0
kulturno - poliHčno glasilo
svetovnih
in domačih dogodkov
9. leto / številka 28
V Celovcu, dne 11. julija 1957
Cena 1.50 šilinga
Danes meni, jutri tebi
Novice iz Moskve so minuli teden zopet presenetile ves svet. Malenkov, Molotov, Kaganovič, Šepilov, Pervuhin in drugi so izdajalci, ki so izdajali delavski razred, Sovjetsko zvezo in mednarodne sile napredka”? Obtožujejo jih najbolj podlih zločinov. Leta in leta smo bili navajeni gledati v Molotovu zunanjega ministra mogočne Sovjetske zveze, sile, okoli katere bi sc naj združilo »delovno človeštvo” vsega sveta, da si ustvari „!>oljšo bodočnost”. Bil je nosilec »bakle miru”, kajti Sovjetska zveza je, po lastnih izjavah, vendar prva zaščitnica te največje dobrine človeštva- Tuji ministri in diplomati so trepetali pred njegovil odrezavim „Njct”. In sedaj, nizkoten izdajalec svoje domovine, izdajalec »delavske stvari” in »glavni krivec mrzle vojne,” za katero je sicer doslej komunistično časopisje dosledno vabilo krhdo na zapadite »imperialiste”!
Odkar je usodnega leta 1917 prišel komunizem na oblast v Rusiji, je njegova življenjska pot označena s krvjo, ki prekaša fantazijo najbolj mračrfih dram srednjega veka. Že »oče revolucije”, Lenin, je postal žrtev atentata; Stalin je porabil prvih deset let svoje s lade zato, da je pospravil najprej staro gardo, ki je izvedla revolucijo, a tudi potem je od ..časa do časa uprizoril kako krvavo »čistko”, pri y iteri so trkljale glave. Bajc je bil po njegovem mnenju to najboljši način, da si ohrani brezpogojno poslušnost. Toda po Stalinovi smrti so njegovi dediči, ki so za časa življenja krutega Kavkazijca bili toliko spretni, da so — s prilizovanjem in pasjo vdanostjo njegovi muhasti volji — ušli čistkam, naznanili strmečemu svetu, da je bil Stalin zločinec, kot jih je malo v zgodovini.
Proglasili so, da se odslej kaj takega ne bo moglo več dogajati, kajti bilo je upostavijeno »kolektivno vodstvo”. Toda malo časa je trajala doba kolektivnega vodstva. V komunistični stranki je njen' generalni tajnik Nikita Sergejevič Hruščev vedno bolj utrjeval svoj položaj, podobno kot je svojčas delal Stalin, ki sc je tudi preko tajništva strankd povzpel počasi, vstrajno, a z brezobzirno načrtnostjo, na samotni piedestal absolutnega diktatorja. Zaman dolgoveznimi in zapletenimi dialektičnimi argu-se trudijo zagovorniki komunizma po svetu, da Tukaj odpovedo vse marksistične formule, vse »zakoni”
) dialektičnega materializma in druge komplicirane
'zumarske marksistične ropotije za priproste duše.
Dejstvo je, da prisostvujemo brezobzirnemu boju človeških strasti. Dogodki v Moskvi so zgolj epizoda v dolgi zgodovini borbe za oblast, o kateri poroča že antični Grk Tukidid, a ji je dal i>olitično utemeljitev Italijan Macchiavelli. Vsi ti pojavi so odraz peklenske strasti po oblasti, ki razjeda ljudi, ponekod bolj, ponekod manj.
Se razume, da je tudi drugod na svetu ta strast še ■nočna. Toda v svobodnem svetu se taka borba konča s padcem prizadetega v politično nepomembnost ali, če je le ta dovolj star, z. odhodom v ]>okoj. Na Angleškem mu ponavadi |>odelijo kik plemiški naslov, nov dokaz, kako politiftio brezpomembno je Postalo danes plemstvo. In.kadar taka obledela veličina umre naravne smrti, mu vsi časopisi, tudi tisti, ki so ga v življenju najbolj napadali, napišejo lepe spominske članke. V Sovjetski zvezi kot tudi v vseh drugih komunističnih državah, brez ozira na narodnost in raso, pa je drugače. Kdor pade v nemilost, propade popolnoma. Cez noč postane izdajalec, zločinec in le prei>ogosto mu rabelj prekine hit življenja.
Spričo gospodarskih neu]>ehov komunizma, ki namesto obljubljene »boljše liodočnosti” nalaga ljudem vedno nove žrtve, zahteva komunizem od svojih pristašev res velike vere, ali na velike pokvarjenosti, da pri svojem prepričanju še vztrajajo. Ob takih prilikah tudi protikomunistični krogi le pre-tadi zapadejo skušnjavi škodoželjnosti in se vdajajo lahkotnemu posmehovanju. Toda kdor pomisli na nesrečna ljudstva, ki morajo pod takimi tirani trpeti, mu mora posmeh zamreti na ustnicah.
Medsebojna borba komunističnih veljakov za oblast pa počasi, a vztrajno redči njihove vrste. Gotovo je, da boj'še ni zaključen, le da danes še ne Vemo, kdo je prihodnji na vrsti, da pride na seznam zločincev in izdajalcev. Po drugi strani pa te notranje borbe slabijo ves sistem. Vedno |>otiavlja joče čistke so najbolj jasni znak njegove notranje nečistosti. Tudi v tem strašnem plesu vlada železni zakon, ki bo nekoč napravil konec težkim preizkušnjam trpečih narodov.
V Moskvi padajo maliki
Minuli četrtek je sovjetski radio prebivalstvu Sovjetske zveze in svetu naznanil vrsto velikih osebnih sprememb v Kremlju. Moskovski časopisi so izšli v posebnih izdajah. Dopisniki zapadnih listov v sovjetski prestolnici poročajo, da so se pred proda-jalnicami časopisov kmalu stvorile dolge vrste ljudi, ki so mirno čakali, da pridejo na vrsto in si kupijo svoj časopis. Nato se je vsak zatopil v branje, marsikdo je majal z glavo, a komentarjev ni bilo slišati.
Molotov, Malenkov, Kaganovič, šepilov, Saburov in njihovi somišljeniki so bili izključeni iz Centralnega komiteja komunistične stranke in obenem razrešeni vseh vladnih dolžnosti. Hruščev, maršal Žukov, Bulganin in ostali člani sedanje vlade so v svojih govorih obtožil izključeno izdajstvo, številnih zločinov in sabotaže. Se razume, da je ta. vest presenetila svet, kajti tako v Sovjetski zvezi kot v svetu so sedaj Obsojeni- veljali za prve osebnosti sovjetskega komunističnega režima.
Iz boja za nasledstvo, ki se je razvnel po Stalinovi smrti je bil najprej izločen Berija. Svojo policijsko kariero je zaključil kot — zločinec in je svoje grehe moral plačati s smrtjo. Bil je vsekakor najnevarnejši mož 'po moči med Stalinovimi nasledniki, kajti razpolagal je z vsemogočno, številno in dobro razpredeno policijsko mrežo. Takrat so se proti njemu zvezali ostali člani vrhovnega sovjetskega gremija (Centralnega komiteja), a odločilno vlogo je igrala vojaščina. Bili so namreč generali, ki so aretirali Berijo in ga poslali v »večna lovišča”. Zato je po tem maršal Žukov postal obrambni minister in kandidat za člana v centralnem komiteju. Po sedanjih spremembah pa je vprav glasilo »Rdeče armade” najostreje napadlo Molotova in tovariše, v čemer je znak, da je tudi to pot vojska igrala pri spremembah odločilno vlogo. Zato je bil sedaj Žukov povišan in postal redni član centralnega komiteja. Tako se je zgodilo, da prvič v zgodovini Sovjetske zveze sedi
v odločilnem forumu kak poklicni vojak.
Iz verodostojnih ppljskih virov se je izvedelo, da je bila borba med Hruščevim in njegovimi ter Molotovo skupino sila srdita. Dogodki na Madžarskem in na Poljskem so zelo oslabili položaj Hruščeva, ki so mu »neizprosni” z Molotovom na čelu, očitali, da je preveč popustljiv proti vzhodnjeevrop-skim satelitom in, da je on zakrivil krizo v vzhodni Evropi. Spričo krvave zadušitve upora na Madžarskem, ki je delo Hruščeva, si je res težko predstavljati v čem je njegova prevelika popustljivost. Dobrih 33 ur je trajala debata v centralnem komiteju. Najostrejši je bil Molotov, ki se je predvsem pečal z mednarodno politiko. Izgleda-lo je že, kot da bo Hruščev podlegel, kajti v centralnem komiteju je še ostalo mnogo Stalinovih kreatur. V skrajni sili je Hruščev zahteval sklic plenuma stranke, to'je širšega odbora, v katerega je on že postavil večino svojih pristašev. Res je bil v naglici sklican plenum in ta je dal Hruščevu zaupnico. V ozadju pa je stal molčeči maršal Žukov s svojimi armadami. Višek te dramatične borbe je bil, ko so Molotov in tovariši, videč, da so v manjšini, začeli »samokritično” priznavati svoje »napake”. Pa to jih ni rešilo.' Padel je sklep, da so izključeni iz vseh vodstvenih forumov stranke ter so bili razrešeni vseh vladnih poslov. Kaj se bo z njimi zgodilo, je spričo nevarnih očitkov o »izdajstvu”, »zločinih” in podobno, še zavito v temo.
Hruščev in Bulganin v Pragi
V Prago sta prispela tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev in predsednik vlade Bulganin. Sprejeli so jih vrhovi čeho-slovaške vlade. Značilno je, da sta si oba šefa komunističnega režima izbrala za svoj prvi cilj prav Prago, kjer so ondotni komunisti kljub vsem spremembam v Moskvi, doslej najbolj zvesto in točno izvrševali vsakokratna povelja, čehoslovaška je tudi edina satelitska država, kjer doslej še ni bilo večjih nemirov.
Otok Ciper pred odločitvijo
Angleška vlada je pred kratkim sprejela sklep, ki bo verjetno končal neprijetno poglavje atlantske politike v Sredozemlju. Odločila se je, da prenese poveljstvo in težišče svojih čet iz Cipra v Kenijo, svojo »kronsko kolonijo”, kjer je v zadnjem času zavladal sorazmeren mir, potem ko je bila zadušena vstaja Mau-Mau.
Radi tega je postal Ciper kot vojaška baza za angleške sile nepotreben. Londonska vlada že pripravlja načrte za umik svojih čet z otoka, ki je v zadnjem letu pogosto polnil prve strani svetovnega časopisja. Grško prebivalstvo otoka, ki si želi priključitve
k matični državi, je povzročalo veliko skrbi angleškemu guvernerju*maršalu Hardingu. Bolj je pokončaval upornike, več jih je bilo.
Položaj je v toliko še bolj zamotan, ker je na otoku tudi znatna turška manjšina. Ta noče ničesar slišati o priključitvi k Grčiji. Zaradi Cipra sta se tudi zelo skregali atlantski zaveznici Grčija in Turčija, kar je zelo oslabilo južno krilo te obrambne zveze. Sedaj angleška vlada niha med predlogom, ki bi naj dal otoku politično samoupravo pod mednarodnim varstvom — morda sil Atlantskega pakta, ali pa razdelitvijo otoka. Nobena rešitev ne bo vseh prizadetih popolnoma zadovoljila.
Namesto petroleja so navrtali mine
Mine iz minule vojne ovirajo iskanje petroleja v Libiji v Severni Afriki, kjer sedaj pet velikih ameriških petrolejskih družb išče to dragoceno tekočino. Pri vrtanju so pa pod puščavskim peskom naleteli že večkrat na mine, kajti omenjeno področje je v minuli vojni tvorilo bojišče, kjer sta se nemški maršal Rommel s svojim »Afrikakorpsom” in angleški maršal Mont-gomery s svojimi divizijami »puščavskih podgan” podila sem in tja, dokler ni Nemcem" zmanjkalo sape (oz. bencina), potem ko so angleške ladje v Sredozemskem morju potopile več nemško-italijanskih konvojev. Vojske so odšle, a v puščavskem pesku so ostale mine. Sedaj ameriške družbe ogla-
šujejo v nemških časopisih ter iščejo minske strokovnjake, po možnosti take, ki so se kot vojaki bojevali v Afriki. Ti bi naj pomagali, za dobro plačilo seveda, iskati mine, ki so jih oni in njihovi soborci svojčas položili.
Ameriško posojilo Jugoslaviji
Kot poroča Jugopress iz Beograda, so v teku pogajanja med ameriško in jugoslovansko vlado glede dolgoročnega posojila v znesku 13 milijonov dolarjev za nakup živil, predvsem pšenice, pa tudi bombaža za jugoslovanske tekstilne tovarne.
Sprejemni izpiti na Slovenski gimnaziji
Zvedeli smo: Na Slovenski realni gimnaziji v Celovcu so bili dne 8. in 9. julija sprejemni izpiti za prve tri razrede. Po opravljenih izpitih so vsi trije razredi zelo dobro zasedeni. Od 1. julija do 6. septembra so uradne ure na ravnateljstvu samo ob četrtkih od 8. do 10. ure v Lerchen-feldgasse 22 (II. nadstropje, soba št. 65). Dne 9. in 10. septembra se bodo zopet vršili sprejemni izpiti za vse tri razrede. Prijave je treba ustno ali pismeno izvršiti najkasneje do 6. septembra 1957. Pogoji so isti, kot smo jih že objavili dne 6. junija v štev. 23 našega lista.
-KRATKE VESTI —
VEČ STO ŽRTEV je povzročila huda vročina, ki je zavladala v Evropi in kljub krajevnim nevihtam ni hotela popustiti.
V	BENETKAH je v nekem zavetišču za starce 15 oskrbovancev, moških in žensk, zadela kap, ker njihovo ostarelo srce ni preneslo vlažne vročine v lagunskem mestu. Nadaljnjih 20 oseb pa je umrlo v ITALIJI na sončni kapi. V ZAPADNI NEMČIJI je minuli teden utonilo po. raznih rekah, jezerih in na morju 85 oseb, ki so bili planili v vodne valove, da utečejo vročini, a jih je pri tem dosegla smrt. Tudi v Avstriji je utonilo skupno 65 oseb. V DORTMUNDU so se radi vročine itrije otročki v starosti od 9 do 12 mesecev zadušili v spanju.
V	BERLINU je silovito neurje povzročilo veliko tvarne škode; med drugim je strela zanetila več požarov. V starodavnem univerzitetnem mestu GoTTINGEN je povzročil veliko razdejanje vihar, ki je pihal z brzino 100 km na uro skozi ozke mestne ulice. Močna drevesa je podiral, kot da bi bila travnate bilke. Kot orehi debela toča je povzročila veliko škodo v kmetijstvu. Nalivi so v nekaj minutah spremenili ulice v deroče hudournike. V ANGLIJI je doslej pet oseb umrlo radi sončne kapi. V kopališču Luhvorth Cove, ki je eno izmed najbolj elegantnih v deželi, so nalivi spodjedli podlago neke skale, ki se je nenadoma zrušila na prenapolnjeno plažo. Okrog 100 kopalcev je bilo ranjenih, od katerih so jih 15 morali zapeljati v bolnico. V PARIZU je doslej vročina zahtevala 7 smrtnih žrtev, a 18 Parižanov je minulo nedeljo utonilo pri kopanju. Voda na LABI (Elbi) je tako nizka, da so morali ustaviti ladijski tovorni promet med Hamburgom in čehoslo-vaško. Pri kopanju v VISLI je utonilo 7 varšavskih meščanov. V AVSTRALIJI pa je zapadel sneg, kot ga že dolgo ne pomnijo. Zaradi snežnih viharjev je v večih mestih južnega dela dežele zastal cestni promet, ker so motorna vozila obtičala v snegu.
Kardelj in RankovH na dopust v Sovjetsko zvezo
V Beogradu je bilo uradno objavljeno, da bosta te dni odpotovala prvi in drugi podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, v Spremstvu svojih soprog na letni dopust, ki ga bosta prebila v Sovjetski zvezi. Kot pristavljajo v beograjskih političnih krogih, ni izključeno, da se bosta ob tej priliki sestala tudi s sovjetskimi politiki. Nadalje nameravata jugoslovanska državnika obiskati skandinavske prestolnice.
Prvi inozemski diplomat, ki je govoril s Hruščevom po velikih spremembah v Moskvi, je bil jugoslovanski poslanik Mičuno-vič. Takoj po razgovoru je odletel v Beograd na poročanje.
REDEK JUBILEJ JE PRAZNOVAL OLIVEIRA SALAZAR,' predsednik vlade na Portugalskem. Že 25 let je nepretrgano ,na tem položaju.
Politični teden
Po svetu
»Potres v Moskvi«
Oči vsega sveta so minuli teden zopet bile uprte v Moskvo, kjer so, vsaj za zunanje opazovalce, čez noč padli v nemilost štirje dosedanji stebri komunističnega režima. Molotov, Kaganovič, Šepilov in Malenkov, pa tudi nekaj nižjih oblastnikov so postali iizdajaldi. Pa več o tem na prvi strani.
Ostaja nam še nekaj sicer manj senzacionalnih, a zato prav nič manj važnih dogodkov svetovne politike.
»Družinski sestanek« v Londonu
Predstavniki nekdanjih britanskih kolonij, ki so postale samostojne države, so v Londonu pod predsedstvom angleškega ministrskega predsednika McMillana zaključili svoje posvetovanje, ki pa ni prineslo kakih globljih sprememb. Zaključni komunike govori o tesnejši povezavi, o potrebi o-hrartitve miru in drugih splošnostih, ki lepo zvenijo in malo povedo. Britanska javnost je bila razočarana, zato je McMillan smatral za potrebno, da stopi pred narod, v prenešenem pomenu besede. V svojem govoru na angleški televiziji je konferenco primerjal ..družinskemu sestanku”, kjer se vsi člani zavedajo, da pripadajo k tej skupnosti, vendar imajo v marsikateri stvari različna mnenja. Poudaril pa je, da so področja, kjer vlada soglasnost, obsežna in da zadevajo bistvena vprašanja te skupnosti. Kot smo že omenili, so nekateri dominioni, predvsem Kanada in Avstralija, nastopili proci tesnejši gospodarski povezavi z Evropo, češ da utegne to povzročiti razbitje Com-monwealtha. Izgleda, da je stališče pred kratkim nastopivšega (po zmagovitih volitvah) kanadskega ministrskega predsednika Difenbakerja v toliko prodrlo, da bo odslej londonska vlada nekoliko previdnejša v svojih načrtih za pristop k skupnemu evropskemu tržišču. Da nudi Veliki Britaniji kako drugo možnost na gospodarskem področju, je kanadska vlada stavila Londonu predloge za znatno povečanje trgovinske izmenjave med obema državama. Glavna „udar-nica” Difenbakerja pri zadnjih volitvah V njegovli deželi je namreč bil očitek, da je vlada sedaj že odstopivšega St. Laurenta ..prodala” deželo, ki ima močne tradicionalne vezi z Anglijo, Združenim državam.
Vendar gospodarski strokovnjaki v Londonu bolj skeptično gledajo na možnost, da bi se Anglija mogla na dolgi rok upirati sodelovanju z Evropo, oziroma menijo, da bi taka abstinenca končno škodovala Angliji sami. Ustvaritev velikega gospodarskega prostora v Evropi, vskladitev in poenotenje evropskih industrij bi predstavljalo za Veliko Britanijo še nevarnejšega konkurenta na svetovnih tržiščih kot sedanje sicer napredujoče, a še vedno ločene industrije Nemčije, Francije in Italije. Zato je McMillan sicer poudaril sentimentalne vezi z Commonwealthom, ki zavzemajo prvo mesto v angleških srcih, obenem pa je izjavil, da bo v okviru primernosti in koristnosti njegova vlada še naprej razvijala sodelovanje z vstajajočo evropsko skupnostjo.
Bonn sprejel pogodbc| o skupnem tržišču
Parlament zapadno-nemške republike v Bonnu je po kratki debati ratificiral pogodbo med 6 članicami Jeklarsko-premo-govne skupnosti (Montanunion) o skupnem tržišču in EURATOM-u. Prvič se je zgodilo, da so za pogodbo glasovale tako vladane kot opozicionalne stranke, da je bila sprejeta skoraj soglasno. Pač pa so pri obrazložitvi svojega glasu v prid te pogodbe vladne in opozicionalne stranke navajale različne razloge, ki so jih dovedli do te odlo-,čitve. Adenauerjeva vladna krščansko-demo-kratska stranka vidi v pogodbah o skupnem tržišču in EURATOMU pojačanje zapad-noevropske obrambe in gospodarske skupnosti; socialisti pa so izjavili, da vidijo v tej pogodbi prvi korak za širše sodelovanje in dal predvsem poudarek na določbe pogodbe, ki omogočajo tudi pristop novih držav.
V francoskem parlamentu pa je bila debata o istih pogodbah doslej sorazmerno mlačna. Minuli petek jo je razgrel nekoliko le napad Mendes-France-a, ki je izjavil, da bo glasoval proti, kajti zanj pomeni tesna gospodarska povezava z Nemčijo „skok v temo”. Kljub tejnu pa menijo, da bo vladi uspelo dobiti znatno večino v prid pogodbe.
Znak nezaupanja: Kljub velikemu opti-
mizmu v Bonnu radi sprejema pogodbe pa je vlada objavila sklep, da bo položila ratifikacijske listine šele potem, ko bo pogodba sprejeta tudi v parlamentih vseh partnerjev pogodbe. BonnskO vlado so izučile dosedanje slabe izkušnje s pogodbami o evropski Obrambni skupnosti, ki so bile doslej sicer sprejete povsod drugod, a potem redno propadle v francoskem parlamentu.
... in pri nas v Avstriji
Socialisti vsega sveta na Dunaju
Minuli teden je bila zvezna prestolnica znova središče velikega mednarodnega kongresa. Socialno-demokratske stranke iz vsega sveta so poslale svoje zastopnike v podonavsko mesto na zasedanje ..Socialistične internacionale”. Avstrijska socialistična stranka je kot domačinka prevzela vlogo prijazne gostiteljice, vendar so na kongresu samem igrali glavno vlogo angleški, francoski in tudi nemški socialisti (zapadni). Kongres se je odigraval v prijateljskem vzdušju. Njegov bistveni sklep je bil v tem, da so socialno demokratske stranke poudarile svojo povezanost na temelju enakosti. Priznale so sicer potrebo po ..koeksistenci” med Vzhodom in Zapadom, vendar so v sklepnih resolucijah poudarile razlike, ki zapadne socialiste ločijo od vzhodnih. Značilno je, da je vprav znani angleški skrajno levičarski socialist Bevan v svojem gOvoru izjavil, da je svoboda bistveni pogoj za razvoj pravega socializma. Pri tem je posebej omenil Jugoslavijo in poudaril, da dokler ne bodo v tej deželi upostavljene temeljne svoboščine, ni moč govoriti o priključku ondotnih ..socialistov” k ..Socialistični internacionali”. Izrecno se je zavzel za prijatelja Milovana Djilasa, ki sedi v ječi, ker je ob madžarski revoluciji napovedal skorajšnji konec komunizma sploh. Bevan je v minulih letih opetovano preživel svoje počitnice v Jugosloviji kot gost maršala Tita v času, ko je Djilas spadal še v najožji vladajoči krog v Beogradu. Družijo ga prijateljske vezi z vodilnimi osebnostmi sedanje Jugoslavije.
Sklepne resolucije socialističnega kongresa zahtevajo tudi zmanjšanje oboroževanja ter reševanje mednarodnih nasprotstev na miren način. — Za predsednika organizacije je bil izvoljen Danec Andersen. Znamenje povečanega pomena Nemčije je izvolitev za-padno-nemškega socialističnega voditelja Ollenhauerja za podpredsednika „Sociali-stične internacionale”. Sklenili so tudi, da bo sedež organizacije v Londonu.
OeVP godrnja zaradi socialističnega »zavlačevanja«
Zadnje dni so se v časopisju Ljudske stranke (OeVP) pojavili očitki, češ da socialisti z zavlačevanjem ovirajo delo vlade in parlamenta. Socialističnim funkcionarjem očitajo, da se brigajo za vse drugo, samo za avstrijske zadeve ne. Ves teden je namreč mednarodni kongres vzel v zakup ves njihov čas. Za nameček pa se je še zgodilo, da je socialistični minister za socialno zavarovanje bil dalj časa odsoten, ker je odšel na mednarodno zasedanje sindikatov v
SLOVENCI
(Loma in fuo meta
Razstava avstrijskega barotnega slikarja v Ljubljani
V okviru prireditev „Ljubljanskega festivala” je bila v „Narodni galeriji” odprta razstava del znamenitega baročnega slikarja J. M. Kreinser-Schmidta, enega izmed velikanov avstrijske upodabljajoče umetnosti. Vodstvo osrednje slovenske galerije je z velikimi napori v minulem letu zbralo vsa dosegljiva dela tega slikarja na Slovenskem in sicer od Slovenske Bistrice na Štajerskem preko Ljubljane do Velesova na Kranjskem.
Otvoritvi razstave so prisostvovali predstavniki avstrijskih in jugoslovanskih oblasti. Z Dunaja pa je prispel deželni konzervator dr. Josef Zykan, ki je eden izmed največjih strokovnjakov za dela Krem-ser-Schmidta. Dunajski gost je uporabil to priložnost za več predavanj o restavraciji cerkve sv. Štefana na Dunaju. Ogledal si je tudi številne umetnostne spomenike starodavnosti v Sloveniji, med drugim Ptujsko goro, muzej v Ptuju ter freske v cerkvah v Velesovcm in v Bohinju. O slikah Kremser-Schmidta v Velesovem in v kapeli Gruberjeve palače v Ljubljani pa je menil, da spadajo med vrhunce slikarjeve umetnosti sploh. Po tem, ko si je
Tunisu, a drugi socialistični minister, dr. Tschadek, je odšel na ..študijsko potovanje” v Sovjetsko zvezo. Posebno naj so letele pikre opazke, češ da kot pravosodni minister verjetno študira sovjetsko sodstvo, morda z namenom, da njegovo glavno značilnost, „čistke” političnih veljakov, ki so padli v nemilost, uvede tudi pri nas?
Se razume, da socialisti niso ostali dolžni odgovora. Izjavili so, da oni pač po svojih močeh in prepričanju podpirajo vlado; toda sodelovanje predpostavlja medsebojno upoštevanje in oni nikako niso pripravljeni zgolj prikimavati diktatom OeVP. Zato bo vodilnim krogom OeVP morda le koristilo, ako prosti čas uporabijo za premišljevanje o pravilnem sodelovanju.
Zakon o veroučiteljih
Kljub tem medsebojnim očitkom pa je parlament izglasoval zakon o verouku na javnih šolah. Jedro tega zakona je prag-matizacija (stalna državna nastavitev) vero-učiteljev (katehetov) ter njihove pravice do pokojnine. V glavnem so bili s tem zakonom veroučitelji izenačeni z drugimi profesorji, le s to razliko, da je veljavnost njihove prag-matizacije veljavna tako dolgo, dokler imajo od pristojnega škofa pooblastilo za učenje (to se pravi, da smejo učiti verske resnice v šolah, pridigovati itd.). Je to običajni pogoj, ki si ga Cerkev povsod izgovori. V glavnem je bila zadeva urejena v smislu želj škofov.
Zobni spor urejen
Dolgotrajni spor med bolniškimi blagaj-nariii in zobozdravniki je bil končno le urejen v obojestransko zadovoljstvo. Od minulega ponedeljka zobozdravniki zopet sprejemajo ..bolniške liste” bolniških blagajn. Bila je obnovljena pogodba, ki pa priznava zdravnikom znatno večje honorarje, kar je seveda združeno z velikim stroški za bla-gajne.
Koroška bolniška blagajna je zategadelj že sprejela sklep, da prispevke delavcev in podjetnikov poviša za pol procenta, to je od 6 in pol na 7 odstotkov mesečno. To povišanje je samo po sebi sicer neznatno, (znese povprečno 1,68 šil. na osebo) vendar je že sama vest o zvišanju zbudila med zavarovanci hudo kri. Bolniška blagajna na Koroškem je v rokah socialistov, zato se rar zume, da je OeVP to nezadovoljstvo brž izrabila, da napelje vodo na svoj mlin.
Pri nas bolj vroče kot v Afriki
Če je že bilo dovolj „vode” za politične mline, pa je zaradi silovite vročine, ki je zadnje dni nastopila, začelo zares primanjkovati pitne vode. V Celovcu so se znižale zaloge v rezervoarjih pod kritično gladino in časopisje ter radio so pozvali meščanstvo, da omeji porabo vode. V nekaterih mestnih predelih pa so pipe popoldne že usahnile. Vročina je pregnala meščane iz mesta. Na koroških jezerih kar mrgofli kopalcev, vendar jim celo naša jezera morejo nuditi le delno uteho, kajti tropska vročina je ugre-la tudi jezersko vodo. Pravijo, da je sedaj pri nas bolj vroče kot na ekvatorju sredi Afrike. Na Dunaju je termometer dosegel 38 stopinj, a tudi v sosednji Švici je ponekod že prekoračil 40 stopinj Celzija. V nekaterih švicarskih mestih so uradi ukinili popoldansko delo radi neznosne pripeke.
ogledal razstavljene slike, je izjavil, da je po vsej verjetnosti slavni slikar moral kdaj bivati v Sloveniji, kajti barvitost in skladnost njegovih slik z okoljem so presenetljive. Dejal je: ..Slehernemu, ljudstvu je govoril ta slikar v svojih barvah tako fustveno, da je težko najti kakega drugega tujega avtorja, ki bi sc tako vživel v okolje in bi v drugem narodu postal tako popularen kot prav Kremser.” Izrekel je tudi vso priznanje slovenskim konzer-vatorjem za res strokovno delo pri obnovi starinskih slik.
Ljubljanski profesor predaval v Gradcu
V okviru graškega slavističnega inštituta, katerega predstojnik je mednarodno priznani strokovnjak slavist univ. prol. dr. Mati, obstoji tudi ..Slavistični delovni krožek za poznavanje slovanstva in vzhodne Evrope”. Na stalnih mesečnih sestankih obravnavajo domači in večkrat tudi povabljeni strokovnjaki različna vprašanja tega področja.
Tako je bil k zadnjemu sestanku v juniju povabljen ljubljanski univ. prof. dr. Ivan Grafenauer, ki je imel ob tej priliki predavanje z naslovom »Slovensko ljudsko pesništvo in staroalpinska ljudska kultura”. Predavatelj je znan kot izreden strokov-
C. g. JANKO POLANC -doktor bogoslovja
Op. uredništva. — Kot smo že kratko poročali, je č. g. Janko Polanc dosegel doktorsko čast. Sedaj nam pa je mil. g. prelat dr. R. Bluml iz zdravilišča, v katerem biva na letnem dojmstu, poslal naslednji prispevek, ki osvetljuje v pravi luči osebnost in delo slavljenca.
V četrtek, dne 4. julija je bil v slavnostni dvorani dunajske univerze s še petimi kandidati promoviran (povzdignjen) v akademsko čast »doktorja svetega bogoslovja” naš gospod Janko Polanc: bwši kaplan dobrolj-ski in leleznokapelski, od leta 1953 naprej tajnik Dušnopastirskcga urada za slovenski del krške škofije; urednik ,JVedelje”, otroškega lista »Otrok božji” in po njem dobri
,jtric Janko” naših malih, brihtnih bralcev in dopisnikov tega lista; ?narljiv in vztrajen sotrudnik mesečnika »Vera in dom”. Koledarja in knjižnih darov Družbe sv. Mohorja, tudi njen odbornik. Ob vseh teh mnogostranskih in zelo napornih službah in poslih je bil naš najmlajši bogoslovni doktor v času svojega delovanja v Celovcu slovenski bogoslužni občini v škp-fijski prestolnici skrben, neumorno požrtvovalen in goreč dušni pastir, po ustanovitvi Dijaškega doma v Mohorjevi hiši slovenski dijaški mladini ob vsej resnosti Iju-bezniv prijatelj, pomočnik, in duhovni voditelj. Zadnje šolsko leto je bil tudi še katehet na celovški glavni šoli.
Zelo obsežni študij za pripravo na 3 stroge doktorske izpite (rigoroze) je doktor Polanc kljub tolikim in tako vsestranskim obveznostim dovršil v razmeroma najkrajšem
roku, ki je normalno potreben kandidatom ki po navadi ves svoj čas posvečajo sam<A’
temu delu. Le v šolskem letu 1955-56 mu je bila dana možnost, da je ves svoj čas posvetil študiju na Dunaju. Pa še za to lefo je prevzel službo samostanskega hišnega duhovnika v materini hiši kongregacije služabnic presv. Srca Jezusovega v prestolnici.
Redovno vodstvo (generalna prednica in bivša častita mati) in duhovniki samostanske kapele in cerkve so nudili gospodu Jar nezu častno spremstvo k slovesnosti promocije in mu pripravili slavnostno pojedino ob omizju, ki mu je svojčas kot rektor samostanske cerkve predsedoval rajni kardinal Innitzer in za njim kot superior kongregacije rajni prelat dr. Seipel.
Omenjeno bodi še to, da je Polančeva temeljita znanstvena razprava, doktorska »disertacija” (o sedmerih mestih, na katera so naslovljene božje poslanice v 2. in 3. poglavju skrivnostnega Razodetja sv. Janeza' ’ v kateri je Upoštevana vsa obširna pristojna literatura v desetih jezikih (!), bila deležna polnega priznanja strogih presojevalcev in ocenjevalcem Nazadnje še to: Novi doktor je doirršil vse svoje srednješolske, bogo-slovne in univerzitetne študije z odličnim uspehom.
Dobri Bog nam ga ohrani zdravega in močnega za nadaljevanje plodovitega dela v božjem kraljestvu med nami »na mnoga leta!” ,
njak in razizkovalec slovenskega ljudskega pesništva in je v svojem predavanju nakazal, kako tesno je povezano slovensko ljudsko pesništvo s starim ljudskim izročilom na ozemlju Alp.
Mladi tržaSki glasbeniki v Sloveniji
Na nedavno tekmovanje vseh jugoslovanskih srednjih glasbenih šol v Ljubljani sta bili povabljeni tudi Glasbeni matici iz Trsta in Kopra. Radi tehničnih ovir niso mogli Tržačani pravočasno prispeti v Ljubljano, zato so pa kasneje priredili lasten nastop v viteški dvorani Križank. Pred začetkom programa jih je zelo prisrčno pozdravil prireditelj prof. Vasilij Mirk, ravnatelj Srednje glasbene šole v Ljubljani, ki je sam tržaški rojak in je leta 1909 bil med ustanovitelji slovenske glasbene ustanove v Trstu ter je več let ]>oučeval na tem zavodu. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Maribor, kjer je vodil ondotno Glasbeno matico, dokler ga niso imenovali za vodjo Srednje glasbene šole v slovenski prestolnici v Ljubljani. V svojem nagovoru je poudaril svoje |>oscbno zadoščenje, tla tržaška ustanova, kljub vsem težavam in hudim časom, še danes vrši svojo vzgojno nalogo. Nato so gojenci izvedli bogat program, ki je občinstvo, med katerim so bili vodilni ljubljanski glasbeni pedagogi, zelo ugodno sprejelo.
Ožaeelo se. (e tnednaredtio qec)lizietto Leta
Znanstveniki vsega sveta skrivnosti narave
Stara pravljica iz Industana pripoveduje o šestih slepih dečkih, ki so naleteli na spečega slona. Poskušali so s tipanjem ugotoviti, kaj neki je stvar,ki jim zapira pot. Vsak je raziskal to, kar je pač mogel s svojimi drobnimi ročicami otipati. Tako je eden menil, da je kača, ker je pač otipal dolgi rilec, drugemu, ki je tipal slonov trup, se je zdelo, da je zid, tretji je menil, da je drevo, četrti ga je imel za kopje, peti za pahljačo, a šesti za vrv. Vsak je otipal samo del živali in zato prišel do zmotnih zaključkov. Ako bi vsi skupaj primerjali svoje izsledke, bi šele mogli ugotoviti, da je slom
Tako nekako se dogaja s človeštvom. Milijoni ljudi žive na tenki skorji zemeljske oble. Kljub velikanskemu napredku znanosti sc ljudem doslej še ni posrečilo ugotoviti, kaj se dogaja nekaj kilometrov nad in pod seboj. Življenjsko območje človeka je podobno ozki plasti, ki jo zgoraj obdaja ozračje, spodaj pa neznane temne globine zemeljske notranjščine. In ta ozka plast, ki tvori življenjsko območje človeka, je popolnoma pod vplivom pojavov, ki izvirajo iz nezmernih zunanjih prostorov.
Na mnogih področjih je človeško znanje že doseglo stanje, ko posamezniki, pa tudi narodi, ne morejo sami doseči kaj več, podobno kot dečki v pravljici. Treba je zato združiti sile in delo vskladiti. Gre prevsem za pojave, ‘ki Obsegajo vso zemljo in je le z istočasnim opazovanjem na različnih točkah moč zbrati podatke.
Šele na osnovi tako zbranih podatkov je moč potem izvajati sklepe o naravnih zakonih, ki veljajo za svet. Gre predvsem za vremenske pojave, za proučevanje ledene skorje na severnem in južnem tečaju, za sončna izžarevanja, sončne pege, potrese, magnetič-ne in težnostne pojave.
Sodeluje 66 držav
Po posebnem sporazumu 66 držav sveta, brez razlike glede politič., vojaških in drugih taborov, ki delijo današnjo človeštvo, brez ozira na režime, sodelujejo po svojih najboljših učenjakih v posebnem odboru, ki usmerja delo v okvirju „geo£izičnega leta”, ki se je začelo dne 1. julija 1957 in bo trajalo 18 mesecev. Bila je namenoma izbrana ta doba, kajti za začetek julija so bili napovedani močni, periodični izbruhi na soncu, takozvane sončne pege, ki imajo po t stoletnih izkušnjah znaten vpliv na vremenske in magnetske pojave tudi na naši zemlji. Okrog 2500 opazovalnih postaj je bilo zgrajenih po vsej zemeljski obli, od severnega do južnega tečaja, po vseh širinah, od snežnih velikanov v Evropi pa do tropskih planjav na ekvatorju. V zrak bodo izstrelili posebne umetne lune, ki bodo opremljene z avtomatičnimi radijskimi napravami. Te bodo sproti poročale na zemljo podatke, ki jih bodo registrirale okrog 500 kilometrov nad zemljo. Krožile bodo okrog zemlje kot stalne opazovalnice. S posebnimi aparati se bodo znanstveniki spuščali v morske globine. Posebni stroji bodo vrtali luknje v zemeljsko skorjo ter polarni led, da iztrgajo naravi skrivnosti, katere je doslej tako skrbno skrivala. Jate letal bodo krožile v zraku in nabirale ipodatke, a po svetovnih morjih bodo plula brodovja, opremljena z znanstvenimi aparati, ki jih bodo uporabljali strokovnjaki.
Predhodniki te zamisli
Znanstveniki vseh teh strok so povezani pod splošnim pojmom geofizike.
»Mednarodno geofizično leto” ni prvi poskus te vrste. Prvo zbirko mednarodnih naravoslovnih podatkov je že v 19. stoletju sestavil Francoz de Lamarck. Nemec Alexan-der v. Humboldt je prvi organiziral mednarodno verigo magnetskih opazovanj, ki je obsegala Evropo in Azijo.
Ob koncu prejšnjega stoletja so bile izvedene skupne raziskave polarnih pojavov, merjenja radijskih izžarevanj v gornjih zračnih plasteh. Ta so omogočila potem nagel napredek radijske tehnike.
Toda zamisel sedanjega »Mednarodnega geofizičnega leta” se je rodila let'a 1951 v glavi ameriškega učenjaka Berknerja. On je predsednik Mednarodnega znanstvenega združenja. Ta organizacija šteje med svojimi člani naravoslovne znanstvenike najrazličnejših strok. Berknerjev predlog je prišel ob pravem času, tako v znanstvenem kot tudi v političnem oziru.
Znanstvenikom je itak že dolgo bilo jasno, da brez skupnega napora ni moč doseči novih uspehov. Pa tudi v političnem pogledu se je po Stalinovi smrti v mednarodni politiki »ozračje” toliko ohladilo, da je bilo moč pritegniti k sodelovanju tudi znanstvenike sovjetskega' bloka, v neke vrste »mirnem tekmovanju” v dobrobit znanosti,
V poletnih mesecih milijoni ljudi zapustijo svoja bivališča, da kje drugod preživijo čas svojega dopusta ali pa da si v kakem zdravilišču utrdijo svoje razrvano zdravje. Razdalje za moderna prometna sredstva ne predstavljajo več nobenih ovir. Zato sodobni turizem ne pozna več meja dežel, držav, pa tudi kontinentov. Velike prekooceanske ladje prenesejo potnika v 8 dneh iz Amerike v Evropo, a letala pa v enem samem dnevu. Toda moti se, kdor misli, da je turizem iznajdba modernega časa. V vseh časih je človek tešil svojo radovednost s tem, da je potoval po- tujih deželah; zadoščeval svoji želji po spremembah s tem, da je menjaval kraje svojega bivanja.
Že antični Grki so spoznali koristnost snage in kopanja. Zato so po njihovih mestih nastale velike javne kopalnice, a v hišah premožnejših ljudi pa je bila kopalnica prav tako važna kot jedilnica in spalnica. Že sredi maja so prebivalci grških mest v notranjosti dežele začeli odhajati v pomorska kopališča, posebno pa idilične otoke Egejskega morja.
Bolniki so hodili k zdravilnim vrelcem na otokih Melos, Kathmos in Lesbos, a rev-matičniki so zahajali v Termopyle. Najbolj luksuzno kopališče pa je bilo na otoku Ev-beja.
Ko so surovi vojščaki zmagovitega Rima podjarmili Grčijo, so tam našli visoko razvito kulturo, umetnost in znanost, obenem pa tudi rafinirano veščino lagodnega življenja. Te so se še najhitreje priučili, dočim
Prvotni Berknerjev predlog je v teku let zelo narasel po obsegu. Skoraj vse države sveta, ki razpolagajo z znastvenimi kadri in napravami za te svrhe, sodelujejo pri tem ^Mednarodnem geofižičnem letu”. Pbleg Združenih držav in Sovjetske zveze sodelujejo že: Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bolivija, Brazilija, Bolgarija, Cejlon, Čile, Kitajska (komunistična). Kitajska (nacionalistična), Kanada, Kolumbija, Kuba, Češkoslovaška, Danska, Dominikanska republika, Ekvator, Egipt, Abesinija, Finska, Francija, Zapadna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Ghana, Velika Britanija, Grčija, Gua-temala, Madžarska, Islandija, Indija, Indonezija, Perzija, Izrael, Italija, Japonska, Jugoslavija, Severna Koreja, Malajska, Mehika, Maroko, Nizozemska.
Stroški: 12 milijard šilingov
Stroški za to orjaško, ves svet obsegajoče znanstveno delo so preračunani na 500 milijonov dolarjev, približno 12 milijard šil. ali tretjino avstrijskega državnega proračuna. Osrednji urad, kamor se bodo stekale niti iz vseh 2500 opazovalnih postaj in laboratorijev po svetu, bo v skromnih lesenih hišicah v Uccle, predmestju Bruslja (Belgija). Uradniški štab, ki mu stoji na čelu prof. Nicolet, šteje 15 oseb, moških in žensk. On je odgovoren posebnemu mednarodnemu odboru za geofizično leto, kateremu načeluje Anglež dr. Sydney Chapman, Glede
je pri umetnosti in duhovnih znanostih šlo nekoliko počasneje in teže. Kmalu so tudi Rimljani prevzeli navado, da v poletnih mesecih zapustijo mestno vročino in se podajo na hladne gozdnate griče okolice. Premožnejši meščani so si med vinogradi Albanskih gora zgradili razkošne letne vile z velikimi parki in vrtovi, gledališči na prostem, ki so jih okrasili s kipi najboljših umetnikov. V Ostiji je nastalo veliko morsko kopališče. Tudi v okolici Rima so odkrili vrsto zdravilnih vrelcev. Pa ne le za zdravje, ampak tudi za oddih so znali poskrbeti tedanji gospodarji sveta. V pravljično lepem neapeljskem zalivu je nastala vrsta letovišč, ki so združevale zdravilne vrelce z igralskimi beznicami. V Baiae pri Puteoli, kjer so še danes znani žvepleni vrelci, je okrog leta 80 pred Kristusom zraslo luksuzno letovišče, ki je imelo tudi svojo igralnico — kazino, kot pravimo danes. (Tudi na otoku na Vrbskem jezeru jo imamo.) Temu so sledila še druga in v naslednjem stoletju je bila pokrajina Kampanija preprežena z lepimi letoviškimi mesteci.
Rimljani so imeli tudi dobro izgrajeno cestno omrežje. Tudi v deželah, ki so jih z mečem osvojili, so prvo poskrbeli za dobre ceste, ki so povezovale kraje z njihovimi vojaškimi posadkami. Takrat še ni bilo železnic, toda obstajale so zveze s konjsko vprego. Ob vseh glavnih cestah so bile v določenih razdaljah posebne postaje s konjskimi stajami, kjer je bilo moč dobiti novo priprego. Imeli so celo posebne »spalne vo-
praktičnega dela pa je program Mednarodnega geofizikalnega leta do skrajnosti decentraliziran. Vsaka država izvršuje v okviru skupnega načrta svoj posebni delovni program. Ena izmed bistvenih potez tega podviga pa je, da so podatki, ki jih zbere eden izmed sodelujočih, dostopni vsem. Za posredovanje znanstvenih izsledkov posameznih delovnih skupin je bil ustanovljen poseben »svetovni center za podatke”, ki zbira material iz treh podcentrov za posamezna področja. Prvo tako področje tvorijo Združene države, drugo Zapadna Evropa in tretje Sovjetska zveza. V področje ameriškega centra spada vsa zapadna hemisfera (polobla). Na njej je posejanih 12 pomožnih centrov, ki zbirajo podatke za od posameznih opazovalnih postaj in jih potem sporočajo naprej v glavni področni center v VVashingtonu.
Podatki iz sovjetskega bloka gredo v centra v Moskvi in v Novosibirsku. Tudi Zapadna Evropa je razdeljena na podoben način kot Amerika. Nadalje delujeta že dva podcentra na Japonskem in v Avstraliji.
Poleg stalnih opazovanj iz raziskav pa so še določene tri vrste posebnih opazovanj. 1. so »Redni svetovni dnevi”, 2. »svetovna vremenska razdobja” in 3. »specialna svetovna razdobja”.
„Redni svetovni dnevi”: skupaj jih je 64, in sicer po dva do 3 vsak mesec. Določeni so tako, da padejo na dneve mlaja ali pa polne lune, oziroma kadar je pričakovati »meteorski dež”. Nekateri izmeti najtežjih in najbolj dragih poskusov bodo iz-(Konec na 5. strani)
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiimiiiiiiiiiHHiiiiHiiiiniiiiiiiMiimujiiiii
j;
žove” za tiste, ki so si mogli tako razkošje privoščiti. Bili so to nekaki »pullmani” tedanjega časa.
Rimljani so tudi radi potovali po tujih deželah, toda ne zaradi tega, da bi občudovali naravne lepote. Za te niso imeli smisla, zato tudi v starem Rimu ni bilo razvito slikanje pokrajin. Pač pa jih je zanimala zgodovina. Posebno radi so obiskovali nekdanja bojišča, bodisi, da so se kdaj sami na njih borili ali pa so o njih slišali iz zgodovine. Zato je bila zelo priljubljena turistična točka mesto Illion v Mali Aziji, ki ga opeva Homer v svojih epih. Že takrat so posebno šolani »tujski vodiči” razkazovali turistom kraje, kjer so se vršili boji Homerjevih junakov. Nekako tako, kot danes izobraženi ljudje obiskujejo Rim in hočejo vedeti, kje je govoril Cicero, kje je bil zaboden Cezar, kje so metali kristjane levom. Ali pa kot prihajajo danes iz Amerike turisti v Evropo in si ogledujejo starodavne palače, cerkve, muzeje. In pri tem jim tujski vodiči razlagajo včasih resnične, včasih pa izmišljene zgodbe. Po navadi verjamejo o-boje.
Že pred 200 leti so imeli tedanji turisti navado, da so jemali s seboj razne »spominke” in ponekod so nastale cele delavnice »spominkov”. Danes skrbijo za to posebne tovarne.
Tudi za to področje velja, da »ni pod soncem nič novega”. Kot takrat, pa mora tudi dandanes kmet v poletnem času, ko se meščani predajejo potovanju, zdravljenju in počitku, vkljub vročini podvojiti svoje delo, da bo jesenska žetev dala kruh vsem, deželanom in meščanom.
„tSpaliii 1%6-z” - že pred 2000 Ledi
FRAN ERJAVEC, Pariz:	147
koroški Slovenci
t	II. DEL
Za slovenske protestante sta prihajali v poštev zlasti evangeljski cerkveni občini v Arijah in Plaj-berfeu. Obe sta bili ustanovljeni že 1. 1782. in je štela prva kakih 1400 vernikov (prvega pastorja, H ager j a, «o pozvali iz Bratislave, ker je znal menda tudi slovaško), a druga nekaj manj kot 1000 vernikov. Nekako v istih mesecih so se pa začeli organizirati že tudi slovenski protestantje v Zagori č ah in v S o v č a h pri Podkloštru. Ti so se potem 1. 1783. kot podružnična ceritvena občina pridružili matični cerkveni občini (pastoratu) v Plajber-ku, a naslednje leto so si začeli graditi tudi svojo lastno lično cerkvico v Zagoričah. Oblasti so izprva zahtevale, da jo grade v gozdu med Zagoričami in Sovčami, končno so pa vendarle dosegli dovoljenje za sedanje mesto. Prva luteranska služba božja se je vršila dne 28. XII. 1783. v Vurianovi gostilni, a dne 4. VII. 1784. je bila posvečena nova cerkvica, kamor je hotil potem opravljat redno službo božjo pastor iz. Plajberka. Prvi tamošnji pastor je bil G. K. F. Steinhauser, doma iz Leuters-heima na Frankovskem (Nemčija), ki je služboval v Plaj-berku v letih 1783— 1788. čeprav je veljala zagoriška luteranska cerkvica za slovensko, se menda ni vršila v njej nikoli slovenska služba božja, verjetno so pa nekaj časa
vsaj peli slovensko, toda doma so molili tamošnji protestantje še do konca preteklega stoletja slovensko.
Zagoriška podružnica cerkvena občina je razen Zagorič in Sovč obsegala potem še posamezne protestantske družine v Stranji vesi, Vratih, Megvarjih, Draščih, Drevljah, Pečah, Podlipi, Pod Turji, Ločilu, Rikarji vesi, Rutah, Goričah, Sv. Jurju in Podgorju, ki so bile tedaj še večji del slovenske (zadnje tri vasi so bile Sele 1. 1948. priključene evangeljski cerkveni občini v Beljaku). Že v tistih letih so si zagoriško-sovški slovenski protestantje zgradili v Zagoričah tudi lastno protestantsko šolo (danes je nameščena v njej tamošnja mežnarija), toda točno leto njene otvoritve ni znano, ne ime njenega prvega učitelja in tudi ne to, koliko se je v njej upoštevala slovenščina. Dejstvo je to, da sta celo ti dve tako odročni vasi danes že močno ponemčeni, k čemer sta vsekakor pripomogli tudi njih protestantska cerkev in šola.
Druge raztresene slovenske protestantske družine iz Ziljske doline (Iz Radnič, Mičic, Moš i. dr.) so spadale naravnost pod Plajberk. Da so si tamošnji slovenski protestantje že izza protireformacije sami prepisovali nabožne knjige kranjskih slovenskih reformatorjev, smo že ponovno omenili, a 1. 1784. so bile zanje »skus perpushanje cesarske oblasti” natančno ponatisnjene celo Dalmatinove »Karszanske lepe molitve” iz 1. 1584., ki so jih uporabljali potem še dolgo v XIX. stol., dokler jih niso nadomestile zgolj nemške knjige.
Povedal sem že, da je bila tedanja doba z večino škofov vred vprav sovražno razpoložena napram redovni-
štvu, ker je smatrala samostane čisto po krivici za prave protiprosvetljenske trdnjave, ki zbirajo le čisto mrtve kapitale, a redovnikom so očitali, da so »nekoristni za skupnost” in da »ničesar ne proizvajajo”. Glede na to so se samostani vedno bolj praznili in večini njih je zašla radi slabega gospodarstva tudi v velike gospodarske stiske, a od strani javnosti in državnih oblasti se je začela že takoj po tolerančnem patentu prava gonja proti njim. To politiko je izvajal z vso ostrostjo tudi cesar, toda nikakor ne iz kakih protiverskih razlogov, temveč je hotel ravno obratno prav po tej poti doseči, kakor bomo takoj slišali, boljšo versko vzgojo širokih ljudskih množic, kajti ta je bila radi preredkih župnij ponekod še na skrajno nizki stopnji. Ravno glede na to je cesar tudi naglašal, da »država ne rabi samostanov, temveč dušne pastirje”.
Ta cesarjeva politika je močno vznemirila Rim, zato se je podal že spomladi 1. 1782. na Dunaj sam papež Pij VI., da bi pregovoril cesarja, naj odjenja. Potoval je iz Italije preko Gorice in prispel dne 16. III. v Ljubljano. Tu sta se mu poklonila oba koroška škofa s koroškim plemstvom, v Celovcu stalno živeča cesarjeva sestra Marija Ana in velike množice koroške duhovščine in ljudstva. Naslednji dan je potem potoval papež dalje preko Celja in Gradca ter ostal na Dunaju skoro ves mesec april, toda opravil ni ničesar. Cesar je ostal neomajno pri svojih sklepih, prepovedal vse zveze samostanov z njihovimi inozemskimi centralami, jih podredil škofom do-tičnih ozemelj in za 10 let celo prepovedal sprejemati novice.
VOGRCE
Dne 11. junija t. 1. se je pridružila dvema deklicama še tretja v družini Mihe Lu-basa, pd. O lip. Pravijo, da do tretjega gre rado; četrti bo pa gotovo fant. Deklica je dobila pri sv. krstu ime Marija. Botrovala sta Maks Prutej, pd. Hirm, in žena Marija. Staršem čestitamo in želimo veliko sreče in veselja z otrokom, ki je že pri krstu pokazal, da bo nekoč očetu v pomoč na cerkvenem koru.	»
Od 24. VI. do 2. VII. je bival tukaj pomočnik restavratorja Campidell iz Bistrice ob Dravi. Kipe obeh stranskih oltarjev je mojster pred dvema mesecema odpeljal z avtom v svojo delavnico. Delo je zahtevalo veliko truda. Bilo je treha boriti se zoper lesnega črva. Posebno okraski na oltarju sv. Katarine so bili poškodovani. Pa tudi kipi so bili že v „bornem” stanju. Ostale dele je popravil pomočnik kar na licu mesta. Lopa pred cerkvijo je postala delavnica za en teden. Mojster Campidell je opravil delo vestno in temeljito. Stroški za oba oltarja znašajo skupno 17.000 šil. Cerkev sv. Florijana je dobila še večjo privlačnost. Želimo samo to, da bi pogled na prenovljene oltarje vnemal v obiskovalcih ljubezen do Boga in duha pobožnosti. Kvišku srca! je cilj in smisel vsake, posebno pa še cerkvene u-metnosti.
nms naJ&mk
DOLJNA VES PRI ŽVABEKU
Dne 27. junija je zadela Stogartovo družino globoka žalost. Nenadoma je umrla žena, mati in gospodinja in zapustila svoje v veliki bridkosti.
Rojena 9. 4. 188G je od leta 1912 nosila zakonski jarem potrpežljivo in vdano, zvesto in ljubeče. Obilo je imela dela in skrbi za svoj dom in družimo. Trdna in močna vera, veliko zaupanje v božjo pomoč in previdnost ji je dajala moči, da je mogla težke dolžnosti 'zakonskega stanu zvesto izpolnjevati. — „Kdo bo našel močno ženo?” se sprašuje Sv. Duh. Rajna žena je bila močna žena, ki je razumela svoje zakonske dolžnosti in našla tudi moč, da jih je zvesto spolnjevala.
Osem otrok je izgubilo svojo ljubečo in ljubljeno mater. Velika izguba je, izgubiti mater. Ker mati je samo ena, ki resnično ljubi In resnično skrbi za dušni in telesni blagor svojih otrok. Kako zelo je rajna mati ljubila svoje otroke! Ljubila je vse od prvega do zadnjega. Ni jim dala le telesno življenje, ampak skrbno skrbela tudi za njih dušno življenje. Zato jih je vzgajala v veri, z besedo in zgledom. Njena naj iskrenejša želja in najgorečnejša molitev je bila, jih sprejeti enega za drugim v večni blaženosti.
Rajna Stogartova mati je bila pridna in skrbna gospodinja. Spoznala in razumela je besede sv. pisma: „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.” Zato je v svoji ponižnosti prepustila hišno delo drugim rokam in sama hodila ma polje in delala, kolikor so ji dopuščale moči. še par dni pred smrtjo je šla s palico v roki na polje, v svoje veselje in blagor družine. Koliko je vredno delo bolne, ljubeče kmečke žene in matere za dom in družino! Božji blagoslov ne more in ne sme izostati.
Na dan sv. Petra in Pavla smo spremili rajno mater iz hiše žalosti na vrt sv. Štefa-
na, da ohrani njeno truplo do dneva vstajenja. Velika množica ljudstva jo je spremljala na njeni zadnji poti. Sprevod je vodil č. g. dr. Janko Polanc v družbi dveh duhovnih tovarišev. Ob grobu je izrekel v slovo rajni materi kot verni ženi, kot dobrotni, potrpežljivi in ljubeči materi nekaj pohvalnih besed. Tudi njega je sprejela pred desetimi leti kot duhovnega sina v krog svoje družine. Na dan njegovega maš-niškega posvečenja, na 29. 6. 1947 je bila rajna navzoča v Krki in ga izročila božji službi. Deset let pozneje on priporoča svojo duhovno mater ma isti dan, 29. 6. 1957 božjemu usmiljenju in povračilu za vsa njena dobra dela, njeno truplo pa počitku in častitljevemu vstajenju.
Cerkveni pevski zbor je pri hiši žalosti zapel ganljivo 'poslovilno pesem in še eno ob njenem grobu.
Stogartovi materi: Bog daj večni mir in pokoj! Stogartovi družini naše iskreno sožalje!
SELE
ŠT. VID V PODJUNI
Dne 23. junija je bila v Mokrijah poroka in pri Pušniku v Grabalji vesi vesela svatba Jurija Zwandra, posestnika na Ravneh, in Zofije Hodil, pd. Žingerlnbve v Pudabu! Bilo srečno! Na oklicih sta Hans Junke in učiteljica Urška Waschnig.
Srebrna sv. maša v St. Primožu
V nedeljo, dne 30. junija so pred rojstno hišo sprejeli srebrnomašnika Mohorja Pi-ceja z deklamacijo in zborovsko deklamacijo deklet in ministrantov. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista Mičeja mu je zapel v pozdrav, domači gospod župnik, č. g. Kunstelj pa je v imenu fare v pozdravnem nagovoru nakazal lepe misli.
Nato se je podal slavljenec v sprevodu k oltarju na prostem v pd. Picejevem sadovnjaku, kjer je ob asistenci svojih sobratov, čč. gg. dekana iz Dobrle vesi, škocijanskega g. župnika in rodnega brata Jožefa, župnika v Šmihelu, opravil svojo zahvalno daritev.
Med sv. mašo je spremljal g. organist Mi-čej na harmoniju zborno in ljudsko petje, ki ga je vodil č. g. dr. Cigan iz Kamna. Slavnostni pridigar je bil preč. g. župnik iz ško-cijana in na vzgledih iz preteklosti in sedanjosti nakazal, kako je bil slovenski duhov-inik na Koroškem v splošnem prijatelj ljudstva in kako je bil zaradi tega izpostavljen marsikateremu sumičenju in preganjanju.
Kakor se je pokazalo pri našem slavljencu, slovensko ljudstvo rado praznuje jubileje svojih duhovnikov, kljub temu, da je že več let odsoten iz škofije.
Po sv. maši so bile še pete litanije Matere božje. Pri obedu je bivši slavljencev župnik, vedno veseli mil. g. prošt tinjski pozdravil svojega bivšega kaplana ter vse zbra-
Daleč naokoli slovi naše letno žegnanje in privabi vsako leto v Sele mnogo ljudi. Mičen je pogled na procesijo, ki se pomika po preglednem Husovem zemljišču. Letos je bilo moških parov nekaj manj, ker so se nekateri raje senčili, kakor da bi izpostavljali glave vročemu soncu. Opoldne in popoldne je bila vas podobna mravljišču: polna motornih vozil, število avtov cenimo na 180, motorjev in mopejev pa je bilo bilo okoli 250. Dve godbi, plajberški godci pri Falleju in gorenjski kvintet pri Mažeju, sta skrbeli, da se je mladina mogla dosti na-rajaiti, vročina, ki je povzročala žejo, pa je bila v korist vsem trem gostilničarjem. Dan pa je mirno potekel brez vsake nesreče.
APAČE
Čas zelo hiti in zdi se nam vsem, da je minilo pol tekočega leta kar tako mimogrede. Že smo v poletju, ne dolgo in prišli bosta zopet jesen in zima.
V tem polletju se je tudi pri nas v Apačah zgodilo nekaj novic, ki jih damo vedeti našim bralcem.
Janez Kuneth, pd. Riepl, je prigospodaril drugega sinčka in mu dal imel Rudolf. Mladi gospodar, pd. Zablačan, se veseli prvega potomca v mladem zakonu in mu je pustil dati ime Katarina. Kanzian Maks, ki se je lansko leto oženil, je dobil deklico, ki so jo krstili za Jožefina.
Pred poročni oltar sta letos stopila tudi Kattnig Alojz in Offner Marija. Bog jima daj veliko sreče v novem stanu!
Dne 23. 5. smo k zadnjemu počitku spremili Franca Jagovc, pd. Zablačana. Znan je bil daleč okoli, posebno še pri tistih, ki jih je Hitlerjeva roka z njim vred potisnila v izseljeništvo. Ogromna množica pogrebcev je bila navzoča pri pogrebu. Domači dušni pastir in mož izseljenec iz Škofič sta se od rajnega poslovila v lepih besedah. Pevski zbor apaški mu je doma in na grobu zapel lepe žalostinke. Zablačanovim izrekamo tem potom prisrčno sožalje.
ROŽAN:
Svet se spreminja in mi z njim
Ni mogoče reči, da bi bili ljudje na sploš- vilnih rastlinah podedovalo od roda na rod,
k 7 Sl/l	I 1 Tl 1 C f	1/ 0,1z /~\ v*	o o K t-rn	-•č-«..!! __ _ 1	•	•»
no zadovoljni s tem, kakor dandanes živijo! Še vedno je na vse strani polno pritožb, opravičenih in neopravičenih. — Gotovo pa je, da ima naš slovenski kmet dovolj razlogov, da z uspehom svojega dela in truda ni zadovoljen, deloma tudi radi tega ne, ker je še vedno precej odvisen od naravnih sil in nevarnosti, bolj kakor vsak drugi stan, če izvzamemo tiste delavce, ki kopljejo in se mučijo daleč spodaj pod površino zemeljske skorje in prav redko vidijo sonce in čutijo sveži zrak.
Samo po sebi so pa delavci dandanes že mnogo na boljšem, kakor so bili še pred sto leti, ko se je dobremu hlapcu pri dobrem
vendarle znali mnogokrat pomagati. Toda bognedaj, da so na primer pri sladkorni bolezni že razni udi otrpeli in to vedno bolj in bolj, kar je spravilo v nevarnost za-strupljenja celo telo. Ali so druge rane na nogah ali rokah povzročile isto nevarnost in bilo je treba rezati ali -i umreti, da ne mislim na poškodbe med vojno, kjer so tudi že svoj čas skušali pomagati s tem, da so odrezali, kar je postalo nevarno za drugo telo.
Toda, kdor ve kako si zna zdravniško znanje pomagati pri današnjih operacijah, da človek niti ne čuti bolečin in če se spre-
gospodarju godilo boljše! če pa pomislimo	nož ,še tako Sloboko P° telesi'- in ve,
samo na svoječasne nevarnosti kmetskega (‘l P0/llaj° zdravniki tako pomoč šele pri
samo na svoječasne nevarnosti kmetskega zdravja, zunaj na deželi, kjer niti na daleč okoli ni bilo niti kakega domačega padarja in so ljudje poznali samo razna zelišča za pomoč pri boleznih, seveda, če so bolezni prav spoznali.
Kakor niso kamilice zdravilo proti trakuljam samo radi tega, ker otroka tudi trebuh boli, tako ne pomaga žajbelj pri kašlju že jetičnega človeka ali tavžemrože pri revmatizmu! Vendar pa so si naši predniki, posebno na kmetih, kjer se je znanje o zdra-
meroma kratek čas, si lahko misli, kako so ljudje trpeli in od bolečin tulili, če niso pod nožem izkrvaveli, ko so zdravniki rezali in sekali, ali pa „na mile viže” vlekli in toliko zlomljene kosti, vse pri živi zavesti ljudi, in ne da bi bili poznali važnost sterilizacije svojih rok in aparatov pri rezanju. Saj so krvavitev ustavljali še s tem, da so krvaveče žile žgali z razbeljenim železom.
Ali pa, kako grozne so bile še kazni! še v zgodnjem srednjem veku so poznale razne
ljudske nemške zbirke, ki so obravnavale tudi kaznjiva dejanja, prav krute kazni, ki si jih danes ne moremo niti predstavljati. Da povem samo nekatere strahote: Kdor je bil osumljen, da je kriv smrti otroka, je izdihnil pod strašnimi mukami, ko so ga predrli s trdim kolom; ženo, ki se je pregrešila zoper zakonsko zvestobo, so živo zakopali, hlapcu, ki je ukradel samo nekaj malega, so odrezali nos; če je bil pa tat bolj poželjiv, pa je zgubil roko; zapeljivca so počasi prerezali na več kosov. Pri tem pa je bila že preiskava strašna,ker so obtoženca, ki se je sodnikom zdel kriv, mučili tako dolgo, da je sčasoma priznal samo radi groznih bolečin.
Sodniki pa so bili prav različni po raznih gradovih in mestih, tudi surovi in krvoločni, kakor je pač takratna človeška narava raznih mogočnežev bila različna in revež tisti, ki ga je zadela. Saj vemo, da so po gradovih našli, v posebnih delih širokih zidov, kosti ljudi, ki so jih žive zazidali ali so jih zvezane postavili v železni okvir človeka, kjer so noži-pri počasnem zapiranju usmrtili take žrtve brez sodbe in pritožbe! T<xla kaj si boste mislili, ko vam prihodnjič povem o sodnem postopku proti coprnicam in kako so coprale? Čudili se boste, da je bilo kaj takega sploh mogoče.
(Dalje prihodnjič)
Dne 27. 6. pa je smrt pretrgala nit življenja Matevžu Raspotniku, pd. Piskovniku v Apačah. Nesli smo ga k zadnjemu počitku na praznik sv. ap. Petra in Pavla. Imel je lepo število pogrebcev.
ne goste. Pevci so z umetnimi in narodnimi pesmimi dali celotni svečanosti lep okvir.
Ob koncu se je slavljenec zahvalil še vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu dnevu. Farani želimo našemu srebrnomašni-ku v bodoče pri njegovem delovanju mnogo sreče in obilo božjega blagoslova!
Obnovljen oltar
Kot zaključek vsega slavja je imel preč. g. srebrnomašnik popoldne v cerkvi še pete litanije Srca Jezusovega. Za to priliko so se odločili domači dušni pastir in požrtvovalni podružničarji, da obnovijo glavni oltar sv. Primoža in Felicijana. Delo je izvršil strokovnjak Adlof Campidell iz Bistrice na Dravi.
VRBA
Jerinova razstava
Kakor smo nakazali že v zadnji številki našega lista, je slikarski mojster Jerina odprl v Vrbi razstavo svetovnoznanih ladij.
Da pa boste imeli nekakšen vpogled, hočemo nakazati le nekatere zastopnice raznoterih vrst: največja po merilu 1:200 izdelana je nad 2 m dolga vojna ladja „Bis-marck”, nadalje boste videli ladjo „Prinz Eugen, ,,Graf Spee; lahke križarke: ,,Leipzig”, „Konigsberg” in več pomožnih ladij. Mornarji pretekle vojne se bodo ob teh miniaturah znašli ob svoji ladji, ker so ti posnetki izdelani z veliko natančnostjo. Amerika je na tej razstavi zastopana z „Unitet Statees”, nositeljico modrega traka, Anglija pa s „Queen Mary”; tankerja ..Olimpic” in „Montain”, znane pomorske plovne družbe Grka Onasisa, kateri poseduje 900 ladij. Nekdanja nemška potniška ladja »Bremen” tudi ne manjka. Videli boste tudi specialne odprte ladje za prevoz banan. Nadalje ono, ki vzdržuje promet med Nemčijo in Dansko, ki vzame seboj na krov celo vlak.
Poleg tega boste videli še manjše specialne ladje, kakor matične ladje za podmornice, brzočolne, meterološke, ribiške, mino-iskalce, rušilce in torpedovke. Pozornost vzbuja tudi razstava »Viribus unitis”, ki nas spominja še na staro Avstrijo. Pri toliki raznovrstnosti se bo res splačalo razstavo ogledati. Zato želimo, da jo bodo naši rojaki tudi prav radi obiskovali, da se tako oddolžimo našemu domačemu slikarskemu mojstru — Jerini.
PEČNICA

Polovica tekočega leta se nagiba proti koncu in zabeležiti moramo pretresljivo bilanco, ki je v naši mali fari ne pomnimo. Že do konca junija je 12 faranov umrlo. Eden je sicer izven fare — živinozdravnik dr. Hans Kaltenbrunner iz Millstatta, ki je prišel pod vlak, ko se je vozil iz službe v Podrožčico proti domu. Najžalostnejši dogodek smo doživeli na binkoštno nedeljo, ko sta vsled avtonesreče bila 2 mrtva in 2 težko ranjena. Med njimi je bil naš 31-letni mizarski mojster Tevže Pavel, ki je s svojo vljudnostjo in potrpežljivostjo znal pridobiti srca ljudi. Zapušča ženo in 2 otročiča.
Tudi nad naše otroke je prišla nevarna otroška bolezen — Škrlatica, tako da je bila šola okoli binkošti za 14 dni zaprta in okuženi otroci odpeljani v bolnico.
V starosti 52 let nas je zapustil znani kmet Janez Rabič, pd. Zgornji Vaznik. Položili smo ga ob lepi udeležbi faranov in navzo 1) čnosti moškega zbora v prerani grob. Rajni * je bil dobrosrčen in miroljuben mož, ki nikomur ni storil kake krivice in je rad ustre- I gel, kjer je mogel. Bil je vesele narave, rad se je pošalil in veselo prepeval domače pesmi.
Naše kmetije pa trenutno ogroža nevarna svinjska kuga (Schvveinepest), ki je že umorila marsikatero žival. Uradno je prepovedano, da ne smejo svinje okoli letati in se ne sme izvažati svinjsko meso izven občine.
Na praznik Vnebohoda nas je prvič obiskal g. Vinko Zaletel in. nam pokazal lepe slike iz Lurda in Fatime. Udeležba je bila zelo lepa in želimo še večkrat sličnih predavanj!
Presenetila nas je razveseljiva novica, da se je naš mesarski mojster Edi končno le odločil dati slovo samskemu stanu in vstopil v vrsto zakonskih mož. Radi bi mu »zapinja-li” in mu voščili, pa se je nam skril v temno noč. Edino loški pevci so imeli to srečo, da so mu v njihovem svetišču zapeli, kjer ju je g. Škofič zvezal. Ediju in mladi ženi želimo mnogo zakonske sreče!
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 15. 7.: Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pisan venček narodnih. — 18.45 Za našo vas: Razmišljanje o lanski sečnji lesa. — TOREK, 16. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Sredi niojga srca ena pesmica zveni. - SREDA, 17. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Smem prosit .. (glasbena oddaja). 18.45 Z? >eno in družino. - ČETRTEK, 18. 7.: 14.00 Poročila, objave. Umetne pesmi pojejo: Manja Mlejnik, Sonja Draksler, Dušan Pertot in prof. Marjan Kos. — PETEK. 19. 7.: 14.00 Poročila, objave. Otroci. poslušaj tel 18.45 Okno v svet. — SOBOTA, 20. 7.: Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.15 Za dobro voljo ob koncu tedna: Gremo na počitnice. — NEDELJA, 21. 7.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
„Dan sporazumevanja narodov”
Če gremo skozi glavna vrata v čudovito lepo baziliko, vidimo nad vrati sledeči relief (podobo v kamnu): pri Marijinih nogah kleči ljudstvo in med njim nadvojvoda Albreht IV., ki je bil istočasno češki in madžarski kralj in nemški cesar. Češki kralj sv. Venceslav kaže grofu Henriku in ženi Marijino Celje. Na levi kleči češki in madžarski kralj Ludovik.
Že ta relief nam pove, da je ^Marijino Celje skupna božja pot mnogih narodov. Tudi zakladnica (Schatzkammer) hrani dragocene darove različnih važnih osebnosti raznih narodov, kat n. pr. dragocena ikona (slike Matere božje), dar srbskega pravoslavnega kneza Milana Obrenoviča. Predvsem pa prvo Marijino ime, ki ga je Marija dobila: Mater gentium slavorum — Mati slovanskih narodov. Tudi Madžari so tako pogosto romali v Marijino Celje, da je Marija dobila drugo ime: Velika Gospa Madžarov. Marijino Celje je bilo tudi osrednja božja pot nekdanje avstroogrske monarhije in njenih mnogih narodov. Marija v Celju je zato tudi: Velika mati Avstrije. Vedno so romali tja avstrijski vladarji in ljudstvo. Sv. oče pa je 1. 1954 še posebej potrdil naslov: Magna Mater Austriae.
Obsežen mednarodni program
Vodstvo božje poti v Marijinem Celju se dobro zaveda, kakšno vlogo je igralo Marijino Celje v zgodovini in kakšen pomen ima za sedanjost. Zato so v letošnjem jubilejnem letu na programu poleg številnih drugih slovesnosti tudi naslednje:
29. in 30. junija: Dan sporazumevanja narodov;
14. julija: „Dan katoliškega zedinjenja” pod predsedstvom kardinala Tisseranta, , tajnika Vzhodne kongregacije, obenem romanje Ukrajincev;
Od 1. do 4. avgusta: Mednarodni kongres „Pax Christi” (Kristusov mir), pod vodstvom pariškega kardinala Feltina;
2. in 3. sept.: Romanje ..Svetovne zveze” katoliških učiteljev;
9. sept.: Dan „Matere narodov” z mašo po armenskem obredu;
II. sept.: Dan „Matere slovanskih narodov”;
14. sept.: Dan „Velike Gospe Madžarov”.
20. avg.: „Dan Hrvatov”.
Čehi so imeli romanje od 29- <lo 30. junija.
Primorski Slovenci romajo 28. in 29. ju-lija.
Koroški Slovenci romajo 9. in 10. avgusta.
Marijino Celje torej združuje, pomirjuje in prenavlja.
Na „Dan sporazumevanja narodov” so ' bili povabljeni tudi koroški Slovenci. Ker je bilo treba tam nastopiti s petjem in rajanjem, je mogla iti le organizirana skupina in to lepo in važno nalogo so prevzeli Selani. Nastopil je celotni pevski zbor —
43 pevcev, ki jih je vodil g. prof. Silvo Mihelič, vsi v narodnih nošah.
29. junija je Marijino Celje postalo ..Združena Evropa” v malem. Poleg največje nemške skupine so prišli še Čehi (500), Slovaki, Poljaki, Hrvati in Madžari, med njimi lepe skupine v narpdnih nošah.
Slovenska pesem je bila najlepša
Na praznik sv. Petra in Pavla smo imeli popoldne svojo mašo pri milostnem oltarju s slovenskim petjem, ki ga je vodstvo Mar. Celja posnelo na magnetofonski trak. Naenkrat je bila cerkev^ polna raznih romarjev in vsi so prisluhnili petju, ki jih je očaralo. Po maši so kar naprej spraševali, odkod smo in videlo se je, da je za mnoge kot novo razodetje, da so na svetu koroški Slovenci. Presenetili smo še nekatere male skupine Slovencev, ki so prav tedaj poromale tja. Vsa prevzeta je bila slovenska sestra usmiljenka, ki je poromala tja v skupini 300 usmiljenk in zopet slišala naše Marijine pesmi.
Pretresljiva pobožnost je bila, ko so različne narodnosti molile žalostni del rožnega venca za trpeče in preganjane vernike za ..železno zaveso”. Po uvodnih molitvah v nemškem jgziku so po eno desetico molili poljsko, hrvaško, češko, slovaško, madžarsko in slovensko.
Najlepša je bila procesija z lučkami. Kot v Lurdu je tudi tukaj že tradicija, da se vršijo procesije z lučkami. Gradiščanski škof dr. Laszlo je vodil procesijo in spremljali so ga po en poljski, madžarski, češki in slovenski duhovnik. Za njim so šli najprej častni pokrovitelj „Dneva sporazumevanja narodov”, zunanji minister dr. Leopold Figi in nato diplomatski zastopniki raznih držav: poslaniki USA, Kanade, Uru-guaya, Kube, Španije, Italije, Švice, Nemčije, Turčije in Izraela in še druge odlične osebnosti. Med procesijo so iz cerkve po zvočnikih prenašali Marijine pesmi zastopanih narodov. Tako smo slišali po vsem Marijinem Celju naši pesmi „Ti, o Marija” in pa »Marija, skoz življenje”. Procesija pride nazaj v bajno razsvetljeno cerkev, ki je dajala že nekak predokus nebeške lepote. Upravitelj Marijinega Celja, znameniti govornik pater Beda, je imel slavnostni govor. Njegov govor je tako pomemben, da ga bomo objavili prihodnjič. .Škoda le, da ga niso slišali vsi in bi si k srcu vzeli njegove besede o sporazumevanju narodov. Sporazumevati se je pa mogoče le, če drug drugega spoštujemo, ga smatramo za enakovrednega in mu damo pravice, ki mu gredo po naravi ip so zato tudi božje pravice. Marija je »Kraljica narodov”: vsi se naj zatekajo k Njej, vsak ji v svojem jeziku prepeva in jo časti.
30. junija je imel pontifikalno sv. mašo
Znanstveniki vsega sveta ...
(Nadaljevanje s 3. strani)
vršeni na te dneve. Tako bodo na nekatere izmed teh dni izstreljevali rakete v vse-mirje.
Svetovna vremenska razdobja” pa obsegajo kres, spomladansko in jesensko enakonočje. Takrat baje neki stratosferni vetrovi menjajo smer. V tem času bodo posebno pozorno opazovali vreme.
specialna svetovna razdobja” bodo pa posvečena natančnemu opazovanju izbril-hov na soncu, ki izžarevajo v vsemirje velike količine atomov. Ti pojavi povzročajo močne spremembe v zemeljskem ozračju.
Eno izmed najtežjih vprašanj je bila enakomerna razdelitev opazovalnih postaj po vsej zemeljski obli. V Evropi in Ameriki ni bilo nobenih nevšečnosti, ker so ti predeli gosto naseljeni in že sedaj prizadete države vzdržujejo mrežo vremenskih, zvezdo-slovnih in drugih opazovalnic. Toda v južni polovici zemeljske oble se nahajajo orjaški predeli, ki so nenaseljeni. So to razsežene ploskve oceanov ali pa večnega ledu, ki pokriva večji del kontinenta Antarktike.
Da izpolnijo to vrzel, je 10, držav poslalo v ta predel posebne znanstvene odprave, ki so na ledu tega kontinenta ali v njegovi neposredni bližini zgradile 40 opazovalnih postaj. V zadnjih 18 mesecih so samo Združene države postavile sedem takih postaj. Za gradnjo potrebnih stavb in naprav ter za njih stalno oskrbo z vsem potrebnim za znanstveno delo in za življenje članov odprav služi posebna »ledena mornarica”, ja-
te specialnih letal ter motornih sank. Ena ta kih postaj se nahaja na samem Južnem tečaju. Da spravijo na 3000 m visoko planoto potrebni material in ljudi, je ameriško letalstvo organiziralo poseben »zračni most”. Tudi Sovjetska zveza vzdržuje vrsto opazovalnih postaj v. Antarktiki, prav tako Velika Britanija in južnoameriške države. Med njimi je tudi Argentina poslala v antarkti-škei predele močne ekspedicije. Eni izmed njih pripada tudi znani slovenski planinec Dinko Bertoncelj, o katerem smo že večkrat poročali.
Na nasprotni strani sveta, na severnem tečaju, ima Amerika dve plavajoči postaji, Sovjetska zveza pa tri.
Kaj upajo ugotoviti znanstveniki? Njihova proučevanja bodo segala od globin zemeljske notranjosti pa do skrajnih širjav vsemirja.
S posebnimi stroji bodo izvrtali globoke luknje v zemljo. V laboratorijih bodo potem preiskovali drobče zemlje in globin, kamor doslej človek še ni segel. Občutljivi aparati bodo po vsem svetu registrirali potresne valove, katerih smer in brzina nudita izvrstne podatke o sestavi zemeljske notranjosti. Gostoto snovi v zraku bodo opazovali s pomočjo balonov, raket, letal. Še več, povzročili bodo umetne potrese, da bodo mogli natačneje preučevati vse pojave v tej zvezi. Potapljači se bodo spustili na dno morja, da tam poberejo koščke zemlje, rastlinstva jn drugih snovi in jih prinesejo na površje. Iz tega bodo skušali znanstveniki razbrati razvoj naše zemlje za dva milijona let nazaj.	(Konec prihodnjič).
škof dr. Laszlo. Pridigal je v treh jezikih, nemško, madžarsko in hrvaško. Ker so v njegovi škofiji verniki teh treh jezikov, zato zna kot njihov nadpastir vse tri jezike.
Vodstvo Marijinega Celja je popoldne priredilo akademijo, da imajo vse narodnosti možnost, da pokažejo svojo kulturo, svoje značilnosti in da se tako medsebojno spoznajo. Nastopili so Hrvati, Madžari, Čehi, Slovenci in nemška skupina. Vsi so zapeli nekaj narodnih pesmi in pokazali svoje narodne plese, seveda v narodnih nošah. Najbolj razgibani so bili Čehi, ki so imeli s seboj svojo godbo. Selani so nastopili s simboličnim rajanjem ob melodijah pesmi: Tam, kjer teče bistra Zilja, Nmav črez iza-ro in O, Podjuna, kako si Ti lepa in so predstavili vse tri doline in narodne noše. Vse je najbolj zagrabila naša pesem. Priznali so nam prednost pred vsemi drugimi. Tolikokrat smo ob naših Marijinih pesmih in narodnih pesmih slišali „wunderbar”. Našo narodno pesem v primeri z drugimi označuje zasanjana otožnost in selski zbor pod odličnim vodstvom g. prof. Miheliča je položil v pesem toliko globokega,in pristnega
občutja, da so poslušalci res čutili utrip našega srca in jih je pesem prevzela.
Nastopila je tudi skupina iz Marijinega Celja s svojimi štajerskimi plesi, edina nemška skupina. Plese so izvajali brezhibno, toda dočim je pri drugih narodnostih sodelovala le mladina, pa so bili tukaj le starejši in se je zdelo, da so poklicni ..predva-jalci”.
Tako so se koroški Sovenci častno pokazali v Marijinem Celju. Od „Wahlfahrts Administration Maria Zeli” smo prejeli posebno zahvalo in vabilo s sledečo vsebino:
Marijino Celje, 1. julija 1957
,jyragi slovenski bratje in sestre!
Iz srca se Vam zahvalimo, da ste prišli k „Dnevu sporazumevanja med narodi”, tam peli Vaše krasne pesmi in pokazali lepo rajanje.
S prav posebnim veseljem pričakujemo Vašega velikega romanja 9. avgusta.
Posebnega blagoslova od „Matere slovanskih narodov” v Marijinem Celju Vam izpraša
Vaš pater Beda.
Tekstilni velesejem v Dornbirnu
Leta 1949 se je skupina tekstilnih industrialcev na Predarlškem odločila, da priredi vsako leto razstavo tekstilnih proizvodov, tekstilnih strojev in kemičnih proizvodov (barvila, umetna vlakna) te stroke. V povojni dobi se je tekstilna industrija v lepi alemanski deželici ob Bodenskem jezeru mogočno razrastla in danes znaša skoraj polovico celotne avstrijske tekstilne proizvodnje. Obenem z rastjo industrije je rastel tudi pomen velesejma v Dornbirnu, ki se je iz skromnih začetkov (prve razstave so bile v šolskih sobah, ki so bile prazne radi počitnic) razvil v reprezentativno razstavo celotne avstrijske tekstilne proizvodnje in vrši dve važni narodno gospodarski nalogi. Prva obstoji v tem, da z razstavo avstrijskih tekstilnih proizvodov omogoča mednarodni klienteli, ki prihaja ob priliki velesejma v Dornbirn, pregled celotne avstrijske tekstilne ponudbe za eksport. Po vojni se je namreč avstrijska tekstilna proizvodnja znašla v zelo težavnem položaju. Stroji in tovarne so bili deloma poškodovani od bombardiranj, deloma zastareli. Naša tekstilna industrija je izgubila svoje glavne tradicionalne odjemalce v vzhodni in južno vzhodni Evropi, ki je zaradi političnih razlogov zaprla svoje meje za avstrijsko blago. Toda vztrajnost podjetnikov, iznajdljivost tehnikov in pridnost delavcev so omogočili, da si je industrija odprla nova tržišča v zapadni in severni Evropi. Tako so danes največji odjemalci avstrejskega tekstilnega blaga
Zapadna Nemčija, Švica, Francija in skandinavske države, vse dežele z lastno močno razvito tekstilno industrijo. Zato se je moglo avstrijsko blago uveljaviti le z boljšo kvaliteto, nizko ceno in prilagodljivostjo okusu odjemalcev.	\
Po drugi strani pa služi ta velesejem uvozu. Industrija potrebuje vedno novih, modernejših in popolnejših strojev, da ostane konkurenčna inozemstvu. Ker pa v Avstriji ni večjih tovarn za gradnja tekstilnih strojev, morajo avstrijski industrialci te stroje kupovati drugod. Najbolj renomirane tovarne _ iz Zapadne Nemčije, Italije, Francije, Anglije in tehoslovaškc razstavljajo v Dornbirnu svoje najnovejše proizvode na področju tekstilne strojegradnje.
Na letošnjem velesejmu razstavlja svoje tekstilne izdelke tudi 6 tovarn iz Koroške. Tiskovni referent Dombirnskega velesejma, podjetni dr. Amann, je ob priliki svoje tiskovne konference s predstavniki celovških listov poudaril željo vodstva velesejma, da postane udeležba Koroške v Dornbirnu še večja. Po vesteh iz Dombirna se tudi nekateri veliki pre-darlški industrialci zanimajo za južno Koroško, da bi tu postavili svoje tovarne, kajti na Predarlškcm primanjkuje delovne sile, ki pa je je na Južnem Koroškem dovolj na razpolago.
Velesejem v Dornbirnu se začne dne 2., a konča dne 11. avgusta.
Našim gospodinjam
Šolo, hej, so zaklenili
Že sredi dopoldneva je vesel živžav napolnil prostor pred šolo. Bila je sobota, zadnji dan pouka in otroci so se s spričevali v rokah razšli po cestah, poteh in stezah v bližnje in daljne vasi.
Vsi ipa niso bili veseli. Nelcateri so svoj korak zadrževali, da bo kazen, ki jih čaka doma, vsaj malo odložili. Še so jim donele v ušesih besede: »Če prineseš 5, potem se pripravi!”
Kakšno je pravilno zadržanje staršev ob slabem spričevalu?
Najprej naj se vprašajo: Kje je krivda, da otrok ni izdelal? če so krivi starši sami, ker se za otroka celo leto niso brigali, naj kaznujejo sami sebe, se potrkajo na prsi in sklenejo, da bodo v bodoče od otroka dosledno zahtevali, da naredi domačo nalogo, se nauči, kar je dobil za učiti in da se o uspehu zanimajo pri razredniku.
Če leži krivda na otroku, naj se starši najprej vprašajo: Je kriva otrokova lenoba, ali je vzrok kje drugje? Če je bil otrok nemaren in len, ga lahko primerno kaznujemo. Če pa je bil otrok bolan, je kazen neumestna. Pogosto pa otrok za razred, katerega je obiskoval, še ni bil zrel. Računi in sploh vsa snov je bila za njegov duševni razvoj pretežka. Ni mogel dojeti, ni si prisvojil vsega, kar je slišal v šoli, kar je bral v knjigah, duši so pomagali starši in je bil v šoli pazljiv. Takega otroka ne smemo kaznox>ati. Ne smete mu-vsak dan-z jedjo vred oporeči: »Danes se boš pa učil; da si sam moral napraviti tako sramoto! Še nihče od naše hiše ni ponavljal razreda.” — Otroku pustimo, da uživa počitnice: sonce, vodo, zrak, prostost. Naj se res sprosti in razživi.
Vlijmo mu poguma: »Drugo šolsko leto se boš pa potrudil, videl boš, da bo šlo in napredoval boš med najboljše učence.” Ne smemo ga še v počitnicah strašiti z zaporom,
kaznijo itd. Otrok naj gre jeseni rad v šolo. Učitelji in starši pa naj otrdkom prepovedo zmerjati učence, ki so zaostali. Počitnice naj bodo res počitnice za duha, naj pa otrok tudi staršem po svojih močeh pomaga in s tem dokaže, da zna ceniti tudi kmečko delo.
Čeprav so šolo zaprli, zahtevajmo, da se otrok lepo obnaša, da obiskuje nedeljsko božjo službo, drži otroško nedeljo in opravlja dnevne molitve.
Naj bodo počitnice vesel čas, ki krepi o-trokovo dušo in telo.
MEDNARODNI KONFLIKT IZ LJUBOSUMJA je sprožil 24-letni francoski vojak Claude Desurmont. Kljub temu, da se je kot padalec hrabro boril v Alžiru proti upornikom, je na povratku v rodni kraj Leers na trancosko-belgijski meji dobil »košarico” od izvoljenke svojega srca, 29-let-ne Renče Messirin, ki je stanovala za streljaj vstran, v že belgijskem mestecu Necha-in. Iz maščevalnosti je naperil puško iz svoje rojstne hiše proti oknu trdosrčne deklice, ki se je, zadeta od vojakovega strela, zgrudila težko ranjena na tla. Ljubosumni zaljubljenec je takoj stekel po pomoč in izjavil, da dekleta ni hotel raniti, ampak, da je hotel samo zastrašiti njenega brata, ki ga je baje izzival. Sedaj se francoske in belgijske oblasti srdito prepirajo, kdo je pristojen za obravnavo tega primera, medtem pa se obstreljeno dekle zdravi v belgijski bolnici, zaljubljeni vojak pa si hladi vročo kri v francoskem zaporu.
NEMŠKI KANCLER ADENAUER bo v jeseni obiskal Švedsko, toda le iz razlogov družinske »politike”. Prisostvoval bo poroki svojega najmlajšega sina Georga s švedi-njo Ullabritto Jahnsson v njenem rojstnem kraju Kalmar.
Šolska vrata so se zaprla
Konec Sole! Ali ni to prijetna beseda za mnoge dijake in dijakinje? Posebno za one licence, ki so pred par dnevi zadnjič prestopili prag šole, v katero so zahajali leta in leta vsak dan. Sedaj pa jim je učitelj ali profesor stisnil v roko zadnjič spričevalo, ki jih usposobi za življenje, ter jim želel vse dobro na novo življenjsko pot, ki se s tem dnem prične za mladega fanta in mlado dekle. Nastopil bo za marsikaterega mladega človeka čas svobode.
Svoboda! — Nekoliko zapeljiva beseda. Kako dolgo so se veselili na ta trenutek, ko se bodo zaprla šolska vrata za njimi! Toda kakšna svoboda jih čaka v resnici? Svoboda osem ur stati v trgovini ter biti pod nadzorstvom svojega šefa? Svoboda v delavnici, kjer opravljaš od jutra do večera isto delo? Svoboda uradniškega poklica tudi dostikrat ?ii ravno prijetna.
Ti se motiš, prijatelj, mi bo morda marsikateri rekel. Toda v praktičnem življenju je tako. Seveda boš imel svobodo, da boš lahko delal v svojem prostem času. kar se ti bo ljubilo, toda pričnejo se poklicne in druge skrbi, ki tudi niso majhne, da bi jih rešil kar mimogrede. Odpira se pred teboj nov svet, novo življenje, ki ravno tako terja od mladega človeka koncentracije in napora kot šolsko življenje: poklicno delovanje. V tem svetu pa boš opazil začetek novih in večjih nalog, za katere se pač odločiš v poklicnem življenju in kjer bo treba postaviti moža. Morda je v tej tvoji osebni odločitvi in v besedi „da” k vsem življenjskim problemom, ki se navalijo na mladega človeka ravno v trenutku, ko zapušča šolo, in tvoje stališče k vsem dolžnostim poklicnega življenja, ravno lista svoboda, katero si si želel in po kateri si hrepenel.
Če pa v novo poklicno življenje prineseš seboj to notranjo pripravljenost, da boš svoje delo vestno opravljal in se zavedal odgovornosti in dolžnosti, potem se pa lahko veseliš, da si dosegel po dolgem učenju svoj cilj in da si postal prost za novo, ki čaka na tebe!
iZa mladino in prosmto IZ SLOVENSKEQA KULTURNEC/A ŽIVLJENJA
Pred 400 leti je izšel prvi slovenski koledar
Pot tem naslovom prinaša „Novi list” obširen članek, v katerem razpravlja o prvem slovenskem koledarju, ki je izšel leta 1557. Iz tega članka povzemamo glavne misli, kjer pisec pravi, da so koledarji, pa naj je šlo za znamenite koledarje Mohorjeve družbe ali za pratike, imeli vedno veliko vlogo v slovenski kulturni zgodovini. Bili so bolj nekaki almanahi poučnega, zabavnega in leposlovnega branja, kot pa koledarji v pravem smislu besede, četudi so vsebovali hkrati dobre in potrebne koledarske in vremenoslovske podatke, ki so prišli posebno prav kmetom.
Prvi koledar je izdal sam Primož Trubar. Imenoval se je „Ta prvi dejl noviga testamenta”. Poleg obširnega uvoda k prevodu novega testamenta je dodal „Kolendr”, da bi ..pomagal svojim ljubim - Slovencem”. Trubarjev „Kolendr” je imel poleg mesecev in dnevov še druge podatke. Tako je navajal med drugim, koliko dni, tednov in mesecev ima leto, objavil je številke o starosti sveta, vremenske napovedi in drugo pratikarsko gradivo.
Zanimiva so imena, ki jih je uporabljal za nekatere mesece in ki jih danes seveda nihče več ne uporablja, tako n. pr.: rožen-cvit (junij), jesenik (september), kozoprsk (oktober), listognoj (november) itd. Nekatera teh imen pa je uporabljal še Valentin Vodnik.
Razpravljajoč o starosti sveta, je zapisal Trubar: ..Resnična inu gvišna rajtnga, ko-
JLealjietia brea imeliljafa
Prelepa kraljičina Lilianda je imela v izobilju vsega, karkoli si more zaželeti dekliško srce, samo nekaj je pogrešala, — radostnega smehljaja. Njena lepa, rožna usteča se niso znala smehljati.
To je zelo žalostilo njenega visokorodne-ga, kraljevskega očeta. Dal je sklicati vse najmodrejše zdravnike sveta, da bi pomagali kraljičini. Prišli so, preiskali kraljičino in si zamišljeno gladili sive brade. Posvetovali so se in ugibali, a nihče ni vedel leka, ki bi kraljičini vrnil smehljaj. Potem je dal kralj sklicati vse čarodeje in čarovnice sveta.
Prišli so čarodeji z visokimi zvezdnatimi kapami in čarovnice so prijezdile na metlah. Brali so v črnih knjigah, delali čudne križe nad kraljičino in čarali čira čara, — a vse zaman, smeha ji niso mogli pričarati.
Za temi je kralj sklical vse šaljivce sveta. Prišli so veliki in mali, debeli in suhi,
iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiHiiiimiHiiuiiiuiiiimiiH
FANTJE, POZOR!
Opozarjamo fante, ki bodo zapustili letos šolo in bi se radi izučili kakšnega poklica, da sprejme pekarna K AT Z v Celovcu, Siebenhitgelstrasse 75 pekovskega vajenca. Kdor ima veselje do pekovskega ipoklica, naj se javi čimprej. Podjetje toplo priporočamo!
v živo pisanih oblekah s kraguljčki za vratom. Lilianda jih je gledala, ko so plesali pred njo, se prekopicevali in uganjali vsakovrstne burke, a zasmejala se ni.
Končno je kralj ves Obupan poslal glasnike po vsem svetu z Oznanilom, da pokloni pol kraljestva in roko kraljične tistemu, ki pride v grad in se mu bo kraljična nasmejala.
Ta razglas je silno razburil vse neoženje-ne kralje in viteze. Kajti najlepšo in najbogatejšo deklico je vsak želel imeti za ženo. Kar trumoma so jezdili v grad in na vse načine skušali kraljičino pripraviti do smeha. A Lilianda ni nikogar nagradila s smehljajem in drug za drugim so morali z dolgim nosom odjezditi.
Za kraljev razglas je zvedel tudi turški sultan Mustafa, ki je bil že precej star, debel kot sod, brke pa je imel tolikšne, da so mu segale prav do pet. Največji ponos nje-
gove lepote pa je bila živordeča bradavica, ki mu je bohotno cvetela na koncu nosa in iz katere sta poganjali dve nežni, zlato-rumeni kocinici. Vedel je, da se bo takoj zasmejala, čim ga bo zagledala. In potem bodo njegovi milijoni zlatih cekinov, ki jih dobi za doto kraljičina Lilianda. Zlati cekini, ha ha ha, za to je pravzaprav šlo sultanu Mustafi, kajti on je porabil silno veliko denarja, ker je bil silno debel in je silno mnogo dobrega moral pojesti in popiti vsak dan.
Brez odlašanja je dal osedlati konja in v galopu odjezdil v grad kraljičine Liliande.
Lilianda je sedela na dragocenem presto-mu poleg svojega kraljevskega očeta, ko je vstopil Mustafa in^e ji z veliko težavo priklonil do pasu. Potem pa se ji je začel ljubeznivo nasmihati, da bi tudi njej izvabil smehljaj. Odpiral je široka usta, mahal z rokami in se vlekel za dolge brke, migal z nosom, da je rožnata bradavica poskakovala in sta se kocini na njej lesketali. Toda zaman, Lilianda je sedela negibna in se ni nasmehnila.
Mustafa se je jel še glasneje krohotati.
— Ha ha ha, ho ho bjo, he he he! je odmevalo v visoki obokani dvorani.
Tedaj pa je v visokem oknu nekaj zafr-fotalo. Velika črna vrana je priletela v dvorano in se krožeč nad smejočim Mustafo začela hripavo dreti:
— Kra kra kra!
Ves prestrašen se je Mustafa ozrl kvišku. Tedaj pa je vrana planila k njemu, kljunila po njegovi lepi bradavici in jo požrla. Od strahu in bolečine se je Mustafa kar sesedel.
Ko je Lilianda to videla, je plosknila z rokami in se glasno zasmejala, da je odmevalo od sten kot žuborenje srebrnega studenčka. Vse navzoče je njen smeh radostno presunil.
Medtem je vrana zletela skozi okno. Kraljičina je pohitela k oknu in gledala za njo. Na travniku pod gradom je stal slok, lep pastir. Vrana je poletela k njemu in se mu krotko spustila na ramo.
Kraljičina je poklicala služabnika in mu ukazala, naj takoj privede pastirja k njej.
Medtem je prišel vrli sultan Mustafa zopet do sape in besede. S krvavim nosom, pa vseeno zadovoljen, se je poklonil kraljičini in dejal:
liko lejt je od začetka tiga sveta, od enega časa do druziga, do letošniga 1557 lejta”, je dala po njegovih računih (ob izdaji koledarja) 5531 let, šest mesecev in deset dni. Vremenske napovedi navaja, kot jih je slišal pač med ljudstvom in so zelo zanimive.
Kljub tem pomanjkljivostim — saj se še dandanes pošteno ..vrežejo” današnji znanstveniki in poklicni vremenoslovci z vsemi svojimi vremenoslovskimi postajami in statističnimi podatki — je imel Trubarjev koledar svojo vrednost in je bil v tistem času slovenskemu človeku koristen priročnik v vsakdanjem življenju. Brati so znali seveda le redki, a drugi so hodili k njim poslušat in po nasvete.
Ravno tako obhajamo letos
160-letnico slovenskega časopisa,
kajti prvi časnik v slovenskem jeziku je namreč izšel v začetku leta 1797. Imenoval se je „Lublanske novice od vsili krajov ce-liga svejta”. Natisnjen je bil v formatu osmerke. Prvi urednik je bil pesnik Valentin Vodnik, ki je tudi sam napisal večino člankov in pesmi v njem.
A kljub temu, da so bile „Lublanske novice” po obsegu skromne, so bile vendar velikega pomena za slovenski narod. Od tedaj se je slovensko časopisje vedno bolj krepilo in izpopolnjevalo, vedno bolj je rastlo število listov in dobrih časnikarjev, ki so pomagali dvigati slovensko ljudstvo k omiki in mu utrjevali narodno zavest.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllll
— Svetla kraljičina, lepa moja nevestica, daj, da ti nataknem zaročni prstan, kajti sedaj si moja in moja je polovica kraljestva tvojega očeta.
Liliandin oče je žalostno sklonil glavo. Močno je obžaloval svojo prenagljeno obljubo. Kar nič si ni želel za svojega zeta in moža svoje lepe hčerke debelega in grdega sultana Mustafe.
Zdajci je vstopil pastir v spremstvu stre-žaja in ves plašen obstal pri vratih. Ko ga je Lilianda ugledala, se je še bolj srebrno zasmejala in ga vprašala, če je bila vrana njegova.
— Moja! je plaho potrdil pastir in ves prestrašen čakal, kaj bo.
Kraljičina pa se je obrnila k Mustafi in dejala:
— Vidite, striček Mustafa, da z vašim računom ne bo nič. Jaz sem se zasmejala vrani, vrana pa je bila pastirjeva, torej tudi moja roka je njegova. — Ljubeznivo je pristopila k pastirju in mu ponudila svojo belo roko.
Mustafa se je strašno razhudil. Začel je kričati in razsajati, celo svojo krivo sabljo je potegnil, a ni nlčesar^dosegel.
— Volja mojega otroka je meni zapoved! — je rekel kralj, ki mu je bil lepi pastir stokrat ljubši od grdega sultana.
In sultan Mustafa je moral oditi brez neveste in brez cekinov z dolgim krvavim nosom brez bradavice. V gradu pa so slavili zaroko Liliande in pastirja.
(Jžatiimioosti
\ iz mladega življenja
Ob koncu šolskega leta iščejo leni dijaki vzroke za svoje petice in slabih .redov so po njih mnenju navadno krivi — profesorji. Tako je mislil tudi 15-letni Armando Pi-sacane, ki mu računstvo ne gre v glavo. Zato je fant kar sredi pouka potegnil iz žepa samokres ter streljal na profesorico, medtem ko je pisala na t^blo. K sreči jo je zadel le v roko. Leni Armando je nato z orožjem utekel na ulico, kjer so ga neapelski policaji ujeli.
*
Po vojni izhaja vsake vrste tisk, ki kvarno vpliva na mladostnike. V Angliji je izšla pred kratkim še posebna knjižica, iz katere se mladina uči — hipnotizirati. Take bukvice si je omislil tudi 14-letni John Hovvden. Kmalu je zbral okrog sebe krožek prijateljev, ki so se hipnotizirali. Nekega sošolca je pri tem tako uspaval, da se fant ni mogel več prebuditi. Prepeljati so ga morali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki šele po 12 urah spet obudili.
*
Radivoj Babič, srbski študent iz Kraljeva ima 22 km dolgo pot od šole do doma. Fant, ki je maturant na gimnaziji, je do danes prehodil že nad 37 tisoč kilometrov. Lep zgled za naše razvajence ali tako imenovane „mamine sinčke!”
#
17-letna Kathleen Parkins iz Nevvcastla v Avstraliji se je po triurnem iplesu „rock and roli” na šolski prireditvi onesvestila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je po nekaj urah umrla. Kri ji je bila vdrla v možgane. — To so sadovi divjaškega plesa, za katerega se moderna mladina tako navdušuje.
Jlep o aeden je
Pri obedu pusti prednost drugim in ne sili na prvo mesto!
Jej ipočasi in ne cmokaj z usti! Ne bodi preglasen in ne želi imeti prve besede.
Po obedu, oziroma po zahvalni molitvi se odstrani od mize, ko ti to dovolijo starši.
Kako ne smemo zajemati tekoče hrane? Tekoče hrane ne smemo zajemati tako, da bi bila žlica polna. Neprimerno je, odlivati tekočino iz polne žlice.
Kako ohlajamo pregorko tekočo hrano? Pregorko'tekočo hrano, kakor kavo, juho i. dr. ohlajamo s tem, da jo z žlico mešamo. Pregorke tekočine ne ohlajamo tako, da bi pihali vanjo s sapo. ali da bi tekočino z žlico prelivali.
Kam položimo žlico, ko smo pojedli? Ko pojemo, pdložimo žlico na krožnik, ne pa poleg krožnika.
Kako držimo vilice, če jemo samo z vilicami? če jemo samo z vilicami, jih držimo s prvimi tremi prsti tako, da je palec zgoraj.
S katero roko držimo nož, s katero vilice? Nož držimo z desno roko, vilice pa z levo roko.
Kako primemo nož in vilice? Nož in vilice primemo s prsti za ročaj in sicer tako, da imamo palec nad ročajem.
Kako držimo vilice, ko meso režemo? Ko režemo meso, držimo vilice poševno in ne pokončno.
Kako dobimo spretnost v rabi jedilnega orodja? Spretnost v rabi jedilnega orodja dobimo, če se vadimo, ko jemo sami.
Laž in resnica
„Ako hočete, da vas rešim,” je rekel nek zvit odvetnik svojemu zatožencu, ..morate meni povedati čisto resnico, kajti lagal bom že jaz za vas pozneje, če bo treba.”



Podjunčani, pozor!
V nedeljo, dne 21. julija boste imeli priliko ob 3. uri popoldne slišati v prosvetni dvorani pri Šercerju v ŠMIHELU iz-vežbane pevce iz Gorice. Zato ne zamudimo te ugodne prilike in prisluhnimo melodijam naših bratov s Primorskega, ki nam bodo v dkviru.
PEVSKEGA KONCERTA
pokazali in razodeli v pevski umetnosti marsikaj lepega. Na sporedu je Gregorčičeva proslava, na kateri bodo goriški pevci pod vodstvom pevovodja prof. dr, Fileja peli Gregorčičeve pesmi.
Vse Podjunčane, kakor tudi vse ljubitelje lepe slovenske pesmi iz daljnih krajev prav prisrčno vabimo v Šmihel.


P * | * S * /\ *|N|*0	* B * R * /\ * N * J * E
*
^plavia
Mario je potegnil preko glave belo srajco, si zavezal rdeče progasto kravato in ker je bila to edina bela srajca, ki jo je imd, se je ponosno ogledoval v razpokanem ogledalu v svoji spalnici.
»Pohiti, je že časi” ga je opozorila žena Lucija.
»Takoj, takoj,” je odvrnil, pri tem pa si je s ceneno pomado gladil svoje črne lase.
Mario si je oprtal velik koš na hrbet. Dva mlada rožnato rdeča prašička sta kukala iz njega. Namenil se je, da ju danes proda na trgu v sosednji vasi. Ko se je poslavljal od žene, ga je ta opomnila nežno:
»Ali mi boš kupil novo ruto?”
»Kakšno ruto?”
»No, svileno plavo ruto,” je odgovorila žena in proseče uprla oči vanj.
»Hm, koliko neki stane taka ruta?”
»Ne vem, še nikdar v življenju je nisem imela,” je šepnila, »toda ako prodaš oba prašička, potem ..
Mario je prikimal: »Prašičke bom že prodal. Saj ni nikjer lepših in zdravejših prašičkov, kot sta moja...”
„ ... naša,” je popravila žena skromno.
»Seveda, seveda, saj sem tako tudi jaz mislil,” je prikimal Mario.
Avtobusna postaja je bila oddaljena približno 20 minut hoda. Mario je zapustil svojo malo kmetijo s trdnim, nekoliko okornim 'korakom gorskih kmetov. Po kamniti poti se je napotil proti postajališču, da počaka poštni avtobus.
Ob 3. uri popoldne je prišel v Torreglio in ni minilo pol ure, pa je njegov koš bil že prazen. Za izkupiček je Mario nakupil nekaj orodja, ki ga je potreboval na kmetiji. Dandanes je pač vse čudno drago, kajti le 800 lir mu je ostalo v rokah. To bo ravno dovolj za Lucijino ruto, je menil Mario, pa tudi za vozni listek domov, v Luvigna-no. Zadovoljen si je oprtal koš na hrbet, zadel nakupljeno orodje na rame in odšel na pohod po vaških ulicah, da izbere primerno ruto za Lucijo.
V neki ozki ulici je zaslišal veselo petje. V bližnji gostilni »Ponte d’Oro” je zagledal nekaj svojih znancev, ki so tudi bili prišli na živinski trg in so sedaj kupčije zalivali z vinom. Ne da bi vedel kako, se je Mario nenadoma znašel pod zakajenimi oboki starinske gostilne. Naročil si je polič vina in začel pripovedovati prijateljem o svojih njivah, o prašičkih, ki jih je dobro prodal in ko je videl, da prijatelji njegovim besedam z zanimanjem sledijo, je njegov ponos še narastel, posebno ker je opazil, da ima on edini belo, snažno srajco. Beseda je dala besedo in polič za poličem je prihajal na mizo. Mario ni bil skopuh.
Bilo je že ob 8. zvečer, ko se je Mario spomnil, da gre čez deset minut zadnji poštni avto v Luvignano. Rahlo vinjen je zapustil gostilno. Orodje in koš je še imel, a v žepu je bilo samo nekaj lir, ki so komaj zadostovale za vozni listek. Na svežem zraku se je šele spomnil na plavo ruto za Lucijo. V njem se je zbudila slaba vest. V
F. GRIVSKI:	32
(V&zniki povest
Zagrabil je kamen z obema rokama. Kri mu jevzavrela v glavi in žile na čelu so se mu napele. Potegnil je ustne vase, zajel sapo in zastokal. Skozi srajco na hrbtu mu je udarila kri. Spustil je kamen na tla in zakrilil z rokami. Noge so se mu pošibile. Zapletel se je in zdrknil proti klopi. Sesedel se je in zajavkal? »O ti pošasti Boli me v hrbtu!"
Fantje so pritekli k njemu. Odpeli so mu srajco in jo slekli. Na rjavem, koščenem hrbtu je zevala dolga črna rana, podpluta s strnjeno krvjo. Erna je namočila cunjo, da so mu spirali rano. Divje bolestno je gledala v ljudi.
»Kdo vas je, oče?” je vprašala hči. Nej-ček, ki je držal v roki okajeno lampo, je za-plakal.
»Kdo?” je počasi trgal iz sebe. »Kdo drugi kot hudič — tisti prokleti...” Naprej ni izgovoril. Vedeli so pa vsi, koga je mislil. Hoteli so mu obvezati rano, pa ni pustil. Oblekel si je okrvavljeno srajco in zavil v bajto.
duhu je slišal nežni Lucijin glas in videl njene proseče oči. Zavedel se je, da ne sme priti domov brez rute. Lucija je bila dobra, marljiva žena. Ruto si je bila že davno zaslužila. Toda od kod jo naj vzame? Začel se je baviti z mislijo, da proda orodje, ki ga je bil malo prej kupil. Pa tudi tega mu je bilo žal, kajti krvavo ga bo pogrešal pri delu.
V tem trenutku je zagledal plavo ruto. Med mnogimi drugimi je visela na kratkem drogu pred vhodom v trgovino. Prav to je ruta, ki si jo je želela Lucija, je prešinilo moža. Slaba vest ga je vedno huje pekla. Obstal je pred drogom s pisanimi rutami. S svojimi trdimi prsti je pobožal gladko in mehko svilo. Takrat je ruta sama od sebe padla na tla. V divjem vrtincu so se začele poditi misli v Marijevi glavi. Potem nagel prijem in plava ruta, zmečkana v drobno kepo, je že bila v njegovem žepu.
Mario se je sedaj podvizal, da pride pravočasno na poštni avto. Zamolklo sinje večerno nebo je že bilo posejano z blestečimi zvezdami, ko je Mario prišel v domačo vas. S počasnim korakom je stopal preko pia-zette, vaškega trga. Ustavil se je pri vodnjaku, vzel iz žepa ruto, poraVnal njene gube in jo skušal lepo zložiti. Pri tem delu ga je prekinil prijazen pozdrav. Za njegovim hrbtom je stal don Giovanni, domači župnik, in se dobrotljivo smehljal.
»No, sin moj, imaš pa res lepo ruto!” ga je nagovoril duhovnik.
»Nesem jo Luciji,” je zamrmral Mario.
Don Giovanni sicer ni mogel opaziti v somraku, da je Mario pri teh besedah zardel, vendar je njegovo tenko uho le zaslišalo rahel trepet v kmetovem glasu. Pa tudi vonj vina iz Matijevih ust mu je udaril v nos. ,
»A tako, Luciji jo neseš. Zelo lepa, ta ruta,” je menil župnik in pri tem je tudi on s prsti pobožal svileno blago. „Hm, kje si jo pa kupil?”
»V Torregli. Tam sem prodal dva prašička,” je potuljeno odgovoril Mario.
»In koliko si dal zanjo, sin moj?” je postajal župnik vedno bolj radoveden.
Sedaj je bil Mario v pasti. Ni vedel, koliko ruta stane, tudi Lucija mu glede tega ni ničesar dejala.
»Jaz, jaz...” je začel jecljati Mario in ob pogledu na dobrotni nasmešek stalega župnika ni mogel lagati. Rekel je: »Pravzaprav je nisem kupil. Našel sem jo.”
»In kje, sin moj.”
»V vasi, v Torregli.”
»In ti si si jo prisvojil, namesto da bi se pozanimal za to, kdo jo je izgubil in mu jo vrnil?” je postal don Giovanni naenkrat strog.
»Če pa je ležala na tleh. človek bo vendar smel vzeti to, kar je na tleh! Menda ne boste vi strože sodili kot sam gospod Bog,” je razdraženo odvrnil Mario.
»Pomiri se, moj sin,” je mirno, z običajnim nasmeškom odgovoril don Giovanni in
»Lahko noč!”
Za njim je jokal Nejček, noseč v roki medlo luč. V fantih je zavrelo. »Zdaj smo si na jasnem, Erna!” Vigla je vstran krvavo cunjo in izginila molče skozi vrata. Nad lubnico sta se sklanjala hči in otrok. Stari je ležal na strani, pa ni stokal. »Bo že bolje!” je tolažil oba. »Saj mu bom plačal, krvavo mu bom plačal! Zaradi vaju sva se udarila v jami! Nisem videl, zato nisem zadel. Bom pa vdrugič! Pri moji veri, da bom!”
*
Na hrastih v gmajni je skovikala sova. Po zajedenih grapah se je plazila črna noč. Črni dblaki so se zbirali nad gorami k posvetovanju. Veter je preganjal soparico, ki je puhtela .iz ožganih tal. Pripravljala se je nevihta.
V peščenem hribu, ki se je vzpenjal nad ridami, so zijale kot pošastne oči globoke jame. V njih so peskarji kopali pesek za cesto. Material so sejali skozi velike, poševno stoječe mreže. Velikanske kupe presejanega peska je nakladal in odvažal Ludovikov tovorni avto. Peščeni hrib so kupili vozniki na Gregorjev predlog. Ko so pa izgubili vožnjo in prišli ob denar, je pokupil od njih ves svet, tudi kamnolom pod goro, Ludvik. Rajši bi prodali gmajno vragu kakor prešerne-
mu podal roko v slovo.
Ko je drugo jutro na vse zgodaj prišel Mario na njivo, da nareže solate in sočivja za na trg, je opazil ves prestrašen, da je cela njegova lepa solatna greda prazna.
»Lucija!” je poklical. Žena je naglo prišla iz hiše, z novo plavo ruto na glavi.
»Poglej,” je zaklical ves razburjen, ,.nekdo nam je pokradel solato. Cela greda je prazna!”	*
Lucija je bila sprva presenečena, potem pa je odločno dejala: »Takoj moraš prijaviti tatvino orožnikom!”
»Tega tatu bomo že dobili,” je kuhalo v Mariu. Odložil je predpasnik in se po bližnjici spustil v vas. V bližini vodnjaka je naletel na župnika.
»Kaj pa je, sin moj, da si že na vse zgodaj v vasi?” je hotel vedeti don Giovanni.
»Moram k orožnikom, gospod,” je sopihal Mario, »nekdo mi je minulo noč pokradel vso solato.”
»Čemu neki hočeš k orožnikom?”
»Da najde tatu!”
»Kakšnega tatu?” je pozvedoval župnik.
»Tatu moje solate,” je naglo odvrnil Mario.
»Ne vem, kje bi naj tukaj bil kak tat. Saj si mi snoči sam rekel, da, kar je na tleh, lahko vendar vsak pobere,” je prijazno odvrnil duhovnik.
Mario je nemo obstal nekaj trenutkov. Ni si upal pogledati v smehljajoči se obraz duhovnika. Obrnil se je na peti in s pobe-šeno glavo, kot pretepena žival, odšel proti domu.
Ko je po tem srečanju don Giovanni stopil v svojo malo kuhinjo, je polglasno rekel sam sebi: »Sedaj se bom pa moral jaz spovedati”.
Uprl je pogled na veliko košaro na tleh ter vzdihnil: »In ves teden bom moral jesti solato. Vsak dan. Toda praktični nauki so pač vedno najbolj uspešni.” H. G.
Valentin Polanšek:
___________Križi s križi
Dokler je Mica še samska bila, je kar tako iz navade večkrat zaihtela: »To je križ na temle svetu!”. Ko pa je poročila svojega lepega in močnega Jozlja, se- je tolažila: »Skupno bova laže nosila najin križ!” Ko sta imela že dvoje otrok, ona ni več mogla zahajati v dnino. Zato pa je on bolj krepko vihtel sekiro kot gozdar, da je še lepše denarje prinašal domov.
Življenje je imelo nekaj križev, a te je z lahkoto odtehtala marljivost očeta ter skrbnost matere.
Tretji otrok je bil na poti. Pa kar na vsem lepem zakriči svet: Vojna! Jozelj se ni maral ločiti ne od svoje sekire ne od Mice in otrok. Dopovedovali so mu, da ga cesar kliče. Pa je zmajeval z glavo: »Naj se bradati mož sam spravi na pretep”.
Medtem ko so drugi skovikali: »Vivat, naš cesar Franc Jožef!”, se je Jozelj norčeval kar glasno iz vojne in tedanjih vladarjev na splošno, češ da se šele sedaj spomnijo na drvarje, hlapce in dninarje, ko jih rabijo, da jih branijo.
No, pa se je Jozeljnov nabor nekako zavlekel, ker so ga zaprli. Mica je bila vsa iz | sebe. Kar vrelo je iz nje o tistih križih, ki še vse čakajo.
Čez nekaj časa je bil Jozelj prost zapora. Domov pa itak ni smel. Vtaknili so ga v tisto čudno obleko Žolnirja. Čvrsti možakar, vajen svežega gozdnega zraka in pojočih udarcev s sekiro, se je počutil, da mu je šlo na jok.
Mica ni dobila svojega Jozlja v tisti opremi pred oči. Ker se je pravilo, da so šli le za nekaj tednov od doma, se je med mislimi na križe in križce tolažila: Oh, do Vseh svetih se itak vrne moj Jozelj!
Namesto Jozlja pa je kar kmalu prišel nek zmečkan papir, raz katerega je vedel občinski pisar razbrati, da je mož Mice ter oče njenih otrok padel tam nekje v Galiciji. To je pa lepa, se je pošalila ona; če je padel, bo pa že vstal tudi! Kolikokrat je pripovedoval, kako je kje tam v gozdu pa-
mu tekmecu, toda sila je butala Ob vrata.
Pred jamami so drobili kamenje trije kamnarji, med njimi stari Fortunat. Sedel je sam zase ob kamnitem kupu na enonož-nem stolu in udarjal s kladivom, nasajenim na dolg ročaj. Delo ni bilo težko, pač pa dolgočasno in utrudljivo. Enakomerno je pelo kladivo po žarečem kamenju. Sonce je peklo, da je puhtelo iz grušča kakor iz peči. Fortunat sonca pravzaprav ni videl, odkar je oslepel, samo čutil ga je, ko se mu je zajedlo v kožo in dražilo levo oko, ki je še edino, dasi megleno razlikovalo predmete. Na golem hribu je rastlo brinje, le ob cesti je bilo zasajenih par borov, ki so metali senco za opoldanski počitek. Dolgo peskarji itak niso smeli počivati. Kakor pes se je zakadil mednje polir, ki je pridirjal na motorju, ter jih s psovkami in grožnjami spodil zopet med kupe razbeljnega grušča. Fortunat se je opoldne splazil do bližnje peščene jame. V njej si je tipajoč zravnal kamenje, da je lahko sede pojužinal. Nato se je zleknil po tleh in zaspal v senci. Polir ga je iztaknil, osorno nahrulil in spodil iz jame. V jamo samo si pa ni upal stopiti, da ne bi zadel ob kole, s katerimi je bila jama podprta.
(Dalje prihodnjič)
del, a vselej je še vstal. No in tako bo tudi zdaj, pa če je kar tam v Gariciji. Da je Jozelj s tisoči drugimi res mrtev, ne, ta preprosta resnica v času svetovne vojne ni šla preprosti Mici v glavo!
Napotila se je revka vdova res kar sama v Galicijo, namreč tja proti Dravi, kjer je most Svete Ane, koder je že nekajkrat šla peš v Celovec. Povpraševala je za Jozljem. Ni ga našla. Neki dobrohotni ondotni domačin je preprosto ženico spravil domov.
Doma je Mico čakal nekak križec in kolajna, katero je baje zaslužil Jozelj, ko je menda branil domovino ter cesarja. Obesila je tisto na notranjo stran skrinj inega pokrova.
Sinovi so doraščali. Mati jih je pogosto gnala k skrinji ter kazala tisti križec in kolajno otrokom. Le koj hitro rastite, da boste vi šli očeta iskat! je vselej dejala.
Mica je v povojnih letih imela dosti križev z otroki in s tistim, kar je viselo v skrinji. Imela je zvrhano srce skrbi za pičel vsakdanji kruh. Tako, da je ob tem vsem pozabljala vzdihovati: »To je križ na temle svetu!”
Ko je najstarejšemu sinu bilo že blizu trideset let, se je v Micinem svetu pojavil nove vrste križ: bergljasti križ! Kako redki so postali tisti bakreni kovanci po dva groša, na katerih je bil tisti križ istotako upodobljen.
Sinovi Mice so šli, da so jih oblekli v tiste sivkaste obleke. A so vse tri po gotovih mesecih poslali nazaj. Mati se je temu čudila. Kako da ne menijo dol v Galicijo? Oče Jozelj bo pa že res težko čakal!
Poštenim in preprostim ljudem, ki so si z delom svojih rok služili vsakdanji kruh, je začela trda presti. Mica ni več znala najti niti ene poti, na kateri bi se ne srečavala s celo tropo križev.
Neki marčni dan pa je pritulil s severa orjaški vihar, spravil je bergljasti križ s sveta ter z rdečebelimi zastavami in s črnim kljukastim križem v sredi — simbol nove ddbe — preplavil vse okrog preproste Mice.
Micini sosedi so dali na prsi nov križ, materinski križ v srebru, ker je porodila celo tropo otrok. Sinove pa so znova poklicali, da gredo streljat tiste, katere ?e nikdar niso videli, a jih je sedaj treba sovražiti, ker je pač tako naročeno.
Starejši sin je preletal vso Evropo od morja do morja, od ruskih step do Ledenega morja in afriške puščave, a očeta Jozlja ni našel. Končno je dobila mati tudi namesto sina pisanje, nove kolajne in železni križ.
Drugi sin je bil nekako tak kot Jozelj. Norčeval se je iz tistega bahača, ki je gradil tisočletno kraljestvo. Zato so ga vrgli v Dachau. Od tam so materi poslali samo pepel.
Tretji sin pa je ušel kljukastemu križu na ta način, da je zabredel v svetlobo rdeče zvezde, ki je žarela v gozdovih krog matere Mice. Navsezadnje pa je tudi tega sina zmanjkalo. Ni bilo ne pisma, ne kolajn, ne križcev, ne pepela.
Tako je sedaj revka preprosta sama. — Kadar pa pride kdo pobirat prispevke za Črni križ ali Rdeči križ ali bogvedi za kakšen križ še, vselej daruje nekaj od svoje podpore. Reče pa vsakemu: »Ko bi vsi držali samo na en križ, na pravi sveti križ Križanega, bi ne bilo toliko križev s temi križi na temle svetu!” — Nato pa se prekriža — in moli dalje ...
žensk t/ IčosUfU
Nekega dne se je evropejska družba pri mizi pogovarjala o svojih strežnikih.
„Ali veste, kako zna strežnik gospoda elementa izvrstno pomivati posodo?” vpraša star uradnik.
„Ne vem,” odgovori Coallen.
„Dobro, pa vam na kratko povem. Trikrat se zgane, pa je vse pomito. Najprej potegne z jezikom po krožniku, da oblizne vse ostanke, kajti v naravi se ne sme nič izgubiti. Nato obriše krožnik parkrat v svoje košate kodre. Za konec pa obriše krožnik z edino zamorsko obleko, z majhnim prepas-nikom, ki ga nosijo zamorci 'krog ledij.”
„Potem pa je Mutezo, pomivač kapetana Johna Bookmana, še bolj spreten,” pristavi nek drugi. „Tega je naša evropska civilizacija tako predelala, da bi ga bilo sram, če bi jedel ostanke kakega Evropejca. Kapetan ima velikega, lepega psa. Po kosilu je moral pes „Tom” krožnik očistiti, kar je seveda rad storil, in sicer jako temeljito, da ni bilo niti kapljice juhe več na krožniku. Nato pa je Mutezo psa zasukal in obrisal s Tomovim repom krožnik, da se je kar svetil.’
jv innmmn
(V
D
iPlPPh,

Ml
Eingekocht wird heut, juchhe!
Marmeladen und Gelee —
Ferfig sind wir- eins, zwei/ drei
Konig hilft uns ja dabei!
'einkochhilfe
Konlgl
NAMESTO ČLOVEKA - POVSOD STROJI
V Ameriki postaja življenje čedalje bolj avtomatično, namesto človeka delajo povsod stroji. Ljudem se niti ne ljubi več doma kuhati, temveč se tudi v tem pogledu prepuste stroju. Tako so v državi Ohio postavili v obrat napravo, ki nudi obiskovalcem kar 33 toplih jedi in pijač. Zadostuje, da pritisneš na gumb, pa jih imaš.
KMETJE, KAJ PRAVITE K TEMU?
Neka tovarna poljedelskih strojev v Chicagu je izdelala traktor, ki orje brez vozača. Kmet lahko sedi doma za mizo in vodi oralo s pomočjo radijskih valov in elektronk tudi iz daljave 24 km. Traktor prevrže tudi najtršo grudo in se po končanem delu vrne sam domov. Obenem javi gospodarju, kakšna je preorana zemlja: v stroj je namreč vdelana fotografska priprava, ki sproti slika opravljeno delo.
Major King Louis pa je imel izreden dar opazovanja. Nekega dne je opazil po'kosilu, da je njegov črni strežnik posebno dolgo umival njegovo posodo. Major se je tiho približal kuhinji, da bi ga opazoval. Pa ni mogel nič posebnega ugotoviti: v eni roki brisačo, v drugi krožnik. Poleg sebe je imel strežnik škaf tople vode. Major je zadovoljno nadaljeval svoj sprehod. Ko se je čez nekaj časa vrnil, je strežnik še vedno pomival. To se je zdelo majorju Kingu vendar predolgo. Previdno se je približal in pogledal v kuhinjo. Kaj je zagledal? Na tleh škaf, strežnik si je v mlačni vodi umival noge, poleg pa je bilo še nekaj krožnikov za pomivanje ...
Pestro in zanimivo
ŽALOSTNA USODA
V	Indiji živi še danes nad 51 milijonov ljudi, ki jih prištevajo k naj nižjemu sloju ali tako imenovani kasti ..nedotakljivih . Po tamkajšnjih verskih predpisih se jih vsi izogibajo in niti senca teh nesrečnikov ne sme pasti na koga iz višje kaste, sicer je ..nedotakljivi” kaznovan. Veleposestniki re- » veže tudi gospodarsko izkoriščajo.
Vsa dosedanja borba Angležev in zatem Nehruja proti temu sramotnemu stanju je bila domala brezuspešna.
POSEBEN NAČIN KRAJE
V	Hannoverju na Nemškem so zaprli 50-letnega Edvarda Gauerja, ki je bil stuhtal poseben način kraje. Seznanjal se je z bogatimi vdovami in samicami ter jim določal ljubezenske sestanke kje v okolici. Medtem ko so nanj čakale, je odprl njih stanovanja in odnesel, kar je bilo kaj vrednega.
VRATA NA STREHI
Znana nemška tovarna ..Mercedes-Benz” izdeluje nove avtomobile, ki imajo vrata — na strehi. Pri tem je najbolje to, da med vožnjo nihče ne pade z vozila. Ob trčenju potniki lahko samo zletijo v zrak.
KORTE sc nahajajo v čudovito lepem in romantičnem planinskem svetu. Ta kraj je jmstal privlačna tetoviščarska točka, ki ga obišče vsako leto večje število tu- in inozemskih letoviščarjev in turistov.
Slika nam kaže pot v Korte po vojni. Danes pa vodi v ta kraj lepa cesta, tako da z motornimi vozili vseh vrst lahko dosežemo svoj cilj. — Korte in druge kraje, kjer se lahko oddahnemo in se duševno odpočijemo v ..Planini miru”.
PREMOG
Preskrbife si premog v letnem času in ste pozimi brez skrbi
čwa£d IfUUtcL
Benediktinerplatz 8
K G B R A - podkurivo ■ brezplačen poiskus
Hladilnike Pralne stroje Električne motorje in vse električne predmete
JOHANN LOMŠEK
ŠT. LIPS, Tihoja 2, p. Dobrla ves
Odplačilo je mogoče na obroke. Cenik dobite po želji brezplačno.
tiptašuj
v našem listu
-k.Vv-ss.	S
! Ojet jasko ieqiuin^
i
Največja ljudska veselica na Koroškem
V soboto, 13. julija
V LONDONU
se je rodil otrok, ki je tehtal le 570 gramov. Bil je tako majhen, da je ležal zdravniku v eni roki.
\
Nogavice, žensko spodnje perilo, moške in otroške hlače dobite najceneje pri STOFFSC.HVVEMME, Klagenfurt, Benedikttner Platz.
VLOMILCEM NA SLEDU
Nekatere ameriške banke so uvedle novo napravo, da bi laže odkrile vlomilce. V jeklene blagajne so vdelali skriven filmski strojček, ki se začne v določenem trenutku vrteti ter naslika vse, kar se godi v prostorih.
V ROJSTNI LIST ŠTEVILKO AVTOMOBILA
Lani se je v Združenih državah Amerike rodilo v avtomobilu nad 300 otrok. Obla-st-va so izdala predpis, po katerem se vpiše kot otrokov rojstni kraj najbližje mesto, a v rojstni list je treba zapisati tudi — številko avtomobila.
KMALU BO TUDI PRI NAS TAKO!
V	Ameriki imajo slovit zavod, ki proučuje, kaj ljudje menijo in govore. Ugotovil je, da sta dve najpomembnejši vprašanji, ki si ju Amerikanci stavijo, tile: „Kje bi lahko pustil svoj avto?” in „Kaj naj storim, da bom shujšala?”
ALI NI TO PAMETNO?
V	ameriškem mestu Cincinnati so pred kratkim odprli hotel za može, ki se skregajo s svojimi ženami. Vse sobe so prepleskane s pomirjevalnimi barvami in v prostorni dvorani lahko po mili volji tožijo o težavah s svojimi boljšimi polovicami. Ali ne bi bili dostikrat potrebni taki hoteli tudi pri nas?
ŽENSKE IMAJO NAVADO, da se v trgovini brez konca in kraja obotavljajo, preden kaj kupijo. S tem kradejo prodajalcem čas in zadržujejo ostale kupce. Da bi to razvado odpravili, so v neki trgovini obutev na Danskem uvedli tole novost: vsaka prodajalka ima na mizi uro-štoperico in ženska, ki se v 10 minutah odloči, da kupi čevlje, dobi 10 odst. popusta.
.URADNA OBJAVA.—
CERKVENI PRISPEVKI
„Jax/en poziv”
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga iza 2. četrtletje 19r>7 (zaključeno 1. julija 1957) še niso plačali, pozivamo, da v opominjc-valnem roku treh tednov, ki se začne 1. julija 1957 brez nadaljnega poziva plačajo svoj prispevek do 21. ■julija 1957 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg. ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo 2 odst. zaostalega cerkvenega prispevka kot pobiralno pristojbino.
Za četrtletna plačila naj se posebno upoštevajo sledeči roki, in sicer: 1. marec, 1. junij, 1. september in I. december .
Fhiančna zbornica krške škofije Celovec, Mariannengasse 2.
PROSTO MESTO
/a Švico iščemo h katoliški družini pridno in pošteno dekle za pomoč v trgovini in gospodinjstvu. Dobra plača, družinska povezava. Vstop v službo takoj. Ponudbe pošljite na
Familie KLEE, pekarna in slaščičarna,
Adlisvvil, Soodstrasse 32, b. Zurich, Švica.
INSTRUKCIJA
študent je pripravljen inštruirati v počitnicah v slovenščini ali nemščinil Interesenti naj se zglasijo pri ..Našem tedniku - Kroniki” v Celovca.
O Sprevod narodnih noš O lOplešišč O Veseliini prostor O Čarobni ognjemet

List izhaja vsak četrtek — Naroča se pod naslovom: „Naš tedenik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. -Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.