana, Poljanski nas p 4-6 Sprejemsiitee: Šelenburgova ul. it. 3 Postrežba točna 103a Cene zmerne U. ^ucciLjononoaonanaonna TOVARNA na Štajerskem v bližini železniške posta- je, obstoječa iz 5 oralov arondiranega zemljišča, vodne sile 30 k. s., žage in tvornice za lesne izdelke s z kakor leži in stoji po ceni proda. Vpraša se pri upravi .Jutra" 1C-145 i Kdor oglašuje, ta napreduje! ZAHVALA. Za izkazano sočutje povodom prerane izgube najine ljube drage mamice, gospe Ivane Bayr vdove posojil, ravnatelja in posestnicc izrekava tem potom najino najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujeva se istotako gg. zastopnikom finančne uprave m vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. V Ljubljani! dne 6. oktobra 1926. 10510 Žalujoči Egon in Lea Sayr. TRGOVSKA HIŠA •*5 trinadstropna v centrumu mesta z S5 KRASNIMI TRGOVSKIMI LOKALI SSS 2 stanovanji in prostori za skladišča se takoj 5 prostovoljno proda. I0507a Naslov v inseratnem oddelku -.Jutra". Zahvala. Ob prebridki izgubi iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka, strica itd, gospoda Mihaela Srakar postajenačelnika v Semiču izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo za izkazano so- čutje in sožalje čč..duhovščini, zastopnikom žel. direkcije, pevskemu društvu Črnomelj-Novo mesto, stanovskim tova- rišem blagopckojnega ter vsem darovalcem vencev in cvctja. Nadalje se zahvaljujem vsem sorodnikom, znanccm ter vsem in vsakomur, ki so rajnkega spremili na poslednji poti. Bog plačaj! Semič, dne 4, oktobra 1926. ioi9i Micl Srakar a sinovi.