NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčtč, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
jI. oktober 1990 • števUka 41 • leto XU¥ • cena 10 ilinarlev
Vsi Slovenci
Ifot statisti
Fotoreportaža s petkovega protesta pred bivšim sedežem Republiškega
štaba za Teritorialno obrambo v Ljubljani. Stran 10.
Foto: Lucas
Moja
Afrika
Irena Foit iz Foitove
ulice v Velenju, Čehi-
nja, žena akademske-
ga kiparja Františka
Foita, pripoveduje
o njunem skupnem
življenju v Afriki. Iz
predvidenega enega
leta afriškega potepa-
nja se jih je rodilo štiri-
indvajset, jesen življe-
nja pa sta se odločila
preživeti v Velenju.
Skupaj stajo uživala le
teden dni, kajti... beri-
te na str. 16.
Celje je iiilo v Evropi
žal le v hotelu Evropa z doktorjem Janezom Drnovškom na prvem Celjskem večeru in na izdatni večerji. Stran 5.
naša vsakdanja
Ob brezplačnem šolanju bi starši šoloobveznih otrok gotovo potrebovali nakupovalne vozičke,
v katerih bi se moral kopičiti denar, da bi lahko brez jeremiad kupili vse, kar otroci potrebujejo za
šolo. Mulca pa bi naložih kar pod voziček, in še oči bi mu bilo treba zavezati, da ne bi videl vsega, kar
je naprodaj v knjigarni. Utegnil bi se namreč spomniti, daje tovarišica naročila, da morajo imeti še ta
zvezek, pa oni svinčnik...
»MIK-MATIC«
DRAGAN MILENKOVlC
CELJE, MARIBORSKA 119
¸ 063 37-95(1
Trgovina za nakup ob
vsakem času
-	živila
-	pijače
-	delikatesa
-	kruh, mleko
in še in še...
NON STOP O do 24
Borci pripravljeni
na juriš
stran 2.
Siovo od teiiarskiii
žrtev
Vse je nared za spominsko in pogrebno slo-
vesnost. Stran 4.
Obiskali smo
Stovencote
Na slavnostni zaprisegi vojakov v Petrinji,
kjer je vroče. Stran 9.
Pokrajina za 15 občin
v. Krajnc brez zapletov prevzel poveljstvo
teritorialne obrambe. Stran 3.
2. STRAN - 11. OKTOBER 1990	

Borci pripravljeni na Juriš
Borci veliko pričakujejo
od okrogle mize, ki jo Tele-
vizija Slovenija pripravlja
za 22. oktober. Na njej n^ bi
govorili o NOB kot držav-
ljanski vojni, poleg zgodo-
vinarjev in ostalih strokov-
njakov pa naj bi sodelovali
tudi borci in nasprotna
stran s Spomenko Hribar
na čelu.
Blizu 85 tisoč slovenskih
borcev se odločno zavzema,
da v osnutku nove sloven-
ske Ustave natančno opre-
delimo vlogo in pomen na-
rodnoosvobodilne borbe,
s tem bodo borci tudi v pri-
hodnje zaščiteni, narodno-
osvobodilne borbe na Slo-
venskem pa nihče več ne bo
smel primerjati z državljan-
sko vojno, je bilo slišati na
zboru borcev celjske občine
prejšnji teden v Narodnem
domu.
Stališča za delo slovenske
borčevske organizacije so
znana in jasno zapisana v nji-
hovem programu. Od pomla-
di naprej aktivno sodelujejo
s slovenskimi poUtičnimi
strankami, v pogovorih z re-
publiškimi političnimi vrho-
vi pa so dosegli, da bodo
skupščinski poslanci raz-
pravljali in se opredelili do
narodnoosvobodilne borbe.
Prav vprašanje, kako se
upreti tezam, da je bila na-
rodnoosvobodilna borba na
Slovenskem državljanska
vojna, pa je tudi glavna nalo-
ga slovenske borčevske or-
ganizacije.
Ob tem se borci sprašuje-
jo, kako v javnosti zadržati
obeležja NOB in preprečiti
njihovo nezakonito odstra-
njevanje. »Doslej smo govo-
rili o ohranjanju in razvija-
nju tradicij in izročil NOB,
zdaj pa smo v času, ko se
moramo za obrambo le-tega
ponovno boriti,« je bilo med
drugim sUšati med celjskimi
borci. Znano je tudi stališče
slovenske borčevske organi-
zacije, da se distancira od
vseh spravnih slovesnosti in
prireditev, ki jih v Sloveniji
prirejamo v spomin žrtvam
povojnih dogodkov. Uteme-
ljujejo ga s tem, da so se do-
godki zvrstili po koncu voj-
ne, s tem pa nimjgo nepo-
sredno ničesar opraviti
z borčevsko organizacijo.
Prav zaradi tega se borci ni-
so udeležili spravne sloves-
nosti v Kočevskem Rogu,
konec tedna pa ne bodo so-
delovali na spominski prire-
ditvi na Tehaijih.
Borci tudi menijo, da bi se
morali vprašanja narodne
sprave v Sloveniji lotiti dru-
gače. »K spravi ne moremo
pristopati kolektivno in
v vseh delih Sloveniji enako,
saj tudi razmere med vojno
niso bile povsod enake. Ti-
sto, kar seje dogajalo na Do-
lenjskem, Notranjskem in
v okolici Ljubljane, ni niti
približno primerljivo z do-
godki na Primorskem, Go-
renjskem in Štajerskem, kjer
domobrancev skor^da ni-
smo poznali,« menijo celjski
borci. »Pristop k narodni
spravi, kakor se ga v republi-
ki lotevamo zdaj, je bolj po-
doben razpihovanju strasti
in sovraštva, ki s prenaša tu-
di na mlade, kot pa resnič-
nim poskusom sprave v na-
rodu,« menijo borci, ki orga-
nizatorjem spravnih priredi-
tev očitajo še pomanjkanje
oziroma popolno odsotnost
pietete do umrlih.
Organiziranost borčevske
organizacije, ki ima v svojem
okviru komisiji za informira-
nje in vloge ter pravne na-
svete, je naravnana na odlo-
čenost slovenskih borcev, da
se uprejo vsem poskusom
omalovaževanja NOB in bor-
cev. Na vse napade v sred-
stvih javnega obveščanja bo-
do borci argumentirano in
z dokumenti podkrepljeno
odgovaijali, s tem pa poskr-
beli, da se bo resnica o naši
polpretekli zgodovini slikala
z obeh plati in ne samo ene,
kakor se dogaja zdaj.
IVANA STAMEJČIČ
Bo 27. april dan
slovenske vstale?
Slovenska borčevska or-
ganizacija je republiški
skupščini že predložila
predlog obeležitve 50-letni-
ce ustanovitve Osvobodilne
fronte, ki jo bomo v Slove-
niji praznovali 27. aprila
prihodnje leto. Borci pred-
lagajo, da bi 27. april poslej
praznovali kot dan vstaje
slovenskega naroda.
Osvobodilna fronta v Slo-
veniji, kasneje pa Zveza ko-
munistov, ima velike zasluge
za organiziran boj proti oku-
patorju, prav tako pa tudi za
slovensko državnost. Seveda
pa je odgovorna tudi za vse
kasnejše napake in zlorabe,
ki so bile storjene. Borci me-
nijo, da se je teh vprašanj in
raziskovanja resnice potreb-
no lotiti na strokovnih osno-
vah, zato se v svojem predlo-
gu obeleževanja 50-letnice
ustanovitve OF zavzemajo za
vrsto strokovnih simpozijev.
okroglih miz in javnih prire-
ditev, na katerih bi sprego-
vorili o tem.
Koncem aprila prihodnje
leto naj bi pripravili osrednje
praznovanje v Ljubljani, si-
cer pa bi 50-letnica ustanovi-
tve OF po borčevskem pred-
logu minila brez mitingov,
proslav in političnih nasto-
pov. V pripravo vseh praz-
ničnih prireditev naj bi se
vključila tudi Slovenska
akademija znanosti in umet-
nosti ter Inštitut za narodno
in novejšo zgodovino, vsa
srečanja pa M morala biti
pripravljena v luči osvetlje-
vanja dejstev z zgodovinsko
distanco.
O predlogu borcev in tem,
da bi 27. april postal dan slo-
venske vstaje bodo še raz-
pravljali v republiški skup-
ščini, načelno pa so borci že
dobili podporo.
I. STAMEJČIČ
Šentjur je odslej mesto
Šentjur je Rogaški Slatini odvzel naslov najmlajšega slo-
venskega mesta, šentjurska kmetijska šola pa je previharila
v deveto desetletje.
Predsednik občinske vlade Ladislav Grdina je na slovesni seji
občinske skupščine opozoril na nekatere zaskrbljujoče gospo-
darske podatke in tudi na posamezne nadpovprečne gospodar-
ske rezultate dobrega gospodarjenja v občini. Predsednik slo-
venskega parlamenta France Bučar je v govoru poudaril šent-
jurski prispevek slovenski in_,evropski kulturi. Na večerni pro-
glasitvi za mesto sta župana Šentjurja in Celja Franc Kovač in
Anton Roječ posadila lipo in opravila obred botrstva, predsed-
nik Milan Kučan pa je v slavnostnem govoru opozoril tudi na
potrebni hitrejši razvoj šentjurske manj razvite okolice.
BRANE JERANKO, Foto: EDO EINSPIELER
KOMENTIRAMO
Se za rojstvo
miši trese gora?
v Sloveniji se pripravlja
nova zakonodaja s področja
zdravstvenega varstva. Stro-
kovnjaki ocenjujejo, da bo
(ali pa ne) sprejeta nekje
v začetku prihodnjega leta,
najverjetneje februarja, ne-
katera izhodišča in usmeri-
tve, ki jih bo narekoval novi
Zakon o zdravstvenem var-
stvu, pa so znana že zdaj.
Skupine zdravstvenih za-
varovancev, kijih bodo spre-
membe zakonodaje najbolj
prizadele, se zdaj, ene bolj,
druge manj upravičeno, že
oglašajo. Med njimi so tudi
slovenski borci. Bojijo se, da
bi jim bile odvzete zdaj pri-
znane pravice iz zdravstve-
nega zavarovanja. Ob tem pa
ogorčeno ugotavljajo, da so
tako uglašene tudi iajave slo-
venske ministrice za zdrav-
stveno in socialno varstvo
dr. Katje Boh. Zamerijo ji, da
na vprašanje, kakšen bo po-
loži borcev v slovenskem
zdravstvu v prihodnje, odgo-
varja z načelno ugotovitvijo,
da so privilegiji vojnih vete-
ranov uveljavljeni skoraj
povsod v svetu. Ob tem pa
v isti sapi dodaja, da
vsa povojna leta »dogU
krivice tistim, ki so r^
smolo, da so konec vomi"^"
čakali na napačni strani,^
»Je to nepremišljena
rodno oblikovana izjav^^
resnično gradimo slaven.^
pravice iz zdravstvenega ^
stva na takšnih osnovah,
sprašujejo borci. Ob tettl
niti ne vedo, ali bodo posjJ
pravice vseh vojnih vetej
nov enake, ali pa bo slov^
sko zdravstveno ministrsZ
poskušalo popraviti
»tistih, ki so imeli smolo,
račun borcev.
In če pri tem upoštevan^
da je v povprečju sloverd
borec le na vsakih nekaj I
izkoristil svojo pravico i
zdraviliških uslug, v svoj
borčevski ordinaciji pa jej
oproščen plačila particips^
je, pravzaprav ugotovimo,i
te pravice niso bile neznu
sko velike. Se zdaj trese ^
ra, da bi se rodila miš-alia
je treba odgovore iskati čis
kje drugje?
IVANA STAMEJČl
TRAČ
niče
Menda je bil Janez Dr-
novšek v petek v Evropi sa-
mo zato, ker je Jože Vol-
fand direktorju hotela Fe-
konji vračal uslugo. Evropa
je Volfandu oddala stolp,
v njem pa naj bi nastala še
ena zasebna vinoteka.
Evropa, prvi Celjski ve-
čer: celjske dvorne dame
in žene direktorjev so de-
lale obraze, kot da vse za-
stopijo. Drago Medved je
imel metuljčka.
Celjski župan Anton Ro-
ječ je v prošnji za štipendi-
jo za svojo hčer v rubriko
»poklic« zapisal »predsed-
nik občine*.
Viki Krajnc - Rip Kirby
- Montgomery je iz vodje
zasebne detektivske agen-
cije presedlal na dolžnost
komandanta pokrajinskih
teritorialcev. Dejavnost je
ohranil, tudi po novem bo
moral trgovati z orožjem.
Jože Jarh, bivši rock'n
roll akrobat, zeleni nepotr-
jeni kandidat za člana celj-
ske vlade je vse bolj prepri-
čan, da je mogoče okolje
varovati le še s puško.
Vodilni konjiški ideolog
v letih 7»-82, sedaj eden
vodilnih »turistov* v Uni-
orju, spreminja barve.
Prej se je govorilo, da je
naredil kariero na Marso-
vih (Karla, ne Groucha) ci-
tatih, sedaj pa sam pravi,
da je bil ideološko zave-
den. Prej bi nas vprašal.
»Zahtevamo od vodstva
podjetja, direktorja in svet-
nika, očeta in sina Osoleta.
da se javno opravičijo sla-
bim delavcev izven ožjega
zreškega področja in sode-
lavcev neslovenskega pore-
kla«, je zapisalo vodstvo
1200 članske podružnice
Neodvisnih sindikatov Slo-
venije v Unioiju. Direktor
Jernej Osole je namreč go-
spodu ministru za industn-
jo Izidorju Rejcu pisal, da
so za slabe notranje odnose
v Unioiju krivi sindikalisti,
ki so slabi delavci... Pod-
pira jih baje ožje vodstvo
občine, konjiški župan Jo-
že Baraga pa to imenuje či-
sto natolcevanje.
Vsak je sam svoje sreit
kovač, krščanski demo-
krat Franc Kovačič P?
vseeno še ni direktor celj-
skega Cestnega podjetji-
Kovati je treba še malo.
Vane Gošnik, zeleni Ve-
lenjčan in podpredsednik
republiške skupščine /
v Ljubljani oblast v Vele-
nju pa opozicija. Nazad0
je napeljeval rušenje ve-
lenjske socialistične obla-
sti. Dobil bo čir ali pa ^
stonj premog.
Na slovesnosti pri cerkvi Sv. Tomaža nad Vojniko^
bil med gosti tudi celjski župan s soprogo. Med
na klopci za goste dajal z zgledom znak, kdaj jc^ jj
obredom treba vstati, kdaj pa se sme sedeti.
pozorno ga je spremljal Matjaž Kmecl.
Siti lačnega ne razume
Neotl¥isnl sinilikati boilo skrbeli za uresničevanje delavčevih
pravic In za boUšI življenjski stantlarti
Na Celjskem bomo še nekaj
tednov brez območnega odbo-
ra Neodvisnih sindikatov, saj
se je petkov zbor, ki je bil na-
povedan kot ustanovni, na
pobudo predsednika Neodvis-
nih sindikatov Slovenije
Franceta Tomšiča, spremenil
v informativni koordinacij-
ski sestanek. Člani Neodvis-
nih sindikatov so spregovori-
li o svojem programu, ki vse-
buje 11 temeljnih zahtev, vse
pa so ubrane na izboljšanje
delavčevega položaja.
FYance Tomšič je v nagovoru
delavcem iz Celjskega (v inici-
ativni odbor za ustanovitev
Neodvisnih sindikatov so bili
vključeni delavci celjskega Že-
lezniškega gospodarstva, Cin-
karne, Aera, Remonta in ve-
lenjskega Gorenja) povedal, da
končno tudi v Sloveniji oživ-
ljamo sindikalno dejavnost po
evropskem vzoru. Potreben je
pluralizem različnih sindika-
tov, zato so neodvisni sindikati
(Tomšičevi in Plohlovi) pri-
pravljeni sodelovati tudi
z Ravnikovimi Svobodnimi
sindikati Slovenije. Največji
uspeh, ki so ga doslej dosegli
člani Neodvisnih sindikatov,
pa je razgciljanje napovedane-
ga generalnega štrajka Svo-
bodnih sindikatov.
Člani neodvisnih sindikatov
na Celjskem zahtevajo zaščito
družbene lastnine in ureditev
lastninskih razmerij, ki bo te-
melj za nadaljnji boj za delav-
čeve pravice. Mednje pa sodijo
ob pošteni plači (zavzemajo se
za osnovo 7 tisoč dinarjev, ki bi
bila ob drugačnem preračuna-
vanju bruto plače oziroma
z njeno največ 40-odstotno
obremenitvijo s prispevki, že
zdaj dosegljiva) še ureditev
razmerij v osebnih dohodkih
(zdaj 1:10, zavzem^o pa se za
evropsko povprečje, ki naj bi
redko presegala 1:2 ali 1:3), za-
ostrovanje odgovornosti vodil-
nih delavcev v primerih steča-
jev podjetij ter zaščita obstoje-
če delovne sile v republiki Slo-
veniji. Tukaj še posebej izpo-
stavlj^o vprašanje tehnolo-
ških in ekonomskih viškov
(katere delavce lahko uvrščajo
v ti dve kategoriji in kakšne so
njihove pravice) ter zaščito
žensk, ki jih zdajšnja delovna
zakonodaja (oziroma njeno ne-
spoštovanje) preveč izkorišča.
Ob delitvi sindikalnega pre-
moženja, prisotnosti pri podpi-
sovanju kolektivnih pogodb in
urejanju delniških vprašanj so
člani Neodvisnih sindikatov
na Celjskem podprli tudi po-
budo Rastka Plohla, ki vztraja,
da morcOo sindikati ostati ne-
odvisni. »V sindikalno dejav-
nost ne moremo mešati stran-
karske obarvanosti, boriti pa
se moramo tudi zato, da v Slo-
veniji slučajno ne bi prišlo do
manipulacije sindikata z de-
lavci«, je med drugim dejal.
IVANA STAMEJČIČ
Neodvisni sindikati so dali
pobudo, da se porodniški do-
pust z zdajšnjih 12 mesecev
podaljša na dve leti, za zašči-
to ženske delovne sile pa
predlagajo prepoved izmen-
skega, nočnega dela žensk ter
posebno zaščito nosečnic ter
mater samohranilk v primeru
določanja tehnoloških ali
ekonomskih viškov v po-
djetjih.
Petkovega zbora članov Ne-
odvisnih sindikatov celjske-
ga območja se je udeležil tudi
predstavnik celjskega Demo-
sa Silvester Drevenšek, ki je
poskus generala Hočevarja,
da pokliče na pomoč JLA, oz-
načil kot narodno izdajstvo,
državi Sloveniji pa predlagal,
da mu onemogoči opravljanje
kakršnih koli nalog s področ-
ja obrambe države.
VABILO
ČLANOM ZKS - STRANKE
DEMOKRATIČNE PRENOVE
CELJE
SKLICUJEM ZBOR ČLANOV
v torek, 16. 10. 90 ob 16.00 uri v veliki dvorani
Narodnega doma Celje.
Dnevni red zbora:
1.	Otvoritev in pozdrav
2.	Sprejem poslovnika o delu zbora
3.	Poročilo o aktivnosti občinske konference ZKS-
SDP Celje in pregled nadaljnje strategije stranke
4.	Volitve vodstva in organov stranke v Celju
5.	Razprava o kongresnih materialih
6.	Obravnava predlogov kandidatne liste za
sestavo vodstva ZKS-SDP
7.	Razno.
Vljudno vabljeni!
PREDSEDNIK ZKS-SDP Celje:
Albert Lebič

11. OKTOBER 1990 - STRAN 3
iMAVE,
j^NENJA ...
]ylilan Kučan, predsed-
nik predsedstva Sloveni-
ja na proglasitvi Šent-
|l'rja za mesto:
I prihodnost, ici je pred
j na/ni je obetavna, čakajo
pa nas daljnosežne in od-
I yjlne odločitve kako do-
državnost. Nikomur
I bomo pustih vmešava-
vendar ne bomo po-
^jpali mostov za sabo. Iz
prostorov ne bomo
0gli oditi, to niti ne že-
limo.
France Bučar, pred-
jjdnik slovenskega par-
lamenta, na slovesni seji
jentjurske občinske
skupščine:
,..Na Zahodu Evrope
se čudijo kaj je naenkrat
5 temi vzhodnoevropski-
0] in slovenskim naci-
onalizmom v času, ko se
Izhodna Evropa združu-
je. Ah gre le za gospodar-
'sko zaostajanje? V Za-
lodni Evropi ne razume-
jo, daje to refirmacija, po-
novna uveljavitev člove-
kove osebnosti. V realso-
dalizmih so človeka spre-
i menih v objekt politike,
"ugotavljajo pa, da ima ve-
'Ukanski manjko v razvo-
ju tudi Zahodna Evropa,
kije v zagati, iz katere se
Ishko izvleče s popolno-
ma drugačnimi pogledi.
Posloviti se moramo od
naših starih pogledov na
politiko, da je umazana
stvar. Politika mora po-
stati stvar poštenosti.
Peter Vencelj, minister
za vzgojo in izobraževa-
nje, na proslavi 80-letni-
ee šentjurske kmetijske
iole:
Časi so polni spre-
memb, novega upanja in
ielja. Na poti slovenske
suverenosti je veliko ne-
varnosti in pasti. Idejne,
verske in druge razlike so
v tem trenutku manj po-
membne, pokazati mora-
mo da smo zrel narod. Po-
membna je tudi skrb za
slovensko zemljo, da je
ne bomo prodati tujcem.
Vsak narod lahko koreni-
li le v svoji zemlji.
Ivan Pajk, arhidiakon
^ Slovenskih Konjicah
" šoli in vzgoji v novih
okoliščinah v Konjiških
novicah:
Vsak svetovni nazor
"moramo spoštovati, če
nam gre zares za človeka,
sicer je vse prazno. Tako
nam govori pamet in raz-
^^tljuje vest. Kako da ni-
imeh te pameti in
^šno vest smo imeli?
^Joli naj bi se vendar za-
^^ pluralizem, strpnost
"^^Poštovanje učencev in
l^iteljev raznih usmeri-
^^in pogledov. Nihče ne
biti privilegiran,
^ak pa spoštovan - uče-
J^cin učitelj. Tudi sploš-
Javno mnenje naj bi se
jjeminjalo. Že skoraj
^omačene so bile žaljiv-
daje tisti, ki je veren,
^^dnjaški, nekateri so
, (^elo norčevali iz krš-
siml^^^ p^^spodob in
J^boiov, ki imajo tako
^'^bok in življenjski
^^Ug do drugega mora-
post£(jati bolj strpni,
l^ivi, poskušajmo
^Jprej lepo misliti o bliž-
in drugače mislečih,
(jj prenašati na otroke,
^Sodaj doživijo bo-
^s^o različnosti. Nihče
^^to več, če je neveren
'^eren«.
Končno čistilna naprava v Emu?
v začetku novembra naj bi
v celjskem Emu začeli nameščati
čistilno napravo za čiščenje dim-
nih plinov in prahu iz proizvodnje
frit. S tem bodo uresničili nekaj-
letne načrte o zmanjšanju škodlji-
vih emisij fluora iz svoje proizvod-
nje. V sanacijo jih je nazadnje pri-
sila odločba o začasnem obratova-
nanju proizvodnje frit, ki se bo iz-
tekla konec oktobra.
Čistilno napravo je Emo kupil že
pred letom dni pri zahodnonemški
firmi Liihr, nato pa se je zataknilo
pri postopkih za izdajo ustreznih so-
glasij, saj takrat Emo še ni vedel, kaj
bo počel z odpadki, ki nastajajo pri
delovanju naprave. Medtem so ugo-
tovili, da lahko odpadek koristno
porabijo pri izdelavi emcglov. Sana-
cija se je dodatno zavlekla zaradi
pomanjkar;ja denapa, zato zaenkrat
tudi ne bodo količinsko povečali
proizvodnje. Predračunska vred-
nost gradbenih del znaša 20 milijo-
nov dinarjev, za izvcualca pa so iz-
brah Ingrad, ki je že julija začel
s pripravljalnimi deh. S čistilno na-
pravo bodo sedanje emisije fluori-
dov zmanjšali od 600 miligramov na
manj kot 5 mg/m' zraka, kar je
v skladu z normativi. Naprava bo
čistila tudi prah, z njeno postavitvi-
jo pa predvidevajo, da bodo prihra-
niU še pri energiji. Namestih bodo
namreč rekuperatoije, ki bodo izko-
riščali odpadno toploto dimnih ph-.
nov pred vstopom v čistilno napra-
vo. Na ta način bodo porabili za 30
odstotkov manj plina, kar je pribhž-
no milijon kubičnih metrov na leto.
Znižali bodo tudi nivo hrupa, česar
bodo zlasti veseli stanovalci v bliži-
ni tovarne frit.
Za postavitev naprave je Emo ra-
čunal na sredstva republiškega eko-
loškega dinaija, ki pa jih ni dobil.
Zato ima pri uresničitvi načrtov
precej finančnih težav. Pomaga mu
Ingrad s kreditiranjem gradbenih
del, večino denaija pa bo moral za-
gotoviti sam.	TC
Zgoij ohreifovanja
Tiskovna konferenca velenjskega Izvršnega sveta
v ponedeljek so v izvrš-
nem svetu občine
Velenje sklicali tiskovno
konferenco, da bi novinar-
jem predstavili svoje delo
v prvih stotih dneh, poroča-
li o zadnjih dogodkih na po-
dročju stanovaiysko-komu-
nalne dejavnosti in komen-
tirali nekatere neresnice, ki
se pojavljajo v časopisih.
Predsednik velenjskega iz-
vršnega sveta Todor Dmi-
trovič je poudaijal, da so
predvsem učinkoviteje in ra-
cionalneje organizirali delo
v korist občanov, vendar
v skladu z zakonskimi dolo-
čili. Nosilci vseh obveznosti
so mladi, strokovno uspo-
sobljeni ljudje, ki niso čakali
novih usmeritev, ampak so
se takoj lotili dela.
Na velenjskem izvršnem
svetu so razložili, da so cene
stanarin in za komunalno de-
javnost povišali v skladu
z usmeritvami republike, no-
ve cene pa so podrobno in
strokovno analizirali. Z odlo-
kom občinske skupščine, da
nove cene na področju sta-
novanjsko komunalnih de-
javnosti veljajo šele s prvim
oktobrom, je bil zadan hud
udarec strokovnosti izvršne-
ga sveta. Na ponedeljkovi ti-
skovni konferenci so pove-
dali, da je sindikat zaradi
bojkota nareau medvedjo
uslugo tudi porabnikom, saj
kratkoročnih posledic ne ču-
tijo, dolgoročne negativne
posledice pa bodo zelo vpli-
vale na življenje v Velenju.
V izvršnem svetu so pouda-
rili, da je podražitev prerasla
ekonomske okvire, za katere
so pristojni, in da je postala
politično vprašanje. Parla-
ment bo moral prevzeti vse
posledice, ki jih je prinesla
njegova odločitev o trime-
sečnem zamiku povišanja
stanarin in komunalnih sto-
ritev. Strokovni organi ne
bodo mogli sami razrešiti
vseh posledic, potrebna bo
intervencija. Kljub temu pa
velenjski izvršni svet še ved-
no dela, svoje delo pa bo
opravljal do naslednje
skupščine, ko se bodo do-
končno pogovorili o odstopu
predsednika izvršnega sveta
in volitvi novega manda-
tarja.
Posebej pa je Todor Dmi-
trovič poudaril, da se je
v zadnjem času pojavilo
v slovenskih časopisih veli-
ko neresnic in natolcevanj,
n^kaj na njegov osebni ra-
čun, nek^ pa na delo izvrš-
nega sveta. »Za svoje delo ne
prejemam nikakršnega
osebnega dohodka, saj to
funkcijo zaenkrat opravljam
neprofesionalno. Prav tako
pa so laži o vseh ljudeh, ki
naj bi z mojo pomočjo prišh
do položajev oziroma naj bi
jim jaz omogočil šolanje. Vse
to so zgolj zlobna natolceva-
nja, s katerimi želijo nekateri
prikazati moje delo v slabi
luči.«
URŠKA KOLENC
Veliko prošenj
za solidarnostna
stanovanja
V žalski občini se je po
zadnjem razpisu nabralo
skupno ZZi prošenj za soli-
darnostna stanovanja.
Stanovanjski problem so
rešili zaenkrat pri dobrih de-
setih odstotkih. prosilcev.
V novi blok v Žalcu se je
pred kratkim vseUlo 15 dru-
žin oziroma posameznikov,
ker pa so nekatere delovne
organizacije odpovedale sta-
novanja zaradi pomanjkanja
denaija, so dodatno razdelili
še sedem stanovanj. V občini
ugotavljajo, da je prošenj za
solidarnostna stanovaja vse
več, vse manj pa se s tem
problemom ukva^^o po de-
lovnih organizacijah, ki zara-
di pomanjkanja denaija ne
kupujejo stanovanj. IB
Laško pivo v Novi Zelandiji
V Novi Zelandiji že pijejo
laško pivo. Po uspešnem
prodoru s prodajo piva Pi-
vovarne L^ko na Nizozem-
skem, je prvi kontejner Zla-
torog Club piva prispel tudi
v Novo Zelandijo.
Pivo iz Laškega se je do-
slej pojavljalo na tržiščih
v Avstriji, Italiji, ZDA, Av-
straliji, na Nizozemskem in
drugod. Odslej ga bodo pih
tudi v Novi Zelandiji, ki je
znana po precejšnjih kohči-
nah popitega kakovostnega
piva. Njihovi pivci so lahko
izbirčni, saj imajo veliko
lastnih pivovarn, veliko piva
pa tudi uvozijo.
Sloves laškega piva se je
razširil na druge kontinente
zaradi prisotnosti na izredno
zahtevnih evropskih tržiš-
čih, kjer se srečujejo ljudje iz
različnih okolij. Laško pivo
iščejo trgovci iz različnih dr-
žav, tako tudi iz Anglije, kjer
se je že pojavilo. To pomeni
priznanje kakovosti piva, ki
pa ima pri izvozu zelo nizko
ceno. Izvozniki piva se tako
odločajo za tuje trge pred-
vsem zaradi potreb po devi-
zah, medtem ko država tega
ne spodbuja.
FANIKA WIEGELE
Polirajina za petnajst občin
¥lkl Krajnc, magister obramboslovja In rezervni kapetan. Je novi poveljnik
Pokrajinskega štaba TO za zahodno Štajersko
V četrtek so novi povelj-
niki pokrajinskih štabov
slovenske teritorialne
obrambe podpisali izjavo
o lojalnosti novemu načel-
niku Republiškega štaba te-
ritorialne obrambe in slo-
venski skupščini. Med nji-
mi je bil tudi Viki Krajnc,
ki od petka od sedme ure
zjutraj poveljuje novi, raz-
širjeni Zahodnoštajerski
pokrajini. Z njim smo se po-
govarjali v soboto do-
poldan.
Včeraj zjutraj ste prevzeli
poveljstvo Pokrajinskega
štaba teritorialne obrambe
za zahodno Štajersko. Kako
je potekala primopredaja
poslov z dosedanjim povelj-
nikom, je bilo kaj zapletov?
Krajnc: Primopred^a je
navzven gledano potekala
v nekoliko neugodnih oko-
liščinah predvsem zaradi do-
godkov v Ljubljani na sede-
žu republiškega štaba terito-
rialne obrambe, ki ga je za-
stražila vojaška policija.
V tem razpoloženju se je pri-
čel tudi moj prvi delovni
dan. Moram reči, da v Celju
nismo imeh nikakršnih pro-
blemov in da je primopreda-
ja poslov med prejšnjim po-
veljnikom in mano potekala
povsem normalno. Moj prvi
delovni dan je bil zelo napet,
imel sem mnogo pogovorov
z novimi negožjimi sodelavci,
vse pa je potekalo zelo ope-
rativno in seveda pod priti-
ski dogodkov v Ljubljani,
čeprav teh pritiskov med so-
delavci tako civilne sestave
kot med aktivnimi starešina-
mi, ki so zaposleni v pokra-
jinskem štabu, ni bilo čutiti.
So bili v času vašega
prevzemanja dolžnosti in
nato včeraj čez dan kakšni
poskusi stare sestave po-
veljstva TO Slovenije, da bi
se prevzem dolžnosti novih
poveljnikov kakorkoli mo-
tilo?
Krajnc: Ne, teh pritiskov
ni bilo, ni bilo nobene tovrst-
ne depeše, nobenega telefon-
skega kUca.
Česa se boste zdaj lotili?
Krajnc: Glede na to, da
sem delal v TO pred dobrimi
dvanajstimi leti in da se je
v tem času marsik^ spreme-
nilo, mi je seveda prva nalo-
ga, da se spoznam z dejan-
skim stanjem na področju
TO Zahodnošt^erske pokra-
jine in se spoznam z vsemi
obveznostmi. Moramo na-
mreč zagotoviti kontinuiteto
dela teritorialne obrambe do
konca letošnjega leta. Isto
časno pa bo že potrebno raz-
misliti o reorganizaciji terito
rialne obrambe, o kadrovsk;
konsolidaciji novega pokra
jinskega štaba. Naš pokr^ir;
ski štab je namreč prevzel še
dva štaba, pokr^inski štab
TO Koroške in pokrajinski
štab za Zasavje. Te tri pokra
jine, ki obsegajo petnjgst ob
čin, so postale nova Zahod
noštajerska pokrajina. Čas
za konsohdacijo je seveda
odvisen tudi od nove zako-
nodaje, ki se bo v prihodnjih
dneh in mesecih sprejemala
na ravni republike.
BRANE PIANO
Državni
odlikovanji
Na slovesni seji šentjurske
občinske skupščine, ob praz-
novanju občinskega prazni-
ka, so podelili državni odli-
kovanji. Rudi Sehč s Kalobja
je prejel red zaslug za narod
s srebrno zvezdo, Janko
Cerkvenik, prav tako s Ka-
lobja, pa medaljo zaslug za
narod.
BJ
4. STRAN - 11. OKTOBER 1990	

Dostojno slovo
od teharskih žrtev
z nedeljsko pogrebno slovesnostjo
na Teharjah n^ bi se predvsem do-
stojno poslovili od teharskih žrtev,
sprava pa je stvar posameznika in
temu prireditev Jtudi ni namenjena.
To so na novinarski konferenci po-
udarili člani odbora za pripravo slo-
vesnosti, ki ga vodi Silvester Dre-
venšek.
Podrobneje so predstavili program
slovesnosti, ki nosi naslov Prižgimo
luč, ljudje! Gre predvsem za pogrebno
slovesnost z mašo, medtem ko bo dru-
gi del predstavljal nekakšno državno
oddolžitev teharskim žrtvam. Sloves-
nost se bo začela ob 10. uri s kulturnim
programom, ki ga pripravljata Bogo-
mir Veras in Ljerka Belak in v kate-
rem bosta ob glasbeni spremljavi pov-
zela pričevanja žrtev. Ob 10.45 uri se
bodo oglasili zvonovi v cerkvi sv. Ane
na Teharjah in naznanili pričetek svete
maše, med katero bo govoril maribor-
ski škof dr. Franc Kramberger. Drugi
del slovesnosti se bo začel ob 12. uri
s pesmijo Zabučale gore, ki so jo po
pričevanju prepevali taboriščniki.
Slavnostni govornik bo predsednik
slovenske vlade Lojze Peterle, nato pa
bo ponovno sledil kratek umetniški
program. Udeležencem bo spregovoril
tudi dr.Velikonja, bivši taboriščnik.
Celotna slovesnost bo na prostoru
poleg že postavljenega križa, ki so ga
v ta namen začasno uredili. Spremeni-
li bodo del prometnega režima okoli
Teharij, tako da bo dovolj prostora za
parkiranja. Pričakujejo namreč okoli
20 tisoč obiskovalcev iz naših krajev in
iz tujine. S slovesnostjo bodo spomin-
ski prostor uredili le začasno, medtem
ko bo moral na trajno ureditev še po-
čakati. Ta pa je povezana tudi z usodo
vseh odlagališč na območju, kjer je
bilo teharsko taborišče. O številu žr-
tev, ki so pokopane na Teharjah, zaen-
krat še ni natančnih podatkov, poseb-
na komisija Demosa je medtem le do-
ločila lokacije, kjer so žrtve pokopane.
Po dosedaj znanih ugotovitvah naj bi
bih med žrtvami hrvaški begunci, slo-
venski domobranci, premožni Celjani
slovenske in nemške narodnosti, za-
porniki iz Starega piskra, povratniki iz
nemških taborišč, skupina srbskih be-
guncev, nemški in italijanski vojni
ujetniki, neznane žrtve iz leta inform-
biroja ter civilisti, pobiti med vojno.
Vsem tem naj bi v nedeljo pripravili
dostojno slovo, počastili njihov spo-
min in opozorili, da se k^ podobnega
ne sme nikoli več ponoviti.
TC
Brez sprememb propad v petih ietih
šentjurski Alpos je pred
tednom dni gostil Emila Mi-
lana Pintarja, predsednika
vlade v senci in komisije za
skladnejši nacionalni in re-
gionalni razvoj pri republi-
ški skupščini. V pogovoru je
predstavil svoje poglede na
uspešnejše poslovanje in hi-
trejši razvoj naših podjetij.
Ocenil je, da je Slovenija
še pravočasno spoznala, da
morajo tehnološki razvoj
spremljati tudi politične
spremembe, zato ni doživela
tako burnih dogodkov kot
nekatere vzhodnoevropske
države. Vendar pa bodo za
dosego evropskih gospodar-
skih uspehov potrebne kore-
nite spremembe tako v mi-
selnosti ljudi kot v tehnolo-
giji. Po besedah Emila Mila-
na Pintarja bo moralo uspo-'
sabljanje in prilagajanje no-
vim proizvodnjam postati
predvsem skrb vsakega za-
poslenega, ki bo v ta namen
porabil svoj čas in denar, ne
pa, da pričakuje, da bo to
zanj storila njegova firma.
V podjetjih pa bodo morali.
če želijo dohajati razviti svet,
polovico svoje proizvodnje
zamenjati vsakih pet let, vsa-
kih sedem let pa opremo, ki
se mora v tem času finančno
amortizirati. S tem bo mora-
la biti povezana odgovornost
za opravljeno delo, šlo naj bi
torej za sistem, ki zahteva za-
nje, ustvarjalnost in samo-
disciplino, je poudaril
Pintar.
V	nadaljevanju je ocenil
Markovičev ukrep zniževa-
nje carinske zaščite domače-
ga trga pri nekaterih izdel-
kih. Po oceni Pintaija je
zvezna vlada pri tem ravnala
brez pravega načrta in je
sprostila carine zlasti pri beli
tehniki in akustiki, medtem
ko je ostala avtomobilska in-
dustrija monopohst. Takšen
ukrep pa pomeni predvsem
prelivanje slovenskega kapi-
tala. Slovenska vlada zaen-
krat nima možnosti samo-
stojnega urejanja tega pro-
blema, čeprav se že izvija iz
zvezne zakonod^e.
V	razpravi je Emil Milan
Pintar govoril tudi o visoki
ceni države, kamor pa ne gre
šteti le upravnih organov,
pač pa tudi napačno zaposle-
ne v podjetjih, kjer nič ne
koristijo. To velja za nekate-
re sisteme, ki so monopolni,
kot je na primer banka, pa
tudi za del zdravstva, šolstva
in znanosti, kamor vlagamo
preveč glede na to, kar dobi-
mo. Zmanjševanje cene dr-
žave bo za seboj potegnilo
tudi racionalizacijo v obči-
nah, je opozoril Pintar. Menil
je, da gospodarstvo tudi ne
bo zdržalo pritiska vse večje-
ga števila upokojencev in
brezposelnih in napovedal,
da nobeno podjetje ob seda-
nji organiziranosti ne bo pre-
živelo naslednjih petih let.
TC
Jubiiei iconcerna
Eno izmed največjih slo-
venskih podjetij, Gorenje
Koncem, slavi letos 40.
obletnico nastanka. Osred-
nja slovesnost ob praznova-
nju jubileja bo v soboto, 13.
oktobra ob 11. uri, ko bo na
letališču v Lajšah pri Šošta-
nju srečke delavcev Gore-
nja, njihovih družinskih
članov, štipendistov in upo-
kojencev.
Slavnostnega srečanja se
bo udeležil tudi predsednik
izvršnega sveta skupščine
Republike Slovenije Lojze
Peterle, slavnostni govornik
pa bo tudi predsednik odbo-
ra koncema Gorenje Her-
man Rigelnik. V priložnost-
nem kulturnem programu
bodo sodelovali Mešani pev-
ski zbor Gorenje, Rudarska
godba Velenje,in Delavska
godba Zaija iz Šoštanja.
Poleg osrednje slovesnosti
ob praznovanju štirideset-
letnice so v Gorenju prevzeli
pokroviteljstvo nad Medna-
rodno poletno violinsko šolo
profesorja Igorja Ozima. Pri-
reditve, ki spremljajo praz-
novanje obletnice koncema
Gorenje, se bodo zvrstile še
v mesecu oktobru. Tako bo
v torek, 23. oktobra ob 17. uri
v atriju G^erije likovnih
umetnosti v Šoštanju odkrit-
je skulpture francoskega ki-
pa^a Ossipa Zadkina Apolli-
nairo. V ponedeljek, 29. ok-
tobra ob 18. uri bodo v Na-
rodni galeriji v Ljubljani sve-
čano predli dela Franceta
Kavčiča, prav tako v ponede-
ljek, 29. oktobra ob 20. uri pa
bo v Mestni galeriji v Ljub-
ljani otvoritev razstave izbra-
nih del iz hkovne zbirke Go-
renja.	U. K.
Šolo lahko zgradilo le sami
šole na Rečici, ki že nekaj
časa buri duhove v mozir-
ski občini, občinski izvršni
svet ne bo pomagal graditi.
Tako so se odločili na seji
izvršnega sveta prejšnji če-
trtek v Mozirju.
Krpani Rečice ob Savinji
si že dolgo želijo osemletno
šolo, pripravljeni so jo celo
postaviti sami, s samopri-
spevkom. Na mozirskem iz-
vršnem svetu so ugotovili,
da je na Rečici premalo
otrok in da gradnja osemlet-
ke ne izpolryuje strokovnih
zahtev. Razen tega izvršni
svet nima potrebnih finanč-
nih sredstev, nikakor pa ne
nasprotuje gradnji, če bo za-
njo v celoti poskrbela krajev-
na skupnost. Na rečici so iz-
računali, da bi gradrya šole
stala 22 milijonov dinarjev,
predračun mozirskega IS pa
znaša 37 milijonov dinarjev.
IS je pripravljen prispevati
le sredstva v višini 7,5 miljo-
nov dinarjev za razširitev in
obnovo šole v Mozirju, kjer
bi reševali tudi problem re-
čičkih otrok.
Na seji izvršnega sveta so
spregovorili še o zdravstve-
nem varstvu v občini Mozir-
je in o razvojnem osnutku
občine za obdobje
1991-1995.
Člane izvršnega sveta so
informirali o podjetjih v za-
sebni lasti ter o ncynovejših
zahtevah po denacionahzaci-
ji. Doslej je bilo 180 zahtev
od skupno 314, kolikor jih na
občini pričakujejo. Največ
zahtev je bilo vloženih za
gozdna posestva (šest tisoč
petsto hektarjev), za kmetij-
ska zemljišča je bilo za štiri-
sto petdeset hektapev zah-
tev, nekdanji lastniki pa so
podali še 25 zahtev po dena-
cionalizaciji stavb.
Prodaja lesa na črno je
v mozirski občini že dolgo
pereč problem, na IS pa so
mnenja, da lastniki lahko
prodajo les tistemu, ki zanj
boljše plača. Vendar pa pro-
daja ne bi smela oškodovati
gozdnih gospodarstev, ki
skrbijo za vzdrževanje in bi-
ološko amortizacijo. Zato
bodo v mozirski občini in-
špekcijske službe poostrile
nadzor nad prodno lesa.
URŠKA KOLENC
Se v Aeru napoveduje stavka?
v celjskem Aeru so prejš-
nji torek ustanovili podruž-
nico Neodvisnih sindikatov
Slovenije, ki je vodstvo sez-
nanila s petimi glavnimi
zahtevami za razrešitev te-
žav v podjetju. Vodstvu po-
djetja so dali 14 dni časa, da
odgovori na njihove zahte-
ve, ki so jih posredovali tu-
di javnosti, sicer bodo
v Aeru stavkali.
V Aerovi podružnici Neod-
visnih sindikatov zahtevajo,
da v enoti Kemija ne odpuš-
čajo delavcev, ki bi bili defi-
nirani kot začasni tehnološki
oziroma ekonomski višek,
ter dostojne osebne dohod-
ke, ki v neto osnovi ne smejo
biti nižji od 4 tisoč dinarjev.
V primeru takšnih osnovnih
plač pristajj^o na razmera
med najnižjim in najvišjim
osebnim dohodkom 1:10, si-
cer pa naj pristane na 1:2.
Člani Neodvisnih sindikatov
v Aeru predlagajo, da bi
skupne službe in režijske de-
lavce zmanjšah za 83 odstot-
kov, kar bi še vedno omogo-
čalo tekoče normalno poslo-
vanje. Peta zahteva podruž-
nice Neodvisnih sindikatov
v Aem pa prepoveduje pro-
dajo oziroma kakršnokoli
odtujevanje lastnine podjet-
ja brez soglasja večine delav-
cev, saj gre v vseh primerih
za premožerije podjetja, ki je
bilo ustvarjeno na račun
skupne porabe.
Na ustanovnem zboru Ne-
odvisnih smdikatov so
v Aem ugotavljali, da so tre-
nutno razmere kritične. To
velja tako za stanje v pod.jet-
jih kot za nizek življenjski
standard, slabo socialno po-
litiko in humanizacijo dela
ter nenazadnje neurejene od-
nose na področju lastninskih
razmerij. Pri tem pa so poh-
valih zvezno zakonodajo
o pravicah iz delovnega raz-
mera, ki dobro predvideva
možnosti ustanavljanja in
delovanja sindikalnih orga-
nizacij v podjetjih. V kazen-
skih določilih namreč mate-
rialno sankcionira vodstve-
ne delavce, ki bi sindikalne
aktiviste ovirali pri njiho-
vem delu.
I. STAMEJČIČ
Čistilna naprava še ta mesec
Potem ko so v Juteksovem obratu na Ložnici •
montirali čistilni napravi v proizvodnji talnih obl
v teh dneh uvegajo čistilno napravo tudi v proizvo^h^:
avtomobilskih oblog. Napravo so uvozih iz Nemčije ■
je vredna milijon nemških mark. Čistilna naprava k".
začela delovati konec meseca oktobra, s tem pa nai f?
se na Ložnici bistveno zmanjšalo onesnaževan '
okolja.	^^
Prometni režim
na Teharjah 14. oktobra 1990
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
ŽALEC o. sub.o.
-	nO'lehm tradkiia
-	vamo naloženi prihrtaM
30% letna obrestna mera za hranilne vloge
na vpogled
jamstvo 51 članic in republike Slovenije za
hranilne vloge
možnost dviga in pologa v 37 poslovnih
enotah HKS Žalec, poslovnih enotah Ljub-
ljanske banke in pošte
vodenje žiro računov obrtnikov po 30%
letni obrestni meri.
Poslovne enote: Kovinotehna, prodajal,
na Srce (popoldan), KZ Celje, Miklošiče^
va 7 (dopoldan), Nama Leveč, Žalec (na-
sproti žel. postaje), vsi večji kraji v Savinj-
ski dolini, KOG Laško; blagajne pri čis
nicah.
Eieictroinstaiacija z Uubnega
v Sovjetsici zvezi
Zlatko Vitanc je obrtnik z Ljubnega, ki je zaradi
svojega dela znan v mozirski občini in še daleč prek"
njenih meja. Lani si je začel prizadevati tudi za posj'
v tujini in sad njegovih prizadevanj je sodelovanj'
pri drobilnici in klasimici martinove žlindre v Vol
gogradu.
V posel se je Vitanc vključil skupaj z Jesenicani'^
Strojno tovarno iz Trbovelj in še nekaterimi zasebnuf_
V	njegovi delavnici opravljajo vsa dela, ki so poveza^j
z elektriko in električnimi napravami. Za SovjetsKJ
zvezo so izdelali ogromne razdelilne omare, vredn"^
vseh opravljenih del pa je približno 85 tisoč doM®.
V	Volgogradu bodo Vitanc in njegovi delavci
opremo montirali, poskrbeh bodo tudi za celotno ele^
trično napeljavo in varnostne naprave ter sodelov^,
pri poizkusnem obratovanju.	.
To je prvi posel Zla tka Vitanca v tujini, doslej J
delal po celi Jugoslaviji, med drugim tudi v Bos^
skem Novem, Tesliču, Splitu, na Jesenicah in še ma'
sikje druge. Vsa dela opravlja le s šestimi delavci.
Za v prihodnje Zlatko Vitanc načrtuje svoj P.^^^L
tivni biro, da bi se na posamezne razpise lahko j^^^j
s celotnim programom, od načrtov do izvedbe.
se, da se zahtevnost opravljenih del iz dneva v ^^
povečuje, zato se trudi sproti spremljati razvoj ^
napredek na področju elektrike. Seveda tudi na
govo poslovanje vplivajo težave v slovenskem
darstvu, še najbolj pa ga moti pomanjkanje ustrezn &
materiala.	,
Zlatko Vitanc pravi, da so se vsi sodelujoči pri ^ ^^
v Volgogradu izjemno potrudili za kvalitetno .gici
hibno izvedbo, saj je stopnja zahtevnosti v So^^^gn
zvezi zelo visoka. Zavedajo se, da pomeni en usp^ ^
posel odprto pot za vse posle v prihodnosti. ^
URŠKA KOl^^ ^
TEMA
11. OKTOBER 1990 - STRAN 5
colio bilo V Evropi
^ zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek le bil ¥ petek gost prvega
večera na temo o JugoslavUI na razpoUu

cenjeni gost in na vabilih odtis-
^ jedilnik (obložen jajček, meda-
^ g šampinjoni, kuhani štajerski
IJ^Illji, fina zelenjava, pečen krom-
^ sestavljena solata, sadna torta
t fopa) sta minuli petek obetala do-
L udeležbo in zanimiv večer v celj-
^^ hotelu Evropa. Na koncu je bilo
^jal le tistim, ki se niso odločili
Sti, niso več dobili rezervacij ali pa
^ premogli 120 dinarjev za ve-
rfrjo-
poktor Drnovšek je popoldan pri-
iz Beograda v Maribor, se pogo-
v mariborskem studiu Televizije
tovenije, nato pa odšel v Celje. Hotel
tropa je prvi Celjski večer pripravil
[^delovanju z Jožetom Volfandom,
^entatoijem dnevnika Delo, sicer
^ Celjanom zelo znano osebo. Iz
Jvrope so nek^j dni prej vabila na po-
pvor razposlali na izbrane celjske na-
^ve, v petek pa se nato spomnili ob-,
lestiti še lokalo sedmo silo. Zvečer so
jiličniki zastražili vhod v Evropo,
jdor jih je kaj vprašal, so ga pobaraU
(rezervacijo, kdor jih ni, je vstopil
, Evropo kot bi mignil. Z aperitivom
(Simbolično bosansko češpljo ni bilo
ležav, malce se je povsem neevropsko
(taknilo pri dovolj hitri postrežbi vin
jjnim Štajercem. Zadrega je minila,
ioje atletsko hitro vkorakal doktor
Drnovšek, se za okroglo mizo seznanil
ižupanom Antonom Rojcem in njego-
vi soprogo, s soprogo občinskega pre-
Bieija Mirka Krajnca in nato še s pre-
Berjem osebno, potem pa z vsemi
jtalimi.
Jože Volfand ga je hitro spravil za
krofon (edino, česar Drnovšek še ni
8pel tehnično povsem obvladati) in
»govor se je lahko pričel. Vsebino
nobčujemo posebej, zanimivosti, ki
jih sicer o Drnovšku ne slišimo vsak
dan, pa v nadaljevanju.
V petek popoldan je Drnovšek odi-
gral partijo tenisa z ameriškim amba-
sadoijem Zimmermanom. Med žogi-
cami sta se pogovaljala tudi o ameri-
škem stališču o enotni Jugoslaviji,
s čemer se Drnnovšek ni mogel stri-
njati. Večina vprašanj Jožeta Volfanda
in tudi obiskovalcev je bila potem
ubrana na to temo. Veliko politike,
malo športa. Anton Roječ je dejal, da
smo na prvih neposrednih volitvah za
svojega predstavnika v zveznem pred-
sedstvu očitno izvoUli pravega člove-
ka. Zvonko Perlič je vprašal, katero bi
Drnovšek raje zapel. Dekle daj mi rož
rudečih ali Kje so tiste stezice. Neiden-
tificirani gospod se je zavzel, da dobi
Jazov Nobelovo nagrado. Drnovšek je
za konec na Volfandovi vprašanji po-
jasnil še, da njegove kondicije ni mo-
gla slediti le prva ekipa telesnih stra-
žarjev, zdaj pa ima okoli sebe same
atlete. Pa še pripetljcg o tem, kako je
skoraj strmoglavil z letalorn^je moral
povedati. Potem je sedel za nek£o mi-
nut spet k mizi in odšel prav tako hitro
kot je prišel.
Celjani so povečeijali, spili kar je
ostalo in odšli iz Evrope nazaj v svoje
tople domove.
BRANE PIANO,
Foto EDO EINSPIELER
S Celjskimi večeri naj bi v hotelu
Evrcuia nadaljevali že prihodnji me-
sec. Sušlja se, da bi eden bodočih go-
stov lahko bil gospod Strmecki, nek-
danji lastnik kasnejše blagovnice
Tkanina oziroma zdajšnjega Metroja.
Anton Rejec in Janez Drnovšek.
Doiftor Drnovšeic o aktuainiii temah
Ipetkovi seii
Na seji ni bilo predvideno obravnava-
le zadev v zvezi s TO Slovenije, protest
bvenije pa med sejo še ni prišel do nas.
4o sem sam opravil daljši pogovor z Jo-
fem o tem. Oba sva soglašala, da si ne
ilimo stopnjevati zapleta. Po mojem pa
ukrep vojske v noči s četrtka na petek
(posredno povezan z odločitvijo pred-
ifistva, da peto armadno območje prev-
N poveljevanje,s TO Slovenije. Za
Ceneje bil tako glavni konflikt že na seji
[torek, ko sem bil edini proti tej odlo-
ptvi.
^razpletu
^ren sem, ker sem že navajen takšnih
E»letov (spremembe slovenske ustave
letom dni, kosovska kriza februar-
zhod vidim v pospešeni politični ak-
, «ti, ki jih mora inicirati republika
^venija. Tako bomo na predsedstvu
Jratkem obravnavali koncept konfede-
J^® pogodbe. Zdai, ko v Sloveniji po-
^Pno ne priznavamo posameznih zako-
lahko prihaja do zapletov. Zato je
da čimprej celovito razrešimo od-
^ z ostalo Jugoslavijo.
opciji izrednih razmer
Js možnost v zveznem predsedstvu še
tako močno prisotna. Niti v zvezi
'^aško, saj je proti temu tudi vojska,
^fie razmere bi zaenkrat prišle v po-
^'le ob večjih spopadih med pripadni-
, Uličnih narodov. Očitno pa si nekate-
'^^nih razmer želijo, toda po mojem
^le za vzpostavljanje določenih izho-
pozicij pred volitvami v drugih
repuDUKan. laKo se ooenem s staimmi
konflikti izvaja pritisk na Slovenijo, naj
se čimprej pripravi na izstop iz Jugosla-
vye, da bi bila čim manj moteč faktor in
bi večina v Jugoslaviji laže uveljavila
svoje interese.
O odnosih z IVliioševičem
V predsedstvu zdaj ni predstavnika Hr-
vaške, ker je bil Šuvar odpoklican, nove-
ga pa skupščina še ni potrdila. Ves čas se
izvaja tudi pritisk na člana s Kosova, Sa-
pundžijo. Obenem je srbski blok v pred-
sedstvu zelo agresiven in marsikdaj še
tako pametni argumenti ne obveljajo.
Z Miloševičem normalno komuniciram,
z njim se da dokaj pametno pogovarjati
o vsem, rcizen o Kosovu. Zanj so vsi Al-
banci separatisti, Kosovo pa izključno
srbsko območje.
O vztrajanju v predsedstvu
Razlog mojega vztrajanja v predsed-
stvu je v tem, da smo v kritični fazi in
blizu razpleta jugoslovanske krize.
V predsedstvu dobim tudi veliko infor-
macij, ki jih sicer Slovenija ne bi imela.
Kakorkoli pa se bodo stvari razpletle, se
bo slejkoprej z ostalo Jugoslavijo treba
pogovarjati. V vsakem primeru bomo
ostali sosedi, zanimal nas bo jugoslovan-
ski trg, morda skupna valuta, razdelitev
deviznih rezerv, razdelitev dolgov v tu-
jini ...
O Maricovičeveni programu
Pri programu sem imel ključno vlo-
go, moja je tudi ideja o konvertibilno-
sti dinarja. Ta ekonomski program je
bil tudi v tujini ocenjen kot izreden
uspeh, saj smo recimo zunanji dolg
zmanjšali na 16 milijard dolarjev. Žal
je v zdajšnjih političnih razmerah vla-
di izredno težko nadaljevati z uspeš-
nim izvajanjem tega programa, saj ga
lahko zminirajo ker posamezne repu-
blike. Zato mora v Jugoslaviji čimprej
priti do nekega razpleta, pa naj bo ka-
kršenkoli že.
O Obetih devaivacije
Nepristajanje na devalvacijo ni Marko-
vičeva trma, ampak pogoj za izvedbo
ekonomskega programa. Sicer pa po mo-
jem v teh razmerah Markovič lahko zdrži
le še nekaj mesecev, če ne bo novega
dogovora v Jugoslaviji, pa ne več.
O odcepitvi Slovenije
Med mojim predsednikovaryem je Ju-
goslavija v Evropi dobila dobre možnosti
za vključevanje, zdaj pa te niso več tako
ugodne. Slovenija zato ne more čakati na
ostale republike. Če se Slovenija odcepi
in zlasti, če to ne bo storjeno v dogovoru
z ostalo Jugoslavijo, ne bo kar avtomat-
sko vključena v Evropo. Če torej takega
sporazuma ne bo, bo začetno obdobje
zlasti na ekonomskem področju za Slo-
venijo zelo težko. Zato je v primeru odce-
pitve po mojem slab sporazum z Jugosla-
vijo še vedno boljši od nikakršnega.
O bodočnosti Jugoslavije
Nekateri mislijo, da je z jugoslovan-
skim razpletom bolje počakati vsaj do
volitev v BiH, ker se bo po njih razmerje
sil spremenilo. Bojim pa se, da se bo le
nadaljevalo z zahtevami, da se določene
republike povečajo na račun drugih.
O Iconfederaciji
Konfederativni dogovor bo možno
skleniti le, če ostanejo vse republike
v obstoječih republiških mejah. Najver-
jetnejša pot do konfederacije je po mo-
jem osamosvojitev Slovenije. V vmes-
nem obdobju mora nato Slovenija utrditi
svoj sistem, če v letu ali dveh ali morda
treh ostala Jugoslavija pride do stopnje,
ko ji bo mogoče ponuditi konfederativno
pogodbo, potem prav, če ne pa ne. V vsa-
kem primeru pa moramo ob osamosvoji-
tvi tudi do Hrvaške in Srbije in ostalih
delov Jugoslavije zavzeti politiko nev-
tralnosti, tako ekonomsko kot politično.
BP
za okroglo mizo je bil zelo odkrit, odprt in vroč.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Grof ne mara čevapčičev
Zvezna vlada še kar naprej trdi, da bo do konca leta
v Jugoslaviji rekorden devizni izkupiček v turizmu. Po
besedah ministra za ekonomske odnose s tujino Franca
Horvata - skupcO s kolegi, tudi Živkom Preglom, razmi-
šlja, ali se še splača biti v taki vladi - nam je v osmih
mesecih nakapljalo 976 milijonov dolarjev, do konca leta
pa naj bi se devizni prihodek od turizma povečal na 2,5
milijarde dolarjev.
Poznavalci turističnega gospodarstva pravijo, da se
s temi dolarji ne bi smeli preveč hvaliti, saj so očitno plod
naključij (previsoke cene zunajpenzionske potrošnje,
brezcarinske prodajalne na vsakem drugem vogalu, nizke
plače zaposlenih - v povprečju 350 DEM na mesec); o tem
zgovorno pričajo tudi podatki, da se je število turistov in
prenočitev zmanjšalo v vseh naših turističnih krcOih, pone-
kod tudi do 20 odstotkov. Če k temu dodamo še posledice
letošnjih dogodkov v Kninski krajini, ki se bodo poznale
v vsej razsežnpsti šele prihodnje turistično leto, pa vse
politične zaplete v Jugoslaviji - le kateri pameten turist se
bo na počitnice odpravljal na sod smodnika, kot zdaj
imenujejo SFRJ - je jasno, da tudi Horvatov »rekord« ni
pravi rekord.
Za usodo turizma (ne samo hrvaškega, ki je udeležen
v jugoslovanskem z 80 odstotki) je zaskrbljen tudi grof
Janko Vraniczany-Dobrinovič, turistični delavec leta 1986
v Evropi - izgnanega plemenitaša je dr. Franjo Tudman
letos pripeljal iz Belgije in ga postavil za turističnega
ministra Republike Hrvaške - ki ima podatke, da so knin-
ski dogodki samo zadarski turizem »olajšali« za 900.000
DEM, da se je na tem območju zmanjšalo število turistov
za devetino, na otoku Pagu celo za tretjino. Kaj pričako-
vati od turizma, je črnogled hrvaški grof, če je Jugoslavija
postala najdražja turistična država v Evropi, pri tem pa je
kakovost storitev celo padla? Pri tem ne bi smeli podce-
njevati »zaslug«, ki jih imajo za padec števila turistov med
drugim - poleg naših domačih nerodnosti - predstavniki
Turistične zveze Jugoslavije v tujini. Od 13 predstavništev
v svetu jih največ vodijo Srbi, Črnogorci in Kosovčani, ki
»prodajajo meglo«, Hrvati in Slovenci pa le po dva.
Grof Janko ima tudi viderge razvoja turizma na Hrva-
škem - seveda ne bo šlo čez noč - v naslednjih letih (s
pogojem, da bo spremenjena hrvaška ustava): zasebna
lastnina, spodbujevanje domačih in ti^ih zasebnih naložb
v hrvaški turizem, zedinjenje turističnih dejavnikov
v posameznem kraju (namesto dosedar^ih ločenih priza-
devanj kr^evnih skupnosti posebej, turističnih zvez pose-
bej, turističnih agencij posebej, hotelov posebej), boj proti
Hrvaški kot deželi čevapčičev (kot da ne bi imeli dobrih,
hrvaških jedi, ampak res samo turške klobasice, kot jih je
imenoval pokojni Bojan Štih), in - na koncu, pa ne nazad-
nje - konec odtekanja deviz s Hrvaškega preko Drine...
»Predsedstvo« straši po
Beogradu
Grof Janko Vraniczany-Dobrinovič se ukvarja z določe-
nimi zadevami, tega pa ne bi mogli trditi za dr. Vojislava
Mičoviča, predsednika »predsedstva zvezne konference
SZDLJ«, telesa, ki dejansko ne obstaja več, saj mu je
večina »frontnih delov« ušla, razpadla, se preimenovala,
člani »predsedstva« pa so ostali brez svoje baze, saj
SZDLJ razen v Makedonci Un na Kosovu, kadar je treba
udrihati čez »protiSrbe«) in Črni gori ne obstaja več.
Nekateri se še zmeraj radi igrajo politiko in velepo-
membno »zvezno telo«, zagotovljene so jim dobre plače
vsaj še dva meseca (v začetku decembra naj bi bila usta-
novna skupščina »Zveze socialističnih strank Jugoslavije,
ki naj bi nasledila dosedanjo zvezno konferenco SZDLJ«),
med njimi je tudi »predsedstvo v zraku« ZK SZDLJ. To je
med drugim »ugotovilo«, da je izvolitev v hrvaškem
saboru Stjepana Mesiča za člana predsedstva SFRJ
(namesto Stipeta Šuverja, ki so ga Hrvati dali na čevelj) »v
nasprotju z ustavo in postopkom, določenim v zvezni kon-
ferenci SZDLJ«. Szdljevskih velmož ne moti, da zvezne
konference dejansko ni yeč, na vsak način bi hoteli dobiti
predlog na svojo mizo, da bi potem republiški in pokrajin-
ski szdlji - ki jih ni več! - »dali svoje mnenje o Mesiču«.
Živojin Cvejič (k^ lahko je uganiti, da je iz neobstoječe
SZDL Srbije, ki se je s poročno pogodbo prodala srbskim
»komunistom«) je vedel povedati, da »srbski narod na
Hrvaškem na novo doživlja leto 1941, da hrvaško poglavni-
štvo na čelu s Tudmanom nadaljuje politiko Anteja Pave-
liča, da je postal Ante Markovič vodja protijugoslovanske
in protisrbske koalicye, od kar je ta zaradi razpada ZKJ
izgubila trdne položaje«. Nekoliko »mehkejši« je bil stari
znanec slovenske politike Milan Daljevič, upokojeni gene-
ral, ki je celo dopustil možnost, da so »negativni pojavi
tudi zunaj Hrvaške in Slovenije«; še najbolj seje izkazal
Novica Vujoševič, kije trdil, »da ni izvoljenega naroda, ker
so v vsakem pogani, ki sledijo ideologiji bodala, to pa zato,
ker so - seksualno nezadovoljeni«! Vsi »veliki misleci«
v »predsedstvu ZK SZDLJ« pa so se soglasno stririjali, da
je »Stjepanu Mesiču treba prepovedati prihod v Beograd
in v predsedstvo SFRJ, da bi Jugoslavija ostala stabilna«.
Res, prava sreča, da je taka SZDL razpadla oziroma se
samouničila...
Lludski iiumor s streljanjem
Razpadel pa še ni ljudski humor, ki tudi v najbolj napetih
časih vliva malce vedrine, čeravno je videti na zunaj črn.
Tale je iz bosanskih logov, kjer bijejo ogorčen boj za
volilce tako Muslimani kot Hrvati, Srbi in markovičevci:
-	Na nekem shodu »pomiritve« med narodi in narod-
nostmi so se zborovalci začeli kregati. Nenadoma je neki
Hrvat prisolil sosedu Srbu zaušnico. Albanec v bližini je
potegnil pištolo in ustrelil Srba.
-	Kaj si naredil, človek božji?
-	Zak^ pa si mu prisolil zaušnico? je s proti vprašanjem
odgovoril Albanec.
-	Človek je imel muho na vratu, pa sem jo ubil!
-	O, joj, jaz pa se mislil - začelo se je...
To ^udstvo bo živelo je bil naslov socrealističnega frlma
v naših mladih letih...
6. STRAN - 11. OKTOBER 1990

Preganjanje žab z Goliča
Dolgoletno mečkanje pri urelanlu nove oMne cone v Slovenskih Konjicah
Pričakujemo, da bo drob-
no gospodarstvo potegnilo
težek gospodarski voz na-
prej. V njem naj bi zaživele
nove zamisli, nove tehnolo-
gije, tu naj bi se odpirala
prepotrebna delovna me-
sta. Tudi v občini Sloven-
ske Konjice že dolgo, pre-
dolgo tako govorijo in piše-
jo, dejanj pa je bilo doslej
bolj malo. Ampak poslej bo
vse drugače, pravijo, glede
na premik z mrtve točke pri
urej^u obrtne cone Golič
pa bi jim lahko tudi verjeli.
Golič, kraj v neposredni
bližini Slovenskih Konjic,
ima svojo bogato zgodovino.
Tam je nekoč stala privlačna
graščina, ki je danes ni več
mogoče prepoznati. V njej in
okoliških stavbah je bilo že
marsikaj, celo hlevi kmetij-
ske zadruge. Danes v njih ži-
vijo ljudje - takšni, ki tam
»uradno« stanujejo in takšni,
o katerih nihče noče nič ve-
deti. Okolica je bolj ah manj
zanemarjena in pravi raj za
žabe in druge ogrožene žival-
ske vrste. V to idilo so hoteli
Konjičani zarezati že pred le-
ti. SprejeU so blesteč uredi-
tveni načrt nove obrtne cone
Gohč 1986. Menda je bila
vsega kriva zakonodaja - ali
pa njena slaba razlaga - in
vsekakor skromna prilagod-
ljivost konjiških oblasti, da
ni bilo iz tega nič. Kakorkoli
že, prejšnje vlade programa
obrtne cone niso izpeljale.
Gradbeni odbor pri Obrt-
nem združenju vodi Dušan
Lipavic. Odbor je vzel stvari
v svoje roke z vidika lastnih
potreb, nova občinska vlada
pa tudi ne skriva interesa za
razvoj drobnega gospodar-
stva. Interes obrtnikov je ve-
lik, saj jih sedaj močno ovira
prostorska stiska in za razvoj
neprimerne lokacije. Želijo
posodobiti svoje obratoval-
nice, uvesti nove tehnologije
in anjgažirati tudi tuj kapital.
Ko bi vse to uredili, bi lahko
na novo zaposliU kar 100 de-
lavcev. To pa je že številka,
ob kateri bi pričakovali, da
bodo dali v občini vse od se-
be, da bi šlo čim hitreje. Mu-
di pa se tudi zato, ker tržišče,
kjer nastopeuo obrtniki, ni-
ma nobenega razumevanja
za težave posameznikov in
ne čaka.
Kljub močnim težnjam po-
sameznikov in pripravljeno-
sti oblasti za sodelovanje, še
vedno ne gre vse gladko.
Ampak začelo se je. Od kme-
tijske zadruge so odkupih
4 parcele z objekti in zanje
odšteli 1,2 milijardi dinarjev.
Denar je ležal skoraj tri me-
sece, saj šele sedaj zaključu-
jejo prepise zemljišč. Celot-
na površina, predvidena za
obrtno cono, je velika 2 hek-
tarja, štiri odkupljene parce-
le pa predstavljajo dve tretji-
ni. Z ostalo tretjino so še te-
žave, saj jo je treba odkupiti
preko sklada stavbnih zem-
ljišč v občini. Sklad n^ bi
prodal komunalno urejene
parcele, za to pa nima denar-
ja. Prav tako je še nejasno,
kaj bo z dvema hišama, pred-
videnima za obrtno dejav-
nost, v katerih pa še živijo
ljudje.
Ker bi predolgo trajalo, da
razrešijo probleme na pre-
ostalem zemljišču, so se
gradbeni odbor in obrtniki
Franc Pučnik, Jože Bračič,
Henrik Einfalt, Srečko Lun-
der in Štefan Strašek lotili
priprav za ureditev vsega na
že odkupljeni zemlji. Ugoto-
vili so, da je prostorski in
gradbeni načrt za Golič ne-
primeren za dejavnosti inte-
resentov oziroma kupcev
zemljišč. Lepo je sicer vse
zrisano, vendar so rešitve
predrage in po njihovem
mnenju neprimerne. Razum-
ljivo, saj načrtovalci niso ve-
deli, za koga in za kaj načrtu-
jejo. Ko bodo prepisi zaklju-
čeni, bodo predlagali spre-
membe urbanističnega načr-
ta. Že sed^ pa so se pričeli
dogovaijati za potrebna dela,
predvsem ureditev ceste, ka-
nalizacije, vode, telefona...
Vse to bodo potrebovali in
očitno je, da bodo morah sa-
mi odšteti denar za večino.
Ob tem se postavlja vpraša-
nje, kako bodo to razreševali
s tistimi, ki se bodo v obrtno
cono vključih kasneje, pa tu-
di, ali bodo bodoče potrebe
dobro predvideh. Tisti, ki
bodo prišli kasneje, bodo do-
bih vse na pladnju, zanima-
nja pa gotovo ne bo malo.
Glede na kup težav in ob-
sežno delo, ki ga je treba
opraviti, je želja obrtnikov
po preselitvi svoje dejavno-
sti na Golič očitno velika.
Henrik Einfalt je povedal,
da ga v to silijo čiste gospo-
darske potrebe. Vodi sploš-
no gradbeno obrt. Raziskave
trga so mu pokazale velike
možnosti za uspeh specializi-
rane tesarske obrti. S tesar-
stvom se ne more ukvarjati
vsak, saj terja veliko znanja,
ki se često prenaša iz roda
v rod. Einfalt ga ima in pre-
pričan je, da bi lahko k po-
trebam tržišča veliko prispe-
val, pa še redka obrtna de-
javnost bi se ohranila. Za to
pa potrebuje prostor.
Srečka Lunderja sili v no-
vo program medicinske
opreme, ki bi mu omogočil
bistveno povečanje ponud-
be. To je tako kot pri Einfal-
tu povezano tudi z novimi
delovnimi mesti, Lunder pa
načrtuje še razvoj družinske-
ga podjetja. Ima tudi dobre
stike s tujimi partneiji, ki že-
lijo sovlagati v njegovo de-
javnost, a v njegovih seda-
njih omejenih prostorih to ni
mogoče: »Vsi govorimo
o Evropi, a ko bi ta hotela
priti k nam, nastopajo never-
jetne težave,« je dejal.
Kar težko je verjeti, da se
lahko vleče ureditev neke
obrtne cone toliko let. Sedaj,
ko so svoj denar že vložili
ljudje, ki vedo keo hočejo in
to tudi v resnici potrebujejo,
lahko verjamemo da bodo
stvari tudi speljali. Ssg ne
pričakujejo vehke družbene
pomoči - da le ovir ne bi
bilo.
MILENA B. POKLIC
Nova podoba Sv. Tomaža
v nedeljo je bilo slovesno pri cerkvi Sv. To-
maža nad Vojnikom. Obnovljeno cerkev je
blagoslovil mariborski škof dr. Jožef Smej,
v goste pa so povabili tudi člana predsedstva
Republike Slovenije dr. Matjaža Kmecla.
Obnovitvena d^a, s katerimi so pričeli letos,
je vodil Bogomir Špes, vehko truda pa je vložil
tudi vojniški kaplan Janez Furman. Poleg ol-
tarja krasi cerkvico še križev pot. Predvideva-
jo, da gre za slike nezrianega avtoija, stare več
kot 200 let, cerkev sama pa letos obh^a stolet-
nico obstoja. Cerkev Sv. Tomaža sicer stoji na
razvalinah nekdanjega vojniškega gradu. Nje-
govi prvotni lastniki so bili vojniški gospodje,
ko pa so izumrli, je grad prešel v last celjskih
grofov. Leta 1437 ga je porušil Jan Vitovec.
Podružna cerkev Sv. Tomaža je bila nekdaj ka-
pela tega gradu, leta 1787 sojo zaprli in kerje
niso vzdrževah, je propadla. Leta 1890 pa so na
njenem mestu zgradili novo iz materiala stare,
razpadajoče, in ji leta 1932 prizidali še zvonik.
Na slovesnosti se je zbralo veliko obiskoval-
cev, zbranim pa je spregovoril tudi dr. Matjaž
Kmecl. Med drugim je dejal: »Prav je, da po-
pravljamo vsak svoj dom, in prav je, da poprav-
ljamo tudi skupne domove. Narod, ki ne skrbi
za kulturno dediščino, je slab narod. Cerkve so
pomemben del kulturnega izročila. Če hočemo
biti suveren, svoboden narod, moramo vedeti,
kaj so in kdo smo. Preživljamo nervozne čase,
toda hkrati smo trdni bolj kot kdajkoh. Nič
nista vredni suverenost, samostojnost, če tega
ne vgradimo v zavest, sami vase. Tu smo delali
v preteklosti napake. Včasih je bilo pregrešno
obnav^ati cerkve. Spominjam se, kako smo,
ko sem bil v ministrstvu za kulturo, skrivaj
spravljali baker za obnovo cerkve na Bledu.
Zato bodimo danes ponosni na to, kar smo, pa
se bo vse dobro izteklo.«
Slovesnosti pri cerkvi Sv. Tomaža je priso-
stvoval tudi celjski župan Anton Roječ, v kul-
turnem programu pa so sodelovali vojniški
pevci ter godba na pihala.	N. G.
O zdravilnih zeiiščili
Ob lanskoletnem neurju, ki je pustošilo po
laški občini, je svoj prispevek prizadetemu
prebivalstvu ponudil tudi dipl. inž. Milan Bu-
domirovič iz Ljubljane z dvema predavanjima.
Pri občinski organizaciji Rdečega križa Laško
so njegovo namero z odobravanjem sprejeh in
se dogovorih, da bodo predavanja organizirali
v letošnji jeseni.
Obljubo izpolnjujejo in tako se bo predava-
telj predstavil prizadetemu prebivalstvu Mari-
ja Gradca in Brez v nedeljo. 14. oktobra. Prvo
bo ob 10. uri v kulturnem domu Marija Gradec,
drugo pa ob 11.45 v osnovni šoli. Z besedo in
sliko bo avtor predstavil osnovne vrednote
zdravilnih zeUšč in opozoril na škodo, ki nasta-
ne zaradi nepravilne uporabe in nepoznavanja.
V. M.
Priznajmo raziičnost med ijudiDji
v zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije l- .
mlajše med invalidskimi organizacijami in združuj?,^
članov v enajstih društvih, razvlj^o take dejavnosti l 'ij
ljudem pomagale pri uveljavljanju njihovih pravic
S humanitarno akcijo tržnega komuniciranja in medij.,
močijo organizacije, ki jo bodo začeli v teh dneh po vslS
niji in bo trajala ves oktober, ne želijo zgolj predstavit^''
nove celostne podobe, niti nočejo le opozarjati in budit''*
bene vesti. Z akcijo želijo doseči priznanje različnost ''''
ljudmi m to, da bo družba to drugačnost upoštevala in
vala. V naši republiki je zdaj 3 tisoč ljudi s cerebralno
vsako leto pa se jim na novo pridruži od 90 do 120 otrok v ^
75 odstotkov otrok s cerebralno paralizo živi v družini
tudi najbolj prav, vendar pa je tem družinam treba poma?
bodo lahko otroci v domačem okolju tudi ostali.
Monografija o Lašicem	^
v drugi polovici septembra seje v Laškem prvič sestal um
ški odbor za pripravo reprezentativne monografije o La^
Poudarjen bo likovni - slikovni del monografije, besedilo,
zelo zgoščeno in bo vsebovalo vse splošne informacije, v
jem poglavju bo predstavljeno Laško kot upravno in poW
središče, beseda pa bo tekla tudi o industriji, obrti, trgo,
kmetijstvu, gozdnem gospodarstvu, šolstvu, kulturi, ^^
zdravstvu, gostinstvu, turizmu ter dejavnosti društev in orn
zacij. Monografija naj bi izšla prihodnje leto.	^
Prav gotovo gre za nadvse spodbudno zamisel, ki jo
skupaj s strokovnimi sodelavci poskušah uresničiti v Pivo,,
Laško.	™
Gobarsici večer	'
Minulo soboto so pri gobarski družini Sinji gobjj
Laškega pripravili že četrti gobarski piknik na Smohorja
Kot vedno je bilo tudi tokrat poučno in zabavno. Pod strok
nim vodstvom so determiniraU okrog 80 razhčnih vrjjt gob.t
jih nabrali, in se pogovorili o gobaijenju, potem pa so s\>
vlogo prevzeli kuhaiji in kuharice - člani gobarske dna
Pripravili so različne specialitete iz gob in jih ponudili z j
vimi žganci. Saj res, ajdovo moko v tem času v laških trgovi
težko dobiš, ker vso pokupijo gobarji za svoj piknik! Oblet;
pripravili še bogat srečolov.
Po tej prireditvi pa laški gobarji ne mirujejo. V drugi poloi
oktobra bodo v gradu Tabor pripravili gobarski večer s kraj
predavanjem in seveda gobjimi specialitetami iz grajske
hinje.	VLADO MAl
Šmarsica iiicovna icoionija ob tednu otroica
Otroci iz vrtca v Šmai;)U in učenci šmarske osnovne šole so na poseben način opozC
odgovorne v občim, da si želijo zdravo m varno okolje - zase in za vse ostale občane.
Prejšnji teden so sodelovah v hkovni koloniji na prostem, na ploščadi pred Doiw
kulture v Šmarju Risali so po asfaltni površini, izdelovali na]razhčnejše uporabne p^
mete iz odpadnih matenalov in modehrah v glini. S tem so hoteh povedati, da je oapa>
materiale mogoče še kako koristno uporabiti in s tem razvijati ustvarjalnost m spreW
Osnovnošolci so ustvarjali na temo »Varna pot v šolo«, ob zaključku likovne kolonije P^
pnpravih razstavo, ki je bila na ogled v avli Doma kulture.	STANKO MESTINS
Računainišlci icabinet
Ko so na Polzeh pred leti izglasovah krajevni samoprispevek, je bila ena izmed
tudi nabava nove računalniške opreme za učence osnovne šole Polzela. Ta ^^ ^jjie'
izpolnila prejšnji teden ob krajevnem prazniku, ko so odprli nov računalniški
mladi so z zanimanjem spremljah delo računalnika.	T. TA
KRAJI IN UUDJE
11. OKTOBER 1990 - STRAN 7
praznik Polzele
 pesnica Neža Maurer častna kraJanka
C koncertom mariborske-
»ansambla Musica Tibici-
r v cerkvi na Polzeli,
^iportnimi igrami med va-
U^i skupnostmi in s slav-
flstno sejo skupščine kra-
fvoe skupnosti, so se minu-
J nedeljo v tej krajevni
Lpnosti končale priredi-
L ob letošnjem krajevnem
jjazniku.
'jja slavnostni seji, ki sta se
med drugimi udeležila tu-
f| predsednik skupščine ob-
Le Žalec, Milan Dobnik in
ijpana slovenska pesnica Ne-
L Maurer, sicer domačinka,
L o delu in načrtih govoril
Lnko Novak, predsednik
skupščine KS Polzela. Po-
ludaril je, da so v letu dni na
polzeli veliko nsiredih, v pri-
h^nje pa jih čaka rekon-
strukcija vodovoda v samem
centru, kar pa je zelo zahtev-
na naloga.
Na skupščini so nastopih
tudi mladi pod okriljem
DPD Svobode Polzela
z mentorico Valerijo Pukl in
pripravih literarni večer. Ob
šestdesetletnici pesnice Ne-
že Maurer so predstavih nje-
no plodno in ustvarjalno živ-
ljenjsko pot, obudili njene
pretresljivo lepe spomine na
rodni dom Kopaunk v Pod-
vinu pri Polzeli in ustvarih
intimno doživetje njene lju-
bezenske poezije, ki jo je ob
svojem jubileju izbrala in iz-
dala v knjižici z naslovom
Kadar ljubimo.
Polzela je prav zaradi sreč-
nega naključja, da lahko šte-
je med svoje rojake sloven-
sko pesnico Nežo Maurer,
bogatejša na svojem kultur-
nem področju. Ob tej prilož-
nosti je Neža Maurer postala
častna krajanka Polzele in
s tem, seveda še bolj njihova.
Po končani slovesnosti
v dvorani doma Svobode je
bila otvoritev novega raču-
nalniškega kabineta na OŠ
Vere Šlander na PolzeU.
Društvo TVD Partizan
Polzela pa je med tednom
pripravila odbojkarski turnir
in tekmovanje v ribolovu na
jezeru Presaije.
T. TAVČAR
< Priznanja in pohvale KS
polzela so prejeli Ivo Serdo-
jer, Alojz Došler, Danica
jorent, Jože Peško, Cvetka
jfešič, Ana Beloglavec, Mi-
lica Dobrave in Terezija
Lubej.
Predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak podeljuje
listino častne krajanke pesnici Neži Maurer.
Za košaro sreče
SkorcO celo košaro je zasedla
goba ajdovka, ki jo je ob koncu
tedna našel Valentin Ašenber-
ger iz Kasaz. Ko smo jo posta-
vili ob kaseto s filmom, smo
resnično lahko primerjali,
kakšno veliko srečo ima v pri-
merjavi z našim vsakdanom
Milan. Ker nas je zanimalo, ko-
liko je njegova sreča vredna
v kilogramih, sejeJastnik gobe
zapodil do prvega mesarja, ki
]e rmel točno tehtnico. Pokaza-
la je natanko 1,75 kilograma
(brez filma). Pa še to - goba
velikanka je ostala pri nas.
EDI MASNEC
»Bravo« s ponudbo, ki ]i bodo občani zapioskaii
V soboto dopoldne so kra-
jani celjske kr^evne skup-
nosti Dolgo polje v Vrunče-
vi ulici, ^er je bila nekoč
slovita pekama Mlakar, pr-
vikrat stopili v novo zaseb-
no prodajalno z imenom
Bravo.
Branko Brumen, lastnik
prodajalne s 35 kvadratnimi
metri prodajnih površin, na-
poveduje pestro ponudbo.
Nostalgijo po Mlakarjevem
kruhu bo ublažil s kruhom iz
domačih pekam, na primer
iz Geršakove in podobnih,
sicer pa bo poskrbel, da bo
na ličnih prod£ynih policah
blago za vsakdanje potrebe
gospodinjstev, posebnost
ponudbe pa priložnostna da-
rila, kozmetika in še kaj. Po
dogovoru s kupci bo možna
tudi dostava blaga na dom,
zlasti za ostarele in bolne
kreuane oziroma občane
v mestu Celje.
Za krajane pa je dobrodo-
šla posebnost zlasti odpiral-
ni čas prodEoalne Bravo: ob
delavnikih od 6.30 do 20 un,
ob sobotah od 7. do 13. ure in
ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Odpiralni čas je prikladen
predvsem za šolarje, ki si bo-
do lahko potešili jutranjo la-
koto, nedeljsko dopoldne pa
bo marsikoga rešilo z zagate,
ki nastopi zlasti ob nenapo-
vedanem obisku.
M. A.
Foto: EDO EINSPIELER
lirsta prireditev za najmiaiše
Občinska zveza društev prijateljev mladine v Žalcu je ob
tednu otroka pripravila vrsto prireditev. Minuli torek so v Savi-
novem razstavnem salonu v Žalcu odprli razstavo likovnih del
učencev žalskek občine. V vrtcih Šempeter, Prebold, Žalec in na
Polzeli so pripravili za najmlajše igrico Mojca Pokrajculja,
v petek je bilo na OŠ Gotovlje šaljivo tekmovanje v orientaciji,
za soboto 13. oktobra pripravljajo izlet za starše in otroke na
ogled Minimundusa v Avstrijo in 27. oktobra izlet za šolske
otroke na Plitvice.	T. T.
ZAPLEMBE NA CEUSKEM
V LETIH 194S-I948
Piše
MILKO MiKOLA
nadaljevanje^
okraj trbovlje
Izdanih zaplembnih odločb: 164
Vloženih pritožb:	28
a)	razveljavljenih:	26
b)	zavrnjenih:.	20
1	C) odloženih:	2
2	Likvidiranci:	2
j^rbnik za čin:	134
^	m
Mučna dokazovanja
Ko obravnavamo zaplembe pre-
moženja oseb nemške narodnosti,
treba opozoriti tudi na tole dej-
^^o: če so za koga ugotovili, da je
®fnške narodnosti še ni bilo nuj-
da bi mu njegovo premoženje
7 zaplenih. Odlok AVNOJ
21. 11. 1944 je namreč dolo-
»J. da se premoženje ne zapleni
lastim Nemcem, »ki so se borih
jl^stah narodnoosvobodilne voj-
J® in partizanskih odredov Jugo-
ali ki so državljani nevtral-
držav in se med okupacijo ni-
p .^edli sovražno.« Vendar so bili
. ^eri, ko bi prebivalci nemške
aktivno sodelovah
ftdl- ' ^ celjskem okrožju zelo
čeprav so obstajaU. Med
(ij^ci, ki so sodelovali v NOB, so
s^i npr. posamezni zdravniki, ki
jjj Pomagali partizanom z zdravih
kakšen drug način podpirali
Cgu^/ Takšni častni izjemi med
Nemci sta bila npr.
Her^nika Robert Wind in Johan
kotJ^^n. Federalna zaplembna
Csija v Ljubljani je dne 1. 3.
razveljavila odločbo o za-
plembi premoženja dr. Roberta
Winda, ki jo je izdala mestna za-
plembna komisija Celje, ker »seje
uradno ugotovilo, da seje dejavno
udeleževal narodnoosvobodilnega
gibanja.« Dr.Wind je namreč
uspel dokazati, daje med okupaci-
jo, čeprav je bil državljan nemške-
ga R^ha, partizanom dostavljal
sanitetni material in dajal razne
pomembne podatke, slovenskim
fantom in možem pa je dajal
zdravniška potrdila o nesposob-
nosti za služenje vojske in jih
s tem rešil, da niso bili vpoklicani
v nemško vojsko. Tudi odločbo
o zaplembi premoženja dr.Joha-
na-Janka Herzmana so razveljavi-
li, ker je okrajno sodišče Čelje
ugotovilo, »daje dr.Herzman med
okupacijo pomagal in dajal zdrav-
niško pomoč bolnim oz. ranjenim
partizanom, kakor tudi zdravila in
sanitetni material, bil velik na-
sprotnik hitlerizma in vselej nudil
Slovencem svojo pomoč.
Med Nemci s Celjskega, ki so
med okupacijo aktivno delovali
v odporu proti nacističnim okupa-
cijskim oblastem, je bil med dru-
gimi tudi ravnatelj tekstilne tovar-
ne v Št. Pavlu pri Preboldu Eme-
rich Kieslinger. Vojaško sodišče
mariborskega vojnega področja,
senat v Celju, je Kieslingerja na
sodnem procesu v Celju dne 22. 8.
1945 v celoti oprostil vsake krivde
z naslednjo obrazložitvijo: »Obto-
ženega Kieshngerja Emericha pa
je sodišče oprostilo krivde in kaz-
ni, ker se je prepričalo o resnično-
sti njegovega zagovora, da ni sle-
dil pozivu okupatorske oblasti
marca 1945 in odposlal v rajh vse
zaloge blaga, temveč ta nalog sa-
botiral tako, da se je ob zlomu
Nemčije nahajalo v tovarni
470.000 metrov blaga. Tudi naloge,
ki jo je prejel septembra 1944, na-
mreč, da mora demontirati stroje
tovarne in le-te oddati v Nemčijo,
obtoženec ni opravil, ker je pač bil
mnenja, da je tovarna z vsem in-
ventarjem last jugoslovanskega
naroda.« Vendar pa so obstajali
tudi primeri, ko so nekaterim pre-
moženje vseeno zaplenili, čeprav
so imeli dokaze, da so sodelovah
v NOB. Kot primer navajam za-
plembo premoženja Franca The-
mla, ki je bil skupaj z Valdemar-
jem Ogrisggom lastnik tovarne
Ogrisegg & Themel, Savinjska
tkalnica in belilnica v Sv. Petru
v Savinjski dolini. Themlu je voja-
ško sodišče v Celju 22. 8.1945 izre-
klo zaplembo premoženja, ker je
bil med okupacijo član NSDAP in
ker naj bi skupaj z Ogrisggom go-
spodarsko sodeloval z nemškim
okupatorjem. Sodišče je Francu
Themlu izreklo zaplembo premo-
ženja, čeprav je ugotovilo, da se je
obtoženi »ves čas okupacije zadr-
žal do slovenstva korektno, dalje,
da je podpiral OF materialno in
tudi drugače vzdrževal zvezo
s partizani ter jim pošiljal razna
obvestila.« Sodišče je ta dejstva
upoštevalo samo delno, tako da
Themlu niso odvzeli svobode in
državljanstva.
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v letošnjem Celj-
skem zborniku, ki je že izšel. Po
ceni 150,00 dinarjev ga lahko ku-
pite v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje.
IV. Pregled gospodarskih podjetij in zemljiških posesti, ki
so bila zaplenjena v celjskem okrožju v obdobju 1945-1948
Okraj Celje-mesto:
Pomen kratic:
A - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last nemške države.
B - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last osebe nemške
narodnosti.
C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz-
nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo
(ZKLD).
D - Zaplemba na osnovi Zakona o po-
bijanju nedopustne špekulacije in go
spodarske sabotaže.
E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv-
zemu državljanstva.
F - Zaplembo izreklo vojaško sodišč«
na osnovi uredbe o vojaških sodišči V
z dne 24. 5. 1944.
Nadaljevanje prihodnjič
8. STRAN - 11. OKTOBER 1990

Med vizijo in resničnostjo
Nova mestna točka le arliltekturnl prolekt četverice mladih
Kogar bo pot te dni zanesla za steklena
vrata Likovnega salona v Celju, bo morda
nekoliko začuden in presenečen, saj na ste-
nah ne bo uzrl umetniških del slikarjev,
kot je to v navadi, temveč se bo srečal
s tlorisi in aksonometrijami arhitekturne-
ga projekta z naslovom Nova mestna toč-
ka Celja. Projekt so kot timsko delo minuli
četrtek zvečer razgrnili štirje mladi avtor-
ji z različnih koncev Slovenije: arhitekti
Evgen Čargo, Andrej Kalamar in Celjan
Boštjan Brenčič ter krajinarka Mateja Do-
ležal.
Mladi so se lotili problemov prekrivanja
antične Celeie skozi stoletja in celjskega
prometnega obroča. Pri tem provokativnem
delu so bili drug drugemu mentor, izhajali
pa so iz prepričanja, da je vsako staro mest-
no jedro kulturno-zgodovinski spomenik
zase, Celje pa še posebej.
»Območje Šlandrovega trga in okolice je
kontaktna točka obiskovalca z mestom. Ne-
koč bi temu rekli mestna vrata, danes pa
mora ta točka ustrezati kompleksnejšim
zahtevam, ki so se pojavile kot posledica
normalnega razvoja mesta,« so utemeljevali
svoj projekt. »To je prostor, ki naj bi postal
nekakšna sprejemnica Celja, in takih točk je
ob mestnih vpadnicah še več,« so argumen-
tirah projekte, ki se sicer zde vizija, a bi jih
bilo mogoče kdaj, zakaj ne, tudi uresničiti,
je bilo slišati glas stroke. Ker pomeni pro-
stor okoli Šlandrovega trga konec starega
mestnega jedra v smeri proti Ljubljani, »se
mora tam nekaj zgoditi«. Opremiti gaje tre-
ba tako, da bo s svojo vsebino oplemenitil
mestno jedro, hkrati pa ustavil vplive pro-
meta, primestne gradnje in drugačnega
tempa življenja, ki prihaja od zunco. Zato je
eden ključnih problemov za mestno jedro
promet, so pri svojem raziskovalnem delu
kaj kmalu družno ugotoviU mladi strokov-
njaki. Po njihovih načrtih se promet z vpad-
nic razporedi, razredči in ustavi v parkirnih
hišah - ob ljubljanski vpadnici in na zunanji
strani krožne ceste okoli starega mesta je
v prihodnosti pričakovati močnejši razvoj
poslovnih dejavnosti, ki so v tem prostoru
že nakazane. Tako izoblikovan obod starega
mesta bo prostorski in vsebinski posrednik
med starim in novim. Po eni strani bo pre-
vzel vlogo prometnega filtra, hkrati pa bo
postal programski tampon med lahkotnej-
šim značajem starega jedra in hitrim, ostrim
poslovnim utripom mestnega obroča. Nika-
kor pa ta prostor ne sme ostati puščava med
enim in drugim, dokazuje z razstavljenim
projektom četverica, in smemo ji pritrditi,
da ima prav tudi za druga, na podoben na-
čin obdelana področja arhitekture in urba-
nizma Celja.
Fantje in dekle so se o novih točkah Celja
pripravljeni tudi pogovaijati in ena takih
priložnosti bo v torek, 16. oktobra, ob 17.
uri na pogovorni arhitekturni delavnici
v sobi celjskega kluba kulturnih delavcev
na Tomšičevem trgu, kjer bodo avtorji pred-
stavili svoja videnja v sliki in besedi, priča-
kujejo pa tudi plodno in konstruktivno raz-
pravo. Razstava v Likovnem salonu bo od-
prta prav do tega dne, zato imate še nekaj
dni priložnost, da se ponudite med vizijo in
resničnostjo mesta, kakršnega bi si najbrž
želeU prav vsi: Celjani in obiskovalci. Li-
kovni salon pa bo cikel razstav iz uporabne
umetnosti še nadaljeval, saj bodo že 16. ok-
tobra ob sedmih zvečer odprh novo razsta-
vo. To pot bo to srečanje z originalnimi
fotografijami arhitekta Jožeta Plečnika, in
sicer z deli iz njegovega dunajskega in pra-
škega obdobja. Razstavo bo posredoval Ar-
hitekturni muzej iz Ljubljane, o delu arhi-
tekta Jožeta Plečnika pa bo govoril dr. Pe-
ter Krečič.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Nova mestna točka v očeh mladih strokovnjakov: Mateje Doležal,
Evgena Čarge, Andreja Kalamarja in Boštjana Brenčiča.
Slomškova
Ponikva
»Tudi mene je kmetijska
mati povila in na slamo polo-
žila. Do trinajstega leta sem
ubogi hlapčič bil. Prešibek za
plužiti, sem oraču gonil, sem
mlatil in kosil, ter sem si, ka-
kor vi, zmesnega kruha služil.
Tako je delček svoje mlado-
sti opisal Anton Martin Slom-
šek. Njegov življenjepis je
pred kratkim izšel v knjižici
Slomškova Ponikva, ki jo je
napisal dr. Ivan Stopar, izdala
pa Mohorjeva družba v Celju.
Avtor v sproščenem in po-
ljudnem jeziku niza nešteto
nadrobnosti iz Slomškovega
življenja ter ga predstavi kot
skromnega moža, močno veza-
nega na rodno grudo. V zvezi
s tem predstavlja tudi ponkov-
sko prafaro v zgodovini in sli-
ki, izčrpni umetnostno zgodo-
vinski študiji pa spregovori
o cekrvah sv. Martina in sv.
Ožbolta v Unišah.
Vehko besedi dr. Stopar na-
menja rasti in propadu zaselka
Slom pri Unišah, kjer je bil
Slomšek rojen, pa tudi bliž-
njim krajem, kjer je še danes
močno živ spomin narxj.
Slomškov dom je danes dru-
gačen, kot je bil svoje dni, ven-
dar se mu obet^o boljši časi.
PreurediU naj bi ga v pomnik
možu, ki mu Slovenci dolguje-
mo toliko zahvale.
Kryižica Slomškova Ponik-
va ni bogata samo v besedilu,
marveč tudi v slikah, ki izčrp-
no dopolnjujejo tekst. Barvne
fotografije je prispeval Matej
Stopar, knjigo pa je opremil
Marjan Paternoster.
Maša po tisočletju in poi
Tako kot so predvideli s srednjeročnim načrtom d
so strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Celje zaklii^l®
obnovitvena deal na Rifniku nad Šentjurjem. Obnn
so stavbne objekte poznoantične naselbine in vodni
ralnik.
Pri tem pa se zdi pomembno poudariti, da gre za naj
rejšo cerkev na tem območju, zato bodo zaključna h^
kronali z mašo, ki bo 13. oktobra ob 11. uri na RifnjK ^
kamor bo prišel tudi celjski opat Friderik Kolšek. Maša k
posvečena enemu izmed treh celjanskih škofov -
milijanu Celjskemu, ki je umrl kot mučenec leta 305 v t
cerkvi bo maša po 1500 letih.
Za obiskovalce tega kulturno zgodovinskega objekta
zgrajena tudi razgledna ploščad, za sobotno slovesnn
bodo ob poti »pušlšanki« z domačo jedačo in pjjg^^'
V Pokrajinskem muzeju pa so poskrbeli tudi za spominjl'
in dali izdelati kopije poznoantičnih (gotskih in langobai-i
skih najdb) ter nakita in keramike. Tako se ni bati rt
bomo segli po kiču, kar se kaj rado zgodi ob Podobnik
slovesnostih.
Mp
S spomini dopolnjena razstava
v Muzeju revolucije v Celju
so sredi septembra zaprli raz-
stavo Trgovina v Celju, ki je
bila na ogled celo poletje in ki
je popestrila dogajanje v me-
stu, saj si jo je ogledalo več
kot tisoč obiskovalcev. Med
njimi je bilo veliko tujcev.
Razstava je pomenila nov
kamenček v mozaiku iz pol-
pretekle zgodovine, delavcem
muzeja pa je dala spodbudo in
ideje tudi mnogim ustvarjal-
cem z različnih področij, kar je
mogoče razbrati iz knjige vti-
sov o razstavi.
Del razstave Trgovina v Ce-
lju je bil izbor fotografij Josipa
Pelikana s sprehoda po m
nih ulicah v obdobju 193^
S pomočjo obiskovalcev^
stave so dokumentirali trif'
tine ljudi s fotografij. V mJ
so s predstavitvijo tem ižl
Ijenja ljudi v 20. stoletju m
že leta 1987 in bodo s tern ij
lom nadaljevali, pri čemer ^
bodo vodilo vse pripom^^
sameznikov in podjetij, iy
pripomogli k temu delu. Zj
vabijo k ogledu stalne razstj
mesta Celja v obdob
1945-80, da bi na enak načj
s spomini in pripombami p
sameznikov, razstavo še ot
gatili.
S
Steklena plastika v Velenju
v petek so v velenjski knjiž-
nici odprli razstavo steklenih
skulptur Cirila Cesarja, ki bo
na ogled do novembra.
Mozirskega umetnika, aka-
demskega kiparja Cirila Cesar-
ja cenijo tudi v tujini. Po kon-
čanem študiju na akademiji je
ustvaril več javnih spomeni-
kov, po aferi z izginulim tal-
cem v ljubljanskem Tivoliju pa
ga je odklonilni odnos nekate-
rih do njegovega umetniškega
snovanja usmeril v pedagoško
delo, ki ga je opravljal v Celju.
Ukvarjal se je tudi z industrij-
skim oblikovanjem, sredi 60.
let se mu je ponudila prilož-
nost za nad^nje izobraževa-
nje na visoki šoli za oblikova-
nje v Ulmu, ki jo je izredno
hitro dokončal ter tam dobil
mesto asistenta. Ker so šolo
v Ulmu iz političnih vzrot
razpustili, se je vrnil v Slove:
jo in se na pobudo takrate
direktorja Gorenja v Vele:
Ivana Atelška zaposlil tam i
oblikovalec, hkrati pajeprf
val na velenjskem centru sn
ryih šol o industrijskem^
kovanju. Od leta 1983 se O
Cesar ukvarja izključno s'
parstvom.
Steklena plastika je ena^
med njegovih treh osno^'-
ustvarjalnih poti, prvih po^
sov pa se je lotil že v 60.
Pri stekleni plastiki gre za?
seben postopek lepljenja ^
klenih lamel, tematika razstj
Ijenih del pa je sakralna in ^
fana ter spominja na nekai
arhitekturne objekte.
Foto: E. EINSPIEI^
Ariieoioška monografija
Starelša železna doba na Slovenskem Štalerskem
Slovenska arheologija je
bogatejša za tehtno znan-
stveno delo »Starejša želez-
na doba na Slovenskem
Štajerskem«, ki ga je napi-
sala Biba Teržan, redna
profesorica na berlinski
univerzi. Monograflja, ki je
izšla kot 25. zvezek zbirke
Katalogi in monopafije pri
Nnarodnem muzeju v Ljub-
ljani, je objava njene dok-
torske disertacije, ki jo je
zagovarjala 1986 leta na Fi-
lozofski fakulteti v Ljub-
ljani.
Zakaj je to delo tako po-
membno? Predvsem zaradi
tega, ker prvič v zgodovini
naše arheologije zajema ce-
lotno Slovensko Štajersko.
Avtorica jo je geografsko za-
jela od Trojan do madžarske
meje in od Avstrijske Koro-
ške do Panonske nižine in
sicer do donavske vertikale.
Ko je njen mentor in prof. dr.
Stane Gabrovec predstavljal
njeno delo je poudaril, da je
največja vrednost v izdelani
novi arheološki kronologiji,
ki presega dosedanjo nem-
ško, ki je bila pri nas največ-
krat v rabi. Prispevala je to-
rej novo temeljno prvino in
uveljavila znanje, ki je zraslo
»na domačih tleh«. To je iz-
rednega pomena, saj se bodo
arheologi lahko zgledovali
po domačem in ne več toliko
po tujih modelih.
Monografija je pomembna
tudi zaradi tega, ker pred-
stavlja veliko količino gradi-
va, ki je lepo razvidno v tabe-
lah, osrednji znanstveni
tekst pa spremlja izredno bo-
gat katalog. Biba Teržan je
opisala tudi zgodovinski na-
stanek posameznih kultur-
nih skupin, ki so živele na
Slovenskem Štajerskem
v zgodnji železni dobi in se
tako dotaknila teme, ki ni bi-
la doslej obišrneje raziskana.
Opravila je tudi strukturno
analizo prebivalstva in v pre-
glednih kartah tudi nakazala
zgodovinsko naštevanje
omerijenega prostora, na ka-
terega so vplivali dogodki
z vzhoda (Mala Azija), juga
(Grčija) in jugozahoda (Ita-
lija).
V obširni knjigi velikega
formata, ki je v celoti preve-
dena v angleščino in bo tako
znanje naše znanstvenice do-
stopno tudi širši svetovni
javnosti, pa je lepo vidno tu-
di celjsko območje in prispe-
vek arheologov Pokr^inske-
ga muzeja v Celju in sicer
Lojzeta Bolte, Vere Kolšek
in Darje Pirkmajer.
Avtorica je na predstavitvi
dejala, da nobeno dognanje
v svetu znanosti ni dokonč-
no, a ta misel se lepo ujema
tudi s tisto, ki jo je zapisala
sama v uvodu monografije,
»da je dosežena vsaj tista
točka iz parabole U. Eca, ko
se je palček povzpel na rame
velikana zato, da bi videl da-
lje od njega.« To je skromna
pripomba znanstvenice, ki
se zaveda časovnega in pro-
storskega konteksta svojega
prispevka, toda res je tudi to,
da kdorkoli se bo odslej uk-
varjal z arheološkimi izkopa-
vanji in raziskavami na ome-
njenem območju, ne bo mo-
gel mimo tega obsežnega
(450 strani) in temeljitega de-
la in to bodo morali upošte-
vati tudi arheologi in zgodo-
vinarji zunaj naših meja.
DRAGO MEDVED
France Bevk in Celje
Svet življenja in literarnega dela
pred sto leti rojenega in pred dvema
desetletjema umrlega pisatelja je pač
v prvi vrsti Primorska - od Kobarida
prek Baške grape in cerkljanskih hri-
bov do Gorice in tržaškega morja.
Neznaten, res prav neznaten drobec
v i^egovi biografiji pa pripada tudi
celjski okolici. Na starost piše sam
o tem v avtobiografski Moji mla-
dosti.
Bil je tedaj, v začetku prve svetovne
vojne, učitelj v Orehku, vasici blizu
rojstne Zakojce. Ko je 1915. leta Italija
stopila v vojno proti Avstriji, ga je na
mejnem področju zaskrbelo za varnost
mlade družinice. Takrat je Bevkovim
ponudila zavetje znanka učiteljica Til-
či (priimka pisatelj ne navaja) pri svo-
jem očetu v Ljubečni. Tako je Bevk
z ženo in hčerkico preživel to vojno
poletje v hiši znankinega očeta. V Lju-
bečni, »pod zelenimi krošnjami sadov-
njaka«, je nastajala njegova pozneje ta-
ko priljubljena povest Tatič o bridki
izkušnji iz zgodnje mladosti. In še: iz
pripovedovala in dnevnika učiteljice
Tilči je dobil snov za daljšo novelo
o jetičnem mladeniču - Julijan Sever.
Lik glavne osebe je s pisateljsko domi-
šljijo preoblikovan znankin zaročenec.
Na jesen tega leta se je Bevk vrnil na
Cerkljansko, žena in otrok pa sta še
ostala v Ljubečni, ker od celjskega vo-
jaškega poveljstva dolgo nista dobila
dovoljenja za pot.
S tem Bevkovih stikov s Celjem še
ni konec. V času njegovega ustva^al-
nega viška, v letih pred drugo vojno,
se je seznanil s celjskim profesorjem
Alojzijem Bolharjem. V celjski knjiž-
nici je spravljena fotografija: sredi
manjše družbe, v kateri sta tudi Bolhar
in žena Vera, sedi temnolasi pisatelj.
Tudi nekaj Bevkovih občasnih dopi-
sov - razglednic in pisem - je v Bolhar-
jevi zapuščini. Njuno znanstvo,
vzklilo pač iz skupnega zanima™^,
Bolgare in njihovo kulturo. Be^ i
poslal Bolharju svoj potopis Des«
v Bolgariji, na karticah se
omemba kakega skupnega boll^j.
ga znanca ali bogarskega liter^^
dela. Sredi dopisov pisanih z Be^ ,'ai
roko, pa se pojavlja septembra^
kratko pismo njegove žene Dav '
in zahvala za Bolharjevo
Francetovi petdesetletnici. s'
mo: »Žal, da se Vam on sam
zahvaliti. Upam, da že veste,
že tri mesece nahaja.« Bolhar:)^ ^
pač vedela, da so pisatelja ^^^^^
jani in ga poslali v internacijo,
der bo prišel šele čez leto dni- . ^^
Po osvoboditvi se še poj^^^ [>
kartica, zadnjič izzveni Bevko j;
drav Bolha^u 1962. leta. Ker je ^ o
Bolhar cenil svoje znance iz
venskih kulturnih delavcev, naJ ^
več dopisov ni bilo (če se se^e ^
izgubih med drugo vojno). ^
tudi tu le za droben, a P^J^iiaii!^
Franceta Bevka s Celiem in Ceu^i-
bozenao^
^DtTURA-REPORTAŽA
11. OKTOBER 1990 - STRAN 9
Kakovost je odlika
Celjskega zbornika
I fsebino In avtorji ilosega publikacija evropski prostor
pred dnevi je izšel Celjski
Dornih za leto 1990, ki ga je
Liožila skupščina občine,
>dala pa Knjižnica Edvar-
L Kardelja v Celju. Že be-
ien pregled te, lahko bi re-
[li najstarejše domoznan-
naravnave publikacije
-a Slovenskem, bralcu po-
puja bogato vsebino, stro-
kovno naravnano in kako-
vostno oblikovano. Tako
^ot to zahtevajo evropske
uorme.
Celjski zbornik, ki je prvič
jjšel leta 1951, nato pa za ne-
Itaj let presahnil, zdaj že vr-
sto let redno izhaja. Letos je
dobil tudi dva nova uredni-
{(a: mag. Janeza Cvirna za
odgovornega urednika in
prof. Janka Germadnika za
glavnega urednika.
Celjski zbornik je letos iz-
jel v nakladi 600 izvodov, ali
jz 100 več kot je bilo v nava-
di minula leta in zanj je že na
začetku zavladalo veliko za-
nimanje, kar znova kaže, ka-
ko pomemben je izbor tem,
člankov in razprav, ki niso
samo lokalno obarvani, tem-
več posegajo v širši evropski
prostor. »To pa je tudi naš
(namen«, pravi Janez Cvirn,
Ici je skupaj z glavnim ured-
nikom prevzel funkcijo fe-
bruarja, zbornik pa je izšel
prej kot običajno. Oba ured-
nika sta s svojim strokovnim
znanjem, poleg tega pa sta se
razgledala tudi po tujini, ve-
liko naredila, da ima zbornik
ivrsto strukturo, da je teh-
nično urejen tako, kot mora
biti: z nemškimi povzetki in
angleškimi sinopsisi na kon-
cu. Čeprav je letošnji Celjski
zbornik za nekaj strani tanjši
od prejšnjih, to ni zavoljo po-
manjkanja strokovnega gra-
diva, poudarjata urednika,
temveč prav zaradi neke
kontinuitete v vsebini, zato
sta nekaj člankov, ki vsebin-
sko niso sodili v publikacijo,'
raje zavrnila.
»Objavljati v zborniku naj
pomeni tudi določen status«,
meni Janko Germadnik, ki
je prav tako prepričan, da je
osnovni kriterij kakovost.
Tako so naravnali tudi hono-
rarje za avtorje prispevkov
v Celjskem zborniku, ki na
naslovnici prinaša stiliziran
celjski grb, delo Jureta Čiž-
meka.
Med članki in razpravami
Vera Kolšek piše o Mali bro-
nasti plastiki Celja. Prispe-
vek pa bogatijo tudi številne
fotografije teh plastik. Kot že
rečeno, so k pisanju povabili
tudi strokovnjake iz Ljublja-
ne, da bi tako presegli lokal-
ni značaj zbornika. Tako Ig-
nac Voje piše o Celjskih gro-
fih in Dubrovniku, Božo
Otorepec pa o Srednjeve-
ških pečatih in grbu mesta
Celja. O preteklosti Dragar-
jevega rodu iz okolice Tabo-
ra v Savinjski dolini je delo
Borisa Golca. V nadaljeva-
nju prinaša Celjski zbornik
problematiko slovenskega
jezika v Frankopanovem, av-
torja Antona Šepetavca.
Marjan Smolnik piše o dve-
stoletnici celjskega tiskarja
Jenka, Igor Grdina o poteh
tiranstva v slovenski litera-
turi (! do II. svetovne vojne).
Nato se pojavita spet dva do-
mača, celjska avtorja, in si-
cer Božena Orožen s član-
kom Dom, domovina, je-
zik ... in Alma Karlin in Mil-
ko Mikola, ki piše o zaplem-
bah premoženja v celjskem
okrožju v letih 1945-48. Med
zapisi najdemo prispevek
Tatjane Badovinac o shkar-
ju Miroslavu Modicu in Mi-
lene Moškon o (ne)znanem
slikarju Antonu Perku.
Nato pa v gradivu Janez
Cvirn priobčuje Kroniko
mesta Celja 1982-1907 (I.
del), Vladimir Šlibar pa
o delavskih mezdah v Celju
v letih 1913-14, o opekarnah
na Celjskem sredi 19. stoletja
piše Hedvika Zdovc. Celjski
zbornik prinaša na koncu bi-
bliografijo prof. Janka Orož-
na, ki jo je zapisal Vlado No-
vak in tri memoriale: Janku
Orožnu, Nadi Klaič in Gusta-
vu Grobleniku, ki je še lani
15. decembra kot glavni in
odgovorni urednik Celjske-
ga zbornika javnosti predsta-
vil njegovo vsebino. Brez
dvoma bi bil z letošnjim
zbornikom zadovoljen, saj je
bila njegova želja, da delo
nadaljujejo mlajši.
MATEJA PODJED
Promocijo Celjskega zbor-
nika pripravljajo v četrtek,
11. oktobra od 13. uri
v Knjižnici Edvarda Karde-
lja v Celju, kjer ga je mogo-
če tudi kupiti.
Pevski zbor Lašico vas vabi
Zborovsko petje ima
v Laškem bogato tradicijo,
saj je minulo leto Moški
pevski zbor TIM Laško pro-
slavil 60-letnico.
Pravzaprav pa pravih Laš-
čanov v zboru praktično ni,
nam je povedal predsednik
zbora Jože Rajh. Večina pev-
cev je iz okolice. Trenutno
šteje zbor le še 21 članov, to
pa je tudi razlog za zapis tega
prispevka. Prav gotovo od-
govornim v zboru kakor tudi
Laščanom ne bi smelo biti
vseeno, če bi naenkrat ostali
brez moškega pevskega zbo-
ra. Sami si želijo, da bi med-
nje stopili novi člani in da bi
tako ohranili ah še dvignili
kvaliteto.
Zbor se na vajah sestaja
dvakrat tedensko: ob pone-
deljskih in petkih ob 19. uri
v osnovni šoli Primoža Tru-
barja Laško. Njihov reperto-
ar obsega tako narodne ka-
kor umetne pesmi, zanimivo
pa je tudi to, da poskušajo
posamezne pesmi in koncer-
te obogatiti s posebnimi
glasbenimi vložki, dinamiko
na odru in spremljavo z in-
sirumemom, običajno s ci-
trami.
Ko sva s predsednikom
zbora razpredala, kje so vzro-
ki za to, da med mladimi ni
več dovolj zagnanosti za pet-
je v zborih, je bilo kaj lahko
ugotoviti, da se povsod pre-
malo poje, takšna pa je tudi
usmeritev v osnovnih šolah,
kjer je večji poudarek dan
glasbeni teoriji in zgodovini
kot pa samemu petju.
»Morda je pri našem zboru
koga motilo ime, ki smo si ga
nadeh leta 1975. Podjetje
TIM Laško je namreč vse-
skozi naš pokrovitelj. V so-
glasju z vodstvom podjetja
smo se dogovorih, da bomo
odslej samo Moški pevski
zbor Laško, saj se je tudi šte-
vilo Timovih pevcev zredu-
ciralo na minimum,« je še
povedal predsednik zbora.
Vsi, ki imate veselje do
petja in imate radi slovensko
pesem, pa ste vljudno vablje-
ni, da se pridružite vrstam
pevcev tega zbora in pridete
na njihove vaje. Za marsiko-
ga je to prijetna obveznost,
saj v dobri družbi ni nikoli
slabo, prav te - dobre družbe
namreč - pa pri laških pev-
cih ne manjka.
VLADO MAROT
Ceijsico ogrevanje
Komunalina Toplotna oskrba je pred letošnjo kurilno
sezono že povsem povezala celjske kurilnice in izločila
kurilnico na Otoku, ki je delovala še na mazut. Tako bo vir
energije to zimo v Celju v sistemu kurilnic izključno zemelj-
ski phn, kar naj bi prispevalo tudi k boljšemu zraku v mestu.
Sicer pa bodo ogrevati pričeli takoj, ko bo trikrat zapovrstjo
zvečer ob 21. uri temperatura zraka v mestu pod 12 stopi-
njami. Obenem v Toplotni oskrbi napovedujejo, da bodo
pred pričetkom kurjenja izključili vse stanovalce in bloke,
ki imajo še neporavnane račune za centralno ogrevanje
BP
Oiilskail smo »Slovencote« v Petrinji
HovI tednik Je bil na slavnostni zaprisegi v krajih, kjer nI vroče samo zaradi lepega vremena
Naši fantje, ki so sredi septembra odšli
služit domovini da bi jo pozneje znali bra-
niti pred napadalci ali morebitnimi oku-
patorji, so v soboto v vojašnicah širom
Jugoslavije slavnostno zaprisegli in s tem
postali pravi vojaki.
Dan zaprisege pa je tudi tisti težko priča-
bvani, ko si sežejo v roke in skočijo v ob-
jem sinovi in očetje, sinovi in matere, ko se
spet pozdravi fant z dekletom, nečak s stri-
(^em... To je dan, ki prinese kanček več
s\'obode s prvim odhodom v »civilni« svet,
j^en zidov vojašnice. Le redkokdaj se zgo-
'li. da človek v tako kratkem času doživi
Wiko najrazličnejših občutkov. Mi, ki smo
Soboto zjutraj odpotovali v Petrinjo, še
toliko več. Kljub mnogim zagotovilom, da
i® v tem kraju vse mirno in varno, se nismo
"^ogli izogniti dvomu in občutku negotovo-
sti Zato smo se, če temu lahko tako reče-
''^o, zorganizirali. Celjani, štirje osebni av-
^Hobili, so v soboto ob petih zjutraj stali
Pfed bifejem Poženel na Bregu, da bi bili
firtiprej pri Dragotu, Marku, Tomažu in Pe-
V slogi je moč, smo si rekli in odbrzeh
' temno jutro.
^^Bd Siskom smo spet skupaj
Med vožnjo smo se oddaljih drug od dru-
pri odcepu za Sisak pa smo se spet
jP^ali. Prišli smo na »nevarno« območje,
smo vozili v koloni, drug za drugim,
smo prvič dobro videli drug drugega,
bolje spoznali, saj je bil že lep, topel in
jj dan. Kot naročen po nekcudnevnem
jj.^^vju. Vozimo, vozimo, čakamo, pa nič.
1 ^Jer nobene straže, cestne ovire, nikjer
miličnika, nikjer nobenega »so-
j^^^ika«. Ko prispemo v Petrinjo, sprašu-
kje je vojašnica. Domačini so prijaz-
Ustrežljivi. Prispemo do cilja, vojašnice
^ ^'lij Gačeša, ki je kar precej oddaljena od
Iiom-'	procesija ljudi se začne počasi
p^^ikati proti osrednjemu prizorišču za-
'^ege.
sodobna vojašnica
se naokoh, medtem ko so fantje,
zdaj zdaj postali pravi vojaki, že
postrojeni v vrstah oziroma četah. Veliko
jih je, v novih oblačilih, vsakomur po meri.
Iščemo se: starši svoje sinove, sinovi svoje
domače. »Evo ga! Tamle je! Glej ga našega
Janeza!« se sliši v množici. Pravzaprav pa
so vsi enaki. Naokrog se sprehajajo stareši-
ne, ponosni so videti. In prijazni so, pri-
pravljeni za pogovor.
Vojašnica Vasilij Gačeša je lepa, urejena,
z mnogo zelenja, prijazen videz daje. V poz-
nejšem pogovoru s fanti-vojaki izvemo, da
je hrana dobra, pestra, da so prostori so-
dobno urejeni, s centralnim ogrevanjem in
da Slovence starešine cenijo, da jih imajo
radi, ker so zgledni vojaki. Fantje z vseh
vetrov Jugoslavije se med sabo lepo razu-
mejo, med njimi se utrjuje pravo tovari-
štvo, prijateljstvo. Najbolj pomembno pa
je, da se počutijo varno. Starešinam je var-
nost vojakov v tem trenutku prva in najod-
govornejša naloga. Je pa med fanti povzro-
čila tega dne nekaj negodovanja. Na dan
same svečane zaprisege so morali biti v vo-
jašnici že ob 18. uri, »nočenje« je bilo izklju-
čeno. Starši in svojci smo bih ob tej odloči-
tvi enotnega mnenja: odobravali smo jo.
V sicer navidez mirni Petrinji lahko naj-
manjša iskrica povzroči ogenj.
Slovesna zaprisega...
Besedilo je enako, desetletja se ni spre-
menilo. Naši fantje so se zaobljubih, da bo-
do branili nedotakljivost in celovitost Soci-
alistične federativne repubhke Jugoslavije,
da bodo varovali in razvijali bratstvo in
enotnost naših narodov in narodnosti... in
da jim ne bo žal žrtvovati v tem boju tudi
svoja življenja. Slavnostni govornik, pol-
kovnik Milanko Djurkovič, je med drugim
povedal, da je treba določene potrebne
spremembe v državi izvesti odgovorno,
kulturno in demokratično. Obupanih in
prestrašenih srbskih žensk z otroki v naroč-
jih ni bilo več na območju vojašnice, kjer so
pred tednom dni našle varno zatočišče pred
»sovražniki«.
Petrinja
Ko se sprehajaš po mestu, zares ne obču-
tiš, da bi bilo to mesto še pred kratkim eno
od središč nemirov rned hrvaškim in srb-
skim prebivalstvom. Življenje se odvija po
ustaljenih tirnicah, vendar to danes ni več
mesto veselih ljudi. Spomin na specialne
enote, oborožene z avtomatskimi puškami,
je še preveč svež. Uničevalna in razdiralna
politika je naredila svoje in ljudje pravza-
prav še danes ne vedo, kaj se pravzapra\
dogaja, zbegani so. Misleč, da bomo imeh
kaj težav s slovensko avtomobilsko regi-
stracijo, se je potem pokazalo prav nasprot-
no. Kot da so se domačini dogovorili, da
bodo do »gostov« prijazni, gostoljubni, pri-
pravljeni pomagati na vsakem koraku.
Lepa poteza Pivovarne Laško
če kaj (tekočega) fantje z našega območja
pogrešajo, je to pivo Zlatorog, te znamke pa
v teh krajih ni nikjer najti. In ker je stara
navada železna sregca, je zanje vsaka druga
tovrstna pijača drugorazredna. To so izve-
deli tudi v Pivovarni Laško in nas založili
s kar precejšnjo količino Zlatorogov v plo-
čevinkah. Te so v soboto zvečer veselo po-
kale, seveda pa tega piva niso užfvali le naši
fantje. Pohvalili so ga srbski, pa hrvaški,
makedonski, fantje s Kosova in drugi. V vo-
jašnici se vse deli, v vojašnicah je bratstvo
v pravem, žlahtnem pomenu te besede. Žal
samo še v vojašnicah. In Slovencoti so spet
pridobili na ugledu. Slovenskih fantov seje
v petrinjski vojašnici namreč prijelo ime
Slovencoti. In kako je do tega prišlo? Prvi
dan prihoda se je nekdo v gneči zadri in
vprašal: »Je tu kaj Slovencou?« Nekdo ga
je narobe razumel in tako je Slovenec po-
stal Slovenco. Seveda samo med vojaki,
prijatelji. Slovenci nimajo nič proti, ker so
postali Slovencoti.
MARJELA AGREŽ
Malce okrnjena celjska »delegacija* po prihodu v Petrinjo.
10. STRAN - 11. OKTOBER 1990
FOTOREPOR
Ministroma Bavčarju in Janši gre pritrditi - četrtkova »zasedba« bivšega štaba TO
v Ljubljani je bila res le operetna epizoda.
Operetna epizoda je bila tudi zato, ker so Demosovi poslanci/na sliki Spomenka Hribar'
protestirali v množici, ministra pa sta pričela naslednji dan miriti duhove.
Vsi Slovenci kot statisti
v vsaki dobri opereti je treba do vrhunca postopno dvigovati napetost. Na srečo v petek
do tragičnega razpleta potem ni prišlo, čeprav so provokatorji poskušali prav vse.
Čeprav Janez Janša zatrjuje, da na bivšem sedežu RŠ TO Sloveniji ni nič nujno potrti
nega, so vendarle na nov naslov prestavili napisno ploščo. Pa čeprav na njej še vean
piše Socialistična republika Slovenija...
Najbolj neumno je bilo, da so prazne pisarne še naprej stražili vojaki, glavne junake pa ob odhodu s prizorišča
slovenski miličniki.
Oddelek milice JLA je zastražil prostore starega
stva slovenskih teritorialcev (Janša: navadna P^^p^t«*
cija, Bavčar: operetna epizoda), Ljubljančani so ft^sH'
zbrali pred zadevnim poslopjem in tiho pa tudi S ^
protestirali. Zaključek: ob zakasnelem pojBsnje^
zapleta s strani pristojnih republiških sekret»f^^\
(informiranje javnosti je ena njihovih zakonskih p
smo doživeli minuli tedne res pravo operetno epi^^"
smo bili statisti kar vsi prebivalci Slovenije. . tjC^-
BP, Foto:
kraji in uudje
11. oktober 1990 - stran 11
Nogavičke
celega sveta
^ yelenju so otrokom pripravili pravljični PIkIn dan
gna pisana, druga eno-
.jrvna: rdeča, modra, vijo-
Jjasta, bela... Ena rjavo in
lodro črtasta, druga kari-
-ta vseh mogočih barv.
kratka, druga dolga,
rpa s pentljico, druga brez.
3 čem govorimo? O noga-
pjikah v soboto dopoldne
jj pikinem trgu v Veleiyu.
stotine nogavičk je bilo,
.fibližno toliko raznih čop-
[jv in nešteto pegic po licih
^ noskih.
Resnično je bila sobota
jan Pike Novavičke. Kratka
jrilca so frfotala v prelepem
lončnem vremenu, preveliki
^vlji, zvečine z različnimi
Vezalkami, so prešerno po-
ilcakovali ob Pikini pesmi,
^dost in smeh sta kukala iz
)troških oči. Kako lepo je bi-
iPika! Neugnano in pogum-
10, tako kot rdečelaska iz ro-
nana, so se na odru pred
ivometrsko Piko in ubogim
llfredom vrstih nastopajoči
z velenjskih osnovnih šol in
Ttcev.
Petletna Maja, ki so ji iz-
lod kratkega nabranega
rilca kukale bele hlačke, bi
lila rada vsak dan Pika: »Saj
li imela nikogar, ki bi ji uka-
zoval, kako mora biti obleče-
na.« Drugi otroci bi bih radi
Pika Nogavička, ker ji ni bilo
treba hoditi v šolo (to je bilo
pri Piki najboljše), ker je bila
tako pogumna, in ker je vi-
dela toliko sveta. Nekaterim
otrokom se je Pika tudi za-
smihla: »Tako sama je bila,
ni se mogla stisniti k očku ali
mamici, pa tudi bratcev in
sestric ni imela za igro.« Ose-
mletna Ana nam je zaupala,
da je rada Pika, ampak samo
en dan.
O, tudi prava Pika je prišla
med otroke v Velenju. Prava
Pika s pravimi pegami in
pravimi rdečimi lasmi, na či-
sto pravem konju s črnimi
pikami in s čisto pravo dekli-
co z otoka Tuka Taka.
Spremljale so jo mažoretke
in seveda pesem.
Otroci niso videli le Pike,
spoznali so tudi druge juna-
ke iz otroškega sveta: Lepo
Anko, ki je vodila kolo. Hu-
do mravljico, ki je požrla bi-
ka in pustila le roge, Ostržka,
ki mu je zrastel nos zaradi
laži... Ogromni baloni,
klovn velikan, alpinisti, poli-
caji... kot da so pravljice za
en dan preselili na Pikin trg
v resničnost.
Največ občudovanja je po-
žel helikopter, ki je prav tako
prišel pozdravit Piko Noga-
vičko. Zaradi silnega vetra
ob njegovem pristanku je vi-
soko v zrak odletelo nekaj
balonov - kot pozdrav otro-
kom vsega sveta.
V Velenju pa ni bila le so-
bota Pikin dan. Kar cel te-
den so otroci lahko gledali
filme o Piki, brah knjige, si
ogledovali risbe, tekmovah
v znanju o njenih dogodiv-
ščinah, poslušah pravljice.
Za cel teden se je Velenje
spremenilo v vilo Čira Čara,
otroci pa so bih Pike, Anice
ali Tomaži.
»Starši kar ne razumejo,
daje lahko Pika naša junaki-
nja. Ni marala šole, bila je
neubogljiva, ni se znala lepo
obnašati. Pa vendar Pika ni
bila taka. Predvsem je bila
dobra v srcu, trudila se je, da
bi bila pridna, včasih pa ji je
spodletelo, kot nam otro-
kom. In rada je imela vse
otroke, ki niso bili hudobni
in neprijazni,« je povedal de-
vetletni Borut. In še prav je
imel.
Iz Velenja pa so poklicali
tudi Pikino »mamo« Astrid
Lindgren. Povedala je, da
ves čas misli na otroke na
Pikinem trgu. Zaželela jim je
srečno otroštvo, da bi bili
močni in zdravi ter bi uživali
v lepi naravi. Predvsem pa je
zaželela: Otroci, bodite sreč-
ni! To pa je tudi eno izmed
vodil Tedna otroka. V Vele-
nju so s pomočjo Pike Noga-
vičke vsaj za en dan res osre-
čili otroke.
URŠKA KOLENC
Seveda brez prave Pike, s pravimi rdečimi lasmi in pegami na Fikin Cicidan ni šlo. Pa
tudi Alfred, Ficko in deklica z otoka Tuka Taka so bili zraven v slavnostni povorki.
V ozadju ogromna nepremagljiva rdečelaska, na Pikinem odru pa velenjske osnovno-
šolke z repki in v različnih nogavičkah.
Illmje tukaj In zdaj
grad se vračajo menihi
v nedeljo so po dvesto le-
ih vrnili župnijo Olimje pri
'odčetrtku iz uprave škofl-
«redovnikom, slovenskim
ninoritom. Na tiskovni
konferenci predstavnikov
Imarske občinske oblasti,
škofije in minoritov so
t obrisih predstavili ures-
učevanje zamisli o samo-
stanu, predvideno nadalje-
''anje del v grajskem po-
slopju, Hnanciranje in za-
misel romarskega turizma,
'ia cerkveni slovesnosti, ki
^ je je udeležil tudi gene-
^Ini asistent minoritov za
"ednjo Evropo s sedežem
[ Rimu, pater Janez Kur-
K je maševal mariborski
«of dr. Franc Kramberger.
Zamisel o vrnitvi menihov
'Olimje je nastala po obnovi
»umske cerkve (leta 1983)
'župnijskem uradu v Pod-
^trtku, je povedal takratni
%nik Mirko Krašovec. Za-
prem^hnega števila pa-
mncev, ki so nekoč ustano-
^ v gradu eno najstarejših
**arn v Evropi, njihova vr-
"^tev ni bila mogoča,
^ristično pomemben
je bil pred uvrstitvijo
»splošno ljudsko pre-
moženje« grofovska last. »V
J Pnijskem uradu smo vide-
'tCerkev in grad kot celoto.
Pominski park Trebče pa
^ tem ni strinjal - Olimje
^"^reč spada v njegovo ob-
rije,« je povedal Kra-
•ovec
je do pravde na so-
vori Predzadnje občinsko
'e^ ° j®	Krašovče-
pripovedovanju, zadnji
5 leti zamisli naklonjeno.
Jarkom pa niso uspeh najti
JPnega jezika,
to^^i^rski župan Franc Po-
W J ^^ poudaril, da je zd^
Ko^ainator del občina, tako
ij^i zahtevala tudi mari-
f^ jka škofija. Možnosti za
tave in prireditve, ki pa
ij/^ejo biti v nasprotju
(j^^^eli samostanskega živ-
^ohH ostajajo. V občini so
leC^ovali stahšče, da bi
^fiosti vodih z družbeno
pomočjo, minoriti pa bi pod
strokovnim nadzorstvom
obnavljali vse potrebno. De-
la bi vnaprej financirali re-
pubhka, občina in škofija, ki
je denar že izročila. Občina
mora primakniti petino de-
narja, republika pa 80 od-
stotkov. Gospodarstvo je si-
cer v težavah, vendar bodo
sredstva skušali zagotoviti.
Z denarjem bi uredili okoli-
co in zagotovili stavbno po-
hištvo, je povedala predsed-
nica občinskega komiteja za
družbenoekonomski razvoj
Marta Vahčič. Predsednik
šmarske občinske vlade
Maijan Aralica pa je pouda-
ril turistični pomen Olimja,
katerega nadaljnji razvoj bi
ugodno vplival na vse ostalo
manj razvito območje.
V Ohmju bi pripravljah gle-
dališke in podobne priredi-
tve in ne »protiverskih«, je
odgovoril Arahca na vpraša-
nje o vsebini prireditev, ki ga
je postavil novinar Družine.
Na pomen nadaljnjega raz-
voja romarskega turizma
v Ohmju je opozoril pater
Tarzicij Kolenko, provincial
slovenskih minoritov, ki je
menil, da bi minoriti lažje za-
dostili tem potrebam, turi-
zem pa bi nasploh duhovno
obogatili. Želijo si sodelova-
nja z občino in kulturniki.
BRANE JERANKO
Ribiči na Tratni
Na Tratni ob Slivniškem
jezeru je bilo v nedeljo peto
ekipno tekmovanje v ribolo-
vu za prehodni pokal Skupš-
čine občine Šentjur pri Ce-
lju. Tekmovanja se je udele-
žilo 19 ekip iz Slovenije in
Hrvaške. Največ uspeha so
imeh tekmovalci ekipe RD
Velenje II. in osvojih pre-
hodni pokal. Sledijo SRD
Sutla, Klanjec, RD Sotla,
Podčetrtek, RD Velenje L,
RD Celje in RD Laško.
Domači. ribiči, člani RD
Voglajna Štore so tekmova-
nje dobro pripravih.
F.B.
Protest celjskih upokojencev
Na zadnji seji izvršilnega odbora
društev upokojencev občine Celje, ki
je bila v preteklem tednu in so se je
udeležili tudi predstavniki upokojen-
cev posameznih krajevnih skupnosti,
so sestavili protestno pismo in ga na-
slovili na predsedstvo Skupnosti po-
kojninskega in invalidskega zavaro-
vanja Slovenije.
Celjski upokojenci protestirajo zo-
per sklep in obrazložitev Spiza, češ da
je nemogoče pravočasno izplačati raz-
liko k pokojninam, zaradi prepočasne-
ga dotoka denarja.
Odlog izplačila je upokojence poseb-
no prizadel še zato, ker se je to zgodilo
v času, ko im^o tudi upokojenci več
izdatkov za ozimnico in kurjavo. Kot
neodgovorno ocenjujejo izjavo vlad-
nih predstavnikov o ugodnejšem ma-
terialnem položaju upokojencev od
aktivnih delavcev.
»Odmerjena pokojnina je osebna
pravica vsakega upokojenca, zasnova-
na na zakonu«, so med drugim zapisali
v svojem pismu, v katerem opozaijajo
predsedstvo Spiza Slovenije na njego-
ve obveznosti, da pravočasno zagoto-
vijo dotok sredstev, ter na obljubo slo-
venskega izvršnega sveta, da ob zniža-
nju prispevne stopnje ne bo moteno
izplačilo pokojnin.
Medtem je predsedstvo skupščine
Spiza sprejelo Sklep o 5,2-odstotnem
povišanju septembrskih pokojnin in
drugih prejemkov. Vendar je to le za-
časna rešitev, zato celjski upokojenci
še vedno vztrajajo pri sistemski rešitvi
pokojninskega zakona, predvsem pa
po zagotovitvi denarja do konca leta,
ker jim skupščina Spiza tudi z zadnjim
povišanjem pokojnin ni zagotovila
trajne rešitve. Zavzemajo se tudi za to,
da bi pokojninski zakon v kratkem
obravnavali na seji republiškega izvrš-
nega sveta.
ZDENKA STOPAR
Novosti pri delu vrtcev v laški občini
BRALCI - DOPISOVALCI
O delu v laških vrtcih pi-
šemo razmeroma malo, ker
pa se je tokrat pri njih na-
bralo veliko novosti, smo se
odločili za ta zapis.
Kot že nekcu let doslej tudi
v letošnjem letu število vpi-
sanih otrok pri njih ni upad-
lo. Na račun manj vpisanih
otrok v rednem oddelku
v Radečah pa so lahko odprh
prepotreben jaslični odde-
lek, saj pri njih še ni zaživela
oblika družinskega varstva,
medtem ko so v Rimskih To-
plicah in Laškem problem
varstva otrok v starosti do
dveh let reših le na ta način.
Z letošnjim prvim oktobrom
so v stanovanjskem naselju
Debro odprh vrata še za
osem otrok do dveh let, saj
v samem vrtcu za to obhko
dela ni prostorskih mož-
nosti.
S prvim septembrom so
vrtci v laški občini prešh tu-
di na t. i. urno varstvo otrok,
kamor lahko otroka pripelje-
te vse do 20. ure. S tem so
ugodili vsem tistim staršem,
ki zaradi otrok niso mogli
postoriti nujnih opravkov.
Otroka lahko pustite v vrtcu
le za kakšno uro, lahko pa
tudi cel dan. V tem primeru
poskrbijo še za prehrano.
Ura varstva znaša 25 dinar-
jev, za cel dan pa je strošek
obračunan drugače.
Z začetkom letošnjega šol-
skega leta pa so v Vzgojno-
varstvenem zavodu v La-
škem odprli tudi popoldan-
ski oddelek varstva za otro-
ke od 2. do 7. leta starosti.
Ker gre za novost, je tudi ne-
kohko manjši obisk, vendar
v vrtcu pričakujejo, da bo
njihova odločitev za marsi-
koga dobrodošla.
V letošnjem letu bodo
v vrtcu poleg redne vzgojno-
varstvene dejavnosti, ki sojo
že doslej plemenitih z dodat-
nim programom folklore, in
ritmike in modernega plesa,
uvedli še plesno šolo pod
vodstvom plesnih pedago-
gov, teč^e tujih jezikov in
družabne športne popoldne-
ve s starši in otroki. V okviru
Vzgojno-varstvenega zavoda
občine Laško pa organizirajo
že vrsto let tudi »Cicibanove
urice«, namenjene vsem ti-
stim otrokom, ki niso vklju-
čeni v organizirano družbe-
no varstvo, prihajajo pa
predvsem iz krajev, kot so
Sedraž, Breze in drugi. V ta
program se lahko vključijo
otroci, starejši od treh let in
pol. Zanje so urice brezplač-
ne, preko celega leta pa
osvojijo okrog 90 ur vzgojno-
varstvenega programa.
Ker gre za dobre, strokov-
no in kvalitetno pripravljene
programe, jih je podprl tudi
izvršni svet SO Laško, kar se
poleg moralne opore pozna
tudi v rednem zagotavljanju
sredstev za dejavnost.
Ob vsem tem lahko zapiše-
mo, da v okviru možnosti
v vrtcih laške občine znajo
prisluhniti potrebam in že-
ljam staršev, saj je vse, kar
počnejo, izraz želja in potreb
njih samih. VVZ občine La-
ško je odprta ustanova za
vse, zato so vsakršnega obi-
ska in vzpodbud s strani
staršev in drugih izredno ve-
seli.
VLADO MAROT
12. stran - 11. oktober 1990
naši kraji in
Zadnje desetletje seje šola posodobila navzven in navznoter
Previharjeni viharji
osmih desetietij
Šentjurska '»znamenita kmetijska šota^^
Kmetijska šola v Šentjur-
ju je tako vsestransko po-
membna, da so letošnje ob-
činsko praznovanje prene-
sli na dan, ko je šola prazno-
vala svojo 80-letnico. Šola
je preživela vse preizkušnje
tega stoletja, ki so ogrožale
igen obstoj in ima perspek-
tivo. Tudi slavnostni govor-
nik, šolski minister Peter
Vencelj je pohvalil posa-
mezne dosežke zadnjih let.
Po večletnih pripravah se
edino v Šentjurju izobražu-
jejo kmetovalke-gospodinje
za delo na družinskih kme-
tijah.
Letošnje šolsko leto so
uvedli več novosti. Po no-
vem se šola imenuje Srednja
vrtnarska (z ločenim progra-
mom v Medlogu), kmetijska
in gospodinjska šola. Na no-
vi triletni usmeritvi za bodo-
če »kmetovalke-gospodinje«
so v dva oddelka vpisali 53
učenk, ohranili pa so tudi
dvoletno za poklic »kmečke
gospodinje«, ki omogoča šo-
lanje tudi za učenke z nedo-
končano osnovno šolo.
Učenkam 3-letne smeri bodo
v domu učencev omogočili
dodatno izobraževanje v ra-
čunalniškem, jezikovnem in
podobnih tečajih.
Programom so letos za 144
vpisanih učenk in učencev
dodali smeri. Razhkujejo se
že v prvih letnikih. V dvelet-
nih programih kmetijske
pridelave se na smeri za
»kmetijskega delavca« in za
»kmečko gospodinjo« iz-
obražuje po 23 učencev, za
izobraževanje v štiriletnem
programu za »kmetijskega
tehnika« pa je vpisanih 45
učencev.
V zadnjem desetletju se je
šola posodobila navzven in
navznoter, v šoh in širše pa si
že več let prizadevajo še za
vrnitev šolskega kmetijske-
ga posestva. Ravnateljica
mag.Nevenka Cmok: »Naj-
večja napaka je bil prehod
na usmerjeno izobraževanje,
ko so tudi takšne šole, kot je
kmetijska, hoteh vkalupiti
kot izobraževanje za druge
pokhce, zlasti pa za tiste, ki
izobražujejo le za teoretično
znanje. Posledica je bila, da
so šolam vzeli posestva, ker
so menili, da se bodo učenci
šh učit na kombinate«.
V kmetijski šoh so imeli
z delovnimi organizacijami
dobre odnose in niso imeli
težav s pošiljanjem učencev
na proizvodno delo: »To pa
je potrebno vsak dan, ne pa
14 dni na leto, potem pa nič.
Mnogi starši so razmišljali,
da se bo otrok, ker ne bo
v šoh nič delal, vrnil kot le-
nuh. Kmetijska šola mora
povezati teorijo s prakso.«
Ravnateljica si zamišlja, da
bi kmetijske šole znova po-
stale nosilke permanentnega
izobraževanja svoje okolice.
Učitelji-strokovnjaki bi pre-
našali znanje tudi na odrasle
kmetovalce in bi bih pravza-
prav pospeševalci, kmeto-
valcem pa bi na njihovo željo
strokovno svetovali v naj-
bližji šoli.
Leta izrazito mačehovske-
ga odnosa do kmetijstva, ko
so zaradi premajhnega števi-
la učencev razmišljah ah bi
učencu podelili nezadostno
oceno, so zgodovina. Izobra-
ževanje mladih kmetijcev je
postalo nuja tudi zato, ker je
razvoj tako hiter, da prenaša-
nje znanja staršev na otroke
ne zadostuje. Dobro morajo
poznati tudi strojništvo in
kemijo. Če kmet žeh, da bo
dobro gospodaril, mora biti
tudi zelo dober ekonomist.
Kdaj bodo lahko v Krajev-
ni leksikon Slovenije, pod
ustrezno rubriko, znova vpi-
sali tako zveneč pridevnik
»znamenita kmetijska šola«?
Šentjurske šole se še drži ve-
hko stare vsestranske slave,
zato se jim vseeno ni treba
sramovati razvoja zadnjih
let.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Ravnateljica mag. Nevenka
Cmok
inovatorji
Celja
Odbor za raziskovalno in
inovacijsko dejavnost pri
celjskem občinskem komite-
ju za družbene dejavnosti
pripravlja danes (v četrtek,
11. oktobra) sprejem za ino-
vatorje občine Celje.
V celjski poročni dvorani
bodo inovatorjem podelili
plakete in diplome Inovator
Celja 1990. Akcija, kije sprva
vzpodbujala množično in-
ventivno dejavnost, se je
zadnja leta razširila tudi na
področje profesionalnega
raziskovanja ter stimuliranje
organizatorjev gospodarje-
nja in vodstvenih delavcev,
ki skrbijo za razvoj inventiv-
ne dejavnosti.	is
Kakšno je vojaško skladišče?
Ta vprašanje zastavijajo žaiski liberaici
Na zadnjem zasedanju žal-
ske občinske skupščine je bila
postavljena vrsta vprašanj in
dana kopica pobud, prišle pa
so predvsem iz vrst Demosa
ter liberalcev.
Stranke Demosa so opozar-
jale, da si ljudje po nekaterih
krajih v žalski občini želijo sta-
rih, uveljavljenih imen, npr.'
Šentjanž namesto Vinske Go-
re, Taborčanom bolj domače
zveni ime Šentjur, in tako na-
prej. Poslanci so zato predlaga-
li, naj se te stvari čim pr^ enot-
no uredijo v republiki. Se eno
nalogo so naložih republiškim
organom - čim prej neg rešijo
probleme v zvezi z lastnino
bivših družbenopolitičnih or-
ganizacij.
Dve pobudi sta tokrat prišli
iz vrst liberalne stranke. Ta je
predlagala, naj izvršni svet pri-
pravi pregled moratorija vseh
tistih davščin, prispevkov in
degatev, ki jih v občini odvaja-
jo na republiko. Takšen mora-
torij, ki naj bi veljal za dejavno-
sti, kjer se v občino vrača le
minimalen delež, bi po oceni
hberalcev razbremenil gospo-
darstvo. Obenem bi z morato-
rijem opozorili javnost, da je
trenutno največja obremenitev
država s prevelikim in predra-
gim aparatom. Poslanci so se
odločih takole: stvari naj pre-
gleda izvršni svet, na delegat-
ske klopi pa bo pobuda prišla
kasneje.
Liberalci so se tudi vprašali,
kakšno je skladišče vojnega
materiala ter »po vsej verjetno-
sti tudi kemijskih sredstev« na
Zaloški Gorici. Po njihovem
mnenju ljudje niso dovolj^
veščeni, kaj se nah^a v te^
skladišču za skoraj celo«
Štajersko in kaj bi se zgo(S
v primeru namerne ali nec,
merne nesreče. Župana MjL
Dobnika so poslanci zadolži
naj se pogovori s predstavni
celjske vojašnice, da bi posj^^
šali urediti delni civilni nadz^
nad redom in stanjem v sklj
dišču na Zaloški Gorici.
IRENA BASi
Božo Andoljšek je poslan-
cem predlagal, naj podprejo
ustanovitev posebne med-
strankarske koordinacije, se-
stavljene iz vodij poslanskih
klubov ali predstavnikov
strank. Na ta način bi posa-
mezne stranke imele več in-
formacij in bi usklajevale
svoja stališča. Po zagotovilih
župana Milana Dobnika je
predsedstvo skupščine takšen
seklep že sprejelo. Božo An-
doljšek je tudi potožil, da ga
župan doslej še ni povabil na
pogovor, na kar je župan od-
govoril, da posebej ni vabil
nobenega predstavnika posa-
meznih strank, nikomur pa
vrata niso zaprta.
Poslanci žalske sku^ i
naj bi tokrat potrdili 3
o spremembah in
tvah odloka o davkih
nov. Ta odlok bi prineJN
katere bistvene novosti
nikom. Med drugim bi '
obrtniku, ki bi na novo t,
slil pet delavcev, za p^^}^
zmanjšali davek, poleg
pa bi bil davčni sistem vA
bolj pregleden, preprost inr
di cenejši za samo službo
lok so poslanci zavrnili
vsem na zahtevo predstav
kov kmetov, ker so menili ^
ga ne poznajo dovolj dobro!
niso prepričani, da novisti
bodo prizadele kmetovajfl!
v Savinjski dolini. ^
Kojc - slavljenec občine
. Viktor Kojc, legenda mesta
Šoštanj in tudi Šaleške doline
ter občine Velenje, je letos
končno dočakal občinsko
priznanje in nagrado za živ-
ljenjsko delo na področju kul-
ture in prosvete.
Edini letošnji nagrajenec ob
občinskem prazniku v občini
Velenje se je rodil pred 65 leti
v Šoštanju, mestu pa je ostal
zvest vse do današnjih dni.
Splošno mnenje je, da bi si ob-
činsko nagrado zaslužil že
pred desetimi ah petnajstimi
leti, ko je bil na višku ustvar-
jalnih in delovnih moči.
Viktorja Kojca poznajo tudi
bralci Novega tednika, saj je
dolga leta stalni dopisnik iz
Šoštanja. Poleg tega, da je tudi
sam ustvaril nekaj kiparskih in
slikarskih del, je na osnovni
šoli v Šoštanju pripravil več
kot 50 razstav, delal v amater-
skem gledališču in pripravljal
petkove večere. Bil je tudi
upravnik šoštanjskega kina,
vaščani pa so mu hvaležni, ker
je kraju vrnil ^rijo - spome-
nik, ki so ga v Šoštanju posta-
vili pred mnogimi leti v spo-
min na veliko povodenj. Ena
največjih zaslug Viktorja Koj-
ca za kulturo je, da je uspel
zbrati dela pokojnega kiparja
Ivana Napotnika.
Letos poleti je Viktor Kojc
huje zbolel, vendar je bo po-
moči zdravnikov, trdne volje
in z obilno dobre volje prema-
gal tudi bolezen.
Priznanje in nagrado občine
Velenje za življenjsko delo na
področju kulture in prosvete
so Viktorju Kojcu podehli na
slavnostni seji občinske
skupščine v domu kulture Ii
na Napotnika. Slavljenecjei
priznanja iskreno vesel, s!|j
bilo v preteklosti njegovo di
velikokrat premalo cenjen
Vendar Viktor ne bi bil V®«
če ne bi slavnostnega tremi'^
izkoristil za prošnjo, da bivc
čini uredili zbirko del roji
nje, akademske slikarke!^
Kurnik. Njena dela še ved
hranijo v Beogradu. ^
L. OJSTEB^
Viktor Kojc v trenutku, ko mu župan občine Velenje Pt
krac Semečnik izroča nagrado za življenjsko delo.
Armada v hiši, l(omandant pa zunaj
Večina zadrug na Ceijskem se ne navdušuje nad reorganizacijo pospeševaine siužbe
Po novem letu naj bi sedanja po-
speševalna služba po zadrugah pre-
šla pod okrilje Zavoda za živinorejo
in veterinarstvo. Ideja ni zrasla na
celjskem zeljniku, temveč v glavah
republiških funkcionarjev. Ponekod
na Celjskem naj bi prenos opravili še
letos, po zadrugah pa ocenjujejo, da
bo to korak nazaj.
Svetovalna služba je bila doslej or-
ganiziranana na treh ravneh. Na vrhu
lestvice je bil repubhški center za po-
speševanje kmetijstva, kjer je bilo za-
poslenih sedem ljudi. Nekje vmes je
bilo sedem območnih zavodov s pet-
deset strokovrgaki, po posameznih za-
drugah pa so bolj ali manj uspešno
delovale območne pospeševalne služ-
be. Tako kot na vseh drugih področjih
se je bilo treba tudi pri pospeševanju
zgledovati po razvitih sosedih, pred-
vsem Avstrijcih in Švicaijih. Svetoval-
na služba naj bi postala javna, dostop-
na vsem in konec naj bi bilo favorizira-
nju enih in zapostavljanju drugih pro-
izv^alcev. Dodaten razlog za reorgani-
zacijo naj bi bile še prenove zadrug,
večja speciahzacija pospeševalne služ-
be, obenem neg bi se pospeševalci zne-
bili organizacijskih dejavnosti. To naj
bi v večji meri prevzele zadruge same.
Pod streho celjskega zavoda za živi-
norejo in veterinarstvo bo po novem
predvidoma 6 pospeševalcev speciali-
stov, trije ostajajo na Inštitutu za hme-
Ijarstvo in pivovarstvo v Žalcu.
V	osmih občinah računajo na 34 po-
speševalcev in sicer v Celju naj bi bili
4, v Žalcu 4, Moziiju 5, Velenju 2, Slo-
venskih Konjicah 4, Šentjurju 5, La-
škem 4 in Šmarju pri Jelšah 6. Vsak
pospeševalec bo imel določeno geo-
grafsko območje, vsak bo pokrival 350
zaščitenih kmetij, poleg teh naj bi po-
seben pospeševalec skrbel še za aktiv
mladih zadružnikov in aktiv kmečkih
žena ter za razvoj dopolnilnih dejavno-
sti. Vsi pospeševalci bodo zaposleni
na zavodu, večina naj bi imela prosto-
re v sedanjih zadrugah. Pri zaposlova-
nju bodo imeh prednost delavci, ki so
že doslej delali v pospeševalnih služ-
bah na zadrugah.
In kako bo s financiranjem služb?
Javna svetovalna služba bo predvido-
ma državna služba, financirana torej iz
proračuna. Predviden je tudi poseben
nadzor nad to službo, kasneje pa usta-
novitev kmetijsko gozdarske zborni-
ce. Doslej se je pospeševalno službo
financiralo iz treh virov: tretjino je za-
gotavljal republiški center za pospeše-
vanje, tretjino denarja občina, ostalo
tretjino zadruga. Trenutno je veliko
nejasnosti zlasti v treh zadrugah, kjer
naj bi prenos bil opravljen že letos.
V	to prvo skupino sodijo zadruge Mo-
zirje, Celje in Šentjur. Na zavodu za
veterinarstvo pravijo, da bodo zahte-
vali jamstvo republike, republiški
center za pospeševarye pa bo moral do
konca leta prevzeti tudi zadružni delež
financiranja pospeševalne službe.
Edi Staroveški, ki je na zavodu za-
dolžen za izpeljavo repubhških zami-
sli, ocenjuje predvidene spremembe
takole: »Pobuda sama ni tako slaba,
čeprav vem, da so po zadrugah mne-
nja deljena, prav tako med kmetoval-
ci, ki so zdaj bolj ah mar\j zadovoljni
z delom pospeševalcev. Organiziranje
javne svetovalne službe je velika od-
govornost, služba naj bi v večji meri
delovala strokovno, ma^ organizacij-
sko, res pa je, da je veliko nejasnosti
v sedanjem predlogu.«
Da so stvari nejasne in nedorečene
so potrdili tudi v nekaterih zadrugah.
Direktor šoštanjske zadruge Marjan
Jakob - mimogrede, zadrugo uvrščajo
v sam slovenski vrh ravno po dosež-
kih na področju pospeševanja - meni,
da stališča zadrug tokrat ne pomagajo,
prenos si je zamislila republika, zato
pa bodo v Šoštanju prav gotovo eni
zadnjih, ki bodo upognih glavo. Jakob
je prepričan, da v novi službi ne bo
dovolj odgovornosti, poleg tega pa je
bolj naklonjen temu, da se najprej iz-
pelje ena reorganizacija, konkretno za-
druge, šele potem začenja z drugimi.
»Sem pa prepričan, da nas bo ta koi*
vrnil desetletja nazaj,« trdi Jakob .
Za mozirsko zadrugo je predlog.^
bi prenos opravili še letos, pred^ ^^
ma novembra, vendar je direktor
hovnik skeptičen. »Preveč je ne]a^
sti in stvari bo treba doreči,* J®^
kratek. Kako se bodo odločili KoiJ^
ni, bo znano prihodnji teden, ko .
predstavniki zadruge sedli sk
z zavodom in repubhškim cen^
Direktor Franjo Tepej pa je
čan, da pospeševalci z zadrugo i"
imeti stik, vseh pospeševalcev, P ^
prav gotovo ne bodo vključili ^K^
službo. Vse skupaj pa izgleda ^
pravi Tepej »da bo armada v n'®
mandant pa zuneg nje.«
Edini, ki so že vložili zahtevo
nos v letošnjem letu, so Šentju^^
Vendar ne v zadrugi, temveč uP^^
odbor zadruge, čeprav direktor ^
Vrtačnik meni, da s tern, da s
zeleno luč, nihče ne misli na P ^
ce. Tako razmišljajo po POf^Jgb^
zadrugah, vprašanje pa je, kolik ^^ (
lahko vplivali na odločitve, da ^ i
konec koncev potegnil kratko ^^
mu je vse to namergeno. ToreJ j^j
Ali pa bo rešitev v tem, kar J
eden izmed direktorjev v
nem pogovoru: »Svoje
bomo že plačali tako dobro,
do odhajali drugam.« IRENA ^^

11. OKTOBER 1990 - STRAN 13
prekmurci prekinili tradicijo
^ fflariboru le bU festival narečnih popevk
se v vseh teh letih ni
Igoienilo. Štajerc bo še
f^no zmagoval in opeval
Maribor.« Tako je pred
Jjjetkom letošnjega 23. fe-
r^ala narečnih popevk
i-^ariboru komentiral pri-
(^itev eden najbolj zvestih
^topajočih, Ivek Baranja.
je krepko uštel.
[sentimentalna violina je
^ala na srca maloštevil-
^poslušalcev v dvorani in
^ radijskimi sprejemniki,
Lek Robi Horvat z Moni-
^iji pa je skladbo »Kak ftica
^vica« zapel »kak mu sr-
Ua« in zmagoslavje Štcger-
M SO prekinili Prekmurci.
Pruga nagrada občinstva
u ostala doma Edvinu Fli-
^u, ki je za svojo pesem
,mojmu srcu najlepša si«
pejel tudi posebno prizna-
L organizatoijev. Edvin je
papisal še glasbo za tretjo na-
mjeno skladbo »Kušk£y me
^gi moj«, ki jo je izvedla
pnpatična debitantka Anita
ore, besedilo pa je prispe-
li Miroslav Slana.
Besedila so bila letos svet-
plat festivala in organi-
zatoijem je bilo težko izlušči-
ti najboljše. Odločili so se za
»Mlatce« Tonija Gašperiča,
zapel jih je Milan Hribar.
Drugo nagrado so podeUli
Ernestu Kočivniku za bese-
dilo »Cigu, malta« (Levi dev-
žej), tretjo pa Davorinu Kru-
busu za besedilo »Ljubezen
na meji« (St^erskih sedem).
Radio Celje je prispeval na-
grado za najboljši aranžma.
Dobil jo je Jože Privšek za
skladbo »Pišta bači« v izved-
bi Boža Harba.
Meta Malus: »Čez eno ru-
žo je pa ni, ružo, ki po piru
diši. Takšno je besedilo
skladbe, za katero sem pri-
spevala tekst. Seveda opisu-
je savinjsko rožo, hmelj, ki
še posebno zadiši v avgustu.
Nekatera besedila na tem fe-
stivalu so bila odhčna.«
Aleksander Jež: »Tega pa
res ne razumem. Skladbo
sem za hec poslal žiriji - po
štirih zavrnjenih poizkusih.
In sprejeli so jo, tako da sem
končno le nastopil na tem fe-
stivalu kot debitant. In z:tu
s: ga bom sp:t n:pil!«
Franci Horvat: »V ognju
smo imeh dve železi. Ker
vsak lahko na festivalu na-
stopi le z eno skladbo, so or-
ganizatorji in žirija eno našo,
poskočnejšo, dodeliU Štajer-
skim 7. Sprva smo bih malo
razočarani, ker poslušalci ra-
je sprejemajo vedrejše pesmi
in smo se očitno ušteU. Prve
nagrade smo izredno veseli,
s^j je nismo pričakovah.«
Janez Malič: Prih^am iz
Celja kot gledalec, saj sem
ljubitelj tovrstne glasbe.
Običajno smo z našega po-
dročja prispevah pomemben
delež tovrstne muzike, letos
pa razen Štajerskih 7 kot iz-
VEualcev in Brigite Kobe kot
tekstopiske nisem zasledil
imen z našega konca »Šta-
ierske«.
EDI MASNEC
Štajerskih 7.
Ivek Baranja: »Naj prlek poje kak mu srce da «.
Meta Malus: »Čez eno ružu
je pa ni...«
Konec dober, vse dobro.
Čarovnik v Casalilanci
Obraz marsikaterega iz-
med približno 300 obisko-
valcev je prebledel ob po-
gledu na krvavo roko, v ka-
tero je bil zarezan velik nož.
Ze prva točka Francesco
Horror Showa je v petek
v discoteki Casablanca neka-
terim vzela sapo. Za njo seje
zvrstilo še nekaj točk, v kate-
rih je 43-letni Francesco, po
rodu iz Nemčije, pokazal
svoje mojstrovine. Trikrat je
že osvojil naslov evropskega
prvaka v tovrstni magiji,
^en izmed njegovih največ-
jih uspehov je drugo mesto
na svetovnem prvenstvu
v magiji v Ohiu in tudi letos
je eden glavnih favoritov na
evropskem prvenstvu. M^-
hen, a pogumen mož se že
deset let profesionalno uk-
varja z magijo, pri čemer mu
pomaga njegova ljubka part-
nerka Isabela. Skupaj sta iz-
vedla šest točk, med kateri-
mi je še posebno blestela
točka smrti. Trdo zvezan in
priklenjen s števihiimi klju-
čavnicami se je moral Fran-
cesco rešiti s stola, nad kate-
rim je viselo 25 nožev, prive-
zanih z gorečo vrvjo. Po 40
sekundah se je vrv pretrgala.
Seveda se mu je zopet uspe-
lo pravočasno rešiti in pubU-
ka ga je nagradila z bučnim
aplavzom.
To je bil Francescov drugi
nastop na slovenskih tleh in
začetno nezaupljivost je pre-
magalo navdušenje nad našo
deželo.
Francesco Show si je bilo
res vredno ogledati, seveda
pa je bila potrebna kar pre-
cejšnja mera dobrih živcev.
Discoteka Casablanca za
svoje goste pripravlja tudi
obisk Prljavega kazališta,
Afričan Show skupine iz Se-
negala, T^či in še marsikaj
drugega.	k. P., b. r.
•	V Savinjski organizatorji
kar tekmi^ejo, kdo bo pri-
pravil boljši koncert roker-
jev. Po zaslugi Mitje Ber-
vaija in diskoteke Quin je
polna dvorana v Žalcu
prejšnji teden toplo spreje-
la Prijavo kazalište. Ne gre
Poudarjati da so peklensko
Vzdušje pripravili z nekate-
rimi hiti (Ružo - ružice),
skladbo Mi plešemo pa so
Prekrstili v Mi pijemo.
•	Saša Einsiedler iz benda
^deči baron sporoča, da se
^^ ne misli poročiti, kar po-
^eni, da skupaj s fanti gara
onemoglosti na glasbe-
jj^m področju. V studiu
^etro pravkar snemajo
^oj drugi album. Sicer pa
"J^a Rdeči baron novega ki-
f^ista Franca Zabukovca
^Odiseja 2000) in klaviaturi-
^ Aleša Kunanija (Hari
'^argot). Gonilna sila je še
^^dno basist in pisec glas-
^ Tomaž Sršen. • Med ko-
wco novosti Jugotona naj-
tudi prvo LP ploščo
^sambla Štajerski vrelec
^ Rogaške Slatine, ki je za-
glasbeno kariero pred
^setimi leti z zabavnoglas-
projekti, sedaj pa je
^^očno zajadral v komerci-
^ f^e vode - med narodnja-
• Novo kaseto trenutno
uf^^a Celjski instrumen-
kvintet, ki bo prisot-
v snemalnih studiih
v Ljubljani združil z nasto-
pom na zaključku letošnje
akcije Brazde vzdržljivosti.
• Izmed članov znane glas-
bene družine Frece iz Liboj
ima trenutno največ dela
baritonist Vinko, ki igra pri
avstrijskem Murnokernn
kvintetu. Pravkar sta izšli
njihova CD plošča in kase-
ta. • Robi Zupan uspešno
dela tudi na pedagoškem
področju, sa; poučuje mla-
de talente na diatonični
harmoniki. Njegov največji
up je Domen Jevšenak, ki
je na Zlati harmoniki Lju-
bečne že prejel zlato plake-
to in nagrado Avgusta
Stanka. Sicer pa bo ansam-
bel Robija Zupana nasled-
njo nedeljo nstopil na mar-
tinovanju v Brezah nad La-
škim. • Maribor bo prizo-
rišče še enega velika glas-
benega dogodka: avstrijska
TV bo pri nas posnela Se-
nik domačih godcev Karla
Moicka. Med nastopajoči-
mi bodo tudi Štajerskih 7 iz
Slov. Konjic. • Zanimiva
glasbena prireditev se obe-
ta naslednji petek tudi Zal-
čanom, le da tam ne bo toli-
ko bUšča in TV kamer. Bo
pa zanesljivo iskrica za sre-
čo duševno prizadetih, saj
bo izkupiček namenjen
njim. Nastopili bodo: Hme-
ljarski instrumentalni
kvintet, CIK, Mix-Max,
Karli Gradišnik, Savinjski
oktet. Alkotest, plesna sku-
pina Bolero, sopranistka
Nika Vipotnik-Rampe, ča-
rovnik Jani Jošovc in še
kdo. •
EDI MASNEC
V petek, 12. 10. bo v klubu Casablanka nastopila mednarodna plesna skupina
PETER's SHOW. Vljudno vabljeni!
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	RELEASE ME - VVILSON PHILLIPS	(5)
2.	BLAŽE OF GLORY - JON BON JOVI	(5)
3.	I CANTTOUCH THIS-M.C.HAMMER	(7)
4.	DRŽAVA - ANDREJ ŠIFRER	(8)
5.	THE JOKER - STEVE MILLER BAND	(2)
6.	TOM'S DINER - DNA AND SUZANE VEGA	(4)
7.	GIPSY VVOMAN - CARLOS SANTANA	(3)
8.	KILLER - ADAMSKI	(10)
6. RAD TE IMAM - NERON	(1)
9.	TONIGHT - NEW KIDS ON THE BLOCK	()
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	NAJ TI NAZDRAVIMO-
CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(6)
2.	PRIŠLA SEM DOMOV - MARELA	(5)
3.	JOJ, KAKO BOLI - PREROD	(6)
4.	ZALJUBIL SEM SE - ŠTIRJE KOVAČI	(4)
5.	S HARMONIKO NA PREŽI - TINČE LESJAK	(5)
6.	NA ZDRAVJE ŠTAJERCI - KLAVŽAR	(3)
7.	PRSTAN - NAGELJ	(10)
8.	MARTINOVANJE - SLOVENIJA	(2)
9.	RODNI DOM - PODKRAJSKI FANTJE	(2)
10. KOŠNJA - SPOMIN	(6)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij;
LE ZA HIP - RDEČI BARON
WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN
VVATERFALL - THE STONE ROSES
Predlogi za lestvico domačih melodij:
SRCE NE JOČI VEČ - ŠTAJERSKI VRELEC
VESELA POLKA - PUGEU
ČESTITAMO - NOVI PRIJATEUI
Nagrajenca: Lidija Polšaii, Zidanškova 1, Celje
Cvetka Žnidaršič, Drapšinova 11, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih melodij.
izvajalec__
ime in priimek,
naslov_
14. STRAN - 11. OKTOBER 1990

Srebrno kogljavKo Ema
v nedeljo so se iz nemške-
ga Oggersheima vrnile keg-
Ijavke Ema, ki so se udeleži-
le 2. svetovnega pokala, tek-
movanja, na katerem smejo
nastopiti ekipe, ki so na dr-
žavnih prvenstvih osvojile
prvo mesto. Jugoslavijo so
v ženski konkurenci zasto-
pale Celjanke, v moški pa
Zagrebčani. Obe ekipi sta
se domov vrnili posrebreni,
torej sta osvojili drugo me-
sto. Ce ne bi tik pred tekmo-
vanjem spremenili tekmo-
valnega sistema, bi se Ce-
ljanke vrnile domov oven-
čane z zlatom, saj so v skup-
nem seštevku podrle največ
kegljev. Po vrnitvi v Celje
smo v pogovor zapletli nji-
hovega trenerja Lada
Gobca.
»Najprej čestitke vam in
kegljavkam Ema, ki so do-
segle lep uspeh, in seveda
takoj vprašanje, s kakšnimi
vtisi ste se vrnili v Celje.«
»Letos je bila konkurenca
izredno močna, saj so nasto-
pile najmočnejše kegljaške
ekipe iz vseh evropskih dr-
žav, ki kaj pomenijo v tem
športu. V ženski konkurenci
so nastopile številne državne
reprezentantke ter vse sve-
tovne prvakinje v zadnjih
osmih letih. Tekmovanja
v Oggersheimu so bila na le-
pem, dvanajststeznem keg-
ljišču, spremljalo jih je veh-
ko gledalcev, zatikalo pa se
je pri organizaciji. Razen te-
ga, da smo spali v hotelu, ki
je bil daleč proč od prizoriš-
ča svetovnega pokala, nas je
motilo, da smo šele zadnji
trenutek dobili urnik tekmo-
vanj, tudi biltenov z rezultati
ni bilo, motil pa nas je tudi
spremenjeni tekmovalni si-
stem, za katerega smo prav-
zaprav izvedeh tek pred od-
hodom v Oggersheim. Spe-
memba je bila v tem, da re-
zultati iz polfmala niso šteh
v finalu, zato se nam j^e iz-
muznilo prvo mesto. Ce bi
tekmovalni sistem ostal
enak lanskemu, bi bih mi pr-
vi, Romunke druge, prvo-
uvrščene Madžarke pa tretje.
Novi sistem je pisan na kožo
slabšim ekipam, saj je po
njem za uspeh potreben ve-
lik odstotek sreče, razen tega
pa še trenutni navdih, razpo-
loženje in tudi znanje. Mad-
žarke so se komaj prebile
v polfinale, potem pa se jim
je nenadoma odprlo in so
v finalu odhčno zaigrale ter
zmagale.«
»Kako ste zadovoljni z na-
stopom celjske ekipe in po-
sameznih igralk?«
»Z nastopom vseh celjskih
tekmovalk sem izredno za-
dovoljen. Pridno so vadile že
dva meseca pred prven-
stvom, redno so prihajale na
treninge in maksimalno zai-
grale tudi na tekmovanju sa-
mem. Za primerjavo naj po-
vem, da so celjske tekmoval-
ke, če seštejemo polfinalni in
finalni rezultat, zaigrale tako
dobro, da bi celo v moški
konkurenci osvojile šesto
mesto. Tudi psihično so bile
dobro pripravljene, saj so se
zaradi lani osvojenega prve-
ga mesta znašle v vlogi favo-
ritinj. Ekipno je ekipa Ema
v polfinalu podrla 2576 keg-
ljev in bila prva pred Ro-
munkami, ki so jih podrle
2533, ter Madžarkami z 2435
keglji. V finalu so Celjanke
podrle 2559 kegljev, Madžar-
ke, ki so bile prve, pa 2604.
V obeh nastopih skupaj so se
Celjanke izkazale takole: od-
lična je bila Petakova z 893
podrtimi kegh (s tem je bila
druga najboljša posamezni-
ca prvenstva), Gobčeva 829,
Grobelnikova 821, Tkalčiče-
va 836, Mikčeva 885 ter Kadi-
naijeva 872 kegljev.«
»Je bilo na tribunah tudi
kaj gledalcev, ki so vzpod-
bujali jugoslovanske pred-
stavnike?«
»Da, kar precej zdomcev je
prišlo vzpodbujat naše tek-
movalce. V okohci Oggers-
heima je namreč nekaj odlič-
nih kegljaških klubov, v ka-
terih nastopajo tudi jugoslo-
vanski kegljači. Tako je bil
na tribunah Damir Dundič,
trikratni svetovni prvak na
mladinskem svetovnem pr-
venstvu, ki je bilo v Celju.«
»Za nastop na takšnem
tekmovanju je verjetno po-
trebno zbrati kar precej de-
narja. Vam je kdo priskočil
na pomoč?«
»Brez nekaterih podjetij in
organizacij seveda stroškov,
ki so povezani s takšnim tek-
movanjem, ne bi zmogli. Ta-
ko sta nam pri prevozu pri-
skočila na pomoč naša po-
krovitelja, torej Emo in Stu-
dio direkt marketing, Martin
Skubic je za ekipo prispeval
enotna oblačila, Pomurka
mesna industirja iz Murske
Sobote je priskrbela vso po-
trebno športno opremo, stro-
ške tekmovanja pa je porav-
nala celjska ZTKO.«
»Glede na to, da bo v Ce-
lju svetovno prvenstvo
v kegljanju, na katero se že
pripravljate, je nastop na
večjih prireditvah verjetno
tudi primeren za prve pro-
pagandno-tržne korake. Ste
svoj nastop izkoristili tudi
v tem smislu?«
»Za svetovno prvenstvo
smo res že naredili propa-
gando. Predstavili smo znak
prvenstva, nosili smo ga tudi
na naših dresih, nekaj majic
s tem znakom in napisom
smo razdelili med zdomce in
posamezne ekipe. Več kot
sto pa smo jih, žal, morah
prinesti nazaj, saj je bila na
jih drobna tiskarska napaka
in jih zato nismo želeli deliti,
čeprav bi jih nekateri vseeno
radi imeh.«
»Srebro ste torej osvojili,
sedaj pa vas čakajo zvezna
ligaška tekmovanja. Kako
ste pripravljeni nanje?«
»Iz Nemčije se nismo vrni-
li s srebrom, saj ekipa za dru-
go mesto ni prejela ne poka-
la ne medalj. Za to gre velika
kritika organizatorjem ter
Mednarodni kegljaški zvezi,
ki določa tekmovalne pred-
pise. To soboto ob 15.30 se
bomo na kegljišču Golovca
pomerili z ekipo Adrie iz An-
karana, v nedeljo ob 10. uri
pa prav tako v Celju z našimi
konkurentkami, ekipo Reke,
ki pa je letos, menim, nekoh-
ko slabša kot lani. Najresnej-
še kandidatke za prvo mesto
so polee nas igralke Jedin-
stva z Zagreba. Upam ri
do tekmovalke
hodnjih mesecih tako h '
pripravljene, kot so sen?
bomo ponovno osvojii-
slov prvakinj, pa se J
tekmovalke na tekrno^J
za svetovni pokal prjk^
leto pomerile v
kjer gradijo novo kegS
V primeru, da bi se prj
nji zataknilo, bo tekmoS
v Celju. Zato je to za naT
daten izziv, da se na pV
stvu čimbolje uvrstijo
Na sliki stojijo od l
proti desni: Ljuba Tka!
Biserka Petak, Marikg v
dinar, Tanja Gobec,
Razlag, Marta Zupane inj
nja Mikac, čepijo pa jJ
Seško, Mira Grobelnik |
ner Lado Gobec in iL
Lesjak. Vse tekmovalke]
do nastopile v ligaških)
movanjih, tudi Seškova
Zupančeva, ki nista nasta
v Oggersheimu.
NATAŠA GERK
če
boste kje odkrili pl
doben primer, nemudon
zavrtite telefonsko števili
21-250. Polona Pihler.t
bojkarica (bivša) Celja.,
Zoran Gole, košarkar (ti
ši) Celja, sodita v šport
panogi, s katero se ukvapj
ta, v slovenski vrh. Kij:
vsemu jima je skupno:
da ne vesta, kje bosta igi
la. Za Celje ne!
Pivovarna Laško pi
pravlja na prvi prvensh
ni tekmi v IL zvezni roi
metni ligi, ki bo v sobo
v Celju, prvovrstno pra
nečenje. Le kaj bi to utt
nilo biti? Stave sprejea
mo do petka opoldne.
Nekateri so že postaEi
dovedni, kdo piše Hops^
de. Vi, spoštovani špon
ki, funkcionarji, športni i
lave i...
Kegljavke Ema so M
na svetovnem pokala si
mo druge. Tovrstne intf
pretacije njihove uvrso
t ve je bilo slišati že i p
nedeljek, ko so se vm
v Celje. Mi, novinarji, sa
z njihovo uvrstitvijo zi^j
voljni. Da ne bo pomote
V atletskem klubu Kl»
var vabijo k sodelavk
mlade, ki bi se želeli uk\'>
jati z atletiko. Morebiti'
jim kakšna okrepitevp!^
prav tudi v članski vts
Ozrejo naj se po dr. JaiKj
Drnovšku, ki bojda t^
dobro teče, da ga var0
niki komaj doh^ajo.
log: morebiti bi ^aijfco^^
Kopitar novo tekaško
ero naredil pri dr.
novšku.
POD KOSI
Tekmovanja v slovenski
košarkarski ligi so se pričela
in v prvem kolu so pomemb-
no zmago v gosteh dosegli no-
vinci v ligi, to je šoštanjska
Elektra, ki je porazila Comet
s 87:81 (44:35). Pipan, ki je
okrepil Elektro, je dosegel 32
točk.
Celjani so izgubili srečanje
v Kopru z 80:100, za dvajset
točk pa so Celjani zaostajali že
ob polčasu. Aničič je zadel
osem trojk in skupno dosegel
37 točk. Presenečenje je zmaga
ekipe rogaške, doma, nad Bi-
strico. Slatinčani so zmagali
s 94 :79 (54:36). Tudi Slatinča-
ni so namreč, tako kot Celjani,
letos močno oslabljeni.
Po odigranem prvem kolu je
ocenjevati nastope posamez-
nih moštev še prezgodaj, Celja-
ne in okoličane pa bo v dru-
gem kolu zanimalo predvsem,
kakšni bodo izidi srečanja med
Rogaško in Cometom, med Bi-
strico in Celjem ter med Elek-
tro in Ježico.
Slovenska ženska košarkar-
ska liga letos šteje devet ekip,
kar je pravzaprav nezaslišano,
če vemo, da so si Celjanke lani
po igranju v drugi SKL v play-
outu priborile pravico do na-
predovanja. Kljub temu so jih
iz SKL izločili, ker Mavrica Ili-
rija ni imela denaija za igranje
v 2. ZKL, zato so Ljubljančan-
ke ostale v I. SKL, Celjanke pa
so morale v II. SKL. Kasneje je
sodelovanje odpovedala ekipa
Šentvida in odprla vrata za na-
predovanje Celjankam. Ker pa
so v celjski košarkarski upravi
močno načeti odnosi, le-ta ni
bila dovolj odločna v pravem
trenutku pri Košarkarski zvezi
Slovenije, zato so Celjanke
ostale v II. SKL. Edine pred-
stavnice v I. SKL s Celjskega
so torej Konjičanke, ki so v pr-
vem kolu doma izgubile s Kra-
njem s 45:76.
Pričela so se tudi tekmova-
nja v območnih hgah. V skupi-
ni Vzhod tekmujeta ekipi Pol-
zele in Šentjurja, v skupini
Center pa laški Zlatorog, ki je
doma premagal Podbočje
z 72:53.
DEAN ŠUSTER
Rokometna preohieKj
v torek sta tiskovno konfe-
renco sklicali vodstvi roko-
metnega kluba Celje Pivovar-
na Laško in njihovega novega
pokrovitelja. Pogodbo so pod-
pisali za dve leti. Tone Turn-
šek, direktor Pivovarne, pa je
dejal, da si v podjetju želijo,
da bi jih kot nove pokrovite-
lje sprejela tudi celjska šport-
na javnost ter obiskovalci
tekem.
Predstavniki Pivovarne so
zagotavljali, da se ne namera-
vajo vtikati v strokovno delo
kluba. Želijo le, da bi bih odno-
si na relaciji klub-uprava-igral-
ci korektni ter poudarili, da od
rokometašev pričakujejo do-
bre ambasadorje Pivovarne in
Celja z dosežki in športnim ob-
našanjem. V bodoče bo spre-
menjena tudi zunanja podoba
kluba. Tako bodo dresi v zele-
no-rumeni oziroma črno-beli
kombinaciji, k novi celostni
podobi pa bodo prispevali tudi
novi lepaki, dopisi, znaki in
vse ostalo kar tvori videz enot-
ne ekipe.
Spremembe bodo tudi
v vodstvu kluba, ki ga bo se-
stavljalo sedemčlansko pred-
sedstvo, na čelu s Tonetom-
Turnškom, med drugimi pa
bodo v njem tudi Štefan Jug,
Pavle Bukovac in Ernest Mar-
guč. O tem se bodo rokometaši
podrobneje dogovaijah jutri,
v petek, na skupščini kluba.
Predstavniki rokometnega-
kluba so v torek pojasnili še
spremembe v sistemu drugoli-
gaških tekmovanj. Po novem
so štiri II. ZRL. V tej, kjer na-
stopno Celjani, je šest sloven-
skih in osem hrvaških klubov.
Iz vsake republike so vanjo
uvrstili tri nove, tiste. ,
v republiški ligi osvoji«
nuh sezoni prva tri me ^
vedno pa ni znano, na ^
način se bodo prvaki ^
ob zaključku tekmoval"^
ne v I. ZRL, kamor bos^
napredovala le dva kl"'^^
V bodoče bo torej
krovitelj celjskih roKO" ^^
laška Pivovarna, ki do ^
prispevala okoli 70
potrebnih sredstev,
- bo delno še vedno mo'^
krivati ZTKO in nen^,;
katero izmed podjetii-j^(}i
Tine Veber, sekretar f:
jal, da gre rokometu
glede na tradicijo,
in nenazadnje nivo ^^ jgioJ'
še vedno prioriteta lO
denarna sredstva. j
NATAŠA G^^
PRED 60-LETI	Chrysler je v svoji več kot 60-letni tradiciji posvetil največ pozornosti tehničnim
kvalitetam in varnosti, zato je uspel tudi na enem najzahtevnejših avtomobilskih
tržišč, v Nemčiji.
Letna proizvodnja je preko 2.000.000 vozil.
Ameriško vozilo za evropskega kupca prihaja tudi v Jugoslavijo. Model LeBaron
Coupe z različno opremo pa je že na voljo zahtevnim kupcem po izjemno
ugodni ceni.
TEHNIČNI PODATKI:
motor: 4 valjni vrstni
prost.: 2484cm
KW (KM) 72 (98)
max. histrost: 170 km/h
alu kolesni obroči
mere: dol. šir. višina
4696x1738x1294
poraba goriva:
pri 90 km/h 5,91
120 km/h 8,11
mestna vožnja 141
serijska oprema: električno reguliranje voznikovega sedeža, električno premi-
kanje Stekel na vratih,centralno zaklepanje vrat, tempomat,električna nastavitev
zunanjih ogledal, tonizirano steklo, katalizator.
CHRVSLER zagotavlja kvaliteto z neobičajno garancijo
3 leta oziroma 110.000 km
7 let jamstva za nerjavenje karoserije
Prodajna cena brez prometnega davka (p. d. je 66,5%)
LeBaron Coupe osnovni model:	203.604 00
s klimo napravo:	218 920 00
s klimo in usnjem:	228 130 00
avtomat, menj. -i- klima:	227 328 00
avtom. menj. -f- klima + usnje	236 985 00
avtom. menj. + usnje:	224*511 00
Kmalu na našem tržišču tudi po ugodnih cenah:
SARATOGA	različne izvedbe
VOVAGER	različne izvedbe
JEEP CHEROKEE različne izvedbe
JEEP WRANGLER različne izvedbe
Posebno ugoden je nakup po sistemu »staro za novo«, kjer je možna
davčna olajšava do 70%
INFORMACIJE: AVTOMOTOR CELJE, Miklošičeva 5, tel. 24-244
VELENJE, Šaleška 18, tel. 853-267

11. OKTOBER 1990 - STRAN 15
Zdrav duh v zdravem telesu
2veza telesnokulturnih organizacij
relje razpisuje tekmovanja v nasled-
ojih športnih panogah in kategorijah:
1) Košarka - ekipo sestavlja pet igral-
cev in največ sedem rezerv. Pričetek tek-
movanja bo november. Prijavnina za eki-
oje 750 dinaijev.
^ 2) Namizni tenis posamezno - tekmo-
vanje bo organizirano za tri kategorije
(0ioški, ženske in starejši člani). Prijavni-
na za posameznika je 200 dinaijev.
3) Mali nogomet - zimsko prvenstvo
, tekmovanje bo v dvorani Golovec po
gnojnem sistemu. Ekipe bodo razdeljene
v lige glede na kvaliteto, ki so jo pokazali
2 rezultati v letu 1989. Lige bodo 12 oziro-
ma 13 članske. Igrali bodo po pravilih in
propozicijah, ki jih je za mali nogomet
Izdal ZTKO Celje za leto 1990. Prijavnina
za ekipo je 7 tisoč dinaijev. Pričetek tek-
movanj bo konec oktobra, igralci bodo
igrali dvakrat dvajset minut brez od-
mora.
Rok za prijavo je za vse naštete pano-
ge 17. oktobra. Za vse prijavljene ekipe
v rnalem nogometu bo istega dne, ob 15.
uri, v zgornji stranski dvorani dvorane
Golovec sestanek. Tam bodo izžrebali
pare in oblikovali lige ter izvolih tekmo-
valno komisijo.
BOGDAN POVALEJ
Konjeniki vabijo
Oktobra pripravljajo v konjeniškem
klubu Merx Celje v Skofli vasi začetne
tečaje v konjeništvu. Prijave sprejemajo
vsak dan od 16. ure dalje v Ško^i vasi 51,
kjer je sedež kluba. Tečaj bo ob vsakem
vremenu, saj so treningi v pokriti dvo-
Aerobilca
v Partizanu Gaberje bodo v ponede-
ljek, 15. oktobra, pričeli pripravljati teča-
je aerobike. Ob sodobni glasbi bodo te-
čajnice poučih o estetiki telesnega giba-
nja, lepoti oblačenja, zdravi prehrani in
jogi kot obliki sproščanja. Število udele-
ženk bo omejeno, prijave pa sprejemajo
v Partizanu Gabije na Mariborski 42
v Celju.
Odprti pokriti športni objekti
ŠRC Golovec
Od ponedeljka dalje so v Zavodu Golo-
vec ponovno odprli bazen, savno, dvora-
ni za tenis, kegljišče... Tako seje v baze-
nu mogoče med delavnikom kopati od 8.
do 21. ure ter ob vikendih od 10. do 20.
ure, slednje velja tudi za savno, medtem
ko med tednom le-ta odpira vrata za obi-
skovalce ob 13. in zapira ob 21. uri. Keg-
ljišče je ob delavnikih odprto od 14. do
22. ure ter ob vikendih od 12. do 20. ure,
hali za tenis pa sta odprti vsak dan od 8.
do 23. ure.
Za kopanje v bazenu morajo odrash
odšteti 40, otroci pa 30 dinaijev, organizi-
rane skupine otrok 24 in odraslih 32 di-
naijev, naprodaj pa so tudi sezonske
vstopnice, ki jih za odrasle prodajno po
tisoč in za otroke po petsto dinaijev. Na
kegljišču so žetoni po 20 dinarjev, pogod-
beno kegljanje za uro in eno stezo pa je 50
dinaijev. Za savno je treba odšteti 60 di-
narjev, pri nakupu najmanj petih vstop-
nic pa je cena za deset dinaijev nižja. Za
uro tenisa v dvorani D boste odšteli 80
dinaijev, deset din manj pa v dvorani C.
V dopoldanskem času velja za rekreativ-
ce 50 odstotni popust.
Alpinisti vabijo tečajnike
člani Alpinističnega odseka Celje
vabijo tečajnike v alpinistično šolo.
Vpis bo danes, v četrtek, ob 18. uri,
v prostorih Planinskega društva Celje,
v Stanetovi ulici.
izgubih z Impolom in Želez-
ničarjem. Celjani so se uvr-
stili na finalni turnir, ki bo
konec tedna v Sarajevu, ka-
mor bodo odpotovali v četr-
tek, poroča Olga Petrak.
V Hrastniku je strelska dru-
žina Steklar pripravila tradi-
cionalno tekmovanje z zrač-
no puško za memorial Gro-
har-Bajda-Knez. Nastopilo je
22 ekip iz Slovenije, zmagah
pa so Kamničani. S Celjske-
ga je bila najuspešnejša eki-
pa Kovinarja iz Štor, ki so jo
sestavljali Dečman, Ravni-
kar in Malec. Osvojih so tret-
je mesto, Malec pa med po-
samezniki četrto, poroča To-
ne Jager.
V petek je bilo v Šentjurju
šahovsko tekmovanje med
avstrijsko ekipo Wolfsberga
in Šentjurja. Sentjurčani so
Avstrijce premagah z osem
in pol proti ena in pol v hitro-
poteznem. pa so prav tako
zmagah Šentjurčani s 73,5
proti 46,5. Med posamezniki
je bil najuspešnejši Franci
Pešec, ki je osvojil deset
točk, drugo do tretje mesto
pa sta si razdelila Avstrijec
Hanes Fritzl in Šentjurčan
Franc Gazvoda.
V mladinski rokometni li-
gi so rokometaši Pivovarne
Laško premagali rokometni
klub Velenje z 22:14. Pri Ce-
ljanih so bili najuspešnejši
Cajavec, Lubej in Stropnik,
ki so štirikrat zatresli mrežo
domačinov. V II. slovenski
rokometni ligi pa so kadeti
Pivovarne Laško odigrali
prav tako srečanje v Velenju
in ga dobili s 25:19. Najučin-
kovitejši pri Celjanih so bih
Begovič s 6, Ocvirk s 5 ter
-Oblak in Novak s po 4 za-
detki.
TOP FOTKA
iVoge še še, kam pa roke. Top fotka pove.
Foto: EDO EINSPIELER
Spartakiade
Spartakiade oziroma sociahstične olimpiade so tiste priredi-
le, kjer se na športnem polju srečujejo predstavniki sovjetskih
narodov in delavsko športnih organizacij v Sovjetski zvezi. Med
odgovori smo prejeli le enega nepravilnega. Gostja oddaje Iz
^vljenja in dela društev Partizan, predsednica Partizana
^'^abeije, Stanka Tihnger, je izžrebala naslednje dobitnike
"agrad^ ki jih podarja trgovina z otroškimi oblačili in igračami
Wiz Žalca.
1)	Anica Klakočer, Pohlinova 9, Celje
2)	Betka Petrovič, Miklošičeva 3, Celje
3)	Jože Vrvič, Tržaška 30, Celje
Nagrado videoteke Panda prejme Norbert Drugovič, Na
°'oku 13 iz Celja. Vsi nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
METOD TREBICNIK
ŠPORT VČERAJ...
je bil v znamenju srebrne
medalje celjskih kegljavk, ki
so nastopile na svetovnem
pokalu v Oggersheimu. Na
Celjskem pa so se pričela
številna ligaška tekmovanja.
V	II. zvezni odbojkarski
ligi - zahod so gostovale
celjske odbojkarice na Ilidiži
pri Igmanu in izgubile s 3:0.
Nastopile , so brez letošnjih
okrepitev, sester Gašper, ki
sta se udeležili absolventske-
ga izleta, poroča Dean Šu-
ster.
V	moški Slovenski odboj-
karski ligi je bil v soboto lo-
kalni derbi, ki ga je odlikova-
la borbena igra ekip Celja in
Šempetra. Ekipa Šempetra
je tekmo dobila šele v petem
setu s 15:13. Topolšica je odi-
grala srečanje z Granitom in
ga izgubila s 3:0. Dean Šu-
ster tudi poroča, da bodo
celjski odbojkarji dobili po-
krovitelje, to naj bi bilo za-
sebno podjetje Vizura iz
Celja.
Atletsko društvo Kladi-
var je minuli torek pripravi-
lo kros za pionirje in mladin-
ce. Ekipno sta imeli največ
uspešnih tekmovalcev os-
novna šola Dobrna in Peda-
goška šola.
Teniški klub Zlatarna Ce-
lje je pripravil tradicionalni
turnir za Zlati lopar. Letos je
sodelovalo 34 tekmovalcev
iz desetih slovenskih klu-
bov. V finalu je Blaž Trupej
iz Medvod premagal Velenj-
čana Topčiča s 6:3 in s 6:2,
poroča Jože Kuzma.
V	slovenski nogometni li-
gi so odigrali srečanja 8. kola
in dosegh naslednje rezulta-
te: Ingrad Kladivar je v Vele-
nju izgubil srečanje z Rudar-
jem z 1:3, Steklar je moral
doma priznati premoč Na-
kla, ki je zmagalo z 2:0, Parti-
zan Hmezad pa je v Žalcu
ugnal ekipo Elana z 2:1. Ve-
lenjski Rudar na lestvici vo-
di, Ingrad Kladivar je šesti.
Steklar deveti in Partizan
Hmezad zadnji.
V	2. kolu slovenske moške
namiznoteniške lige so
igralci Ingrada odigrali sre-
čanje s TKI Kemičarjem in
z Jesenicami, ter obakrat
zmagali. Vseh šest zmag
v obeh srečanjih sta dosegla
Maras in Kus, štiri pa je do-
dal še Štrljič, poroča Jernej
Pelko.
V	Umagu je bilo medna-
rodno odprto prvenstvo
Umaga v tenisu. Med osem
najboljših se je uvrstil Celjan
Branko Tajnšek, za uvrstitev
v polfinale pa bo moral odi-
grati še srečanje s tekmoval-
cem iz Sovjetske zveze, ki
sta ga minuli vikend, zaradi
slabega vremena, morala
preložiti.
Strelska družina Tone Bo-
stič iz Zidanega mosta je pri-
pravila minuli vikend 3. kolo
občinske strelske lige v stre-
ljanju s serijsko zračno pu-
ško. Nastopilo je osem ekip,
prvi so bih gostitelji, drugi
Laščani in tretji strelci Re-
čice.
V	soboto so se pričela tek-
movanja v judu v I. zvezni
ligi, kjer nastopajo tudi celj-
ski judoisti. Celjani so se
udeležili kvalifikacijske tek-
me za nastop v finalu v Slo-
venski Bistrici. Celjsko eki-
po so sestavljali Gedl, Cuk,
Pungeršek, Imamovič, Leto-
nja in Murko. Rezultati posa-
mičnih dvobojev: Ivo Reya
je premagal Slavijo in Mla-
dost, medtem ko so Celjani
... IN JUTRI
ko bo v znamenju ligaških
tekmovanj, še posebej roko-
meta, saj se v soboto priče-
njajo tekmovanja v II. zvezni
rokometni ligi. V prvem ko-
lu se bodo rokometaši Pivo-
varne Laško pomerili v so-
boto, ob 18. uri, v dvorani
Golovec v Celu z ekipo Jugo-
turbine iz Karlovca.
V	slovenski nogometni li-
gi se bo celjski Ingrad Kladi-
var doma pomeril z Vozih,
velenjski Rudar se bo v Tr-
bovljah pomeril s trbovelj-
skim Rudarjem, Steklar
s Slovanom v Ljubljani, ter
Partizan Hmezad doma
z Ljubljano.
V	soboto in nedeljo bo od-
prto teniško prvenstvo Go-
lovca za rekreativce. V so-
boto se bodo pomerili posa-
mezniki, v nedeljo pa pari.
Prijave sprejemajo še do pet-
ka, 12. oktobra, pri oskrbni-
ku ŠRC Golovec. Še posebej
vabijo k sodelovanju rekre-
ativce iz Žalca in Velenja.
V	3. kolu namiznoteniške
lige se bodo Celjani odpravi-
h v goste k favorizirani ekipi
Gornje Radgone ter k Peto-
vii iz Ptuja. Obetajo si novi
točki, kar bi bil lep uspeh
celjske ekipe, meni Jernej
Pelko.
Celjske odbojkarice bodo
tudi v drugem kolu gostova-
le. Tokrat v Odžaku pri ekipi
Jedinstva, kjer si smejo obe-
tati pryo zmago, poroča De-
an Suster in dodaja, da bo
moška ekipa Celja drugo ko-
lo slovenske lige odigrala na
Bledu, Topolšica bo gostova-
la v Izoli, Šempeter pa bo
doma gostil drugo ekipo
ljubljanske Tovil Olimpije.
V	soboto^bo v Velenju 25.
kros Dela. Štart bo ob 11. uri
na mestnem stadionu v Ve-
lenju.
V	soboto se bodo pričela
tudi tekmovanja v sloven-
ski judo ligi, v kateri sodelu-
jejo mladi tekmovalci judo
kluba Ivo Reya. V prvem ko-
lu jih čaka gostovanje pri
ekipi Kopra.
PLAVALNI KLUB NEPTUN CELJE
Plavalni klub Neptun vabi v začetne in nadaljevalne
plavalne tečaje za otroke, mladino in odrasle.
Tečaje organiziramo v bazenu Golovec.
ZAČETNI TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO
4-5 let: ponedeljek, sreda	16.15-17.15
torek, četrtek	17.00-18.00
6-7 let: ponedeljek, sreda	15.30-16.30
ponedeljek, četrtek	17.45-18.45
torek, petek	17.45-18.45
sreda, petek	17.00-18.00
8-9 let: ponedeljek 17.00-18.00, petek 15.30-16.30
torek, četrtek	15.30-16.30
torek, petek	16.15-17.15
sreda 17.45-18.45, četrtek 16.15-17.15
10-11	let: ponedeljek, sreda	18.30-19.30
torek, četrtek	18.30-19.30
11-12	let: ponedeljek 19.15-20.15, petek 18.30-19.30
13-14 let: torek, četrtek	19.15-20.15
15-17 let: sreda, petek 19.15-20.15
NADALJEVALNI TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO
Vadba za skupine trikrat tedensko: 6-7 let, 8-9 let,
10-11 let, 11-12 let vsak ponedeljek, sredo, petek od
15.30 do 16.30, od 16.30 do 17.30, od 17.30 do 18.30.
Vadba za skupine dvakrat tedensko: 5-7 let, 8-9 let,
10-11 let, 11-12 let vsak torek, četrtek od 15.30 do
16.30, od 16.30 do 17.30, od 17.30-18.30.
13-14 let, 15-17 let vsak torek, četrtek od
17.30-18.30
ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ZA ODRASLE
Vsak ponedeljek in sredo od 20.00-21.30.
ORGANIZIRANA REKREACIJA ZA ODRASLE
Vsak torek in sredo od 20.00-21.30.
ORGANIZIRANA REKREACIJA SAMO ZA ŽENSKE
(rezerviran bazen)
Vsak četrtek v sodelovanju s plesnim Forumom
aerobika in plavanje ali samo aerobika ali samo
plavanje od 20.00-21.30.
Vsi tečaji pričnejo s 15. oktobrom 1990.
Vpis v tečaje je na poletnem kopališču ob Ljubljanski
cesti vsak delovnik od 19.00-20.00 ure, telefon 26-
119.
Informacije dopoldan: 31-369 in 31-593 na rekreacijo
žensk tudi 33-012.
NAUČITE SE PLAVATI - IZPOPOLNITE SVOJE ZNA-
NJE - UDELEŽITE SE NAJBOLJ ZDRAVE REKRE-
ACIJE ZA VSA STAROSTNA OBDOBJA.
STROJNA INDUSTRIJA, n. sol. o.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
objavlja
prosta dela in naloge
Programiranje zahtevnih
programov
in organiziranje baze podatkov
Pogoji:
-	dipl. inženir organizacije dela aH inženir
organizacije dela - smer računalništvo
-	2 leti delovnih izkušenj
-	poznavanje baze podatkov TOTAL
-	poznavanje programskega jezika COBOL
-	poznavanje operacijskega sistema DELTA/V
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8 dneh na naslov SIP-Strojna industrija
Šempeter v Savinjski dolini.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
Nagradna Igra Partizan 25
čeprav je bila ustanovna slovesnost celjskega
Sokola septembra 1890 in zato praznujemo
^ Celju letos stoletnico športa, so v našem
mestu telovadili že prej v nemško-nacionalno
usmerjenem društvu. Kako se je to društvo
inienovalo?
^ Nordpol klub
^ Celjsko turnarsko društvo
^ Freiheit
Odgovore pošljite na dopisnicah v uredništvo
•^T-Rc do petka, 19. oktobra. Nagrade pri-
speva papirna galanterija Zeme iz Hotunj pri
•^onikvi.
16. STRAN - 11. OKTOBER 1990	
Moja Afrika
'»Ljudožerca« Foltova In nluna afriška leta
v Foitovi ulici 8 v Ve-
lenju prebiva v desetem
nadstropju stolpnice Če-
hinja Irena Foit. Leta
1971 se je z možem, aka-
demskim kiparjem Fran-
tiškom Foitom preselila
iz Nairobija v to rudar-
sko mesto in že teden dni
po preselitvi ostala sa-
ma. Mož se je smrtno po-
nesrečil, številna umet-
niška dela in umetnine,
ki jih je iz Afrike, kjer
sta živela 24 let, prinesel
v Slovenijo, pa danes
krasijo enega izmed raz-
stavnih prostorov Ve-
lenjskega gradu.
Tri leta po njegovi smr-
ti so Partizansko ulico
v Velenju preimenovali
v Foitovo. Irena Foit pra-
vi, da ji je to v nadlego, saj
so ljudje, s katerimi si je
dopisovala, sprva mislili,
da se ji je zmešalo, ko jim
je sporočala novi naslov.
V češki slovenščini,
v Sloveniji namreč nima
veliko prijateljev, prijet-
na gospa, ki skriva svoja
leta, rada obuja spomine
na Afriko, ki je ne mika
več. Nad njo, meni, bi bila
danes razočarana.
Irena Foit je svojega
moža, Františka, spozna-
la v Pragi, pred II. svetov-
no vojno, preko brata, ki
je bil akademski slikar.
Sicer so bili ostali Irenini
družinski člani glasbeno
nadarjeni. Oče je bil violi-
nist, mama pianistka, tu-
di Irena je študirala kla-
vir, pa je študij zaradi po-
roke prekinila; Irenina
hčerka je danes učiteljica
glasbe.
Po vojni si je František
Foit zopet zaželel potova-
nja v Afriko. Na pot je na-
meraval s pri^jateljem, ker
si je ta zadnji hip premi-
shl, pa je predlagal Ireni,
n£o se odpravi z njim.
»Čeprav najprej nisem
hotela, doma sva imela
osemletno hčerko, sem se
za to odločila potem, ko je
dejal, da se bova v letu
dni vrnila.« Toda usoda je
hotela drugače. Iz enega
je nastalo 24 let, hčerka je
odrasla pri Ireninih star-
ših, Foitova pa sta si za
preživljanje jeseni življe-
nja izbrala Velenje.
Leta 1947 sta se torej za-
konca Foit v majhni tatri
odpravila v Afriko. V Ge-
novi sta se vkrcala na le-
seno barkačo, dolgo 25 in
široko sedem metrov, bi-
la je izjemno umazana, ter
se odpeljala do Alžira.
Nato sta prevozila Saha-
ro, obtičala ničkohkokrat
v pesku, nadaljevala pot
do Nigerije, Centralno-
afriške repubhke, v Zam-
bijo, Zimbabve, Južno-
afriško republiko, Svazi,
Mozambik, Tanzanijo,
Kenijo in nato še v Ruan-
do in Ugando.
Irena danes pravi, da jo
najlepši spomini vežejo
na nekdanji Kongo ter na
pragozdno območje ob
reki Ituri, lyer sta živela
med pigmejci. Njuno ime
pa je v svet ponesel dogo-
dek, ki je zakonca Foit iz
raziskovalcev spremenil
v pohtično nevarni, so-
vražni in nezaželeni
osebi.
Ljudožerca«
v Leopoidvillu
»Bilo je junija 1950
v Leopoidvillu (današnja
Kinshasa v Zairu, takrat
je to bil belgijski Kongo,
op. p.). Moj možje obliko-
val črnske glave, ScU so ga
tam živeča plemena zani-
mala kot umetnika in an-
tropologa. Te glave sva
nameravala iz Leopold-
villa prepeljati do Češke,
vendar sva jih morala naj-
prej spraviti do francoske
kolonije, ki je bila na dru-
gi strani reke Kongo.
Mož se je z ladjo in za-
boji odpeljal preko reke,
jaz pa sem medtem odšla
na pošto. Nenadoma sem
zaslišala krik in ugledala
v daljavi pet črncev. Za-
nje se nisem zmenila, saj
nikoli nisva imela poseb-
nih težav niti s prebivalci
plemen, kaj šele v mestih
kakršno je bilo Leopold-
ville. Nenadoma se je
zbralo okoh 50 ljudi, bli-
žah so se mi, vpili in me
obkolili. Kričali so »mi-
tumbula« (ljudožerec).
Obtožih so me, da skupcO
z možem jeva črnce in jim
sekava glave. Videli so
namreč kaj transportira-
va in mislili so, da so gla-
ve prave.
Pričeh so me napadati,
strgali so mi krilo, v tem
trenutku pa, to je bil res
čudež, je mimo pripeljal
ogromen ameriški avto.
V njem je sedela starejša
gospa, ki mi je francosko
zavpila: »Skočite v avto!«
Še sedzO ne vem, kako mi
je to uspelo, ženska je pri-
tisnila na plin in ne ozira-
je se na množico, odpelja-
la na policijo.
Tam so bih o dogodku
že obveščeni. Zaprli so
me v celico brez oken.
Vpila sem, naj pripeljejo
moža, kar so čez dve uri
res storili. Mobilizirali so
tudi vojsko. Nama so re-
kli, da se k£y podobnega
v zgodovini Afrike še ni
primerilo in nama ukaza-
li, naj v desetih minutah
zapustiva državo. Časa ni
bilo niti toliko, da bi vzela
najnujnejše. Pregnah so
naju v dvatisoč kilome-
trov oddaljeni kraj, kjer
so naju zaprh za sedem
mesecev.
Belgijci so zadevo obar-
vah pohtično in dejali, da
sva zanetila revolucijo
v Leopoidvillu. Si lahko
predstavljate?! Bila sva
Ceha, to pa je bilo ravno
obdobje železne zavese
(gre za izraz, ki je v ob-
dobju hladne vojne, od
1948 do 1954, ponazarjal
na Zahodu zaprtost soci-
alističnih držav nasproti
drugim, hkrati pa je imel
izrazito protikomunistič-
ni naboj, op. p.), zato gle-
dano z današnjimi očmi,
njihova reakcija niti ni bi-
la tako nenavadna.
Vzeh so nama potna li-
sta, dobila sva le papir, na
katerem je pisalo od kod
sva. Češka pa je molčala,
umila si je roke nad na-
ma. Ker sva imela v pot-
nih listih, ki so nama jih
vzeli, že vize za Južnoafri-
ško republiko so nama
dovolili, da odideva tja.
Na meji sva imela težave,
SeO je bilo vsem ukazano,
da naju nadzorujejo. Po
vsakih 50 prevoženih ki-
lometrih, sva se morala
javiti na policiji. V Johan-
nesburgu sva bila 14 dni,
nameravala pa sva v Ca-
petown, ki je prav tako
v Južnoafriški republiki.
Toda oblasti so nama de-
jale, da smeva tja iz Mo-
zambika. Torej sva se od-
pravila v Mozambik in
tam čakala štiri mesece.
Portugalska policija naju
je nadzorovala. Po štirih
mesecih so naju obvestili,
da v Capetown ne smeva.
Po pomoč sva se zate-
kla na angleški konzulat
v mestu Lourenco Mar-
ques, kjer sva prosila za
vizo, vendar je niso mogli
urediti, ker sva bila Čeha.
Dobila sva jo za Svazi,
majhno državico, v kateri
sva morala tičati zopet
devet mesecev. Koliko
prošenj in pisem sva na-
pisala! Vse je bilo zaman.
Nekega dne se je mož
domishl, da je leta 1932
v Tanganjiki, današnji
Tanzaniji, pod Kilimand-
žarom stanovala neka če-
ška družina. Pisal jim je
in oni so v Dar es Sala-
amu posredovali, da sva
dobila dovoljenje za biva-
nje pri njih. V Tanzaniji
sva nato živela devet let
in od tam odšla v Kenijo,
kjer sva deset let prežive-
la še v Nairobiju.«
Nasilni IMasaJec
v stanovanju Irene Foit
spominja na Afriko vsak
okrasni predmet. Tapise-
rija na steni, pa priprava
za odganjaiye mrčesa, ne-
kaj čudovitih skulptur,
pa vaza iz ebenovine, delo
Františka Foita, in nena-
zadnje palica nenavadne
obhke, na koncu odebe-
Ijena in trda kot da bi bila
iz kovine, povezana pa je
z neprijetno afriško pri-
godo Irene Foit.
Palico uporabljajo Ma-
sajci. Gre za pleme, ki živi
v Tanzaniji, so okoli dva
metra visoki in vitke po-
stave, pretežno se ukvar-
jajo s pastirstvom. Ome-
njene palice, kijih imenu-
jejo olingu in so iz lesa
drevesa ositeh, uporablja-
jo za obrambo in Irena
Foit pravi, da lahko z nji-
mi ubijejo celo leva, če ga
zdenejo na pravo mesto.
»Marca 1964 sem se
s prijateljico odpeljala iz
Nairobija v Tanzanijo, ka-
mor sem pogosto hodila
nakupovati določene
stvari za Elite studio, ki
sem ga vodila v Nairobi-
ju. Odpravili sva se v me-
sto Moshi, v njegovi oko-
hci pa živijo Masajci. Ko
sva se vračali, sva sredi
ceste ustavili avto, ker je
prijateljica morala na po-
trebo. Medtem ko sem jo
čakala, se je od nekod po-
javil Masajec. Pozdravila
sem ga in vprašala kam
gre. »Tukaj malo stojim,«
je odvrnil. Vprašala sem
ga kaj želi, on pa je zavih-
tel ohngu, me udaril po
glavi, da sem se onesve-
stila, ukradel ves denar in
pobegnil, pri tem pa od-
vrgel svoj olingu. Ko se je
prijateljica vrnila me je
videla ležati v krvi. V spo-
min na ta dogodek imam
olingu in brazgotino na
glavi kot posledico rane,
ki so mi jo morali kasneje
v bolnišnici zašiti. Imela
sem srečo, da me Masegec
ni ubil. Tudi to je Afrika!«
Drobni utrinici iz
Afriice
Irena Foit ima še danes
visoko v čislih pigmejce,
za katere pravi, da so iz-
redno prijazni. Ko sta
z možem živela med njimi
sta se prilagodila njihove-
mu načinu življenja in pri
tem sploh nista čutila, da
bi jima evropsko udobje
mai^kalo. Tudi med dru-
gimi plemeni sta živela in
nista nikoh imela večjih
težav.
»Ko sva bila v Kongu
sva obiskala pleme Mang-
betu. Moj mož je bil pri
njih že leta 1932. Ko sva
jih obiskala 17 let kasne-
je, je mož med njimi pre-
poznal enega, s katerim
se je dobro seznanil že ob
prvem obisku. Živahno
sta se pogovarjala - malo
francosko, malo v jeziku
svahili. Poglavar pleme-
na, Ekibondo, je bil zelo
ljubezniv. Nekoč me je
zaprosil, naj mu z mazili,
ki sem jih imela, nama-
žem nogi. Čudno se mi je
zdelo, ker sta bili nena-
vadno beli, toda ustregla
sem mu. in mu jih mesec
dni masirala z mazilom.
Ko sva z možem odhajala,
sva se mimogrede ustavi-
la še v manjši bolnišnici,
ki jo je vodil madžarski
zdravnik. Med drugim
sem ga vprašala, zakaj ne
pomaga Ekibondu? Jaz
sem mu skušala s svojimi
mazih, pa ni bilo učinka,
morebiti bi lahko on sto-
ril več. Zdravnik je zma-
jal z glavo in dejal, da Eki-
bondu ni pomoči, ker je
gobav. Še sedem let sem
živela malo v strahu, da
bom zbolela tudi sama,
saj je inkubacijska doba
gobavosti tako dolga.«
Františka in Irene Foit
se je v Afriki nsgpogosteje
lotevala blaga oblika mr-
zlice. Toda še na misel ji-
ma ni prišlo, da bi se zato
vrnila v Evropo, takrat
sta bila tam namreč zelo
srečna. Veliko zanimivih
zgodb ve Irena Foit pove-
dati iz tega afriškega
obodbja. Tako na primer
o tem, kako verjetno ni
prebivalca Črne celine, ki
se ne bi bal kameleonov.
Nikoli ni izvedela od kod
izvira ta strah, toda da gre
zanj seje prepričala, ko je
nekoč v Kongu prijela ka-
meleona in so se vsi črnci
kot bhsk razbežali.
Z možem sta pogosto
obiskovala tudi misijo-
narje, kjer sta zbirala in-
formacije o plemenih,
h katerim sta bila name-
njena. Pri njih sta se na-
učila nekaj osnovnih be-
sed za sporazumevanje.
Zadnjih deset let v Afri-
ki sta preživela v Nairobi-
ju, kjer je Irena vodila Eli-
te studio, František pa je
kiparil in poučeval. Spo-
prijateljil seje tudi z jugo-
slovanskim ambasador-
jem in z dr. Borisom Ku-
harjem, oba pa sta Foita
navdušila za bivanje
v Sloveniji. »Po 24 letih
sva namreč začutila, da
afrikška civilizacija ven-
darle ni del naju. Človek
pričenja, ko postaja sta-
rejši, razmišljati drugače.
Odločila sva se, da se na-
seliva v Velenju.«
Veienjo icot Nairobi
»Povem vam, da me je
Velenje prvič izredno
spominjalo na Nairobi, ki
v tistih letih še ni imel vi-
sokih stolpnic. Vse je bilo
tako zeleno, ljubeznivo.
Iz stanovanja sva imela
razgled na velenjski grad,
všeč nama je bilo.«
Toda skus
nja v Velenri
uživati doi
v katerih so
afriške stva^
v Ljubljano!
Foit se je voj
eni izmed t^
je vračal v
imel v Aijiva
nezgodo, v k!
Irena Foit je
občine njegov
ostanke dala|
Češko, kjer
sama pajel^
ju - ah ostati
ah se vrniti ni
priporočilo j
ki ji je sveto
v Velenju bol
ostala. Sedenji
dvakrat odp
ško. Poleti za
pa za mesec
Za Ireno Fi
bi mogel red
in s spominii
je bilo nam
njenega življ
bo, in se nei
ti, kajti: »N
bom šla v A
ne bi mogi
s svojim mc
zato, ker mis
la nad njo
očarana. A&
spremenili. ^
vračah vse k
dega. SedgjJ
no prostituc;
ni bilo. SpreB
zato, ker var,
dosežki mod
iz razvitejših'
ki je takrat, i
tam z možem
kon narave,
boj! Boj za
med ljudmi
preživijo, «
v Afriki «
Afriški čl«"
z naravo. ^
mer Aids. O«
šujejo kako
prišlo do nje
no ga spref
je, po njin"
volja.«
Za spomij
v Velenju ^
časa, saj P
vsakdanje sk'
vila. Tako,]'
leta tekat .
da so pof
pušča. KO ^
Češke, seje
novanjusP«5
vo, ker so ?
atorji.Pr^;
ževi smrW,
skovala g^^
zorovala Pj,
stavni
zbirke FraP;
grad pa se r
Prijatelj^,
lo, todar^S
življenja %
in Ceško ^
kar nima ^
danes. fgV
danes
Františku^l
Akademski kipar, profesor František Foit se je
rodil leta 1900 v Taboru na Češkem. Kiparstvo je
študiral v Pragi, Dresdenu, na Dunaju, v Parizu in pri
Meštroviču, s katerim je prijateljeval. V Afriko se je
prvič odpravil leta 1931 po nalogu Karlove univerze,
da bi proučeval tradicionalno afriško umetnost ter
da bi izdelal antropološke plastike predstavnikov
različnih afriških plemen. Po dveh letih se je vrnil na
Češko, drugič pa je v Afriko odpotoval z ženo leta
1947 ter tam ostal 24 let. Leta 1960 sta se naselila
v Nairobiju, v Keniji, kjer je profesor Foit delal kot
kipar in nato kot vodja oddelka za umetnost na
Kenyattovem učiteljišču. Vzgajal je mlade kenijske
učitelje vrednotiti bogato izročilo njihove tradici-
onalne umetnosti in kako ga prenašati v sodobno
življenje. Imel je številne samostojne razstave in
ustvaril več pomembnih spomenikov, kot npr. Jajni-
kov spominski vodnjak pred univerzitetnim nase-
ljem v Nairobiju, spomenik Lumumbe v Nairobiju,
spomenik predsednika Nierereja, Kristusa za kate-
dralo v Kisanganiju...
Ireaa Foit z olingom v spomin na Masajca, ki jo je z njim udaril i
Takšnele glave so zakoncema Foit povzročile preglavice v Belgijskem Kongu.
Stanovanje Irene Foit krasijo spomini na Afriko.
11. OKTOBER 1990 - STRAN 17
MESEC OKTOBER -
TRADICIONALNI
MESEC
BLAGOVNICE AGRINA
UGODNI
KREDITNI POGOJI
Kredit na 6 mesecev
- polog 25%
- obresti na ostanek dolga 4%
- zavarovalna premija 0,48%
UGODNI NAKUPI
-	barvni TV GOLDSTAR 6.990,00 din
-	mikrovalovna pečica
BRUNE (z rotacijo)	3.199,00 din
-	oljni gorilec KLAMKE 6.990,00 din
5-25% POPUSTI
veljajo tudi ob nakupu nekaterih
kmetijskih strojev, orodja, lakov,
drobnih gospodinjskih aparatov...
15 LET
poslovni stik in naJiup postameta harmonija izpolnjenih želj;
Oktober je v znamenju žalske Zelene blagovnice, ki je za to priložnost izložbena okna
oblekla v novo, privlačno podobo.
Kažipot
k dobremu
nakupu
Agrlnlna Zelena blagovnica le še vedno pojem dobrega
nakupa
Oktober je že peto leto tu-
di mesec blagovnice Agrina
iz Žalca, blagovnice, ki jo
potrošniki že trin^st let
bolj poznajo pod imenom
»Zelena«. Tudi letos so
skupno z dobavitelji v me-
secu, ko obiramo sadove
minulega leta, pripravili
cenovno zelo privlačno po-
nudbo, s popusti od 5 do 25
odstotkov. Zelena blagov-
nica zaradi te cenovne in
blagovne pestrosti ponudbe
postaja kar nekakšno se-
jemsko središče Savinjske
doline in tudi širšega ob-
močja, hkrati pa ostaja po-
trošniku dober kažipot za
nakupe.
Letos mineva tudi petnajst
let od ustanovitve Agrine, ki
se je pred petncOstimi leti iz-
ločila iz Hmezadovega Ex-
porta. V dobrih dveh letih je
nato zrasla za tiste čase naj-
večja blagovna hiša na na-
šem območju, ki ostaja po-
jem dobrega nakupa tudi
v teh, podjetniških časih.
S konkurenco je in še raste
tudi sedanja Agrinina Malo-
prodeOa. Vseskozi tržno na-
ravnani, s prodajo, katere
značilnost je velika pestrost
ponudbe po posameznih od-
delkih in ki je zasnovana na
način samoizbire, stopajo
v novo obdobje že delno ra-
čunalniško podprti in z načr-
ti, ki obetajo ponudbo evrop-
skega tipa.
Dolgoročni cilj blagovnice
je, da bi poslovali brez skla-
dišč, poslovanje od vhoda
materiala do vročitve blaga
kupcu pa bo v celoti računal-
niško podprto. Dolgoletne
izkušnje trgovcev, tržnikov
in vodstva so porok, da bodo
lahko skupno z računalni-
čaiji Hmezada pripravili do-
bro programsko osnovo, ki
bo olajšala delo njim in nudi-
la kupcem še boljše usluge.
Trenutne tržne razmere in
položžg na trgu denarja jim
sicer ne dovoljujejo, da bi ta,
tako potreben preskok lahko
opravih čez noč, računajo pa.
da se bodo tržne razmere
spremenile in da bodo tudi
trgovcem dane drugačne os-
nove. K temu pa sodijo tudi
marže, ki jih imajo v normal-
nih tržnih gospodarstvih,
kar bi omogočilo načrtovane
kvalitativne spremembe.
Dodatne težave jim povzroča
tudi proizvodnja, ki ne sledi
potrebam trgovine, s^ s črt-
nimi kodami opremlja le iz-
delke za izvoz, pravtako pa
ne poskrbi za ustrezno em-
balažo, ki je pomemben seg-
ment ponudbe. V Zeleni bla-
govnici zato izdelke sami
opremlj^o s črtno kodo,
manjše izdelke pa tudi sami
embalirajo, vse s ciljem, da
bi čimbolj zadovoljili svoje
kupce.
In kaj posebnega priprav-
Ij^o v svojih desetih oddel-
kih v tem mesecu?
V oddelku kmetijske me-
hanizacije, po katerem je Ze-
lena blagovnica zaradi celo-
vitosti ponudbe še posebej
znana, združujejo ponudbo
vse težke in lahke kmetijske
mehanizacije, ter orodij in
rezervnih delov vseh po-
membnejših domačih podje-
tij, ter tudi nekaj kvalitetne
uvozne ponudbe, med kate-
ro je najbo^ znan program
BČS kosilnic. K temu v od-
delku Agrokemija pripenja-
jo paleto vseh zaščitnih sred-
stev, semen, umetnih gnojil,
krmil in orodij za vrtičkaije.
Bogata je tudi ponudba za
vinogradnike. Za posamezne
izdelke teh programov so
v oktobru pripravili 5 do 10
odstotne popuste. Posebej
bodo prišli na račun tisti, ki
iščejo hčkalnike, cepilce,
mline in druge nepogrešljive
kmetijske stroje.
Popuste imajo tudi v od-
delku instalacij, pri čemer
velja opozoriti na litoželezno
peč Zrenjanin, ki ob dolgi
dobi trajanja in dobrem izko-
ristku, ter tudi za okoli 15
odstotkov nižji ceni od osta-
lih podobrrih peči, predstav-
lja dober naJcup. Novost je
tudi ponudba zahodnonem-
ških kvalitetnih oljnih goril-
cev KLAMKE, ki jih proda-
jajo po 6990 dinaijev in z 10
odstotnim popustom pri pla-
čilu z gotovino. Oktobra je
ugodnejša tudi prodaja radi-
atorjev Jugoterm in toplot-
nih črpalk Gorenje, ugoden
pa je tudi nakup ostalega vo-
doinstalacijskega in elektro-
instalacijskega programa ter
orodij. Vijakov (10 odstotni
popust) pohištvenega okovja
in pohištvenih elementov.
Verjetno pa bo prav poseb-
no zanimanje veljalo izdel-
kom široke potrošnje, ki jih
prodajajo na letos posodob-
ljenem elektro oddelku. Pri-
pravili so privlačne cene te-
levizorjev GOLDSTAR, mi-
krovalovnih pečic BRUNE
in gospodinjskih aparatov
MOULINEX, ROWENTA in
DE LONGI. Pri slednjih iz-
delkih so popusti 15 do 25
odstotni.
Razen tega je vredno obi-
skati tudi ostale oddelke,
kjer imajo celovito ponudbo
gradbenega materižda, lakov
in premazov, orodja Black
Decker. Tudi v avtooddelku
so s ponudbo konkurenčni
ostalim tovrstnim specializi-
ranim trgovinam.
Marsikdo pa se bo ustavil
tudi v »Trgovini v trgovi-
ni«, novem oddelku Zelene
blagovnice, kjer niso omeje-
ni s programom ponudbe,
Seu na tem mestu prodajno
vse kar ima trenutno zelo
ugodno ceno. Gre za izdelke
številnih manjših dobavite-
ljev, obrtnikov in podjetni-
kov, kjer je mogoče izbrati
tudi primerno darilo za raz-
lične priložnosti.
Posebno ugodna pa bo
v tem času tudi ponudba
v njihovem diskontu na žal-
ski tržnici. In še izdelki, ki so
jim prilepili nižje cene: pivo
iz uvoza, pralni praški in še
kaj, kar se splača kupiti na
zalogo.
18. STRAN - 11. OKTOBER 1990
pisma br
Resnična ali lažna skrb
Uprava tukajšnjega kazenskega
zavoda je dne 25. 5. 1990 prejela
anonimno sporočilo, napisano v ro-
kopisu na hrbtni strani odrezka
kartice »podarim-dobim«, tako da
se besedilo pisca mestoma prekri-
va z reklamnim besedilom na kari-
ci. Takšen način komunicranja
med zainteresiranimi občani in ka-
zenskim zavodom kot državnim in
upravnim organom je milo rečeno,
nenavaden. Ocenjujemo ga kot ža-
ljiv in nedopusten, še posebej, ker
pisec ni navedel svojega imena niti
naslova, temveč le strankarsko pri-
padnost - celjski DEMOS. V imenu
slednjega neutemeljeno obrekuje
upravo Celjskih zaporov in njenega
predstojnika na podlagi iznašanja
nepreverjenih podatkov ter grozi
z menjavo vodilnih delavcev v za-
poru in z objavo v Novem tedniku,
češ da je sedaj nastopila druga
oblast.
Ker je naše načelno stališče, da
na anonimna pisma in podobna
sporočila občanov ne odgovarjamo
in tudi praviloma ne podvzemamo
potrebnih uradnih dejanj ali drugih
ukrepov, ki jih pisci takšnih sporo-
čil pričakujejo, se prvotno na ome-
njeno sporočilo nismo želeli niti
mogli ustrezno odzvati, še najmanj
pa v javnosti. Saj sporočilo razen
neresnic in grobih podtikanj raz-
kriva le nizko in dvomljivo kultur-
no, duhovno in politično raven nje-
govega avtorja, s čimer ne kaže po
nepotrebnem vznemirjati širše jav-
nosti.
Ker pa se je isti pisec dne 18. 9.
1990 ponovno obrnil na upravo
celjskih zaporov s podobnim, ven-
dar še bolj žaljivim sporočilom ter
s poudarjeno osebno in strankar-
sko zavzetostjo - tokrat kar na do-
pisnici in s pripisom v podnaslovu
ustanove v roke direktorju - oseb-
no - čutim za dolžnost, da o sporni
zadevi spregovorim javno in odkri-
to. To mi sedaj omogoča gospod
Anton Šlibar (ne vem zanesljivo, ali
je priimek pravilen, ker je v rokopi-
su nečitljiv), kije očitno avtor prve-
ga in drugega spornega sporočila,
saj je pri pisanju slednjega vendar-
le našel toliko poguma, da se je
podpisal s polnim imenom, vendar
tudi tokrat brez vsakršnega naslo-
va, in pri tem še razkril, da je on
pisec prvega anonimnega sporo-
čila.
V pivem in drugem sporočilu go-
spod Šlibar zatrjuje, da odgovorni
v zaporu vključno z direktorjem ne
skrbijo za družbeno lastnino, ker
ne odredijo popravila strehe na
zgradbi zaporov. Le-ta naj bi bila
po njegovih navedbah razbita,
domnevno na tistem območju
zgradbe, ki meji na poslopje sodiš-
ča, vsled česar naj bi prišlo do za-
makanja sten v notranjih prostorih
zaporov. Takšno stanje naj bi traja-
lo po njegovem že več kot leto in
pol, če upoštevamo datume njego-
vih sporočil, vendar odgovorni
v zaporu očitno ničesar ne storijo in
tako dopuščajo nastanek material-
ne škode. Zato izpostavlja vpraša-
nje odgovornosti vodilnih delavcev
v zaporu, češ da so sedaj, ko je zma-
gal Demos, nastopili drugi časi in
ko bodo morali vodilni bolj paziti
na družbeno premoženje. V nada-
ljevanju prvega in drugega sporoči-
la nato sledijo grožnje o razrešitvi
vodilnih, zlasti direktorja zaporov
in o objavi tega v sredstvih javnega
obveščanja - v Novem tedniku, kar
vse naj bi storil Demos.
Poleg tega pisec zatrjuje, da so
razmere v celjski zaporih tudi sicer
neurejene zaradi neodločnosti in
nesposobnosti direktorja zaporov,
kar naj bi dobro vedela tudi seda-
nja oblast in če slednji ne bo poskr-
bel za zaščito premoženja in napra-
vil reda v zaporu, bo Demos posta-
vil vprašanje, ali je še primeren za
delo, ki ga opravlja. Saj so minili
časi ležernosti in zapravljanja ter
uničevanja premoženja, česar bi se
moral zavedati. Pri tem pisec seve-
da ne pozabi zapisati tudi to, da gre
v konkretnem primeru za direktor-
ja, ki je bil, kot pravi, postavljen še
za časa komunistov, s čimer naj bi
imele njegove navedbe še dodatno
težo. Iz piščevega sporočila ni raz-
vidno, od kod oziroma od koga ie
prejel ah še prejema podatke za
svoje sporne in uradno nepreverje-
ne trditve, posebej glede razmer
v zaporih, če pri tem pustim ob
strani možno subjektivno zmoto na
podlagi piščevega lastnega opazo-
vanja strehe zaporov.
V	zvezi z očitanimi navedbami
dajem gospodu ŠUbarju naslednje
poiasnilo.
Že pred leti, vsekakor pa še v ča-
su pred prejemom prvega opozori-
la gospoda Slibaija smo v celjskih
zaporih pristopili k celoviti obnovi
in popravilu strehe, tako da je bila
ta na več predelih prekrita z novo
ali ponovno s staro, še uporabno
opeko. Temu je sledilo kompletno
beljenje vseh bivalnih in poslovnih
prostorov v zaporu, ki pa tu in tam
še zamakajo, vendar ne zaradi pre-
pustnosti strehe, temveč zaradi do-
trajanih vodovodnih instalacij. Te
so nameščene podometno in večji
del globoko znotraj sten in stropov
in bi zato njihova popolna in traj-
nejša obnova terjala globje gradbe-
ne posege znotraj objekta z angaži-
ranjem izdatnejših dodatnih druž-
benih sredstev. Tako so možna le
manjša in najnujnejša tekoča po-
pravila vodovodnih instalacij na
zunanjih dostopnih mestih.
V	letošnjem letu smo v poletnih
mesecih ponovno izvedli beljenje
in najnujnejša zidarska in druga
vzdrževalna dela v bivalnih prosto-
rih za obsojence in pripornike ter
pred izvedbo teh del ponovno pre-
gledali streho zaporov in pri tem
ugotovili, da ta nikjer ne prepušča
vode v notranjost. Ko smo takšen
zadnji komisijski pregled strehe
oziroma podstrešja zgradbe zapo-
rov namenoma opravili tudi med
deževnim vremenom, oziroma na-
tančneje dne 18. 9. 1990, smo prišli
do enake ugotovitve, namreč da
streha nad zapori nikjer ne prepuš-
ča. Zato se navedba gospoda Šli-
baija glede zamakanja sten v zapo-
rih zaradi razbite strehe očitno
zmotna ali zlonamerna.
Res je, da omenjena adaptacija
strehe na zgradbi zaporov še ni zak-
ljučena in da je zato predvideno
njeno nadaljevanje tudi v tekočem
in naslednjem koledarskem letu,
kar bo odvisno od razpoložljivih
sredstev republiškega proračuna.
Vendar je streha nad zapori v celoti
sanirana do te mere, da je onemo-
gočeno odtekanje deževnice v no-
tranjost zaporov. V zvezi s tem že-
lim gospoda Šlibarja opozoriti na
dejstvo, da se zgradba zaporov in
z njo tudi streha na več mestih ne-
posredno, to je fizično stika
z zgradbo sodišča, cerkve in še ne-
katerih javnih objektov na tem ob-
močju, pa je lahko tudi zaradi tega
v očitni zmoti, ko nekaj pripisuje
zaporom, kar bi moral morebiti pri-
pisati drugim.
Kar zadeva materialni položaj ali
stanje t. i. družbene lastnine v celj-
skih zaporih, je potrebno v zvezi
s Šhbarjevimi očitki in grožnjami
resnici na ljubo povedati, da je ta
resnično težaven in nezadovoljiv,
vendar ne zaradi indolentnosti in
neodgovornosti vodilnih delavcev,
kot to zmotno in očitno tudi zlona-
merno prikazuje gospod Šhbar
v svojih sporočilih. Pri tem gre za
bolj aH manj objektivne razloge, na
katere uprava zaporov ne more bi-
stveno vplivati. Najprej je potrebno
povedati, da gre za objekt, ki po
svoii sedanii zunanji podobi datira
iz leta 1810, pred tem pa sega po
prvotni postavitvi celo v 13. stolet-
je. Zaradi zastarelosti in nefunkci-
onalnosti se sedanji objekt zaporov
nenehno obnavlja v obliki večjih
ali manjših popravil, da bi se tako
vzdrževali vsaj minimalni standar-
di v skladu z njegovo sedanjo na-
membnostjo, in tako tudi prepreči-
la večja materialna škoda zaradi
propadanja zgradbe, ki je tudi po-
memben - kulturno-zgodovinski
spomenik. Vse omenjene adaptaci-
je in popravila pa vsaj za časa seda-
nje uprave zaporov nikoh niso bile
v celoti zaključene, ker je za to ved-
no primanjkovalo potrebnega de-
narja. Hkrati s tem je bila že pred
leti prisotna tudi zamisel o postavi-
tvi novega objekta na ustreznejši
lokaciji, kar je odgovorne v repu-
bliki odvračalo od zahteve, da je
potrebno tudi sedanji stari objekt
celovito in dokončno ustrezno ure-
diti. Poleg tega usodo celjskih za-
porov delijo tudi drugi slovenski
kazenski poboljševalni zavodi, ki
se nahajajo v podobnih zastarelih
in nefunkcionalnih zgradbah (v sta-
rih graščinah ali samostanih), kate-
rih tekoče investicijsko vzdrževa-
nje je izredno drago, za kar pa raz-
položljiva družbena sredstva še
zdaleč ne zadoščalo.
Tako imamo v celjskih zaporih že
nekaj let zapored v teku izvajanje
obsežnejših investicijsko vzdrže-
valnih del, med njimi že omenjeno
popravilo strehe, obnovo vodovod-
nih in električnih instalacij, cen-
tralnega ogrevanja, stavbnega po-
hištva, sobnega inventarja ipd. in
še bi lahko naštevali. Vse naštete
investicije so v različni fazi izvaja-
nja ter z vmesnimi prekinitvami,
ker niti redna niti dodatna dodelje-
na finančna sredstva za te namene
ne zadoščajo. V lanskem letu pa so
bile t. i. negospodarske investicije
v celoti prekinjene, tako da je bilo
ogroženo tudi tekoče vzdrževanje.
Podoben skrajno zaostren fi-
nančno-materialni položaj se obeta
oziroma je že prisoten za republi-
ške upravne organe tudi letos, ko je
bil sprejet rebalans republiškega
proračuna, ki tokrat prvič v svoji
povojni zgodovini določa zmanjša-
nje predvidenega obsega finančnih
sredstev. Tako postaja ponovno
vprašljivo ne le nadaljevanje zače-
tih ali načenjanje novih, četudi še
tako potrebnih investicij pri upo-
rabnikih republiškega proračuna,
kamor sodijo tudi kazenski zavodi,
namreč tudi njihovo redno in teko-
če poslovanje. Po zagotovilu seda-
njih oblasti bodo v kazenskih zavo-
dih možna le tista popravila in dru-
ga dela, katerih neizvršitev bi nepo-
sredno ogrozila zdravje ali življenje
ljudi ali pa bi pomenila grobo krši-
tev zakonitih predpisov s področja
izvrševanja kazenskih sankcij.
Kljub navedenim težavnim ob-
jektivnim okoliščinam smo se in se
tudi danes vodilni delavci v celj-
skih zaporih vključno z direktor-
jem, ki ga gospod Šhbar posebej
navaja, zavedamo svoje odgovor-
nosti za materialno stanje v zaporu
in smo tako tudi s skromnimi sred-
stvi marsikaj postorili v korist iz-
boljšanja nastanitvenih, delovnih
in drugih objektivnih pogojev po-
slovanja. Poleg tega smo si prizade-
vali, da k takšnemu delovanju ob-
časno pritegnemo tudi zapornike,
da bi tako s skupnimi močmi laže
premostili nastale probleme, kate-
rih rešitev je bila v obojestranskem
interesu. Vendar so bile in so še
vedno naše možnosti za učinkovito
reševanje opisanih in nakopičenih
objektivnih težav omejene iz razlo-
gov, ki sem jih že omenil. S tem pa
je tudi odgovornost vodilnih v za-
porih omejena ter deljiva z odgo-
vornostjo drugih pristojnih orga-
nov, zlasti tistih, ki zaporom od-
merjajo finančna sredstva, nfe glede
na dejstvo, da je možno in dopust-
no v zvezi s tem razpravljati tudi
o večji ali manjši sposobnosti ( ne-
sposobnosti) vodilnih v zaporih
ozirma njihovega direktorja za re-
ševanje opisanih težav.
Gospodu Slibarju v zvezi s tem
pojasnjujem, da so kazenski zavodi
republiški upravni organi, ki za
svojo redno in investicijsko dejav-
nost prejemajo strogo namenska in
zato omejena sredstva, pač v skla-
du z možnostmi republiškega pro-
računa, in so zato že s samim zako-
nom zavezani k skrajno gospodar-
nemu in razumnemu upravljanju
z dodeljenimi družbenimi sredstvi.
Zato si ne morejo in ne smejo dovo-
liti nenamensko uporabo dodelje-
nih proračunskih sredstev oziro-
ma, da bi izkazovali izgubo, poslo-
vali s finančno nepokritimi investi-
cijami ipd. Če ravnanje v nasprotju
s tem želi gospod Šlibar poistoveti-
ti z nesposobnostjo, neodločnostjo
in neodgovornostjo vodilnih delav-
cev, da bi napravili, kot pravi, po-
treben red v zaporu in poskrbeli za
zaščito premoženja, se očitno moti.
Slednje namreč ni odvisno zgolj od
večje ah manjše zavzetosti, sposob-
nosti in odločnosti vodilnih delav-
cev v zaporu, temveč in zlasti
v konkretnem primeru tudi od raz-
položljivih finančnih, materialnih
in drugih objektivnih pogojev. Se
bolj pa je gospod Šlibar v zmoti, če
meni, da bi lahko t. i. trda roka ah
avtoritarno vodenje v ustanovi, ka-
kršna je zapor, prispevala k izbolj-
šanju splošnih razmer v zaporu,
k potrebni zavestni odgovornosti
in samodisciphni, tako pri vodilnih
in zaposlenih nasploh kot pri za-
pornikih. O tem bi mu lahko nave-
del vrsto izkustveno pa tudi znan-
stveno preverjenih dokazov. Zago-
tovo se tak pristop ne obnese
v ustanovi, katere osnovna naloga
sta prevzgoja in resocializacija mla-
doletnih prestopnikov.
Iz opisanih razlogov prejeta opo-
zorila in grožnje gospoda Šlibaija
vodilni delavci in predstojnik zapo-
rov odločno zavračamo in jih razu-
memo kot zmotne, neresnične in
tendenciozne, ker niso odraz dejan-
skega stanja in ker jih, milo rečeno,
gospod Šhbar iz nezdravih nagibov
tudi zlorablja v imenu stranke, ka-
teri pripada.
^ Kar zadeva pripombo gospoda
Šlibaija glede moje postavitve za
direktorja zaporov še za časa ko-
munistov, mu ob zaključku tega
neljubega, vendar sedaj nujnega
zapisa sporočam še naslednje:
Na dogovorno in zahtevno delov-
no dolžnost upravnika Kazenskega
poboljševalnega doma za mladolet-
nike in Zaporov Celje sem bil ime-
novan na podlagi svojih strokovnih
kvalifikacij in drugih delovnih kva-
litet, ko sem poprej uspešno delo-
val kot vzgojni svetovalec in sodni
izvedenec iz psihološke stroke za
vprašanja mladoletnega prestopni-
štva. Za svojo poklicno in tudi širšo
družbeno aktivnost na področju so-
cialnega skrbstva in pravosodja
v zvezi s preprečevanjem in obrav-
navanjem kriminalitete in drugih
družbeno odklonskih pojavov med
mladimi v celjski občini, in kar je
širši javnosti dobro poznano, sem
prejel tudi ustrezno družbeno priz-
nanje. Iz tega se da nedvoumno
sklepati, da mojemu imenovanju za
upravnika zaporov ni botrovala
moja strankarska pripadnost, tem-
več izključno tedaj uveljavljena
strokovna in druga zakonita ka-
drovska merila, oziroma je bila mo-
ja takratna strankarska pripadnost
drugotnega pomena. Upam, da bo-
do strokovna in druga zakonita me-
rila tudi v prihodnje odločilna za
moje morebitno ponovno imenova-
nje ali razrešitev z omenjene funk-
cije, ne pa tista, na katere riamiguje
v svojih grožnjah gospod Šhbar.
Gospodu Šlibarju in zainteresira-
ni javnosti tudi sporočam, da so bili
celjski zapori kot državni in uprav-
ni organ doslej vedno odprti za mo-
rebitne tvorne spodbude, pa tudi
upravičene kritike in opozorila na
račun svojega dela, če so le temelji-
la na dejstvih in so imela za cilj, da
se določena odprta vprašanja oziro-
ma problemi učinkovito razrešijo.
Pri tem ni bilo toliko pomembno,
ah so takšna opozorila prihajala
s strani pristojnih nadzornih orga-
nov ali pa so jih posredovali tudi
posamezni zainteresirani občani,
drugi organi, organizacije in skup-
nosti. Odločilnejši sta bili vsebina
in namen sporočila. Opisanih težav
in problemov, pa naj so bih še tako
koMjivi, nismo nikoli prikrivali, ni-
ti pred pristojnimi oblastmi niti
pred zainteresirano širšo, demokra-
tično in tudi kritično javnostjo. Ta-
ko bomo ravnah tudi v prihodnje,
saj so zapori kot družbena inštituci-
ja naša skupna usoda, pa čeprav jo
žeh gospod Šhbar izključno pove-
zovati le z osebno odgovornostjo
vodilnih delavcev v zaporu.
BRANKO GARTNER,
Upravnik KPD za mladoletnike
in Zaporov Celje
PJJJ^fc
Obtožujem!
Res, da je pretelcei,
mesec, kar ste objaj
tervju z direktoijern r
ga podjetja Celje, goc^
Andrejem Kamenško?
osmimi prizadetimi t
-	krajani Gahcije in pJJ
vendar prosim, da kliV?
tualnim temam letošni
če politične jeseni £
moje pismo, ker menij
bi se sicer v »doC
strukturah« in med o^
nimi krajani ustvaril w-
je vsa stvar okoli
kamnoloma na Pireši:
proizvodnje kalcijevega
rida v Asfaltni bazi ob a
»zaspala«, ker je taka J
na volja.
Pa ni res. Res je to, da,
se vsi prisotni krajanivj
razpravi o načrtovaneir
jenju izkopa v kamnoio
in širjenju areala Asfa
baze na Pirešici, zlasti r:
čun enormnega poveiei^
proizvodnje sedanje !
skusne« proizvodnje kai(
vega klorida, dne 18.8, ]
kategorično izrekU proti
kršnemu širjenju obstu
proizvodnje in prav i
brezpogojno zahtevali
stranitev proizvodnje ki
jevega klorida tudi v
skusni proizvodnji, o
obstaja overovljen zapi
z izjavami posestnike?
mejijo na Asfaltno bazo
kmetijskih zemljišč, kij;
krožajo, ne bodo prepi
v nekmetijske s vrhe.
Ne nameravam se spu
v polemiko, zakaj je k^
va sol za posipanje cest
ko bolj ekološko spreje
va kot natrijeva sol s ki
se sedaj v zimskih mes
(kohko let že ne, kerni
zim?) posipa ceste. Za
polemiko nimam niti zi
niti potrebe.
Nameravam pa zahj
od g. Kamenška poja
kdo mu dcue pravico, da
di, ki jih Asfaltna baza
struplja s svojo obstoječ
načrtovano proizvodipo
stavlja na laž s trditvijo'
ram): »Trdim, da ni res,č
proizvodnja tohko mot
čane«, ko pa vseh oseir.
tevjuvanih občanov
da zaradi hrupa, pn
smradu in arogantnega
nosa vodstva Asfaltne I
postaja življenje ob njej
nosno. Poleg tega iz"
sum, da so vsi produkti'
podjetja tako ali dmj
strupeni, sicer ne bi
v zadnjem času v našem;
hšu tohko rakastih oboj
kot jih je. Dokazov ni, ^
vse analize ah raziskave
kako »izgubijo«, izgini®
sčasoma se nanje pozabi
Nameravam tudi spoit
vse zelene, rdeče, črne ^
sane politike, ki so še
v predvolilnih filipikah^
tavljah, da ne bodo do«
vali uničevanja kmeti?
zemljišč zaradi suiW
»interesov družbene ^
nosti«, da Slovenija ter'
žalska občina ne bo šii^
žične industrije (kanio^
da kemijska predela\''j,
nenca s pomočjo soln® |
ne v kalcijevo sol - toJj
cijev klorid) in ne naz^
-	da bo stranka in z nj"
da, ki bo na oblasti pos^
la, da bomo v Sloven«'^
dihah čist zrak, pil^ ^
vodo in preprečili un^
gozdov.	jj
Tudi stranka m viaj.
vedrita in oblačita . u
v žalski občini, sta oM
h isto, zato ju hočem;
niti, da je javno izrec
ljuba dolg do ljudi. ^ te
zaupah, da bodo >
polnjevah. Zdaj P^ gtf
vlada dovoljuje,
neskupuloznih
žev« z znanimi - ^^ P ^dai*
mi - metodami a^
pritiskov, lažnega Pf^^ [,jti<
nja dejstev in oblji^'^
^aclii^to cb-.i^o rlpiaP'
pn
^A BRALCEV - ROMAN
11. OKTOBER 1990 - STRAN 19
Liati krajane žejne čez vo-
Fjjijim vsiliti umazano teh-
KlogijO' ^^ je nihče drug
svetu noče realizirati. Nih-
L pa krajanom ne pove, da
rtdelkov svoje zemlje ne
mogli uživati, ker bodo
^strupeni ah pa sploh ne
nič več zraslo. Zelene
^e med celjsko in šaleško
JJ^no ne bo več.
2ato vladajočo stranko in
Ljgjio vlado obtožujem ne-
Jžtenosti - v kohkor pa
Ltnemu podjetju Celje in
^govi asfaltni bazi takoj ne
"joži sanacije že obstoječe
Joizvodnje in takojšnjo pre-
^ved »poskusne« proizvod-
^ kalcijevega klorida in
^poved vsakršnega šiije-
^ njenega areala na račun
ioliških kmetij - jo obtožu-
M tudi nesposobnosti.
J tem primeru je seveda
jolžna odstopiti in prepusti-
li svoje funkcije in delo Iju-
jjm, ki bodo svoje naloge
pošteno in strokovno spo-
joibno opravljah.
Trdim: megalomanske
(nbicije načrtovane proiz-
^nje kalcitnega prahu in
kalcijevega klorida, s katero
lii zadostili potrebam Evro-
pe in Japonske, niso nič dru-
Bga- kot poskus ostarelih
(Ogočnežev, da si sredi zele-
lega gaja postavijo nepotre-
ben in celo škodljiv spome-
s katerim bodo potomci
oeli samo težave in nadlego
.kot z vsemi takimi spome-
liki doslej.
Zato pa še enkrat: PROČ
; KEMIJO V NAŠEM
[RAJU!
ALENKA BONAJO,
Galicija
Eakaj smrdljiva
loda
v zvezi s člankom ZAKAJ
SMRDLJIVA VODA V PI-
SEŠICI objavljenim dne 4.
10. 1990 v NT/RC odgovarja-
mo naslednje:
1.	Tehnološki proces pro-
izvodnje kalcijevega klorida
nima odplak.
2.	Vodvodno omrežje, ki
ga uporabljamo v obratu
v Veliki Pirešici ni povezano
s proizvodnjo kalcijevega
klorida, ker se v tehnolo-
škem procesu ne troši oziro-
ma ne uporablja voda.
3.	Kalcijev klorid je skla-
diščen v zaprtih posodah, ki
so zavarovane proti razlitju
tako, da ga meteorna voda
ne more odplakovati.
4.	Vodovod, ki je pred leti
potekal preko obrata v Veh-
ki Pirešici je bil z rekon-
strukcijo leta 1988 umaknjen
izven področja obrata.
Vse ostale informacije
v zvezi s proizvodnjo kalcije-
vega klorida, ki bodo kvali-
tetno, strokovno podprte, pa
bomo v bližnji prihodnosti
podah na tiskovni konferen-
ci. Ustrezno težo tej konfe-
renci bodo dah povabljeni
kvalificirani strokovnjaki
s področja kemijske tehnolo-
gije in varstva okolja sloven-
skih strokovnih ustanov in
inštitucij.
CP Celje
Kral, Ici ga
ijubimo mi
v Novem tedniku je bil 27.
9. 1990 objavljen članek no-
vinarke Maijele Agrež
»KRAJ, KI GA NITI BOGO-
VI NE LJUBIJO«. Prebival-
ci Stojnega sela smo bili
zgroženi, še posebej ob opaz-
ki, da je ta lu-^j pozabljen in
odrinjen in, da ljudje v tem
kraju nikakor ne morejo biti
srečni. Zelo zanimivo bi bilo
intervjujati več ljudi iz tega
kr^a. Ugotovih bi, da tudi
v tem »zmotnem« krjgu živi-
jo srečni in zadovoljni prebi-
valci, ki skrbijo, da se kraj
razvija in napreduje. Prvi do-
sežki in uspehi so že vidni.
Tako mi ni jasno kakšen je
bil namen obiska novinarke.
Seveda pa moram potrditi,
da je na žalost glede kmetije
Plavčakovih vse, naj se sliši
še tako neresnično, kljub te-
mu res, vsekakor pa je bilo
zelo podlo zaradi te kmetije
in mogoče bi še našli kaj po-
dobnega, oblatiti celotno
Stojno selo. Ne bi se razbur-
jala, ko bi bil članek upravi-
čen, se pravi resničen - brez
kakršnih koh neresnic. Že
takoj me v oči zbode poda-
tek, da se Stojno selo nahaja
v šmarski fari, ko pa je to
florijanska fara.
Kot novinarka opisuje, je
v Rogaški Slatini zaprosila
za spremstvo pomočnika ko-
mandirja enote pohcijske
postaje, to se pravi, da so do
bližine družine Plavčak pri-
peljah po spodobni asfaltira-
ni in s vsemi potrebnimi pro-
metnimi znaki opremljeni
cesti, s^ je do same kmetije
makadama le 800 metrov, to
pa je odvisno od tamkajšnjih
ljudi in, če se sami ne pobri-
gajo, jim KS ne more vsiliti
asfalta in jim po možnosti še
financirati.
Če je, kot je navedeno
v članku, novinarka krenila
iz smeri Rogaška Slatina, je
morala tudi mimo novega
gradbišča, kjer se gradi novi
dom krajanov, l^er bodo
imeh svoj delovni prostor
Gasilsko društvo, mladinci
s svojim nogometnim klu-
bom, pevski zbor, ki je že
imel svoj koncert, tu bo pa
tudi nova trgovina. Naj ome-
nim, da se gradi le z prosto-
voljnim delom in je res ško-
da, da nas niste obiskali 15.
9. 1990, ko je tu delalo okrog
28 ljudi in še zdaleč ni zgle-
dalo, da ne bi bili složni.
Morali so tudi mimo cerk-
ve, ki je bila pred nedavnim
prenovljena vključno s vse-
mi freskami, za prenovo je
ostala le še zunanjost, ki pa
tudi ni v nedopustnem sta-
nju. Prav tako so popravljah
tudi cerkvico na Ložnem.
Najbolj pa me čudi, da ni-
so opažih povsem prenovlje-
ne podružnične šole in nogo-
metnega (asfaltnega) igrišča,
mimo katerega vodi pot do
omenjene kmetije.
Zanimivo in čudno pa je,
da križa, ki je fotografiran
v Novem tedniku ni opaziti
na vsej poti od Rogaške Sla-
tine pa do kmetije. Križ se
nahaja 100 m naprej (od dru-
žine Plavčak), ki pa je v za-
dovoljivem stanju. Najbolj
čudno pa je, da to sploh ni ta
križ, ki se fotografiran naha-
ja v članku, fotografija je bila
namreč posneta v okrog 2 ki-
lometra oddaljenem zaselku,
do katerega vodi le stranska
makadamska cesta. Torej ne
more biti res, da so ga sreča-
li, kot je navedeno v članku,
na poti Plavčakovim.
Novinarka je s svojim tro-
šenjem kupa laži in neresnic
o neslogi in nesreči naredila
nedopustno napako, saj z re-
portažo meče senco na vso
KS (Stojno selo ni le grapast
in gričevnat svet, kjer uspe-
va le šmarnica, ampak je to
KRAJEVNA SKUPNOST
STOJNO SELO). Predvsem
pa je pripomogla k temu, da
smo krajani popolnoma iz-
gubili zaupanje v poštenost
in objektivnost novinaijev,
kar pa po mojem ni omembe
vreden dosežek, dvomim pa
tudi, da je bil to namen tega
članka, ki je še najbolj podo-
ben prizadevanju na lep na-
čin oblatiti kr£y, kjer danes
n^demo večinoma samo no-
ve hiše in druga poslopja.
DARJA KRUMPAK,
Stojno selo
Spoštovana gospa
Darja Krumpalc
Lepo je da Vi in, kot pravi-
te, ostali krajani, ljubite svoj
kr^. Krsu, kjer se človek ro-
di, kjer požene korenine in
kjer živi, je veliko prijaznejši
od tujega, pa najsi je še tako
reven in oni drugi še tako
bogat. Zato nanj gledate
z drugačnimi očmi kot sem
ga videla jaz. Še vedno tr-
dim, da je Stojno selo in nas-
ploh ta del šmarske občine
nsomanj razvit in da zato lju-
dem ne nudi blagostanja, kot
bi si ga želeli ah zaslužili.
Menda ne boste zanikali, da
je ta svet hribovit in da je
zemlja s svojimi darovi sko-
pa in od kmeta teija veliko
trpljenja za ljubek kmh. Pra-
vite, da imate asfalt, da gra-
dite dom krajanov in da bo-
ste imeli kmalu novo trgovi-
no. Poveste, da ste veliko te-
ga naredili sami, s prosto-
voljnim delom in odrekanji.
Lepo in prav, vendar ste
s tem naredili največjo uslu-
go tistim, ki bi morali od po-
vojnih časov pa vse do vče-
raj, skrbeti, da bi se tudi
takšni kraji, kot je vaš, razvi-
jali in ne le nekateri občinski
centri. Gre torej za osnovni
problem, za neskladen raz-
voj šmarskih območij. Zakaj
vaša kr^evna skupnost ni-
ma niti enega družbenega
proizvodnega objekta: obra-
ta, tovarne ipd.? Razvoj bi
šel v tem primeru hitreje na-
prej. Bih so časi, ko je bilo to
mogoče, danes je priložnost
zamujena.
Nsubolj me boli, ker mi
očitate, da lažem. Verjemite,
če mi je katera vrednota sve-
ta, mi je to resnica. Lahko mi
očitate neobjektivnost, ki pa
mi jo boste zelo težko doka-
zah, če se z asfaltne ravnice
popeljeva malce v hrib, v za-
selke, nad katerimi je zares
sam Križani obupal. Pa ne
zaradi ljudi, ki tam živijo in
životarijo. Seveda je n^lažje
spet udariti po politiki različ-
nih barv od 1945 naprej: eko-
nomski, socialni, solidar-
nostni, popotresni, kmetij-
ski, demografski in še kakš-
ni, od občinske do republi-
ške. Tu se je vaš kraj izgubil,
podobno kot so se Dobovec,
Donačka gora, Kostrivnica
in še kateri. Na ta problem
sem želela v reportaži opozo-
riti, torej vaši krajevni skup-
nosti nikakor nisem hotela
škoditi, najmanj ljudem! ,
MARJELA AGREZ,
Celje
Kraj, Ici ga niti
bogovi ne ljubijo
Podrobno sem prebral čla-
nek, pod katerim sta se pod-
pisala Edi Masnec in Marjela
Agrež in ki govori o Plavčak
Ignacu in Urški. Lepo in
prav je, da ste to dali v časo-
pis, vendar pa bodimo odkri-
ti: koliko denarja je šlo za
nerazvite v druge kraje v Ju-
goslaviji, tu v Stojnem Selu
pa nikoh nismo dobili nič,
a je kraj še dosti bolj nerazvit
kot kje drugje. Ko bi za te
zaselke samo cesto naredili,
tako da bi se dalo vsaj
z majhnim osebnim avtomo-
bilom priti do teh ljudi, pa se
še to ne da. Če v teh l^ajih
kdo zboh, smo tako revni, da
še rešilni avto ne more do
teh ljudi, ker ni nikjer ene
poštene ceste.
Pišete o mučenju živine
pri Plavčakovih. Kaj pa pri
K. malo naprej, kjer bi lahko
pisali o mučenju ljudi, kjer
nihče ne skrbi za šoloobvez-
nega otroka. Tudi pri nas ni
nikogar, ki bi takim ljudem
vsaj malo pomagal ali ukre-
pal. Tu živi alkoholik, ki se
ne briga ne za mater ne za
(Nadaljevanje na 20. strani)
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI

Po tabletah Vojku ni bilo dobro. Popustila mu je
\oncentracija in čutil je potrebo, da bi spal, zaradi tega
jih ni rad jemal/Kadar je začutil glavobol in napetost, je
pričel hoditi po^celici, poskakoval je in telovadil. Tova-
nšu, kije bil že zrelih let, seje to kar nekam upiralo.
Ti mi stalno razdiraš pošteno, zato moram poslušati
Panika, da je ne pospravljam v redu. Prekleto, še boš
ime; čas, da zganjaš svojo fizkulturo, ko te bodo vtaknili
ia Dob. Tam boš lahko tudi špilal nogomet se je jezil, s^j
^ mogel niti pri miru sedeti pri mizi, ker ga je Vojko
^ko zadel, kadar je šel mimo.
Ti si navadna tečka! Daj mi mir! je ugovarjal Vojko, ko
"lu je bilo tega godrnjar^a tudi že dovolj.
Tako s potekali dnevi. Po zajtrku sta že pričakovala
kosilo in ko to še ni bilo pri kraju, sta mislila na večerjo.
^ekaj dni po obisku zagovornika je dobil Vojko
\Pismeno obvestilo, da bo v naslednjih dneh dovoljen
"^isk matere in sestre. Vznemirilo gaje, ne toliko zaradi
^^tere, bolj zaradi sestre, ker ni vedel, kako je spejela
^^^ov pripor. Kolikor si je obiska sprva želel, toliko
je sedaj postajal nervozen z dneva v dan, ker mu
iJso povedali točnega dneva tega dejanja. Vsakokrat, ko
paznik prišel mimo in odprl vrata, je mislil, da je
Pnšel čas njegovega obiska.
p^nčelo ga je zanimati, kaj je z njegovo obtožnico.
.^niA^ mu je obljubil, da bo o njej vprašal nadzornika
Upravnika. Vojko je bil prepričan, da bo obtožnica
neizprosnih resnic in obtožb, kijih ima na glavi.
^Sa bilo strah teh obtožb, v njem seje začel nabirati
kako se bo zbral in pripravil na glavno obravnavo.
Je sicer še daleč, vsaj po pripovedovanju sodnika,
^ko pa se zgodi, da bo okrog novega leta. Nemir in
j^^otovost pa sta nanj čudno vplivala. Doživljal je tre-
ko se je zavedal sebe, svojega obstoja, svoje
^dnosti, grozot človeka, ki ima omejene življenjske
l^^ice. Ko človek izgubi svobodo in prostost, se zave,
pomembni sestavini sta bili v njegovem vsakda-
J^m življenju in ju prične ceniti. Mnogo tovarišev mu je
sof9Y^dov^o o izkušnjah, ki so jih imeli s policijo, ker
vinjeni, in o zaporu zaradi streznitve, vendar pa je
daleč od njega in mu nikdar ni prišlo tako globoko
kot sedaj njegov zapor. Ko je razmišljal, ali ga je
t^^or že popolnoma streznil, je ugotovil, da še vedno
^^H^a na neko sentimentalnost ljudi, ki imajo opravka
iieju^- Natančno seje poznal in je vedel, da bo trajalo še
Jt^pJ časa, preden bo prišel v položaj, komu bo vseeno,
bo zgodilo z njim. Nato bo prišlo obdobje, ko se
f^onovno začel zanimati zase in za okolico. Dobro ho,
če bo preživel šok zaradi zapora pred glavno obravnavo,
ker bo lahko pozneje, ko bo premeščen na prestajanje
kazni, duševno in duhovno očiščen in pomirjen globoko
v sebi. To bi zanj pomenilo, da bo lahko pričel novo
obdobje svojega življenja, ki mu bo sam pisal pot. To
spoznanje pa zahteva svoj čas in tudi karakterne spre-
membe, do katerih ne pride kar čez noč.
Vrata so se odprla in med njimi seje pojavil p^nik.
Cerar pridite! Obisk imate! je dejal nekam prijazno,
vedoč, da so v tem delu zapora obiski zelo redko, če jih
sploh dovolijo, in da so dobro pripravljeni. Šla sta po
hodniku na desno. Pri prehodnih vratih ju je čakal
paznik, kije vrata odprl in nato spremljal Vojka naprej.
Prišla sta do drugih vrat, pozvonila in nekaj časa čakala.
Vrata so se odprla, in paznik je moral odstraniti še
vmesne rešetke, da sta lahko stopila v drug hodnik.
Vojko teh hodnikov ni poznal, čutil pa je, da prihaja
v novo zgradbo, ker so bili zidovi drugače beljeni, pa
tudi luči so bile drugačne. Tukaj na sodišču boste imeli
pogovor, ki ga je dovolil preiskovalni sodnik! je dejal
paznik, ko sta prišla v pritličje. Obisku bom ves čas
prisostvoval in vas nadzoroval.
Prišla sta v sobo, pregrajeno s pultom in stekleno
steno z govorilno lino. Vojko je uvidel, da bo tu potekal
razgovor. Lahko se zgodi, da bo v tej zgradbi doletel tudi
izrek sodbe. Ker ob prihodu ni nikjer opazil napisa, ki bi
opozarjal na vhod v sodno dvorano, je sklepal, da je
promet v zgradbi urejen tako, da je možen poseben
vhod v dvorano in druge uradne prostore sodišča. V tem
delu stavbe gaje presenetil zelo živahen promet, v kate-
rem bi bil mogoč tudi pobeg. A spomnil seje vratarja, ki
je pri vhodu v zapor odpiral vrata vsakemu posebej
s posebno signalno napravo. Prepričan je bil, da tak
sistem obstaja tudi tukaj.
Sedite in počakajte tukaj! je siknil paznik in porinil
Vojka na okrogel lesen stol poleg pulta.
Razgovor je napovedan ob enajsti uri in do takrat
manjkata še slabi dve minuti!
Kako dolgo pa bo trajal ta pogovor? je postal radove-
den Vojko, ki seje šele sedaj dobro zavedal, da bo lahko
po dolgem času spet videl mamo in sestro. Tega pogo-
vora je bil vesel, čeprav je vedel, daje lahko zanj tudi
usoden. V kolikor ga sestra in mama ne marata več
videvati in ga spremljata le kot nujno zlo, potem mu bo
težko in bo moral tudi vezi z njima pretrgati. Z mamo bi
to lažje napravil, sestra pa mu je bila že mnogokrat
pogum in voljo do življenja. Ko je še kot otrok ležal
v bolnici, ker sije zlomil nogo, gaje edino sestra prišla
obiskat m mu je prmesla pomaranče. To mu je tako
ostalo v spominu, da si jo je vedno predstavljal kot izraz
prave dobrote. Zavedal seje, da jo je razočaral in da ji
dobrote ne bo mogel več povrniti.
Vrata so se odprla in vstopili sta mati in sestra. Ker je
Vojko sedel, ga nista takoj videli. Paznik jima je pojas-
nil, naj sedeta k pultu in da bo pogovor trajal polno uro.
Steklo na pultu je bilo previsoko in lina v njem pra-
majhna, da bi se lahko rokovali. Mati je imela v roki
torbico, na glavi pa temno in praznično ruto, ki jo je
nosila le ob velikih praznikih in pogrebih. Taka sveča-
nost je Vojka kar prizadela.
Kaj si storil Vojko, kaj? je mati stopila k pultu, ko je
opazila sina, in solze so ji zalile oči. Sestra je tiho sedla
nasproti Vojka; njen pogled je bil temačen in oči je
upirala v tla. Tudi njo je prizadel materin očitek.
Vojko je molčal, ker je vedel, daje to edini način, da
bo pogovor stekel brez prepira in obtožb. Gledal je
mater in sestro in ugotovil, da se je na njiju prikradel
oblak, ki obe mori. Ničesr ni rekel.
Ko je oče prišel domov z Reke, kamor so ga poklicali
zaradi tebe, je potem cel teden popival po gostilnah in
vpil, da te bo ubil, če te dobi. V Celju je hodil od Poncija
do Pilata, da bi prišel do tebe, vendar mu obiska niso
dovolili, čeprav je tudi on prosil zanj. Sodnik pa meje
prejšni teden poklical, da bi se pogovorila, ker ti ničesar
nočeš povedati. Ko sem ga prosila za obisk, je to odklo-
nil in rekel, da bo to možno šele takrat, ko boš ti stvari,
ki sijih napravil, tudi priznal. Silva je potem zopet šla
k njemu in ga prosila, naj ji dovoli obisk, vendar je rekel,
da še ni prišel čas in da te mora prej še temeljito zasli-
šati. Po dveh dneh je pristal in ob tem dejal:
Povejte sinu, da mu bo trda predla, če ne bo priznal
stvari, kijih je storil. Čas za premislek bo kratek, ker bo
glavna obravnava kmalu. Kako glavna obravnava je
vprašal Vojko. S^ še obtožnice nisem dobil, da bi vedel
česa vse me dolžijo,je prekinil mater, ki sije vedno bolj
pogosto brisala solze. Sodnik nama je povedal, da si ubil
človeka na Starem gradu in da so te dolgo iskali,^ ker si
pobegnil na morje. Milica je okrog naše hiše stražila vse
dni, dokler niso očeta klicali na Reko, daje priznal, da si
to ti. Od takrat naprej so nam dah mir. Sram me je,
kadar grem v trgovino, ker ženske stikajo glave in šepe-
tajo: Glejte jo mater, kije rodila morilca! Vojko toliko
goija sva pretrpeli s Silvo te dneve, kar si ti zaprt, da se
ne da povedati. Tudi mojster iz tovarne, kjer delaš, je bil
pri nas in je dejal, da se čudi, kako je iz tebe nastal
človek, ki se te vsak lahko sramuje.
Ali je kdo vprašal za Franca in Toneta ? je zanimalo
Vojka, ko je mati nehala govoriti.
Za njima so pri nas spraševali miličniki in zahtevali,
naj povemo, kdaj sta bila nazadnje pri nas. O teh dveh
sošolcih do sedaj še nisem slišala. Nekaj dni po tem, ko
te ni bilo domov, sta tudi Jasna in Marta prišli vprašat,
če kaj vemo, kam si šel. Pozneje razen miličnikov ni bilo
nikogar več. Sedaj pripovedujejo po mestu, da si ubil
tistega kmeta skupaj z Marto in Jasno in da ste vsi za
zapahi.
20. STRAN - 11. OKTOBER 1990	

(Nadaljevanje iz 19. strani)
otroka, njegov oče pa je one-
mogel, ker je star blizu 80 let.
Je pa še več takšnih revežev
tam na tistih hribih in vam
jih lahko kar po vrsti našte-
jem (sledi vrsta imen, op.
pis.). To so bih nekoč mladi
in pridni ljudje, zd^ ko so
stari so pa siromaki.
Sprašujem se, kje je naša
socialna služba in ah res do-
ma samo spi in nič ne vidi,
v kakšnih kočah živijo ti lju-
dje, saj so te bajte še slabše
od Plavčakove. Pridite si po-
gledat, v kakšni koči živita
obnemogla oče in nepokret-
na mati, zraven njih pa vnuk,
ki hodi v osnovno šolo in ki
mu nihče ne pere in ne da
poštene hrane. Nikogar ni, ki
bi otrokovega očeta malo
vzel predse in mu odkrito
povedal, da alkoholiku lah-
ko otroka tudi odvzamejo.
Zakaj mora otrok, nič dolžan
in nič kriv, trpeti revščino
zaradi alkohola. Če se vam
gre pri Plavčakovih za krave,
potem pa poglejte tukaj še
kočarije, kjer gre za ljudi.
Ker sem domačin, me boh
tudi to: okrog teh naših za-
selkov vidim, ko hodim na
izlete, da so tudi drugod hri-
bovske kmetije, pa je povsod
cesta do vsake hiše, tu pri
nas pa se naši odgovorni
v krajevni skupnosti brig^o
samo za to, da se pri njih rih-
ta, na ravninskem delu. Tam
je denar za asfalt, tu pri nas
v hribih pa ni denarja niti za
kameiye in šoder. Je pač ta-
ko da ima ta Kristus na križu
roke od sebe obrnjene, odgo-
vorni v kraju pa k sebi. Tisti,
ki bi probleme morah videti
si roke umijejo s tem, ko re-
čejo: nismo vedele nič o tem.
M. P., Rogaška Slatina
naslov v uredništvu
(Pismo, v katerem avtor na-
vaja še druge primere, smo
skrajšali.)
PREJELI
SMO
Priporočilo
v zvezi z vedno pogostejši-
mi zahtevami, predlogi, po-
budami in vprašanji tako po-
sameznikov, kakor tudi raz-
ličnih organov in organizacij
glede odstranitve shk, kipov
in drugih predmetov s podo-
bo Josipa Broza Tita iz urad-
nih prostorov državnih orga-
nov tez iz javnih prostorov
drugih organizacij in skup-
nosti, je Izvršni svet Skupš-
čine Republike Slovenije
sprejel naslednje priporo-
čilo.
Po veljavni zakonodaji ni
določena obveznost name-
stitve slik, kipov in drugih
predmetov s podobo Josipa
Broza Tita v uradnih prosto-
rih državnih organov in jav-
nih prostorih drugih organi-
zacij in skupnosti.
Po zakonu o uporabi ime-
na in podobe Josipa Broza
Tita (Uradni list SFRJ, št. 51/
84) smejo biti predmeti s po-
dobo Josipa Broza Tita
v prostorih državnih orga-
nov in drugih organov in in-
stitucij; ta zvezni zakon ureja
le način in pogoje, pod kate-
rimi je dovoljeno uporabljati
ime in podobo Josipa Broza
Tita. Obveznosti namestive
shk oziroma kipov s podobo
Josipa Broza Tita ne določa
noben zvezni niti republiški
predpis.
Izvršni svet Skupščine Re-
pubhke Slovenije meni, da
so slike in kipi s podobo Jo-
sipa Broza Tita, našega dol-
goletnega voditelja in velike
zgodovinske osebnosti, del
naše preteklosti, niso pa na-
rodni simboli, ki izražajo se-
danjo družbeno stvarnost in
borbo za slovensko držav-
nost in njeno suverenost in
zato tudi ni potrebno, da se ti
simboh še naprej nahajajo
v uradnih prostorih državnih
organov in javnih prostorih
drugih organizacij in skup-
nosti.
Odstranjevanje slik in ki-
pov s podobo Josipa Broza
Tita iz uradnih prostorov dr-
žavnih organov in drugih or-
ganov in institucij naj bo
kulturno. Slike in predmete,
ki lahko pomenijo umetni-
ško oziroma zgodovinsko
vrednost, pa je treba posre-
dovati za to pristojnim orga-
nizacijam.
Razumljivo pa je, da Izvrš-
ni svet s tem priporočilom
ne posega v sfero zasebnih
objektov oz. prostorov.
RCO Slovenija
Nesprejemljivi
pritiski
Občinski komite ZKS-
SDP Celje je 3. 10. 90 sprejel
stališče o aktualnih politič-
nih dogodkih v Jugoslaviji:
Odločno nasprotujemo in
obsojamo sklep Predsedstva
SRFJ, da poveljstvo nad TO
republike Slovenije prehaja
v roke JLA. Smatramo, da je
to ponovni dokaz in poizkus
izvajanja nadaljnjega priti-
ska na suvereno urejanje za-
dev ter uveljavljanje demo-
kratičnih odnosov v Slove-
niji.
Istočasno je to dokaz, da
Predsedstvo SFRJ sprejema
podobno kot v polpreteklo-
sti, na primer: izredno stanje
v AP Kosovo, odločitve, ki
so sugerirane iz ozadja in vo-
dijo v popolen razkroj drža-
ve oz. v državljansko vojno.
Predvsem pa so te odločitve
izrazito enostransko usmer-
jene. Z državnim aparatom
in grožnjami ščitijo in forsi-
rajo represivno, centrahstič-
no in glede nacionalnega
vprašanja, diskriminacijsko
pohtiko življenja v Jugosla-
viji. Kriteriji za razsojanje
o ustavnosti in zakonitosti
v Jugoslaviji pa so dvojni:
protiustavno razpuščanje le-
gitimnih organov na Kosovu
in vsiljevanje izrednih raz-
mer z oboroženim terorjem
na Hrvaškem se tolerira in
spreglejuje, legitimnim poh-
tičnim procesom in odloči-
tvam v demokratično izvo-
ljenih skupščinah Slovenije
in Hrvaške pa se grozi s po-
segom vojske. Računamo na
razumsko ravnanje JLA, ki
se v nasprotnem spreminja
v okupatorsko vojsko.
Podpiramo sklepe repubh-
ške skupščine in Predsed-
stva Slovenije v zvezi z reše-
vanjem statusa teritorialne
obrambe v Sloveniji, hkrati
pa se pridružujemo odločitvi
ter zahtevi, da je suverenost
repubhke Slovenije potreb-
no zavarovati z vsemi sred-
stvi.
ZKS-SDP CELJE
Kršena
suverenost
Vse pohtične stranke v Ce-
lju najostreje protestiramo
proti nasilnemu vdoru JLA
v prostore Repubhškega šta-
ba teritorialne obrambe Re-
pubhke Slovenije v Ljublja-
ni. To dejanje štejemo kot
hudo kršitev slovenske su-
verenosti, ki je naperjeno zo-
per slovensko državo. Gre za
protiljudsko dejanje okupa-
torskega značaja.
Predsedstvo Jugoslavije,
Zvezni izvršni svet in JLA se
obnašajo v državi, ki jo pred-
stavljajo, licemerno ter pri-
stransko. S takim ravnanjem
jo tudi uničujejo. Na ta način
pa ustvarjajo še pogoje za dr-
žavljansko vojno.
Od organov Republike
Slovenije zahtevamo, da se
preneha financiranje takšne
JLA, da se internacionalizira
gospodarska, politična in na-
cionalna ogroženost Sloveni-
je na ta način, da se o tem
obvestijo evropske države in
Organizacija združenih naro-
dov, da se pospešijo vsa de-
janja in postopki, ki vodijo
k popolni suverenosti države
Republike Slovenije in da se
z vsemi zakonitimi sredstvi
zaščiti dosežena stopnja su-
verenosti Repubhke Slove-
nije.
Na podlagi dosedanjih iz-
kušenj lahko pričakujemo še
kakšno podobno provokaci-
jo zato pozivamo Slovenke
in Slovence, da ohranijo do-
stojanstvo in osebno ter na-
cionalno samozavest.
POLITIČNE
STRANKE CELJA
Protest
upokojencev
Izvršni odbor zveze dru-
štev upokojencev občine Ce-
lje, je na skupni seji s pred-
sedniki društev upokojen-
cev iz krajevnih skupnosti,
dne 25. 9. 1990 razpravljal
o zadnji seji predsedstva
SPIZ Slovenije o vskladitvi
in izplačilu razlike pokojnin
za mesec julij in avgust. Na
seji so navzoči najodločneje
protestirali zoper tak sklep
in obrazložitvijo SPIZ-a, da
je slab dotok sredstev
v sklad za izplačilo pokojnin,
ter je vsled tega momentalno
nemogoče to razliko izpla-
čati.
Takšen sklep vnaša raz-
burjanje in negotovost vseh
upokojencev predvsem pa
tistih, ki prejemajo najnižje
pokojnine in se v zadnjih
mesecih komaj prebij^o iz
meseca v mesec, oziroma so
že izpod minimuma življenj-
ske ravni. Posebno zaskrb-
ljujoče je, ker upokojence
doleti -to v času večjih stro-
škov, ki so neobhodni v je-
senskem in zimskem času.
Zato opozarjamo predsed-
stvo SPIZ-a Slovenije do
njegove obveznosti, da od-
ločnejše in pravočasno pre-
skrbi reden dotok sredstev
in redno izplačilo pokojnin
v skladu z zakonom, statu-
tom in danimi obljubami.
Opozarjamo na obljubo Iz-
vršnega sveta repubhke Slo-
venije pri zahtevi znižanja
prispevne stopnje za pokoj-
ninsko in invalidsko zavaro-
vanje, da ne bodo motena iz-
plačila pokojnin. Vsi ti orga-
ni, ki so pripravih, tolmačili
in obljubljali da ne bo zniža-
nja in nepravočasnega izpla-
čevanja pokojnin in razlik
kot to določa zakon, naj se-
daj svoje obljube tudi izpol-
nijo.
Nismo pa pripravljeni na
to, in tudi ne prist^amo, da
te obljube ti organi ne izpol-
nijo. Neodgovorne za nas
upokojence so izjave nekate-
rih vladnih predstavnikov
o ugodnejšem materialnem
položaju upokojencev, kot
so ga to trenutno deležni de-
lavci pri aktivnem delu.
Odmerjena pokojnina je
osebna pravica vsakega upo-
kojenca zasnovana na zako-
nu in ugotovitvi neugodnej-
ših pogojev zadnjih let aktiv-
nega dela pri izplačilu oseb-
nih dohodkov. Vsklajevanje
z gibanjem osebnih dohod-
kov zaposlenih, je na osnovi
veljavnih zakonov povsem
naravno in ne sme biti vpra-
šljivo, če je uradna ugotovi-
tev, da so v tem obdobju po-
rasli osebni dohodki za 5,2%
in se torej niso znižali, zato ni
nobenega opravičila, da se ta
razlika ne izplača pri pokoj-
nini, oziroma z pokojnino za
mesec september.
Upokojenci so tudi ogor-
čeni vsled razhčnih uradnih
statističnih podatkov o rasti
osebnih dohodkov v Slove-
niji, kadar se uporabljajo za
kriterij rast standarda (višji
%) »padca inflacije« (nižji
rast cen od stvarnih) in za
vskladitev pokojnin. Ti po-
datki kažejo, da jih posamez-
na institucija naroča, ne pa
kot objektivni podatek SDK.
Odločno pa zahtevamo od
Zveze društev upokojencev
Slovenije, da organizira raz-
govor s predsednikom Izvrš-
nega sveta Slovenije o zgoraj
navedenih zadevah. Na ta
razgovor se naj vabijo tudi
predsedniki občinskih zvez
društev upokojencev večjih
občin.
Med upokojenci raste ne-
zaupanje in bojazen, da vse
obljube, ki jih posamezniki,
predstavniki	različnih
oblastnih in političnih foru-
mov obljubljajo le tedaj, ko
jim gre za njihov cilj, pozab-
ljajo pa, da je to treba tudi
realizirati. Zato vas ponovno
opozarjamo na razne posle-
dice, ki lahko iz tega sledijo.
Prosimo za vaš odgovor na
naše stahšče zaradi nadaljne
razprave. Lep pozdrav.
Poslano Predsedstvu
SPIZ, Izvršnemu svetu in
Zvezi društev upokojencev
Slovenije.
ANDREJ MARIN,
tajnik ZDU Celje
FRANC POKLŠEK,
predsednik ZDU Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Javno vprašanje
ZTKO in Komiteju za ureja-
nje prostora in varstvo oko-
lje SO Celje
V četrtek, dne 30. 8. 1990
ob 17. uri, je KS Savinja Ce-
lje skhcala sestanek kraja-
nov območja Zgornje Lisce.
Tema sestanka je bila name-
ravana graditev teniškega
igrišča na Petričku (Griček).
Sestanka so se udeležih med
drugim tudi gospod Božič,
predsednik Skupščine KS,
gospa Anica Kolman, tajnica
KS, ter gospod Veber Tine,
Predstavnik ZTKO. Na se-
stanek sem bil povabljen in
sem se ga udeležil tudi pod-
pisani Pavle Jerman. Po-
dročne krajane je zastopal
predvsem gospod Pet-
znani uspešni kmetov;i^
Sklep sestanka je bii ^
ne privoli v gradijo tp^<
ga igrišča vse dotlej ^S
se ne izvede rekonstn?'^
ceste na Petriček (od
posestva Lun pa do š^;^
objektov na Petričku) ff^
Stanku je bilo tudi ugoj^
no, da so se že pričela ze ^
ska dela na konstrukoi,^'?'
ških igrišč in to brez S
nega gradbenega dovol?
in v zvezi s tem je bil sc
sklep oz. zahteva, da ^^
devno zemljišče
v provotno stanje (kar jpj
delno sicer že izv4;
Vprašam se, kdo bo i
ogromne stroške te sb-
neodgovorne črne grg?
(in njene sanacije)?
tram, da je za to odgovr^
ZTKO in njegov voS
kader.	^
Očigledno je, da ve^
športnorekreativnih o^
tov na Petričku pro^J
-	častna izjema je predv»
asfaltno igrišče in pa
strelski objekti, ki jih w
žujejo sami zelo aktivnih
terski strelci. Petriček je r
trebno urediti v ŠR center
vse Celjane, ne le za prem;
nejši sloj, ki sestavlja ve§|
teniških »zasvojencev« (i^
izvira iz besednjaka ZTK(
Dalje, poseg v prostor zara
gradnje teniških igrišč im
prav bi bil prevelik. Uni«
bi bil delno že preveliki
prvovrstnih zelenih po\7ji
na katerem so mladina
otroci v zimskem času nu
žično smučah. Sprašujem
še, od kod neki sredstva
takšno elitno investicijo,
pa na drugi strani npr. vi
mo, da emovski, metkaši
štorski delavci nimajo niti
golo preživetje. Gospodi
ber Tine, vprašam vas i
dolgoletnega usgešra
športnega delavca v Želez
ni Store, ah se zaveda
v kakšnih mizernih raa
rah živijo vaši bivši soddi
ci, medtem ko vi forsin
gradnjo tega ehtističnegao
jekta.
Omenim naj še, da so prei
stavniki vodstva KS Savi
realno podpirali stališča p
zadetih krajanov Zgom
Lise. Krajanka, gospa sw
njih let, je povedala primer
ne tako davne preteklosti,:
je na črno zgradila na s\i
zemlji barako, na karjetai
sledila intervencija obči:
skih organov in je barako o
stranila... Zakaj niso obi
ske službe enako dosleo!
v obravnavanem primen
Ali je to nemara zakulis
dogovor še vedno premoi
»rdeče mafije«?
Preden sklenem, še i
znani celjski amatert
športni delavci na čelu z S
spodom Petrom Hrib^
kom so odklonilno reagiJ
na gradnjo zadevnega W
škega igrišča. Gospod »
bernik je opozoril vodst
ZTKO, da lahko pride vs^
posledic gradbenih - z^f
skih del (veliki kupi mat®
ala - zemlje itd.) do ne^^
pri tekočem športnem u®
stvovanju. In glej; dne i'.
1990 po 18. uri seje že^"
primerila nesreča, ko ^
mladi nogometaš pos^^
val nogo in ga je rešilni
odpeljal v bolnišnico • • • S
za rekonstrukcijo ceste
lahko prispevala del ^
stev zasebna gosilm^^
gospa Frida, ki živi na
športnikov in rekreati ^
-	isto tako kot je dal
ŠtormanvŠentpetruvs
hni.	M
Na koncu sprašujem- .
se bo ZTKO Celje P^/^j
naduto in absulutisticn
našati ter svojo brez ,
nost zamenjal z razum ,
modro prilagodljivo^J^jj)
upoštevanjem plural^ ^
teresov, kot to narek« j
danji demokratični,
naj bi prirezal peruti "
njim rdečim (športnim'
pavle
Naše mesto Šentiur
Šentjur za mesto bomo proglasih,
sv. Jurija na koiya spet posadili,
z njim v dir zdaj bomo se spustili
iz zadnjega mesta na prvo se uvrstili.
Če smo na zadnjem mestu ni krivica naša,
kriva je statistika, ki nič ne prizanaša,
občan pa radi tega godrnja, ker ne ve, da
zadnje mesto prednost to ima, da se prehiteti ga ne da!
Na vohtvah pa smo mi le prvi bih,
Krambergerja za predsednika vohh,
vsi smo se že vesehh, da bomo naše
mesto za Krambergerjevo proglasih.
Stara vlada je za vse skrbela tudi za to
da nova bo imela dosti dela,
stari vladarji so res garali da jejoj,
končno odšh so v zaslužni pokoj.
Vse so hoteh postoriti, še za penzioniste dom zgraditi,
lokacijo so že izbrah, dom pa kar pod pokopahšče dah,
gneča v mestu res bi bila manjša,
upokojencem pa zadnja pot vehko kr^ša.
Šentjur bo lepo mesto, čeprav ima še
makadamsko cesto; le po pločniku previdno hodi
če hočeš imeti zdravi nogi!
Ponos našega je mesta, da skozi pelje glavna cesta,
za parkiriščem se pa ne oziraj in kar na
pločniku parkiraj! Saj pri nas navada je pač taka,
da ni nobenega prometnega znaka.
Trgovine in bifeji rastejo povsodi,
za mesto to se kar spodobi,
če koga moti da v lepih Merxovih lokalih so skladišča
naj potolaži se - to politika je monopolista.
RUDI SALEJ
rtioški vrtiuak
11. oktober 1990 - stran 21
isen razgrinja sive
^aolane
Prišla jesen v pisani obleki
paleto različnih barv in raz-
šla nas, ljudi. To jesen sem
^ila v kosteh. Ptice selivke
ko se odpravljajo na to-
^g. Z veseljem si ogledujem
Lovito obarvane hribe, ki nas
^gjajo. S težavo bi naštela vse
J^g^ ki so razlite po odpad^jo-
^listih, ki se hitri vrtinčijo
vetru. Zagledam se na vejo,
^ se prestrašeno stiska razmr-
^ lastovička.
Joj. ptičica, k£0 pa ti tuk^?
jijjlu bo zima, ti pa vsa nemoč-
,umiraš od lakote in mraza.«
jjj iTii odgovorila, v njenih
M pa sem videla, da z njo ni
(tako kot bi moralo biti. Hote-
jem jo sprejeti, a se mi je tako
odmikala, dokler ni odlete-
Gledala sem za njo in se čudi-
le zakaj ni s svojimi sestricami
^tela na jug. Zavila sem
«ozd. Marsikatero listnato dre-
,je bilo golo. Na eni od smrek
gt zagledala veverico z orehom
roki. Videla me je in zbežala
jvoj brlog. Škoda! Pa tako lepa
bila. Če bi mi uspelo, bi jo ujela
I odnesla domov v kletko. Ver-
mo bi ji bilo topleje kot pa
tem starem drevesu, ki že sko-
jtrohni.
»Kaj pa je sedaj to?« se vpra-
p, ko slišim šelestenje v bliž-
an grmu. Tlesknem s prsti in
(Jim, kako iz grma skoči zajček,
bko je imel svetlejšo in gostej-
ilcot pa naši zajčki. Seveda, saj
tudi on mora zavarovati pred
tazom in sovražniki. Opazila
m, da se je pričelo večeriti. Na
i)o je stopil Mesec. Pohitela
m domov, čeprav še ni tako
ano, le Sonce je bilo že zelo
spano. Po dolini je potegnil ve-
r in s seboj prinesel vory
rečja in jesenskih rož.
Stala sem pred hišo in uživala
jesensko noč. Bila je mrtva ti-
ta, le šelestenje listov, ki so se
nli v vetru, je še bilo slišati.
Tokrat me je res pošteno zmrazi-
lo in planila sem v hišo z zadnjim
občudovanjem tega lepega jesen-
skega dne.
NIKA KOČEVAR, 7. b
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Nevarni ovineic
Pot v šolo ni dolga, je pa nevar-
na. Zjutraj, ko si še zaspan in
moraš iz tople postelje, največ-
krat zaslišiš cviljenje avtomobil-
skih gum. Voznikom se mudi
v službo in ni jim mar za promet-
ne predpise, niti za prometne
znake. Drvijo skozi jutranji
mrak, ne da bi pomislili, da je
kdo na cesti. Velikokrat se starej-
ši ljudje pritožujejo čez brezskrb-
nost voznikov. Večkrat vidim, da
starejši z roko žugajo voznikom,
ki so jih po mokri cesti poškropi-
li ali pa pripeljali preblizu pešca.
Vozniki se na njihov račun smeji-
jo, a ne pomislijo na varnejšo in
počasnejšo vožnjo. Bojijo se mi-
ličnikov, za ljudi, ki jih opozarja-
jo, se pa ne zmenijo.
Pot v šolo bi bila vama, če ne
bi bilo ovinka, ki to preprečuje.
Velikokrat se zasliši trobljenje,
če kakšen od prvošolčkov ne po-
gleda ne levo ne desno in kar
teče preko ceste. Tudi učenci iz
višjih razredov včasih prespijo
začetek pouka in takrat drvijo
proti šoli, ne da bi se ustavili
pred prehodom za pešce. Na
ovinku je le opozorilo voznikom
za otroke in veliko ogledalo. Za
opozorila vozniki n£Ovečkrat
spregledajo in peljejo mimo
z enako hitrostjo kot so peljali
prej.
Vozniki, bodite previdni in pa-
zite na varno pot učencev v šolo!
METKA KROHNE, 8. c
RADEČE
8. a razred OŠ Veljko Vlahovič Celje
Takole so se pred objektiv našega fotoreporteija Edija Masneca postavili »ajevci«, osmo-
šolci osnovne šole Veljka Vlahoviča. Nastal je posnetek za spomin na zadnje leto, ki ga
skupaj preživljajo v šolskih klopeh. Še osem mesecev bodo sošolci... Danes, v četrtek
bomo ob pol dveh na Radiu Celje zavrteh tudi skladbe, kijih najraje poslušajo: Se bastasse
una canzonne - Eros Ramazzoti; Kingstone tov^^n - UB 40; Blaže of glory - Bon Jovi; Ali
I wanna do is make love to you - Heart; La luna - Belinda Carhslex.
Na kratko
Konec septembra je bilo
na Ptuju 23. srečanje mladih
gasilcev Slovenije in Hrva-
ške, poroča POLONA KRA-
ŠOVEC iz OŠ Primož Trubar
Laško. Na srečanju so bih tu-
di mladi Laščani. Dan je bil
pester, zapolnjen s športnim.
zabavnim in tekmovalnim
programom.
REBERKA KAPUN i:
Zreč poroča, da so konet
prejšnejga meseca tabornik
srečah na tradicionalner
srečanju v Murski Sobot
Na srečanju je bil tudi odre
Zelena Rogla iz Zreč. Tabo
niki so se vrnili polni lep
vtisov.
PRVA
LJUBEZEN
Celjski lepotec
Med počitnicami sem
spoznala fanta mojih sanj.
Bilo mi je lepo. Mislila sem,
daje končno tudi mene dole-
tela sreča.
Z mano je bil prijazen in
nežen, a v trenutku se je
spremenil. Ni me hotel poz-
nati. Čez čas seje zopet vrnil
k meni. Vedela sem, da me
nima rad, da se mu moram
upreti, a kako? Ni mi uspelo,
preveč sem ga ljubila. Odha-
jal in vračal seje k meni, ka-
dar se mu je zahotelo. Trpela
sem, morda sem to hotela?
Skušala sem si ga pridobiti,
a ni šlo.
Včasih sem se ga celo bala.
Imela sem občutek, da me
ne prenese, da sem zanj na-
veden odpadek. Naredila
sem vse, kar mi je ukazal.
Bila sem mu sužnja. Hotela
sem vse končati, ga pozabiti,
a rana je bila prevelika, da bi
se lahko zacelila.
Težko sem gledala na vse
njegove ljubice. Nobene ni-
sem posebno sovražila. Ne-
katere so mi bile celo prijate-
ljice. Vedela sem, da bodo
kmalu trpele tudi one. Ni-
sem se zmotila.
Začela se je šola. Dobila
sem že nekaj slabih ocen,
a upam, da jih bom kmalu
popravla. Ne vem, kaj se je
zgodilo z menoj? Popolnoma
sem se spremenila. Postala
sem zamorjena. Ni mi več do
življenja, hočem umreti. Pet
tednov je že odkar ga nisem
videla, vendar jaz sem še bolj
zaljubljena. Včasih si želim,
da ga ne bi nikdar več videla.
Ne vem, zakaj se je vse mo-
ralo zgoditi ravno meni. Ma-
lo mojih želj seje uresničilo
pa še te so bile kupljene.
Rada bi živela srečno pa ne
morem. Verjetno je bog mo-
jo srečo podaril drugemu.
Preostalo mi je le še čakanje
na boljše dni, ko bo tudi me-
ne imel kdo rad.
Žal mi je edino to, da ta
nekdo ne bo moj celjski le-
potec.
SARA
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atklna zanka
Atka te tokrat sprašuje, katera od obeh daljic
je daljša? Ce ne gre drugače, ju lahko izmeriš.
Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 16. okto-
bra 1990 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 CELJE.
Prejšnjikrat ste morah ugotoviti, da je najslabši od
vseh C. Nagrado pa tokrat dobi: Maja ZAGODE, Kar-
deljev trg 2/XI, 63320 Velenje.
Vesoliske prigode
nabritih zemijančlcov
Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Viiar
Slednjič sta Cicek in Piko le ukro-
•^tila gibčnega Uraha ter takoj nato
^i^a za Cufkom proti vratom. No, tam pa
je pustolovščina imenovana beg, ne-
P^žno končala. Močni stražarji so uboge
•o^ike onesposobili z učinkovito narko-
' so jo Zemljani poznah že več tisoč let.
^sveščene dečke so odnesli v tesen in
»no zamrežen prostor. Iz omedlevice se
Pi^i prebudil Piko šele naslednji dan.
^^^ Zaporniški novinec se je zvedavo
OWozrl naokoh, kajti resnično se mu ni
niti sanjalo, kje se nahaja. Šele, ko je opazil
ob stenah in na stropu močne kovinske
mreže, seje spomnil, da je jetnik na Urahovi
raketi. Nato seje sklonil nad sotrpina v upa-
nju, da se bosta tudi kmalu prebudila. »Ni-
sta se še ovedla!« je zashšal glas za svojim
hrbtom. Zazvenel je tako mehko in čarob-
no, da se je sunkovito obrnil.
'31 Lastnik milega glasu je bila lepa
Ičniep^^^^enka, ki jo je spremljal orjaški
'pC; ^Kaj pa počenjata tukjg?« je skoraj
^J^aseno ušlo Piku. »Kaj pa počenjata
\ hL^^ božjo voljo?« Črni orjak seje otož-
)ot yj ^'T^ehnil: »Preživljava enako usodo
Urahova ujetnika sva!« Piko se
sklonil nad sotrpina, ki sta bila še
<ati zavesti ter ju začel previdno cu-
nespretno obračati, pa...
^^ Cicek in Cufek sta se prebudila
Tf Mi nnj istočasno. »Hudirja, kje pa
smo?« se je začudil Cufek in se z obema
rokama prijel za glavo. »V glavi mi tako
brenči, da bi najraje tuhl kot krdelo šaka-
lov!« Piko je teatralno zavzdihnil. »Urahovi
ujetniki smo, če slučajno tega nista že sama
opazila!« »Pa s^ gostom vendar ne ponudi-
mo takole zamreženega stanovanja!« se je
skušal pošaliti Cicek, čeprav ni imel z glavo-
bolom nič manjših težav kot Cufek.
Alf dvakrat Aljoši
Po pomoti je v prejšnji številki izpadla objava nagr^encev
Alfove nagradne igre. Zgodilo pa seje, daje bil žreb dvakrat
zapovrstjo naklonjen ALJOŠI PERC iz Celja, Miklošičeva 1
Ostala dva nagrcOenca sta MAŠA ILOVAR iz Celja, Mikloši-
čeva 3 in MARJAN KOŠTOMAJ iz Celja, Ulica Frankolov-
skih žrtev 15.
22. STRAN - 11. OKTOBER 1990	

Nagradni razpis
1.	nagrada 250 din	-
2.	nagrada 100 din
3 nagrade po 50 din
Pri žrebaryu bomo upoštevali le
ne rešitve, ki bodo v naše urednijt^^''!
spele do torka, 16. oktobra do 9
poldan. Rešene križanke lahko prj
tudi osebno, na vhodnih vratih
NT&RC je poštni nabiralnik. Na ki '
obvezno napišite: NAGRADNA v
ŽANKA in svoj točen naslov. ^
Rešitev icrižanlce ^
Vodoravno: BOR, KLOVN n^
NAZOR, MIRO KOCUVAN, ROk vJ
TAR, OKTAEDER, EMA, RA7r3
RELIKT, ER, OPASILO, I. L. LOrS
SENORA, TEKALIŠČE, C. Š.,
izid žrebanja
1.	nagrado 250 din prejme: Alojz
panc, Ponikva 5, 63232 Ponikva ]
2.	nagrado 100 din prejme: Mladen
kovič, Kajuhova 9, 63000 Celje.
3 nagrade po 50 din prejmejo v,
Grabner, Trubarjeva 6, 63000 Celje V
Matjašič, Gomilsko 19, 63303 Gomj
in Gregor Rupnik, Šerceijeva 10 g
Šoštanj.	' .
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti! ,
Gospodje, pred vami je človek,
ki bi lahko bil inovator leta.
Izumil je način, kako preživeti
z minimalnim osebnim dohod-
kom, vendar je na žalost prej
umrl od lakote.
Bodice
Notranja politika že
dolga leta spominja
-	na krvavo mašče-
vanje.
Posledica kovanja po-
litikov v zvezde je
-	vkovanost naroda
v bedo.
Dela vec je največji re-
vež, kadar razmišlja
-	z možgani politikov.
Strankarska politika
ali strankarsko korit-
ništvo - to je zdaj
vprašanje?
Čeprav politični ba-
rometer kaže dvig pri-
tiska - bo oblačnost
čedalje večja.
m
-interier
Če ste se spraševali, zakaj j(
R - interier na Šiandrovem trgil
9 v Žalcu najbolj obiskovana tr-
govina s pohištvom in stano'
vanjsko opremo na Štajerskem
je odgovor preprost:
-	ker imajo najnižje cene
-	ugodne kreditne pogoje
-	brezplačno dostavo do 10 kilo
metrov
-	ker vam poleg že tako nizkih cen
nudijo še 10 odstotni popust zs-
gotovinsko piačiio
AKCUSKA PRODAJA ODEJ PO IZJEMNO
UGODNIH CENAH - NA 3 OBROKE!
Pravi naslov za nakup pohištva
-interier

Šlandrov trg 9 Žalec
^ M O R o S Kll^if'^
e OVEN
Ona: Vse prehitro se boš odločila, vprašanje pa je,
ali bo tvoja odločitev tudi pravilna. Nekdo se ti že
dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej
okoli sebe, da ti ne bo kasneje še žal.
On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti
bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na
poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnič-
no potrudil, v nasprotnem primeru se lahko stvari
izdatno poslabšajo.
•	BIK
Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po
neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela in-
formacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbliža-
nja. Pazi da ne boš vse skup^ ponovno pripeljala
v slepo ulico.
On: Kuj kmalu boš ugotovil, da je na svetu še
veliko prijetnejših stvari, kot pa je stalno pehar^je
za denarjem. Je že res, da ti poslovni uspehi prina-
š^o dober občutek, vendar pa se ti obeta nekuj še
boljšega...
•	DVOJČEK
Ona: Nikar ne skrbi za partnerjeve težave, s^ ti
lahko to še pošteno zameri. Bolje mu boš pomagala
s svojo ljubeznijo. Srečanje s starim prijateljem te
bo spomnilo na pretekle čase, ki mogoče le niso
povsem mimo.
On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda
r^e malo popazi, da se ne vrneš na nekdanja živ-
ljenjska pota. Nekdo ti bo poskušal sporočiti važno
novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj.
•	RAK
Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prije-
ten pogovor, izvedela boš precej več kot pa običaj-
ne čenče. Partner se bo znašel v precejšriji zadregi,
kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila nase.
On: Obeta se ti dok^ viden uspeh, s^j si se za
nastop do popolnosti pripravil: zablestel pa boš
ravno tam, kjer so vsi ostali odpovedali. Toda vsak
uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazcu pač ne
bo moč nniti.
•	LEV
Ona: Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, s^
je bila odločitev predvsem tvoja. Poskuš^ r^ši
rešiti, kar se še da. Pa tudi obisk pri zdravniku se bi
ti lahko prav koristno obrestoval, če ne bo lahko
prepozno...
On: Razveselil se boš prijateljičeve pozornosti,
vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot pa ti
je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklor^jenost
sodelavcev, ti ni potrebno potrebno razmetavati
denarja.
•	DEVICA
Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj preveč,
k^ti na koncu boš lahko bila prav hudo razočara-
na. Vendar pa se bodo neprijetnosti kar nekako
izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v lju-
bezni.
On: Z močno voljo lahko narediš preobrat tako
v svojem poslovnem, kot tudi ljubezenskem življe-
nju. Presenetil te bo obisk starega prijatelja, ki ti
bo prinesel še bolj presenetljive novice.
•	TEHTNICA
Ona: Tvoje sprenevedar^je ti ne bo prav nič koristi-
lo, ampak se ti lahko še zelo maščiije. Obiskal te bo
star znanec in ti predlagal sodelovanje z oboje-
stransko koristjo. Potrudi se in ne bo ti žal.
On: Tvoja arogantnost te lahko privede dobesedno
na rob prepada. Tudi tvoj partner nima neskončne-
ga potrpljenja, predvsem pa se ji lahko k^ hitro
porodi ideja, da z vsijinim odnosom ni čisto vse
v redu.
•	ŠKORPIJON
Ona: Pogovor s prijateljem te bo tako pomiril, kot
tudi prinesel sicer že zdavnsij izgubljeno samoza-
vest. Ne trudi se, da bi ubogala »dobronamerne*
nasvete, ampak raje delaj po svoji glavi. Presene-
čenje!
On: Resda bo tvoja okolica ostala nad tvojim uspe-
hom docela nezainteresirana,^ vendar pa ga bo nek-
do le vzel na znai\je. Obeta se ti realizacija načrtov,
ki ti lahko prinese tako zadoščenje kot tudi do-
biček.
•	STRELEC
Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, s^j
ti bo izdatno pomagala pri tvojih ljubezenskih na-
črtih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro
glavo - prevroča čustva lahko vse skupaj samo
pokvarijo.
On: Čeprav si mislil, da je vseh težav končno ko-
nec, pa se ti obeta dok^šnje presenečenje. In nikar
si ne misli, da se boš iz vsega skupsu izvlekel brez
posledic, ampak se raje pripravi na izdatke.
•	KOZOROG
Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte
tedna, vendar pa bo gledano dolgoročno w .
izjemna »naložba*. Nikar ne dopusti, da se
skupi(j izmuzne iz rok. Prijeten večer se boP'^
v še prijetnejšo noč.
On: Nikar se ne zanašaj na svojo srečno
se r^je odkrito sooči z nastalo situacijo,
kakšno resno investicijo se bodo le še
kuj hitro se lahko zn^deš sam in brezden^
•	VODNAR
Ona: Nepričakovan pripetijo bo povzroii^'^.^
na nekatere ljubezenske zadeve ^^edaJa^j^
drugače, kot pa doslej. Nad to spremim „
začudeni tudi tvoji prijatelji, predvsem p3
ji bo vse to tudi namenjeno. j
On: To, kar doživljaš sedc^, je sicer lepo,
nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne m
nič škodilo. Toda imej na umu, da se ' ^
koncu opečeš predvsem ti, ostali pa s
samo smejali. 
•	RIBA
Ona: Napravi že enkrat tisto kar te '"'jj^lred'^
boš požrla zaradi nestrpnosti in
O svojih namenih ne govori naokrog, t ?
prijateljice tvoje načrte kaj hitro spre^f
lomijo.	-a^ff^
On: Sodelavec se bo sicer uklonil
toda potihem in na skriv^ bo še vedno " ^ c
noma po svoje. Toda tudi takšno P^^djl"
prineslo samo koristi, zato se nikar ne
govo neumnostjo.	^
isveti_
11. OKTOBER 1990 - STRAN 23
sušenje sadja
^imo pečkato in košči-
;to sadje ter nekatero jago-
L Za sušenje uporablja-
zdravo in sladko, po
nžnosti neškropljeno sa-
2a sušenje so najprimer-
'jje lese, uporabna so tudi
,gta ali reta. Narezano sa-
I lahko tudi naberemo na
in jih napnemo v zrač-
\ prostoru ali ob toph pe-
Temperatura sušenja n^
'iTied 45 in 75 °C, nžgveč
sT Sušiti začnemo pri viš-
temperaturi (80 °C), nato
aparaturo znižamo na
"C. I^ema je koščiča-
0	sadje, kjer je temperatura
ačetku 40-50 "C in na kon-
Učenje na soncu in
[aku
Lese s sadjem razpostavi-
^ drugo poleg druge na
ijce, da mu nahitro odteg-
,[no čimveč vode, nato pa
j posušimo v senci na vetru
1	prepihu. Ob slabem vre-
enu moramo dosušiti pri
netni toploti, sicer lahko
dje splesni ah zgnije.
ušenje v pečici aii
i štedilniku
v pečico ali na štedilnik
iložimo lese drugo vrh dru-
i Pečico segrejemo na
^90°C, nato temp. znižamo
140-55 °C in pri tej temp.
širno do konca. Vratca pe-
s naj bodo nekoliko odpr-
,da lahko vlaga odhaja. Sa-
eje dovolj suho, če je ela-
fno in se da lepo upogniti.
Suho sadje hranimo v tan-
li vrečkah, pločevinastih
atlah ali celofanskih vreč-
h, da ga zavarujemo pred
igo, prahom in mrčesom,
iho sadje uživamo surovo
kuhano. Pred uporabo ga
Dramo vedno oprati.
Lolka
Sušimo jabolka kislih sort,
iipljena ali ne. Če jih olupi-
c, olupke tudi posušimo in
iorabimo za čaj. Plodovom
liolbemo pečke in jih razre-
510 na kolobarje ^ krhlje.
^ sušenjem jih damo
vodo, okisamo s citronsko
slino, da preveč ne poijavi-
^ Temperatura sušenja ne
5e preseči 70 '
Hruške
Sušimo hruške moštnice.
Hruške preberemo, opere-
mo, osušimo in omedimo.
Sušimo jih kot jabolka, a pri
enakomerni temp. Sušimo
lahko tudi plemenite hruške.
Te pred sušenjem blanšira-
mo 5-8 minut v sladkem kro-
pu (na 11 vode 200-250 g
sladkorja).
Češpije
Češplje, ki jih namerava-
mo sušiti, pustimo na dreve-
su tako dolgo, da začno ve-
neti ob peclju. Na lese jih
zložimo s pecljem navzgor.
Začetna temp. sušenja n^
bo do 50 °C, ko se začnejo
plodovi grbančiti, zvišamo
temp. na 60-70 °C.
Češnje
Dobro zrele češnje sušimo
najprej 1 do 2 dni na soncu,
nato jih dosušimo. Postopek
je enak kot pri češpljah. Če
napol suhim iztisnemo koš-
čice, jih lahko uporabimo
kot rozine.
Borovnice, bezeg,
brusnice
Zrele jagode preberemo in
razprostremo v tanki plasti
na lese. Sušimo jih lahko na
soncu ali v pečici. Temp, ne
sme preseči 60 °C. Suho jago-
dičje hranimo lahko v stekle-
nih kozarcih.
Šipek
Sipek sušimo na zraku ali
pri umetni temparaturi.
Temp. ne sme biti previsoka.
Suhe plodove uporabljamo
za čaj. Pred kuhanjem jih
moramo streti, da se izlušči
več vitaminov.
MOJCA RATEJ
Suho sadje uživamo suro-
vo ali kuhano. Pred kuha-
njem ga moramo namakati,
da nabrekne, kuliamo pa ga
kar v isti vodi. Za pečenje
(sadni kruh, sadni šarkelj)
in sadne nadeve ga samo
namakamo. Ko je dovolj na-
breklo, ga zrežemo ali se-
sekljamo.
ZA OBLAKI SIJE SONCE
Kontracepcija
Upam, da boste na moje
pismo odgovorih. Stara sem
sedemnajst in pol in me zani-
ma nekaj vprašanj v zvezi
s kontracepcijskimi tableta-
mi. Pri kateri starosti sme
dekle začeti jemati hormon-
ske tablete proti zanositvi?
Prosim vas, če mi napišete,
h komu moram najprej, če
želim biti zaščitena. Ali bi
me moral prej zdravnik pre-
gledati, preden bi mi tablete
predpisal? Ali res lahko pri-
de do krvnega strdka v ve-
nah in kako bi to ugotovila,
da se to dela,, da bi šla
k zdravniku? Če ta metoda
še ni zame, ker mislim, da
sem še premlada, mi napišite
nekaj o metodi varnih dni.
Shšala sem tudi, da lahko
dobi ženska injekcijo proti
zanositvi. Ah je to res?
Že vnaprej se zahvaljujem
za odgovor.
VASA STALNA BRALKA
Pozdravljena! Upam, da te
lahko tikam, da mi to dopuš-
ča tvojih sedemn^st let. Ja,
pišeš mi kot bi pisala zdrav-
niku za ženske bolezni (gine-
kologu) - jaz pa to seveda
nisem. Morda bi sicer vedela
nekaj odgovorov na tvoja
vprašanja, ni pa gotovo, da
bi bila zanesljiva. Zato pred-
lagam, da začneva stvar dru-
gače.
Očitno si pametno, razgle-
dano dekle, ki se do svojega
telesa in zdravja vede zelo
odgovorno - le pred obi-
skom v ambulanti je v zadre-
gi. Vse to vidim v tvojem pi-
smu. Kaj pa lahko naredi
takšno dekle, ki bi rado zaži-
velo svoje življenje brez ne-
potrebnih skrbi in strahu. Za
začetek (veliko bolje kot
nič!) lahko piše svetovalki
v časopis. Lahko si tudi na-
bavi knjige, ki govore o spol-
nosti, vlSjučno s kontracep-
cijo. Lahko gre na pogovor
k zdravniku (če se bolje po-
čuti v pogovoru "ž žensko pa
k zdravnici), ginekologu.
V Celju je za to najprimer-
nejši Dispanzer za žene
v Zdravstvenem domu. Da
bo zadrega manjša, se lahko
naroči po telefonu ali s krat-
kim pisemcem. S seboj lah-
ko vzame na kratko napisa-
na vsa ta vprašanja, ki si jih
ti poslala meni in si mogoče
tudi zapiše odgovore, da ne
bi zaradi vznemirjenosti ali
treme kaj važnega pozabila.
Ne vem, kaj se bo zgodilo
po takšnem pogovoru. Mo-
goče se bo dekle odločilo za
ginekološki pregled in redno
obiskovanje ginekologa, za
kontracepcijo po njegovem
nasvetu, mogoče se bo pogo-
vorilo s prijateljem, mogoče
bosta skupaj odločala, kako
naprej...
Kakorkoli že - upam, da se
boš ti odločila za tisto pot, ki
bo odgovorna, obenem pa bo
prinesla sproščenost, zaupa-
nje in užitek v tvoje odnose
s prijateljem. Lepe pozdrave.
EMA
ZDRAVILNE RASTLINE
Efedra
Efedra (Ephedra sinica Staph.) spada v rod Ephe-
dra, ki z^ema približno 50 vrst. Te rastejo predvsem
v tropskih in subtropskih krajih in so posebno rade
' na suhih, kamnitih in puščavskih tleh. Številne pred-
stavnice so tudi v Sredozemlju in v Kaliforniji.
Efedre so lesnati grmi z dolgimi zelenimi vejami in
spominj^o nekoliko na preslico. Ima sicer organe
s klorofilom, ki sodelujejo pri razvoju rastlin, vendar te
rastline nimajo ne listov ne iglic. V zelenih steblih
nastaja hrana in kroži po njih. Na olesenehh vejicah se
razvijejo majhne skupinice moških cvetov, največkrat
jih sestavlja nekaj na dnu navadno deformiranih praš-
nikov, ki imajo na prašnicah odprtino, skozi katero
izhaja pelod. Prašniki so nad dvema kožnima luskama
na kratkem peclju, ki izhaja in pazduhe braktej. Žen-
ski cvet je na vrhu majhnih stranskih poganjkov, veči-
noma v skupini po 2 ah 3 in ga sestavlja semenska
zasnova, ki je sprva ovita z deformiranimi luski. Med-
tem ko semenska zasnova dozori in je pripravljena za
oploditev, se njeni luski podaljšajo in tvorijo cevko, ki
štrli kot bodalo in vsebuje sladko kapljico. Vse to
obdaj^o štiri deformirane luske. Poganjek, ki nosi vse
skupaj, obdajajo spodaj maloštevilne luske.
Redko najdemo moške in ženske cvetove na isti
rastlini. Grmi so ah moški ah ženski. Pelod prenašajo
včasih žuželke včasih veter. Dozorelo seme obdaja
m^hen usnjat ali mesnat ovoj. Pogosto je rdeč ah
rumen in je podoben majhnim jagodam.
Pri grmih efedre nabirajo samo mlade vejice, ki jih
odrežejo na dnu poganjka. Efedro nabirajo jeseni, ker
tedaj vsebuje največ aktivnih učinkovin.
Vejice vsebujejo alkaloid efedrin, psevdoefedrin,
metilefedrin, metilpsevdoefedrin, saponine, čreslo-
vine in en ghkozid. N^pomembnejši alkaloid je efe-
drin.
Efedra je starodavna zdravilna rastlina in jo na KitcO-
skem uporabljajo nad 5000 let za poživljanje krvnega
obtoka, proti vročini, kašlju in za povečanje storilnosti.
Iz posušenih efedrinih vejic kuhamo č^ in sicer
tako, da vzamemo eno čajno žličko zdrobljenih vejic in
jo prehjemo s tri decilitri Yrele vode, pokrijemo in
pustimo, da se čaj ohladi. Čaj popijemo dvakrat do
trikrat na dan, po eno skodelico. Tak č^ naj bi uravna-
val krvni tlak po infekcijskih boleznih, lajšal astma-
tični napad, seneni nahod, koprivnico in druga alergij-
ska obolenja.
Sicer pa alkaloid efedrin stimulira centralni živčni
sistem, delovanje srčne mišice povzroča vazokonstrik-
cijo arteriol, sprošča gladke mišice bronhov in preba-
vil, širi zenice in povečuje presnovo. Vzburja center za
dihanje, ter deluje stimulativno na možgansko skorjo.
Zato pretirano uživanje ČEga iz efedre povzroča nespeč-
nost, nervoznost, drhtenje prstov. Vendar se čaj
obnese pri tistih, ki ims^o kronični nizek krvni pritisk.
Posušene vejice efedre se sicer pri nas ne dobijo. Sicer
imamo že sintetični efedrin, ki ga uporabljamo za pri-
pravo nosnih kapljic, nekoč pa so bile v prometu tudi
tablete z efedrinom.
BORIS JAGODIČ
RECEPTI NAŠE BABICE
^lata z gorčico
Sestavine: 30 komadov paprik, tri velike čebule, 2 česna.
Kisa za vlaganje, 11 vode, 2 žlici sladkorja, 1 žlico soli,
Jforčice, 1/41 olja.
papriko zrežemo na široke rezance, čebulo in česen na
^bne rezance, dodamo kis, vodo, sladkor in sol in pustimo
^feznoč.
'jutraj solato kuhamo 10 minut in pustimo, da se ohladi.
^^Jo zmešamo z gorčico in oljem in takoj vložimo v ko-
''^az s paprikami
^tavine: 3 kg raznobarvnih paprik, 6 čebul, strok
"J- 1/21 vinskega kisa, 1/21 vode, 2 žlici soli, 4 žlice
p ^orja, 2 lovorova lista, poper.
vf"^® in vse ostalo drobno nasekljaš in daš kuhati v pri-
l^ijeno maso. Vre naj 5 do 10 minut, potem vse skupaj
Hladni masi dodaj 1/41 olja in 1/2 kg gorčice. Hladno
daj v kozarce.
IViODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Zun^ je vse bolj hladno in
počasi bo treba naša stano-
vanja in delovne prostore
ogrevati. Ponekod so kuril-
no sezono na lastno pest že
začeh, s tem pa se spet pojav-
lja zadrega, kako se obleči,
da nam ne bo hladno ah pre-
vroče.
N^primernejša rešitev je
lahka, zračna obleka ali pa
kombinacija krila oziroma
hlač z bluzo, neprevročim
puloverjem, čez pa topla ja-
kna ah plašč. In tukaj se že
začenjajo vprašanja, ki se jih
je ta teden največ nabralo
v našem uredništvu. Naše
bralke imego doma blago, pa
Vlasto Cah-Žerovnik po-
vprašujejo po najprimernej-
šem kroju, druge pa bi spet
rade predelale svoja stara
oblačila. Največkrat je po-
trebno le vehko domišljije in
prav malo spretnosti ter de-
narja, da si staro oblačilo
predelamo in spremenimo
v čisto nov, domiselen mo-
del. Nekaj takšnih nasvetov
- s^ se često zatika prav pri
idejah, kako poživiti, staro
oblačilo - Vlasta Cah-Žerov-
nik pripravlja za naslednje
številke Novega tednika.
Že danes pa n£0 zapišemo,
da se lahko na takšen način
»obnovi« tudi garderoba va-
ših najmlajših. Saj veste, na-
šita aphkacija, nove obrobe
na rokavih in životu - pulo-
ver, ki ga je vaš šolar že lani
nerad oblačil, je zdaj kot nov
in spet dobrodošlo oblačilo
za šolo in igro. Podobno ve-
lja tudi za druge kose garde-
robe in da ne bi preveč na-
števali, omenimo le hlače, ki
so z barvnimi zavihki vehko
bolj privlačne, ob tem pa
nihče ne pomish, da jih je
vaš malček lani prerasel in
ste mu jih želeli le podaljšati.
Ne, izgledajo kot nekeg čisto
novega - še posebej, če ste
zaplato blaga v isti barvi kot
so zavihki, prišile še na kole-
na ali žep. Idej je vehko, časa
pa ob večerih tudi nekaj.
Uredništvo
Vprašanje
Branki iz Celja že nekaj ča-
sa leži v omari 2 m tankega
volnenega blaga, iz katerega
bi si rada sešila obleko, pa
okleva, za kakšen kroj bi se
odločila. Želela bi nekaj
modnega, vendar ne samo za
eno sezono. S postavo nima
težav, morda ima le noge ne-
kohko slabše obhkovane.
Odgovor
Prepričana sem, da vam
bo takšenle kroj najbolje pri-
stojal. Obleka je prerezana
po celi dolžini in v pasu ra-
hlo drapirana. Zapira se z ve-
hkimi dekorativnimi gumbi
spredaj ah zadaj, dolžina pa
se zaključi nekaj cm pod ko-
leni.
Ker je blago temno mede-
ne barve, bodo pozlačeni
gumbi istočasno služili kot
nadvse efekten modni do-
datek.
VLASTA
TRGOVINA NA GMAJNI
VITANJE
-	ponujamo tekstil po zelo ugod-
nih cenah (jeans, trenirke, pulo-
verje bluze itd)
-	čevlje iz uvoza
-	športne copate
-	modne dodatke
hoštjan cimperman
Vitanje 117
tel doma 063/775006
Kupon
za modni nasvet
Ime in priimek:
Točen naslov:
Starost: .............................Višina: ....
Teža:......................Konfekcijska št.
Barva las: ......................... Barva oči:
Najljubše barve: ................................
24. STRAN - 11. OKTOBER 1990	pIsma Br,,.

RADIJSKE KUMARICE
Piše
Nada Kamer
O manipulaciji
manipuiiraniii
Ofenziva na medije se je
ob obilici drugih aktualnih
dogajanj (samo) na videz
nekolikanj potuhnila. Za-
znati je mogoče samo še po-
samezne bitke in očitke na
račun manipuliranja, zava-
janja, nekorektnega poroča-
nja s te ali one strani. Ogla-
šajo se, seveda, predvsem
tisti, ki se čutijo prikrajšani
in zapostavljeni. (Kar spom-
nimo se preštevarija vrstic
in minutk v spomladanskih
predvolilnih bitkah). Naj-
bolj na udaru so, seveda,
osrednji mediji s slovensko
televizijo na čelu. Razumlji-
vo: ti pač najbolj vplivno
oblikujejo mnenja in pogle-
de javnosti na posamezne
dogodke in dogajanja.
Razmišljanje o moči me-
dijev mi je pravzaprav na
novo vzpodbudilo prebira-
nje avtobiografije razvpite-
ga režiserja Romana Polan-
skega. Nobeno vrhunsko li-
terarno delo, a dovolj zani-
mivo spoznavanje osebno-
sti in osebnih razmišljanj
človeka, ki ga poznamo po
njegovih številnih filmih pa
tudi po zgodbicah, ki
o njem krožijo v svetovnem
tisku. Prav to, slednje, meje
nagnalo v razmislek o vlogi
novinarstva in medijev,
o moči, ki jo oboji imajo.
Bledo se spominjam podto-
na, ki gaje imelo poročanje
o tragičnem pokolu v Po-
lanskijevi hiši, ko je bila
ubita tudi njegova žena, vi-
soko noseča Sharom Tate.
Svetovni tisk in tudi naš, ki
ga je povzemal, je dogodke
razlagal kot posledico raz-
uzdanega življenja Polan-
skega, Sharon in njunih pri-
jateljev. Tega je že mnogo
let, a vendar je v meni ostala
senca vtisa, ki smo ga bralci
dobiU ob takratnih poroči-
lih. Šele mnogo kasneje je
policija odkrila fanatično
Mansonovo družino, ki je
- pravzaprav brez pravih
motivov - zagrešila strahot-
ni pokol. Polanski s svojim
pisanjem razkriva, kako se
novinarji iz gole želje po
senzacijah in visokih nakla-
dah svojih časnikov obliko-
vali srhljive zgodbe in tudi
to, kako so potem, ko so bili
krivci razkrinkani, ti isti no-
vinarji, brez pojasnila, spre-
menili svoje prepričanje in
začeli pisati povsem nove
zgodbe.
Osebno težko verjamem
v tolikšno »krvoločnost«
novinarjev, da bi zavestno
in s ciljem izmaličenja res-
nice širili laži. Manipulacija
je sicer še kako mogoča.
Odlično je to prikazala slo-
venska (takrat še ljubljan-
ska) televizija v posebni od-
daji ob znamenitem sojenju
četverici. Prepričana sem,
da večji del tovrstne mani-
pulacije izvira iz resničnega
prepričanja, subjektivnih
pogledov in lastne presoje
novinarjev o dogodkih,
o katerih poročajo. Zelo
mogoče je, da se motim, da
je svet v resnici mnogo bolj
pokvarjen, kot ga želim vi-
deti. Ne vem.
Bi lahko dogodke prej-
šnjega konca tedna ali poro-
čanje o njih opisali kot ma-
nipulacijo? Mirne duše.
Vendar: ali gre ta manipula-
cija na račun novinarjev, ki
so o zastraženju bivšega Re-
publiškega štaba teritorial-
ne obrambe v pomanjkanju
vsakršnih uradnih informa-
cij poročali kot o zasedbi in
s tem vznemirili dokajšen
del javnosti. Gre za svoje-
vrstno in prefmjeno mani-
pulacijo tistih (vemo kate-
rih), ki so se z uradnimi (po-
mi^ujočimi) sporočili poja-
vili šele proti poldnevu
- več kot pol dneva po pri-
hodu vojske v štab. Zakaj,
razmislite sami. (Ni nagrad-
na naloga.)
Z mikrofonom med iilobasami
širom po našem območju
nas vodi pot v oddajah, ki
smo jih poimenovali Opol-
danska mavrica.
Marsikje smo že bih, javili
smo se celo neposredno iz
aviona - skratka oddaje sku-
šamo narediti kar najbolj pe-
stre in zanimive. To je tudi
radijski čas, v katerem smo
našim poslušalcem predsta-
vili vrsto podjetij, lokalov in
trgovin, ki v novih gospodar-
skih časih rastejo kot gobe
po dežju. Poslušalci so tako
dobro seznanjeni z najrazno-
vrstnejšo ponudbo na našem
koncu
Prejšnji teden se je ma-
vrična karavana z novinar-
jem Janezom Vedenikom in
tehnikom Mitjem Tatarevi-
čem ustavila v prenovljeni
Mesninini prodajalni v Žalcu
To je ena - ta čas najsodob-
nejših mesnic, ki se s svojo
opremo in ponudbo lahko
meri s podobnimi prodajal-
nami v razviti Evropi, smo
izvedeli v oddaji, takšno oce-
no pa so dah tudi kupci.
Mesnine so v obnovo in raz-
širitev vložile okoh pet mili-
jonov dinarjev. Gradbena
dela je opravil celjski Re-
mont, opremo pa sta dobavi-
la Alprem Kamnik in Sijaj iz
Hrastnika. Poleg mesnice in
delikatese so Mesnine uredi-
le še ribarnico, ki je dobro
založena s svežimi ribami.
Ponujajo pa tudi znani Pe-
ternelov kruh in druge do-
brote te pekarne.
Na fotografiji je nasmejani
poslovodja Mile Begovič
v pogovoru z Janezom Vede-
nikom.
POZNATE GLAS -
SPOZNAJTE OBRAZ
Inšpelctor za eno
poletje
Ali se še spomnite polet-
nih popoldnevov na Radiu
Celje, Takrat smo se imenit-
no zabavali ob lovih na
Neptunovo majico, ki smo
jb skrivali v najbolj mogoče
in nemogoče kotičke na na-
šem območju.
Lov pa ne bi bil pol tohko
zanimiv, če ne bi v njem
s svojimi domiselnimi nami-
gi sodeloval inšpektor Mar-
tinček. Glas, ki smo ga neko-
liko tehnično spremenili, je
inšpektorju posodil Kamilo
Lorenci. Pravzaprav ne sa-
mo glas. Kamilo je izobliko-
val kar celo inšpektorjevo
osebnost, dodal še gospo
Malči, ki je priskočila na po-
moč, kadar je celo Martinč-
ku zaškripalo.
V iskrivih, zavitih nami-
gih, ki jih je Kamilo prebiral
kot inšpektor Martinček se
pravzaprav skriva marsikaj
tudi o njem samem. Recimo
njegova iskrena hudomuš-
nost in redka sposobnost, da
stvari pogleda skozi povsem
drugače obarvana očala.
Kamilo je zašel v našo ra-
dijsko hišo kot srednješolec.
Takrat se je skupaj z nekate-
rimi sošolci odločil, da bo pri
nas zaslužil kakšen počitni-
ški dinar. Vrnil se je še na-
slednje poletje, potem pa ga
je vzela Ljubljana... Tako se
je vrnil šele pred dvema leto-
ma, opravil preizkus za na-
povedovalca in začel nasto-
pati za mikrofonom. Nemir-
na žilica pa ga žene, da spoz-
nava tudi druga, z radijem
povezana dela. Radijski teh-
niki mu včasih že zaupajo
kakšno enostavno montažo.
Na vprašanje, kaj sicer
počne v življenju, odgovarja
sproščeno: »Študiram in ko-
likor je le mogoče, uživam.«
Njegov najljubši konjiček
je branje. S kjigo v roki je
prebedel že marsikatero noč,
čeprav sicer - kot sam priz-
nava - od sile rad spi. Njego-
va skrita ljubezen pa je tudi
risanje. Rad riše, vendar le za
svojo sprostitev.
»In kaj boš, ko boš velik?«
ga vprašam za šalo. »Ne
vem,« odgovori, tudi za šalo
z zrncem resnice. »Rad bi, da
ne bi bil nikoli vehk.«
NADA KUMER
RADIO CELJE	^
Četrtek, 11.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.I5 hl^
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z
Poročila, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica C
Danes do 13-tih (prenos RS). 13.30 Za najmlajše, 14^1
danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pren^
16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice°^'
Odprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 7=J'
sporeda.
Petek, 12. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik^
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do']^
(prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00cg^^
in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z vion^
ključlem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 13.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.I5 Obvo
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne 2 vami J
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska tnav
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše !
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (n.
RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice n
Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij.^
19.00 Zaključek sporeda.	^
Nedelja, 14.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve«
8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kme^
oddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 No!
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 15.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, B.isoi,
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 špo-
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14,30^
danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenosi
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim
-	Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 16. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesi
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, i{
Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavn
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, u
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskimi
čem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 17. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obves
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vpraSj
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do
tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kron
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gve
19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob ne<li
od 8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 In
MHz - stereo.
RADIO ŠMARJE !i
Četrtek, 11. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 1
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega ai
-	narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi
nos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Pi
vor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila, Lesd
šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek!
reda.
Petek, 12. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 1
Danes do 13-tih (prenos RS) Nove in stare glasbene uspeš',
14.00 Novice, Instrumenti In glasbila, EPP, Mladi za ml«
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00PJ
čila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvesi
19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 13. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP,1
Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogo(*
odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in poz!)|
Ijajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah.
Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obves:
19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 14. 10.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obves
9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11 00 J
tijska oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslts
čestitajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 15.10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP »
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila.^
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslu*
čestitajo in pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam pf®''^
Ija... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda
Torek, 16. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP. J
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, kuj
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši posIJ
čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila,^
stila, turizem, kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.	,3
Sreda, 17. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP. i,
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila^i
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši pos'^
čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualna
17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se vam predstav*
18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz.
RADIO VELENJE--!^^
Petek, 12.10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude jj
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje
tivne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo
16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi ^
V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski
18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.	, a
Nedelja 14.10.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude'J
do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj?, 11.30 Z mikrofonom
12.30 Konec opoldanskega javljanja, 14.45 Vaše čestitke
zdravi.
Ponedeljek, 15. 10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 0%
luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kp^
16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkom
18.00 Lestvica Radia Velenje
Sreda, 17.10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, k^Kj^
Pogovor z velenjskim županom (predsednik velenjske ^ j!
skupščine bo odgovarjal na vaša vprašanja po tele'0'
963).	K	J K
ŠKRATKI
Kljub javnemu opozori-
lu se gramofoni v našem
studiu niso nič poboljšali.
Ker še vedno delajo le ta-
krat, ko se njim zahoče,
jim tokrat drugič izrekamo
javni opomin. Če pa še to
ne bo zaleglo...
Virusi še kar pobirajo
svoje žrtve po hiši. Bole-
zen je prizadela tudi naše-
ga odgovornega urednika.
Ni ga sicer položila v po-
steljo, zaradi razredčenih
kadrovskih vrst pa je mo-
ral sam sebi naložiti poleg
vloge urednika še vlogo
dežurnega novinarja in na-
povedovalca v eni osebi.
Na kratek obisk v doma-
če loge je prišel šef tehni-
kov Bojan Pišek. Preštel je
svoje delavce, ugotovil, da
delamo še s staro opremo
in se vrnil na zasluženi po-
čitek. Svoj dopust izkoriš-
ča v objemu vinograda
nekje na Dolenjskem, kjer
mu izpod preše teče prist-
na domača kapljica.
Nismo se še zedinih, ka-
teri radijski glas je najbolj
šarmanten med šarmant-
nimi, ve pa se, kateri seže
najdlje. To je glas Thea Bo-
stiča, ki se tu in tam v noč-
nem programu maribor-
skega radia razlega po vsej
Sloveniji.
Na naših frekvencah še
nismo ujeli programa za-
sebne radijske postaje, ki
naj bi 1. oktobra začela od-
dajati v Slovenj Gradcu.
Mogoče pa njen glas ne se-
že do Celja.
^ViZIJSKI SPORED
11. OKTOBER 1990 - STRAN 25
SLOVENIJA I
8.05-1.45 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.20 VIDEO STRANI;
830 NEMŠČINA - ALLES GUTE. 16. lekcija; 9.00 MUZZY,
angleščina za najmlajše (3/20); 9.15 RADOVEDNI TAČEK:
ŽELVA; 9.30 LONČEK KUHAJ; PEČENJAK IZ ŽEMELJ; 9.40
F. Bevk: PESTERNA, 1. del; 10.15 ČEBELICA MAJA: MAJA
IN OBAD; 10.40 ČUDEŽNA LETA; 11.05 ZGODBE IZ ŠKOU-
KE 28. oddaja; 11.35 6. FESTIVAL OTROŠKE PESMI KRŠKO
1990; 12.25 POPOTOVANJE OB REKI ZALI (1/2); 13.15 NA-
ŠA PESEM MARIBOR '90, 4. oddaja; 13.45 SVET NA ZA-
SLONU; 14.15 VIDEO STRANI; 14.50 VIDEO STRANI; 15.00
KARAVANA ZAPRAVUlVČKOV: PORTOROŽ ponovitev za-
bavnoglasbene oddaje (5/8); 15.35 ROČK KOMPAS, ponovi-
tev; 16.20 SOVA, ponovitev DRUŽINSKE VEZI; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.05 CIKLUS FILMOV VVALTA DISNEVA: ME-
SEČEV PILOT; 18.40 ZDRAVILA, izobraževalna oddaja (5/
7); 19.10 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 SHOW RUDIJA
CARRELLA; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.40 SOVA: ZLATA
DEKLETA, STUDIO 5 B, KAMENJE IBARBE; 1.35 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19.00 KAKO BITI SKUPAJ, oddaja tv Sarajevo; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.15 PRED KONCEM SEZONE; 20.30 Barcelo-
na: KOŠARKA ZA POKAL MCDONALD, tekma za 1. mesto.
prenos; 22.30 FILMSKE USPEŠNICE: POSILSTVO; 23.40
KOŠARKA ZA POKAL MCDONALD, posnetek iz Barcelone;
0.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana serija;
10.00 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA TV leksikon: Brevir,
Bioenergetska transformacija hrane, izseljeni narodi: Gra-
diščanska v Avstriji, Nemščina - alles gute, 4. lekcija; 11.35
POROČILA; 11.40 LOV ZA SREČO; 12.30 TELEVIZIJSKI
DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.30 CIKLUS FILMOV O USSIE:
MEEKOVE DOGODIVŠČINE, ameriški mladinski film; 15.55
OPERNE ZGODBE, angleška serija; 16.50 POROČILA; 17.00
NARODNA GLASBA: MARELA; 17.30 ULICA STRAHOPET-
CEV; 18.20 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 PRISRČ-
NO VAŠI: IZET HAJDARHODŽIČ, dokumentarna oddaja;
19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 HOBSONOVA
ODLOČITEV, ameriški film; 21.55 TV DNEVNIK; 22.10
ŠPORTNA SOBOTA; 22.30 POROČIU V ANGLEŠČINI;
22.35 PROGRAM PLUS: NEUNIČUIVI, PROFESIONALCI,
SANTA BARBARA; 0.45 POROČILA; 0.50 EKSTRA PRO-
GRAM PLUS: ZBOGOM, EMMANUELLE
HTVIl
NI KOT ZVONČEK, festival otroške kajkavske popevke;
16.45 DP V ROKOMETU: LOVČEN : CZ. prenos; 18.00
Barcelona: KOŠARKA ZA POKAL McDONALDSA, tekma za
3. in 4. mesto; 20.25 POROČILA; 20.30 Barcelona: KOŠAR-
KA ZA POKAL McDONALDSA. final; 23.00 DP V NOGOME-
TU: Dinamo : Hajduk; 23.30 DP V NOGOMETU: Partizan
: CZ; 0.00 ŠAHOVSKI KOMENTAR
12.30 TEST; 12.55 TV KOLEDAR; 13.05 KAKO BITI SKUPAJ;
13.35 PROGRAM PLUS, ponovitev; 15.45 ZLATAR 90: ZVO-
KOPER^	N^B
10.45 NOGOMET, nemško prv. (ponovitev); 12.30 BASKET
- »ASSIST« (ponovitev); 13.30 TENIS, Sidney: ATP TUR-
NIR; 15.30 NOGOMET, nemško prv. / nepr. prenos; 17.30
OFF SHORE; 18.00 BASKET, McDONALD S OPEN TURNIR
/ nep. prenos; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 BASKET,
McDONALD S OPEN / nep. prenos, 22.15 TV DNEVNIK;
22.30 NOGOMET: FRANCIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA / pre-
nos; 00.15 BASKET, McDONALD S OPEN TURNIR (pono-
vitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in FERDY, risanka; 9.30 ANGLEŠČINA ZA
ZAČETNIKE; 10.30 FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČINA; 11.00
UPORNIK IZ SAMARE, ponovitev (Dubfewsky - italijansko'
jugoslovanski film, 1958); 12.30 SPOMINI, ponovitev pogo-
vora z dr. Hansom Iglerjem; 13.50 POROČILA; 13.40 ANGEL
S POZAVNO (Avstrijski film, 1948) ČB; 15.55 HIŠA V JERU-
ZALEMU, 19. del: Delavci v vinogradu; 16.00 OTROŠKI
VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ČUDEŽNA
DEŽELA GLASBA; 17.30 KAPITAN SMODNIK NA ČRNI SVI-
NJI, risanka; 17.35 MUPPETS SHOW, gost: Kenny Rogers;
18.00 SESTANEK; 128.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgo-
varja pater dr. Berthold Mayr; 18.30 NOGOMET; 19.00 MILI-
JONSKO KOLO, voditeljica: Chris Lohner; 19.30 ČAS V SLI-
KI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Z NOSOM NAPREJ,
oddaja Franka Elstnerja; 22.05 MIKE HAMMER, Ugrabitev
v Hollywoodu - pilot film (1986); 23.35 POROČILA; 23.40
POVABILO REVOLVERAŠU (Invitation to a Gunfighter
- ameriški vestem, 1964); 1.10 EX LIBRIS
AVSTRIJA 11——
13.25 LEKSIKON UMETNIKOV; 13.30 SP V ŠAHU 1990, iz
New Vorka; 14.00 BORZNA POROČILA; 14.15 ŠPORT, 16.00
NA ZAČETKU JE BIL VETER... Pihalna godba danes; 16.45
KOLEDAR AVSTRIJSKIH OBIČAJEV; 17.00 UUBA DRUŽI-
NA; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00
CESARIČIN SEL, Dediščina; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00
AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00 KULTURA;
20.15 SALAAM BOMBAVI (Indijsko-britanski film, 1988);
22.10 SRČEK, oddajo vodi Rudi Carrell; 22.35 UNION GALA
90, slavnostna predstava ob podelitvi »Media World Šport
Trophy 1990«; 23.35 ŠPORT; 0.05 GANDALF, Lendscape
- glasba in slike - Orkester združenih dunajskih odrov,
dirigent: Gandalf; 1.30 EX LIBRIS
SLOVENIJA I	B
8.00-0.05 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.15 VIDEO STRA-
NI; 8.25 ŽIV ŽAV; 9.20 HOV!; 9.45 GRADOVI: KAKO 80 BILI
ZGRAJENI, ponovitev (5/13); 10.10 ZGODBA O HOLLYWO-
ODU; 11.00 'ALO,'ALO; 11.25 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAM-
BEL SLOVENIJA; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA; 13.15 KRIŽ-
KRAŽ, ponovitev; 14.40 M. Brautigam: ROSOVVSKI; 15.30
SOVA; ponovitev ZLATA DEKLETA, STUDIO 5 B; 17.00 TV
DNEVNIK I; 17.05 BARNUM; 18.35 JAZ, ČEBELA, dokumen-
tarni film; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 M. Materič-E. Kusturi-
ca: STRATEGIJA SPAKE; 22.20 ZDRAVO; 22.40 SOVA; DO-
OGIE HOVVSER, STUDIO 5 B; 23.55 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in; 13.00 PARTIZAN-
SKE ZGODBE, jugoslovanski film; 13.00 ŠPORTNO PO-
POLDNE: KROS DELA, reportaža iz Velenja; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ČUDEŽNA ČUTILA: ČUTILO ZA ČAS, an-
gleška poljudnoznanstvena serija (5/7); 20.30 POPOTOVA-
NJE OB REKI ZALI, 2. - zadnji del dokumentarne oddaje;
21.15 BAN REMO, '90, zabavnoglasbena oddaja; 21.45
ŠPORTNI PREGLED; 22.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.?5 POROČILA; 9.30 EVVOKI, ponovitev risane serije; 9.55
NEDEUSKI ZABAVNIK, program za otroke; 11.00 KMETIJ-
SKA ODDAJA; 12.00 PRIX ITALIA. oddaja resne glasbe;
13.00 DAKTARI, ameriška nadlajevanka (1/20); 13.50 PORO-
ČILA; 13.55 GLASBA ILIRIZMA, glasbena oddaja; 14.35
SVET NARAVE, angleška poljudnoznanstvena serija, (5/10);
15.30 MOŽ, KI NI ZNAL UUBITI, ameriški film; 17.55 SPO-
MENIK BANU JELAČIČU, dokumentarna oddaja; 18.45
EVVOKI, risana serija; 19.10 TV DNEVNIK; 20.00 STRATEGI-
JA SRAKE,; 20.55 TRIDESET MINUT Z JOSIPO LISAC, za-
bavnoglasbena oddaja; 21.25 TV DNEVNIK; 21.45 ŠPORTNI
PREGLED; 22.30 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.35 PRO-
GRAM PLUS: ALF, SIN Z OTOKA, ROŽNATA NANIZANKA;
0.45 POROČILA
HTV
9.30 TEST; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 NEDEUSKI MOZAIK;
12.30 PROGRAM PLUS, ponovitev; 14.40 KONEC PROGRA-
MA; 19.30 DNEVNIK; 20.00 V SPOMIN BANU JELAČIČU,
koncert Zagrebške filharmonije, prenos iz dvorane Vatro-
slav Lisinski; 22.00 POROČILA; 22.05 VELIKE PUSTOLOVŠ-
ČINE, 7/10 del dokumentarne serije
KOPER
10.45 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (pono-
vitev); 12.30 TENIS - ATP TOUR (ponovitev); 13.30 NE-
DEUSKI SPORTIME; 18.00 SUPERVVRESTLING; 19.00 OB
RINGU (ponovitev); 20.00 FISH EVE; 20.30 RAZISKOVALNA
BAZA - POSEBNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30
EUROGOLF
AVSTRIJA \
9.00 POROČILA; 9.05 ISKANJE BOUŠEGA SVETA, filozof
Kari R. Popper; 9.50 Univerzum: AMAZONIJA - PREPLAV-
UENA DIVJINA, 1. del dokumentarne oddaje, ki je nastala
v sodelovanju BEC-ja z National Geographic Society; 10.35
TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00
TISKOVNA KONFERENCA; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO
VIENNA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku;
12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 SESTANEK, ponovi-
tev; 13.25 MEDIJ, radijske in televizijske zgodbe; 13.40
FERDV, risanka; 14.05 MUZIKANTJE IZ AVSTRIJE; 14.10
VINETOU IN APANAČI (Nemško-jugoslovanski film, 1966);
15.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 SMRKCI,
risanka; 15.55 LUTKOVNA IGRICA; 16.25 MINI ČAS V SLIKI;
16.35 MAPETKI, Piggy gre v Hollywrood, risanka; 17.00 VE-
LIKIH 10, TV hit lestvica; 17.50 X-LARGE, oddaja za mlade;
18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCHHOLZ, Podnajemnik;
19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM; 19.30 CAS V SLIKI 1;
19.48 ŠPORT; 20.15 VVILHELM TELL, igra Friedricha Schil-
lerja; 22.40 VIZIJE; 22.45 FALSTAFF, opera Giuseppeja Ver-
dija; 0.40 POROČIU
AVSTRIJA
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 ISKANJE
POPOLNOSTI, 2. del: Rimski imperij; 10.00 ALI UUBITE
KLASIKO? Edita Gruberova - kraljica kolorature; 11.30
JUBILEJNI KONCERT DUNAJSKIH SIMFONIKOV; 12.45
1000 MOJSTROVIN, Hubert Robert: Osnutek za ureditev
velikih galerij v Louvru; 12.55 COMPUTERANIMATION, Prix
Ars Electronica 1988: Stylo - avtorja Codsi in Borensten;
13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške Sloven-
ce; 13.30 SLIKE IZ AVSTRIJE; 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE;
17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu
ostali mladi; 18.00 CESARIČIN SEL, Zastrupljeni vodnjak;
18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00
AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA
TOŽILCA; 20.10 UGRABITEV LADJE ACHILLE LAURO (Se-
guestro deli' Achille Lauro - 1. del italijanskega TV filma,
1980); 21.50 POROČILA; 22.10 MOJ INTIMNI DNEVNIK
(Brighton Beach Memoris - ameriški film, 1986); 23.55
BELUMV, Tveganje; 0.45 ŠPORT/POROČILA
SLOVENIJA I	M
8.35-11.00 in 15.1fr-1.00 Teletekst TV Slovenija; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 MITI IN LEGENDE ISUMSKIH UUDSTEV:
MOHAMED V MEDINI (4/13); 9.15 MAČKON IN NJEGOV
TROP, risana serija; 9.40 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
CEUE '83: MEDNARODNO TEKMOVANJE, 1. del; 10.05
UTRIP; 10.20 ZRCALO TEDNA; 10.35 TV MERNIK; 10.50
VIDEO STRANI; 15.25 VIDEO STRANI; 15.35 SOVA, ponovi-
tev DOKTOR DOOGIE HOVVSER. STUDIO 5B; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.05 ZDRAVO, ponovitev; 18.25 RADOVEDNI
TAČEK: GNEZDO; 18.45 ČEBELICA MAJA: MAJA IN DE-
ŽEVNIK MAKS. risana serija; 19.10 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.30 DNEVNIK 2; 20.05 F. Tissl: KAOS NA GOTT-
HARDU; 21.25 TV DNEVNIK B; 22.35 VELIKI KOREOGRAFI:
CAROLVN CARLSON, italijanska serija (2/4); 23.30 SOVA:
ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, STUDIO 5 B;
0.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	M
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
UUBUANA; 19.00 BILL ODDIE V RAJU, angleška poljud-
noznanstvena serija (1/3); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ-
ČE; 20.30 PO SLEDEH NARPEDKA; 20.55 SEDMA STEZA,
oddaja o športu; 21.15 KARAVANA ZAPRAVUlVČKOV; NO-
VIGRAD, zabavnoglasbena oddaja (6/8) (ČB); 21.50 CAMEL
TROPHV '90, dokumentarna oddaja (3/4); 22.20 SATELIT-
SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 ROČK BAJKE;
PEPELKA, oddaja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM:
Poštni nabiralnik. Informatika, Ustno izročilo, Evropa da-
nes, TV leksikon: Srednji vek; 12.00 POROČILA; 12.10 VI-
DEO STRANI; 12.20 SATELITSKI PROGRAM; SUPER
CHANNEL; 13.30 VIDEO STRANI; 13.40 ROČK BAJKE; PE-
PELKA. ponovitev; 14.15 POROČILA; 14.20 PROGRAM
PLUS, ponovitev; 16.30 POROČILA; 16.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM - IZ ZGODOVINE GLASBE; LUKA SORKOČEVIČ,
KLASICIZEM; 17.05 ŠTEVILKE IN ČRKE; 17.25 HRVAŠKA
DANES; 18.25 BAN JELAČIČ, dokumentarna oddaja; 19.15
RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 CIKLUS MLADI AV-
TORJI - Goran Gajič: NE POŠlUAJ Ml PISEM, TV film;
20.55 ARGUMENTI, oddaja o zunanji politiki; 21.25 TV
DNEVNIK; 21.45 POROČILA V ANGLEŠČINI; 21.50 PROGR-
MA PLUS: ŽIDOVSKI HUMOR, V 80 DNEH OKOLI SVETA,
DOBER VEČER, JAPONSKA, potopis. ŠKANDAL; 0.00 PO-
ROČILA
HTV
17.30 TEST; 17.55 TV KOLEDAR; 18.05 VELIKE PUSTO-
LOVŠČINE, 5/10 del dokumentarne serije; 18.55 MORJE,
dokumentarna oddaja, 19.30 DNEVNIK TVS; 20.00 SVET
ŠPORTA; 20.50 POROČILA; 20.55 FLUID, zabavno glasbena
oddaja; 21.40 CIKLUS KINOTEKA; BARBARA OBALA
KOPER
12.30 SUPERVVRESTLING (ponovitev); 13.30 RAZISKOVAL-
NA BAZA - POSEBNA ODDAJA (ponovitev); 15.15 EURO-
GOLF (ponovitev); 16.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.00
NOGOMET, argentinsko prv. (posnetek); 19.00 FISH EVE;
19.30 SPORTIME - Športni pregled; 20.00 VSE O NOGO-
METU; 20.30 OB RINGU - POSEBNA ODDAJA; 22.15 TV
DNEVNIK; 22.30 IZBOR TV KOPRA; 23.30 EUROGOLF (po-
novitev); 00.30 OB RINGU - POSEBNA ODDAJA (pono-
vitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in FERDV, Kočija iz Gvi^encfolyn, risanka;
9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30
SALAAM BOMBAV!, ponovitev (Indijsko-britanski film,
1988); 12.20 DIAGNOZA, ponovitev; 13.05 POROČILA; 13.10
PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi gledalcev; 13.40
TEDNIK, ponovitev; 14.05 VILA BROCKELSTEIN, risanka;
14.15 POLICIJSKA POSTAJA 1, Moteni spanec; 14.40 ONE-
DINOVA LINIJA, Varljivi upi; 15.30 OTROŠKI PROGRAM,
ŠLUP Z ZELENE ZVEZDE, Bančni rop, zadnji del lutkovne
serije; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.55 MINI
ČAS V SLIKI; 17.05 GUSARJI Z REKE SPREE, Dvojček
redko pride sam - berlinske zgodbe; 17.30 VIDEO USPEŠ-
NICE IN KVIZ; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml;
18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCHHOLZ; 19.22 ZNANJE
DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT;
20.15 ŠPORT V PONEDEUEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI
IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 MIKE HAMMER, Nevar-
na strast; 22.00 POGLED S STRANI; 22.10 BAD TIMING
(Angleški film, 1980); 0.05 POROČILA; 0.10 BELLAMV, Lo-
relei; 0.55 POROČILA
AVSTRIJA II
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Peter Bishchof; 17.00
EVROPSKE UNIVERZE; 17.30 LIPOVA ULICA, Srečanja;
18.00 CESARIČIN SEL, Sultanovi zakladi; 18.30 VVURLIT-
ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOBRO, DA IMAMO
MARIJO, Romarji; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE
SPECIALITETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00
ČAS V SLIKI 2; 22.25 HAVEL - PIASTEU KOT PREDSED-
NIK; 23.00 LINŠKI ZVOKI 1990, ob 500-letnici mesta Linz;
0.10 POROČILA
SLOVENIJA II
16.40 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 17.30 REGIONALNI
PROGRAM TV SLOVENIJA - STUDIO 2 KOPER; 19.00 SLO-
VENSKI UUDSKI PLESI: DOLENJSKA; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA; 20.35 GRADOVI;
KAKO SO RASLI (6/13); 21.05 UMETNIŠKI VEČER; VELIKI
NEMI FILM: NESTRPNOST (Do 0.05)
SLOVENIJA |—	M
8.35-12.10 In 14.10-23.50 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 29. oddaja; 9.30
ČLOVEKOVO TELO (1. del /12); 10.00 BOJ ZA OBSTANEK:
VRT BOGOV; 10.25 NEMŠČINA - ALLES GUTE (18/26);
10.55 SEDMA STEZA, oddaja o športu, ponovitev; 11.15
OSMI DAN, ponovitev; 12.00 VIDEO STRANI; 14.25 VIDEO
STRANI; 14.35 TV MOZAIK; NEMŠČINA - ALLES GUTE,
ponovitev (18/26); 15.05 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.35 SOVA,
ponovitev ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, STU-
DIO 5 B; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ČLOVEKOVO TELO (1.
del /12); 17.30 BOJ ZA OBSTANEK: VRT BOGOV; 18.00
LONČEK, KUHAJ: JABOLČNA PENA; 18.10 L. Suhodolčan:
GLEDALIŠKE NORČIJE; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 C. Heath: NESPODOBNO VEDE-
NJE; 21.00 PESEM JE... ANDREJ ŠIFRER; 21.50 TV DNEV-
NIK 3; 22.10 SOVA; DEKAMERON, studio 5 B; 23.40 VIDEO
STRANI
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MALI SVET, odda-
ja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 Informatika;
10.20 Kdo živi v grmovju; 10.35 Ura violine v Grožnjanu;
11.05 Franki in vstaja Ljudevita Posavskega; 11.35 Ekologi-
ja kopenskih voda; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI;
12.20 SATELITSKI PROGRAM: SUPER CHANNEL; 13.45
VIDEO STRANI; 13.55 MALI SVET, oddaja za otroke; 14.30
POROČILA; 14.35 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.45 PO-
ROČILA; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM; RENESANČNO SLI-
KARSTVO NA HRVAŠKEM, 2 del; 17.25 HRVAŠKA DANES;
18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 ZNANOST; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 LOR-
CA, SMRT PESNIKA; 21.05 V VELIKEM PLANU, kontaktna
oddaja; 22.35 TV DNEVNIK; 22.55 POROČIU V ANGLEŠČI-
NI; 23.00 PROGRAM PLUS; MIDVA V 80 DNEH OKOLI
SVETA, skrivnostna indija, dokumentarna serija, ŠKANDAL;
1.10 POROČIU
HTV 11
17.30 TEST; 17.55 TV KOLEDAR; 18.05 HOROSKOP, 1. del;
18.35 SVET ŠPORTA, ponovitev; 19.30 DNEVNIK TVS; 20.00
ODKRITJE SPOMENIKA, prenos s Trga Republike; 21.35
POROČIU; 21.40 LEVI BREG, DESNI BREG, francoski film;
23.20 ŠAHOVSKI KOMENTAR
KOPER
12.30 EUROGOLF (ponovitev); 13.30 OB RINGU - POSEB-
NA ODDAJA (ponovitev); 15.15 IZBOR TV KOPRA (ponovi-
tev); 16.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.00 NOGOMET;
19.00 JUKE BOX; 19.30 SPORTIME - Športni pregled;
20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET; ZADETKI TED-
NA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 BASEBALL MLB; 23.30 OB
RINGU; 00.30 NOGOMET: ZADETKI TEDNA (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČIU in FERDV. risanka; 9.30 ANGLEŠČINA ZA
ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 VVINETOU IN APANA-
ČI. ponovitev (nemško-jugoslovanski film, 1966); 11.55
HUDNA PODROČJA, Mesto pri ledenih gorah - Narava in
življenjski pogoji v Jakobshavnu, najservernejšem središču
Grenlandije; 12.10 ŠPORT V PONEDEUEK, ponovitev;
13.15 POROČIU; 13.15 Ml, ponovitev; 13.45 OD INFUCIJE
K STABILNOSTI, 5. del; Trdi šiling; 14.15 POLICIJSKA PO-
STAJA, 1. Nočni posli; 14.40 ONEDINOVA LINIJA, serija;
15.30 Otroški program; 15.35 ODDAJA Z MIŠKO, zabavne in
poučne zgodbe; 16.00 AM, DAM, DES; 16.30 MINI ATEUE;
17.05 RAMONA, Težka preizkušnja - po knjigah Beverly
Cleary; 17.30 MINI REPORTAŽA; 17.55 OKOLI SVETA V 80
DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCH-
HOLZ. serija; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: AVSTRAL-
SKA DIVJINA, V gozdovih kazuarjev in koal; 21.00 TV KOTI-
ČEK ZA ŽIVALI; 21.07 DALUS, Bitka se začenja; 21.50
POGLEDI S STRANI; 22.00 PUČILO ZA STRAH (The Sorce-
rer - ameriški film. 1977); 21.30 ŠPORT; 0.30 POROČILA
AVSTRIJA II
16.00 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Peter Kubovsky; 17.00
ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 CESARIČIN SEL,
Sovražnika; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA^ 20.15
MADE IN AUSTRIA, kviz; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI;
21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepolitične re-
dakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KAVARNA CENTRAL,
FILM PO ŽEUI, POROČIU
SLOVENIJA!
8.35-12.10 in 14.30-0.55 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 ŽIV ŽAV; 9.55 F. Tissl: KAOS NA
GOTTHARDU, švicarska drama; 11.10 C. Heath: NESPO-
DOBNO VEDENJE; 12.00 VIDEO STRANI; 14.45 VIDEO
STRANI; 14.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.25 SOVA, ponovitev
DEKAMERON, STUDIO 5 B; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05
POPOTOVANJE OB REKI ZALI, 2. - zadnji del, 17.50 PO
SLEDEH NAPREDKA; 18.20 PAPIRNATI ČOLNICEK; 18.40
F. Bevk: PESTERNA, 2. - zadnji del; 19.05 RISANKA; 19.15
TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 FILM TEDNA: PORO-
KA NA PAPIRJU; 21.40 ARENA - ZVEZDE LETA, zabavno-
glasbena oddaja HTV; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.40 SOVA;
ALF, STUDIO 5 B, ZGODBA O HOLLVVVOODU; 0.45 VIDEO
STRANI
SLOVENIJA II -
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.30 MOSTOVI; 19.00 ZDRAVlU, izobraževalna oddaja (6/
7); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 OPERNE
ZGODBE: FALSTAFF, angleška serija (4/10); 21.20 SVET
POROČA; 22.20 NOGOMET (mladi do 21 let) SZ - Jugosla-
*'ija, posnetek iz Simferopola
HRVAŠKA 1..^
9.15 POROČIU; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 HOV!; 10.00 ŠOL-
SKI PROGRAM, poštni nabiralnik, tradicionalno gradbeni-
štvo Istre in Primorja, jesen pod Kalnikom, moje telo, fran-
coska risana serija; 12.00 POROČIU; 12.10 VIDEO STRANI;
12 20 SATELITSKI PROGRAM; SUPER CHANNEL; 13.45
VIDEO STRANI; 13.55 HOV!; 14.30 POROČIU; 14.35 PRO-
GRAM PLUS, ponovitev; 16.45 POROČIU; 16.55 SOLSKI
PROGRAM: Razseljeni narodi: Židje; 17.25 HRVAŠKA DA-
NES 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 POTEPAM ŠE IN
SNEMAM, dokumentarna oddaja; 19.15 RIŠANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 KORAKAJ ALI UMRI, ameriški film; 21.50
TV DNEVNIK; 22.10 POROČIU V ANGLEŠČINI; 22.15 PRO-
GRAM PLUS; SMEJMO ŠE NAPREJ, KUPUEN CAS; 0.25
Poročila, HOLLVVVOODSKI UPORNIKI
HTV II
15.30 TEŠT; 15.50 TV KOLEDAR; 16.00 LORCA - ŠMRT
PESNIKA, ponovitev 5/6 dela španske nadaljevanke; 16.55
NOGOMET: ZSSR : JUGOŠUVIJA; 18.55 NOGOMET; HR-
VATSKA ; ZDA, prijateljska tekma; 20.34 POROČIU; 20.50
REZERVIRAN CAS, oddaja TV Novi šad
KOPER^^s	^^^
12.30 OB RINGU (ponovitev); 13.30 NOGOMET; ZADETKI
TEDNA (ponovitev); 15.15 BASEBALL MLB (ponovitev);
16.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.00 NOGOMET; angle-
ško prv.; 19.00 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 19.30
SPORTIME - Športni pregled; 20.00 VSE O NOGOMETU;
20.30 U. š. A. ŠPORT; 22.00 NOGOMET; PORTUGALSKA
- NIZOZEMSKA / nepr. prenos, TV DNEVNIK - med prvimi
in drugim polčasom; 23.45 OB RINGU; 00.45 U. S. A.
ŠPORT (ponovitev)
AVSTRIJA I—
9.00 POROČIU in FERDV, lažna obtožba, 9.30 FRANCOŠ-
ČINA; 10.00 ŠOLŠKA TV; 10.30 KUHARJA ŠREČE (The
Fortune Cookie - ameriški film, 1966) ČB; 12.30 REPORTA-
ŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.20 POROČIU; 13.30 Ml, pono-
vitev; 14.00 HUDNA PODROČJA, Živeti od rib; 14.15 POLI-
CIJSKA POSTAJA 1, Enkrat v življenju; 14.10 ONEDINOVA
LINIJA, Potovanje v smrt; 15.30 Otroška oddaja; 15.35
DUCK TALES, Izgubljeni svet, risanka; 16.00 POTOVANJE
NA MESEC.Iutkovna igrica; 16.30 GLASBENA DEUVNICA;
16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 DAN V OTROKOVEM ŽIVUE-
NJU. Brazilija; 17.30 MINI KLUB; 17.55 OKOLI SVETA V 80
DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCH-
HOLZ. Cirkuški otrok. 19.22 ZNANJE DANEŠ; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 UGRABITEV
UDJE ACHILLE UURO (Sequestro deli' Achille Lauro - 2.
- zadnji del italijanskega TV filma, 1990); 21.45 POGLED
š STRANI; 21.55 NEPRIUGOJENI (Misfits - ameriški film,
1960) ČB; 23.55 POROČIU; 0.00 BELUMV, Leti z mano;
0.45 POROČIU
AVSTRIJA 
15.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Rudolf Hauser; 16.00
ŠPORT; 17.00 KOMUNIKACIJSKA MREŽA, 4. del; 17.30
ZEMUA IN LJUDJE; 18.00 CESARIČIN SEL, Vojne igre;
18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS
V SLIKI I; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ARGUMEN-
TI, oddajo vodi VValter Schiejok; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25
ŠPORT; 0.00 POROČIU
26. STRAN - 11. OKTOBER 1990
TELEVIZIJSKI SPORED - INFOBini
SLOVENIJA I
8.35-11.45 in 14.20-24.00 TELETEKST TV SLOVENIJA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 GRIZLI ADAMS; 9.25 ODDAJA ZA
UČITEUE; 9.40 PUSTOLOVŠČINA SLIKARSTVO: UMET-
NOST IN REALNOST, 2. oddaja; 10.05 MUZZV, angleščina
za najmlajše (5/20); 10.20 MOSTOVI; 10.50 ZAKON V LOS
ANGELESU; 11.35 VIDEO STRANI; 14.35 VIDEO STRANI;
14.45 MUZZV, angleščina za najnnlajše (5/20); 14.55 MO-
STOVI; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 SOVA; ponovitev
STUDIO 5 B; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ODDAJA ZA
UČITEUE; 17.20 PUSTOLOVŠČINA SLIKARSTVO, 2. odda-
ja; 18.05 TELESKI '90: Pripravimo se na smučanje; 18.35
ČUDEŽNA LETA; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.05 L. G. Buchheim: PODMORNICA, 21.05
TEDNIK; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: VSE RAZEN
UUBEZNI, STUDIO 5 B; 23.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - Studio
Ljubljana; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 SLO-
VENIJA: ZIMA, dokumentarna oddaja (5/6); 20.50 MALI
KONCERT NAGRAJENCEV 19. TEKMOVANJA UČENCEV IN
ŠTUDENTOV GLASBE SLOVENIJE: Trio srednje glasbene
in baletne šole.; 21.00 POGUM ZA TVEGANJE: PIONIRJI
SODOBNE KIRURGIJE, angl. poljudnoznanstvena serija (1/
5); 22.00 VEČERNI GOST: Dr. Miloš Kroft; 22.45 RETRO-
SPEKTIVA: .KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU«, LUIGI
PIRANDELLO: Šest oseb išče avtorja, predstava PDG Nova
Gorica
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA; 9.20TV KOLEDAR; 9.30 SMOGOVCI; 10.00
ŠOLSKI PROGRAM: Spoznajmo gledališče: Igralec, Nasvi-
denje spomladi, Korozija, Priče preteklosti: Keltski kovanci,
Od jezera do barja, Nemščina - Alles gute, 3. lekcija; 12.00
POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 SATELITSKI PRO-
GRAM: SUPER CHANNEL; 13.45 VIDEO STRANI; 13.55 SA-
TELITSKI PROGRAM; 14.30 POROČILA; 14.35 PROGRAM
PLUS, ponovitev; 16.45 POROČILA; 16.55 SMOGOVCI;
17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 IZ
ČRNEGA DOSJEJA, dokumentarna oddaja; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SPEKTER, politični magazin;
21.05 ERIKINI PODVIGI; 21.50 TV DNEVNIK; 22.10 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 22.15 PROGRAM PLUS: ALF, POPOTO-
VANJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, POTOPIS, KUPUEN
ČAS, HOLLYWOODSKI UPORNIKI; 0.25 POROČILA
HTVII^M
17.00 TEST; 17.15TV KOLEDAR; 17.20 KORAKAJ ALI UMRI;
19.30 DNEVNIK; 20.00 PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI
MRDUŠI, domači barvni film; 21.25 POROČILA; 21.30 Jules
Massenet: THERESE, opera; 23.30 ŠAHOVSKI KOMENTAR
I KII I II
12.00 RAZISKOVALNA BAZA (ponovitev); 12.45 IZBOR TV
KOPRA (ponovitev); 13.45 U. S. A. ŠPORT (ponovitev);
15.15 OB RINGU (ponovitev); 16.15 VVRESTLING SPOT-
LIGHT, 17.00 NOGOMET: PORTUGALSKA - NIZOZEMSKA
(ponovitev); 19.00 FISH EWE; 19.30 SPORTIME - Športni
pregled; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 »VELIKI TENIS«;
22.15 TV DNEVNIK; 22.30 NOGOMET: EVROPSKI GOLI;
23.30 OB RINGU (ponovitev); 00.30 »VELIKI TENIS«
AVSTRIJA I, , .
9.00 POROČILA IN FERDV, Kolonija rdečih mravelj; 9.30
ZEMLJA IN UUDJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ARGUMENTI,
ponovitev; 12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.00
POROČILA; 13.40 Evropa: OD INFLACIJE DO STABILNO-
STI, 6. - zadnji del:... in jutri Evropa; 14.10 MUZIKANTJE IZ
AVSTRIJE; 14.15 POLICIJSKA POSTAJA 1, SERIJA; 14.40
ONEDINOVA LINIJA, Dober posel; 15.30 Otmj,
15.35 PERRINE, Nedelja z dobrimi prijatelji, risa!,
romanu Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 am ^
16.20 NAPOTKI IN USPEŠNICE; 16.55 MINI
17.05 ZLATI DEŽ, 6. del danske otroške krimin ^
MINI LEKSIKON; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNfu ^S,
18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCHHOD
19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11
20.00 ŠPORT, 20.15 SHOW MIX: POZOR, U^M
zgodbe s skrito kamero, HARALD IN EDDIE,
s Haraldom Juhnkejem in Eddijem Arentotn ^^
MUNSTERS, povsem normalna lutkovna družina ?
LINARIKA; 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 Tni?'
HU, 1. DEL; 22.45 OBUUBA OD ZORI (Protni^'"
- ameriško francoski film, 1970); 0.20 PORc^,,"
BELLAMV, Smtrna stava; 1.10 POROČIU
AVSTRIJA II
15.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar VVolfgano [vT
ŠPORT, 17.15 NEBU NAPROTI, 5. del: Letala
18.00 CESARIČIN SEL, seriia; 18.30 WURL|T7|:J
LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIK11 195,^
20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE 21 ^
trum: KONZUMNE KATEDRALE, Od veleblagovn;
permarketov; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 SPObt
KLUB 2. POROČILA
SLOVENIJA li
8.35-12.15-14.15-1.00 TELETEKST TV SIOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 DELFIN FLIPPER, 10. del ameriške
nanizanke; 9.25 SLOVENIJA: ZIMA, dokumentarna oddaja
(5/6); 9.45 POGUM ZA TVEGANJE: PIONIRJI SODOBNE
KIRURGIJE, angleška poljudnoznanstvena serija (1/5);
10.45 O. Osetinski - L. Nehorošev: MIHAJLO LOMONO-
SOV; 12.05 VIDEO STRANI; 14.30 VIDEO STRANI; 14.40
ŽARIŠČE, ponovitev; 15.10 SLOVENIJA: ZIMA, ponovitev
dokumentarne oddaje (5/6); 15.30 SOVA, ponovitev VSE
RAZEN LJUBEZNI, STUDIO 5 B; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05
TEDNIK, ponovitev; 18.10 GRADOVI: KAKO SO RASLI {61
13); 18.40 HOV!; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20
DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME;
19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 NEBU NAPROTI; 21.20 ZA-
KON V LOS ANGELESU; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA;
DRUŽINSKE VEZI, CIKLUS FILMOV JOHNA FRANKENHE-
IMERJA: IZIV, ameriški film; 0.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II	M
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
MARIBOR: TELE M; 19.00 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAM-
BEL SLOVENIJA, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
KONCERT SINFONIKOV RTV SLOVENIJA, 1. del, prenos iz
Cankarjevega doma; 20.50 OČI KRITIKE; 21.30 SKUPŠČIN-
SKA KRONIKA; 23.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUS-
NI PRENOSI
HRVAŠKA I	'
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 KAPETAN GROM
IN VOJAKI PRIHODNOSTI; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM »EDU-
KON«; Proizvodnja hrane, kontaktna oddaja, Hrana kot
energija za rast in razvoj; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO
STRANI; 12.20 SATELITSKI PROGRAM: SUPER CHANNEL;
13.45 VIDEO STRANI; 13.55 KAPETAN GROM IN VOJAKI
PRIHODNOSTI; 14.30 POROČILA; 14.35 PROGRAM PLUS,
ponovitev; 16.45 POROČILA; 16.55 DRUŽINSKI MAGAZIN,
izobraževalna oddaja; 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.45 TAKSI; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 POPOLNI VOHUN; 21.05 ROČK DEZER-
TERJI, glas. oddaja; 21.50 TV DNEVNIK; 22.10 SLIKE ČASA,
oddaja o kulturi; 23.10 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.15
PROGRAM PLUS: DRAGI JOHN, AVTOŠTOPAR, SANTA
BARBARA, KULT MESTA - TRSAT, dokumentarna serija;
1.25 POROČILA; 1.30 EKSTRA PROGRAM PLUS:PARALAX,
NEVARNE IGRE, igrani film
HTV II
16.30 TEST; 16.40 TV KOLEDAR; 17.00 USSIE - POPOT-
NIK, ameriški film; 19.30 POROČILA; 20.00 Rovinj: SREČA-
NJE GLASBENIH AKADEMIJ, prenos; 21.30 POROČILA;
21.35 EN AVTOR, EN FILM, Joško Marušič: VETER BO
ZAPIHAL DRUGAM; 21.45 IZGUBUENA PRIPADNOST
KOPER
12.30 NOGOMET: EVROPSKI GOLI (ponovitev); 13.30 »VE-
LIKI TENIS«; 15.15 OB RINGU (ponovitev); 16.15 VVREST-
LING SPOTLIGHT; 17.00 NOGOMET: špansko prv.; 19.00
JUKE BOX; 19.30 SPORTIME - Športni pregled; 20.00 VSE
O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET, nemško prv. / pos. pre-
nos; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 BASKET - »ASSIST«; 23.00
SUPERVOLLEV; 23.30 IZBOR TV KOPRA (ponovitev); 00.30
NOGOMET, nemško prv. (ponovitev)
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in FERDV, Srebrna jama, risanka; 9.30
RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 NEPRILAGOJENI, po-
novitev (Misftis - ameriški film, 1960) ČB; 12.30 DOMAČE
REPORTAŽE, ponovitev; 13.20 POROČILA; 13.30 Ml, pono-
vitev; 14.001000 MOJSTROVIN, Georg Baselitz: Veliki prija-
telj; 14.10 ROSEN-RESLI (Nemški film, 1953) ČB; 15.30
Otroški program; 15.35 ALFRED J. KVVAK 1/26 del risane
serije; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 KOTIČEKI Zat,
16.35 5XJAZ IN TI, napoved programa; 16 55 ui
V SLIKI; 17.05 OTROCI IZ MUHLENTALA, Hiša k«
Čudežni prstan; 17.30 MINI KVIZ; 17.35 OKOLI SVPn
DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDNI NADZORNIK BlJ^
Vroči zrak; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 STARI p '
21.20 SOS - POGREŠANI, Nevarnost za Fatii^
POGLEDI S STRANI; 22.25 TRAILER, novi filmi Jji
REČE ULICE (Streets of Fire - ameriški film W!
KOBRA, PREVZEMITE, Lovski pečat; 1.15 PORO^
13.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Christian Lufli
tersee; 14.00 ŠPORT; 16.25 BORZNO POROČILa
MOSELBROCK, Čisto vino, zadnji del; 17.30 ŽIVAU
TERANA, Ribiči iz Comacchia; 16.00 CESARIČIN Sti
bodni Holandec; 18.30 VVURLTIZER; 19.00 LOKAUii
GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 2000-
RA; 20.15 DEŽEU DOLIN, Salzkammergut; 21.M«
MESECA; 21.20 ZNANOST; 22.00 ČAS V SLIKI 2
ŠPORT; 23.00 LETEČI CIRKUS MONTVJA PVTHOtil
moristična serija; 23.35 DIHAM S SRCEM (A Wins
- kanadski film, 1987); 1.10 INDISKRETNI ŠARM HEL
NEVVTONA, Portret fotografa; 2.10 POROČILA
AVSTRIJA II
ČASOPISA BREZ BRALCEV NI!
česar ni bilo v časopisu, se ni zgodilo. Tako
pravijo. Toda tudi objava je premalo, če časo-
pis pravočasno ne pride do bralcev. Raznašal-
ci vsako jutro dostavijo DELO na 40.000 slo-
venskih domov. Res je, da morajo zgodaj
vstati, toda njihov delavnik je že mimo, ko se
večina drugih šele odpravi z doma. Zato je to
primerna in dobro plačana zaposlitev pred-
vsem za dijake, študente, gospodinje in upo-
kojence.
Če ste iz ŽALCA, LAŠKEGA ali ROGAŠKE
SLATINE, In želite postati raznašalec, pridite
v podružnico DELA Celje, Gregorčičeva 6,
Celje, ali pokličite po telefonu 29-225.
POSTANITE PRINAŠALEC NOVIC
TRGOVSKO
PODJETJE
BAGAT ZADAR
OBJAVUA
prosta dela In naloge
Vodenje prodajalne
BAGAT Celje II
1. delavec za določen čas
pogoj: KV trgovec, konča-
na ekonomska šola ali gim-
nazija (IV stopnja usmerje-
nega Izobraževanja)
Razpis traja 8 dni od dneva
objave
Prošnje pošljite na naslov
TRGOVINSKO PODUZEČE
BAGAT ZADAR p.p. 169
Komisija za delovna
razmerja
VIO TOZD
OSNOVNE ŠOLE
ŠMARJE PRI
JELŠAH
razpisuje prosta dela in
naloge
predmetnega
učitelja tehnične
vzgoje
za določen čas s polnim
delovnim časom.
Pogoji: Končana PA smer
tehnična vzgoja.
Pričetek dela: 1. 11. 1990,
trajanje zaposlitve do 31. 8.
1991.
Prijave z dokazili o izobraz-
bi pošljite v osmih dneh po
objavi razpisa na naslov:
VIO TOZD OSNOVNA ŠOLA
ŠMARJE PRI JELŠAH.
KERAMIČNA INDUSTRIJA
LIBOJE
Delavski svet Keramične industrije Liboje razpisuj!
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
Vodenje delovne enote Keramika
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje;
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo organizacijska
ekonomske, kemijske ali tehnične smeri
-	in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvf
nih delih.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpot
njevanju pogojev na naslov:
Keramična industrija Liboje, Petrovče, v 10 dneh po
objavi.
O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili v8dne<
po sprejemu sklepa.
Nov pogled na zgodovino
CEUSKI ZBORNIK 1990
me(d drugim objavlja:
-	Celjski grofi in Dubrovnik
-	Sre(dnjeveški pečati in grb mesta Celja
-	Pota tiranstva v slovenski literaturi
-	Zaplembe premoženja v celjskem
okrožju v letih 1945-1948
-	Delavske mezde v Celju v letih
1913-1914
Celjski zbornik ni le zbornik
razprav, je knjiga, s katero
boste vedeli več.
Za 140 dinarjev jo lahko naročite
ali kupite v uredništvu NT-RC
GOLDinC
Hmezad GOLDING gostinstvo
turizem Žalec
I.	oddaja v najem
3 poslovne prostore
v Samopostrežni restavraciji Celje«
Kidričeva 6,
v velikosti	8,75 m^ in 10,5m^ primerne |
opravljanje poslovne dejavnosti malih podjetij, a9
cij in predstavništev.	^
Prostori so ogrevani in mogoč je posebni vhod v P
store.
II.	V najem ali morebitno prodajo nudijo
prostore v stanovanjski hiši v Žalc^
Hmeljarska 2,
kar v naravi predstavlja šest prostorov za pis^
dva hodnika, garažo, kurilnico in skladiščni
v skupni izmeri 144m^.
III.	V najem se oddaja
zgradba Kegljišča v Žalcu,
ki sestoji iz naslednjih prostorov:	^^
- v zgornji etaži je 4-stezno avtomatsko
s pripadajočimi funkcionalnimi prostori v skuP
meri 360 ml	^
V pritičju je gostinski lokal, ki mu pripada še 5 do
nih prostorov igralnice v skupni površini 1841^^
Ponudbe z opisom dejavnosti pošljite, na
Hmezad GOLDING gostinstvo turizem Zalec. ^ -
Ijarska 2, v 10 dneh od dneva objave. Informa^i
tel. 714-245 ali 711-393.

11. OKTOBER 1990 - STRAN 27
Mekaj dolgih požirkov rahlo
grenkega okusa .. . UNI
brez ALKOHOLA je
osvežilna pijača iz žit.
počutim se odlično.
UNI BREZ ALKOHOLA
vsebuje veliko vitaminov in
mineralov. Čutim, kako se
mi vrača moč...
UNI BREZ ALKOHOLA JE
PIJAČA ZA TISTE, ki se želijo
odžejati, osvežiti in okrepiti.
Z užitkom si oddahnem in
rečem: ŠE ENEGA!
AVTO CEUt SPOROČA VSEM PRIJATELJEM
ZELENE IN CISTE SLOVENIJE, DA PRODAJA
NOVE PROGRAME AVTOMOBILOV:
FIAT PANDA, UNO, TIPO, GROMA IN KMALU
TUDI TEMPRA, LANCIA Y 10, DELTA, THEMA IN
DEDRA, FORD FIESTA, ESCORT, ORION, SIERRA
IN SCORPIO.
Vsi avtomobili so izdelani po predpisih Evropa 92. Vsi bencinski motorji so
opremljeni s katalizatorji, na pogon z neosvinčenim bencinom, zato ne
onesnažujejo okolja. Izberete lahko tudi z diesel ali turbodiesel motorji. Na
vseh sedežih v avtomobilu so vgrajeni varnostni pasovi. Pri različnih
fTiodelih lahko izbirate različno dodatno opremo - ABS zavorni sistem,
okno na strehi, vgrajen radio-aparat, centralno zaklepanje vrat, električno
dviganje šip itd.
Avtomobile lahko naročite po svoji želji in izbirate barvo. Pri avtomobilih
f^ORD možnost doplačila garancije za drugo in tretje leto. Oglejte si
^izstavljene avtomobile v avtosalonih in prodajalnah Avto Celje v Celju,
^alcu, Velenju in Slov. Konjicah.
POOBLAŠČEN SERVIS V CELJU, RAVNO TAKO OSKRBA Z REZERVNIMI
t)ELI. TAKŠNE AVTOMOBILE PRODAJA LE AVTO CELJE!
Možnost nakupa po sistemu staro za novo, možnost plačila carine in
Prometnega davka z bančnim kreditom. Dobavni rok od nekaj dni do nekaj
tednov.
Odgovoriti vam moramo še na vprašanje: zakaj bi
avtomobile ford, fiat ali lancia kupili pri avto celje?
veljavnih predpisih ga lahito namreč brez težav uvozite sami!
^ajmanj tri prednosti dosežete, če ga kupite pri AVTO CELJE!
^ Pregledali smo vse oglase tujih firm iz Avstrije in Italije in ugotovili,
so naše cene nekoliko nižje.
Avtomobile FORD, FIAT ali LANCIA lahko pri AVTO Celje kupite tudi
^^ sistemu staro za novo in dosežete davčno olajšavo, kar pri
^^niostojnem uvozu ne morete.
j- Za avtomobile FORD, FIAT in LANCIA smo uredili pooblaščeni servis
l*^ oskrbo z rezervnimi deli v Celju, če pa avto uvozite sami, morate vse
^ stvari sami urejati v inozemstvu.
II^FORMACUE IN PRODAJA:
JVTO CEUE, IPAVČEVA 21, TELEFONI: 31-919, 33-521, 34-
VELENJE, PARTIZANSKA 3, TELEFON
J^I-060, ŽALEC TELEFON 712-116, SLOV. KONJICE
^752-212.
28. STRAN - 11. OKTOBER 1990

PRODAJA POHIŠTVA IN
STANOVANJSKE OPREME
Nudimo vam prodajo na obročno odplačevanje,
BREZ OBRESTI.
Do 35.00 din 6 obrokov,
nad 35.000 din 7 obrokov.
V MESECU OKTOBRU UGODNA
PONUDBA KUHINJ »BREST«.
Delovni čas od 8. do 18. ure, sobota
ZAPRTO!
Turistično društvo
Rimslce Toplice
vabi k sodelovanju
obrtnike, podjetja in druge
interesente.
Nudimo možnost dolgoročnega
najema odprtega termalnega
kopališča s pripadajočimi
objekti v Rimskih Toplicah,
z možnostjo izvajanja kopališke,
gostinske in športne dejavnosti.
Od zainteresiranih pričakujemo
pisne ponudbe in program raz-
voja. Dodatne informacije dobite
pri predsedniku Turističnega
društva Rimske Toplice na tele-
fon (063) 736-057.
Ponudbe sprejemamo od 25. 10.
1990.
razpisuje na podlagi sklepa KPO delovno mesto:
referent za področje marketinga
s posebnim poudarkom na cenah
1 oseba
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da ima VII. oz. VI. stopnjo strokovne izobrazbe
ekonomske usmeritve in primerne delovne izkušnje.
Kandidat bo sprejet za nedoločen čas s poskusnim
delom 6 mesecev.
Prijave s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpol-
njevanju razpisanih pogojev pošljite v roku 8 dni po
objavi razpisa na naslov:
HMEZAD CELEIA, Arja vas 92, 63301 PETROVČE
-	Kadrovska služba
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po
odločitvi poslovodnega organa Hmezad CELEIA.
Izlet
prijateljstva
Novi tednil( in Radio Celje pripravljata
Izlet prijateljstva. Namenjen je vsem tistj
ki prodajajo Novi tednik - torej
sodelavcem, od katerih je še kako odvis^.
koliko izvodov Novega tednika pride m^d
bralce.
Izlei prijateljsiva, xa kaierega /e
medno ^animanfe, bo na željo
povabljenih proslavljen
s planiranega daiuma (20.
oktobra f na nedeljo, 21. okiobm,
V programu izleta je obisk in o^led
Loaarske doline in Zgornje Savinjske
doline, ter seveda družabni del, k\ ga
v hiši še posebej skrbno pripravljamo
Po prvih prijavah sodeč bo izletnišl(Q
karavana Novega tednika štela kar
3 avtobuse.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA LAŠKO
Sekretariat za upravne
in gospodarske zadeve
Zavod za urbanistično načrtovanje
Ulica Borisa Kraigherja 2
Zavod za urbanistično načrtovanje občine Laško
prodaja na Aškerčevem trgu
1 V Laškem stanovanja.
Novozgrajeni objekt je lociran v samem središču
mesta Laško (v neposredni bližini banke in cerkve).
Objekt je grajen s klasičnimi materiali, kar zagotavlja
visoko raven bivanja in življenja, s svojo arhitekturo
pa se vklaplja v staro mestno jedro Laškega,
v pritličju stavbe so poslovni prostori, stanovanja pa
so v nadstropju in izzidanem podstrešju.
Predmet prodaje je pet stanovanj:
a. stanovanje A
v nadstropju v izmeri	77,84m'
B.	stanovanje B
v nadstropju v izmeri	69,83ni'
C.	stanovanje C
v nadstropju in izzidanem podstrešju v izmeri
101,75 m'
d.	stanovanje D	^
v izzidanem podstrešju v izmeri	67,40m
e.	stanovanje E
v izzidanem podstrešju v izmeri '	54,40 m'
Cena stanovanja je 18.000,00 m^
Interesenti za nakup stanovanja naj oddajo pisno
ponudbo na Zavod za urbanistično načrtovanje ob-
čine Laško.
Vse ostale informacije je možno dobiti na Zavodu za
urbanistično načrtovanje občine Laško, tel. št. (063
731-122.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 11. 10.: PTICA NA ŽICI
-	ameriški film
do 17. 10.: TOBOCOP II. del
-	ameriški film
od 12. 10.: ČEDNO DEKLE
-	ameriški film
KINO MALI UNION
do 13. 10.: ZADNJI ODCEP
ZA BROOKLVN -ameriško-
nemški film
od 15. 10.: BARVA DENAR-
JA - ameriški film
KINO METROPOL
do 15. 10.: OBCESTNA KA-
VARNA - ameriški film
do 15. 10.: VROČA MARY-
LEN - ameriški film
od 16. 10.: ZALJUBIL SE JE
V	VOHUNKO - ameriški
film
od 16. 10.: VONJ GREHA
-	ameriški film
Matineja
13.	10.: STRELJAJ DA UBI-
JEŠ - ameriški film
KINO DOM
11.	10.: DRUŽINA LAHKO
BOMO - ameriški film
12.-15.	10.: DALEČ V PRE-
TEKLOSTI - ameriški film
12.-15. 10.: SMRTONOSNI
STREL - ameriški film
od 16. 10.: LETALSKA AKA-
DEMIJA - ameriški film
KINO VOJNIK
14.	10.: ZALJUBIL SE JE
V	VOHUNKO - ameriški
film
KINO ZREČE
11.	10.: KRVAVE PTICE
-	ameriški film
12.	10.: FANATIK ZLA
-	ameriški film
13.	10.: TEKSAŠKI GRANI-
ČAR - ameriški film
14.	10.: CESTNA KAVARNA
-	ameriški film
KINO ŠENTJUR
13. 10. in 14. 10.: RAMBU II.
-	indonezijski film
KINO ROGAŠKA SLATINA
11.10. in 12. 10.: TURNER IN
HOOCH - ameriški film
13.10. in 14.10.: KO JE HARI
srečal SALLY - ameriški
film
15.	10. in 16. 10.: MIKRO-
KOZMOS - ameriški film
Nočni kino
12.	10. in 13. 10.: NAGAJIVA
DAMA - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
11.	10., 13. 10. in 14. 10.: TE-
QUILA SUNRISE - ameriški
film
KINO JELKA NAZARJE
13.	in 14. 10.: LETALSKA
AKADEMIJA - ameriški
film
17. 10.: ANGELI IZ PO-
PRAVNEGA DOMA - ameri-
ški film
KINO LJUBNO
13. 10. in 14.10.: POLICAJ IZ
BEVERLY HILLSA - ameri-
ški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
10.	10. in 14. 10.: VRNITEV
V PRIHODNOST II. - ameri-
ški film
12.	10. in 13. 10.: MUHA II.
-	ameriški film
KINO VELENJE
11.	10. in 12. 10.: TIGROV
BES - hongkonški film
13.	10 in 14. 10.: DOGODIVŠ-
ČINE BARONA MINHAUS-
NA - angleški film
16.	10. in 17. 10.: LA BAMBA
-	ameriški film
Nočni kino
11.10., 12. 10. in 14.10.:SEKS
BEVERLV HILLSA - ameri-
ški film
13.	10. in 15. 10.: LISICA IN
GOSPE DEKLICE - ameri-
ški film
KINO DOM KULTURE
11.	10.: GLUHI SMODNIK
-	jugoslovanski film
15. 10.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO II. - bocvanski
film
KINO ŠOŠTANJ
14.	10.: DOGODIVŠČINE
BARONA MINHAUSNA
-	angleški film
15.	10.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO II. - bocvanski
film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
12.	10.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO II - bocvanski
film
AVTOMOTOR CELJE
OBJAVUA JAVNO LICITACUO
karamboliranih avtomobilov
Licitacija bo v soboto, 20. 10 1990 v skladišču avtomobilov - Kocbekova b. b. Celje
Ogled vozil bo 20. 10. 1990 od 8. ure na deponiji vozil v Trnovljah pri Celju. Kavcijo v višini 10% od
izklicne cene morate plačati do 10 ure in izlicitirano blago plačati ter prevzeti v 8 dneh, sicer kavcija
zapade. Nakup vozila na javni licitaciji je po sistemu »ogledano - kupljeno«.
Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Začetek licitacije bo istega dne ob 11. uri.
Davčne obveznosti poravna kupec v zakonskem roku na pristojni občini.
VSE, KI BI ŽELELI OBNOVITI ALI
IZPOPOLNITI SVOJE PLESNO ZNANJE
VABI
PLESNA ŠOLA BOLERO
v naslednje plesne tečaje
DRUŽABNI PLESI:
-	začetni tečaj
-	nadaljevalni tečaj
-	izpopolnjevalni
tečaj
JAZZ:
-	začetni tečaj
-	nadaljevalni
tečaj
FITNESS:
- vadba za dekleta
in žene	,
(izpopolnjena aerobiKS'
ZAPUEŠIMO SKUPAJ!
Vpis je vsak delavnik med 12. in 14. uro in ob petkih do 16. ure ..
v tajništvu Delavske univerze Žalec, kjer dobite tudi vse informaciji
Telefon: 711-417 ali 711-343.

11. OKTOBER 1990 - STRAN 29
torza dela
^l^^^rganizaciia Občina_Prosta dela in naloge
^J^t^ni dom	Žalec	zdravnik
^stveni dom	|alec	zdravnik
J^gtveni dom	Žalec	zdravnik spec.
•fOZD Bolnišnica Celje	zdravnik
UllfF	Celje	dipl. ekonomist
^gr za rehab. inva-Celje	ekonomist finanč. ali
ekonomski tehnik
Lilišče Slatina Šmarje	strojni ing. ali kmetijski
'	ing.
jTOZD Bolnišnica Celje	višja med. sestra
IfOZD Bolnišnica Celje	višja med. sestra
?T0ZD Bolnišnica Celje	višja med. sestra
IrOZD Bolnišnica Celje	višja med. sestra
JtOZD Bolnišnica Celje	višja med. sestra
UoZD Bolnišnica Celje	višja med. sestra
ftOZD Bolnišnica Celje	sred. medic, sestra
tjoZD Bolnišnioe Celje	sred. medic, sestra
[flEA	Celje	strojni tehnik
Celje	ekonomski tehnik
^ Dravinjski dom Slov. Konjice	upravni tehnik
(fpodjetje Celje Celje	elektrotehnik energ. ali
elektrotehnik za avt.
I^novič Jože	Žalec	poklicna šola
{bAGAT prodajalna Celje	prodajalec
I^AD GO	Šentjur	zidar
»BAD GO	Šentjur	priučen zidar
|fAS, Zagajškova 7 Celje	pomožni delavec
icenovič Jože	Žalec	pomožni delavec
lifliišče Rog. Slatina Šmarje	pomožni delavec
(i^stveni dom	Šmarje	pomožni delavec
pdomd.o.o. TeharskaCelje	dipl. arhitekt ali lesni
i;	ing. ali lesarski tehnik
lOJSTVA
ije
lodilo se je 21 dečkov in 28
klic.
iii;:*
fcročili so se 4 pari, od teh:
jan LAMPRET iz Strmca
iVojniku in Majda RABIČ iz
saz in Miroslav KNEZ, in
ga ŠKRINJAR, oba iz Be-
t.
Mtje pri Jelšah
foročili so se: Stijepan GU-
II iz Nerezine in Sonja RE-
RNIK iz Pilštanja, Ivan LE-
|VAR in Daija VREČUN,
liz Završ pri Grobelnem,
|nko KAJBA iz Huma Koš-
p in Marta FLIS iz Kame-
■
Uročili so se: Anton LA-
PlNIK iz Sedraža in Nataša
JLEZ iz Marnega, Vidoje
K in Margita POPOVIČ,
liz Celja, Danilo BASLE in
PINTER, oba iz Celja,
te VODLAN in Simona
VLINC, oba iz Rimskih To-
le.

'mrli so: Peter ZORENČ, 61
'iz Radeč, Avgust ČRET-
77 let iz Loke, Baltazar
pEČAN, 78 let iz Trno-
Melena KLEPEJ, 75 let iz
Cecilija PERTINAČ, 67
['Z Gostinc, Vera KORE-
49 let iz Pernovega,
Pvko VIDMAR, 44 let iz
 Marijana SMEH, 83 let iz
Ni, Jožefa KODRIN, 64
let iz Lastnič, Hinko POD-
KRIŽNIK, 75 let iz Šentjurja,
Eda RAMSAK, 77 let iz Teha-
rij, Alojz FINK, 61 let iz Slo-
venskih Konjic, Franc ČA-
TER, 71 let iz Šibenika, Zoja
GOLOB, 69 let iz Rečice, Mari-
ja RATAJC, 80 let iz Vinskega
vrha, Alojz BOŽNIK, 81 let iz
Lernberga, Konrad, MONER,
67	let iz Gorice pri Šmartnem,
Mirko GABERSEK, 66 let iz
Rjavice, Marija VERSTOV-
ŠEK, 84 let iz Krškega, Jožefa
Kos, 67 let iz Celja, Jože LU-
BEJ, 65 let iz Proseniškega,
Katarina KOROŠEC, 86 let iz
Zadobrove.
Velenje
UmrU so: Andrej TAJNŠEK,
16 let iz Hrastovca, Karmen
KOLAR, 21 let iz Šoštanja, Sta-
nislava HLUPIČ, 36 let iz Šo-
štanja, ANTONIJA SUŠEČ, 71
let iz Šoštanja, Karel STRA-
SEK, 62 let iz Šentvida pri
Grobelnem, Jožef VOK, 62 let
iz Velenja, Justina GABER-
SEK, 69 let iz Celja, Frančiška
PEVCIN, 92 let iz Velenja, Ja-
nez JAMNIKAR, 75 let iz Pre-
korij.
Laško
Umrli so: Alojz LAPORNIK,
47 let iz Ojstrega, Ana DR-
GAN, 86 let iz Kuretnega, Mel-
hior SRAJ, 88 let iz Trnovega,
Janez HREN, 88 let iz Marija
Gradca, Jožefa ZORKO, 76 let
iz Laškega, Jošefa ŠTUCIN, 79
let iz Laškega, Miloš KLE-
NOVŠEK, 50 let iz Poneč pri
Jurkloštru.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Nada VEŠLIGAJ,
68	let iz Rogaške Slatine, Hele-
na ŽMAVC. 80 let iz Bočne,
Albin DOLŠAK, 52 let iz Peči-
ce, Cecilija BOBEK, 89 let iz
Rakovca, Franc KOLAR, 79 let
iz Mestinja, Jožef IVANC, 62
let iz Virštanja.
Nerinarska dežurstva
L^TERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
Veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
C^^e živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16.
L Ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi-
ut!,popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
LJ^fERiNARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
^fni Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
^zirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
L fstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
L ^ dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
l^telefon: 731-121.
!I^'ERinaRSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
Hjj.^^^rski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
farjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
"§•751-166.
Q'ERinarsKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
(ffjj^^ je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
loj) '^Jega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
^P^aznikih. Telefon: 714-144.
^I^^^RINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
ni ??!taj i je redni delovni čas vsak dan, razen ob nedeljah
° ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure.
0(i 1 dežural Marjan Lešnik, dipl. vet. iz Ljubija, tel. 831-
<iiL 15. dalje pa bo dežural Drago Zagožen, dipl. vet. iz
^^ga, tel. 840-179.
V SPOMIN
Neizmerno boleč je spomin na
12. oktober 1989, ko si nas za vedno
zapustil ljubljeni mož, ati in dedi
ANTON
VINKOVIČ
iz Teharske 90
Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate
VSI TVOJI
ZAHVALA
Ko smo se za vedno poslovili od naše drage mame, stare
mame, prababice in tete
MARIJE
SALOBIR
rojene GrasseUi
smo v srcih začutili bolečo praznino. V teh težkih dneh
nismo bili sami. Vsem, ki ste jo tako številno pospremili na
zadnjo pot, obsuli s cvetjem, darovali za sv. maše, vsem, ki
ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, iskrena hvala. Prav
tako hvala govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem
in gasilcem. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Vili-
ju Brglezu in našemu sorodniku gospodu župniku Milanu
Zdolšku za globoke besede in opravljen pogrebni obred.
Iskrena hvala dr. Ivanu Moserju za požrtvovalno pomoč,
prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste se s toplo mislijo poslo-
vili od nje.
V bolečini vsi njeni.
Celje, Jakob, 3. 10. 1990
Zastal je dih, korak zastal,
pod težo bolezni še en hrast je pal,
v daljavi še glas tvoj odmeva,
ta ostal bo z nami do zadnjega dneva.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi
dragega moža in atija
JANKA
PEČNIKA
iz Žalca
se za ustna in pisna sožalja iskreno zahvaljujemo vsem so-
rodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga po-
spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala podjetju Ferralit za govor in častno stražo,
godbi na pihala iz Liboj, govorniku KS Ivanu Jurharju ter
vsem ostalim.
Žalujoči:
žena Mija, sin Matjaž z ženo ter hčerka Janja
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi dragega moža,
očeta, dedija, brata in strica
ALFONZA
SREBOTA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in pri-
jateljem za darovano cvetje, ustna in pisna sožalja.
Hvala Planinskemu društvu Aero, gospodu Ferdu Žerdo-
nerju za poslovilne besede.
Hvala dr. Manci Žerjav za njeno pomoč in gospodu župni-
ku za opravljen obred.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete
JOŽEFE KOS
s Polul
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
tovarni Emo za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na zadnji
poti. Posebna zahvala Godbi na pihala Emo in gospodu
župniku za opravljen cerkveni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube
EDICE RAMŠAK
rojene Pocajt
se najlepše zahvaljujemo dr. Jurkoviču za nesebično pomoč
v času njene bolezni, osebju Gastroenterološkega in Kirur-
škega oddelka bolnišnice v Celju. Hvala vsem za cvetje.
Žalujoči: mož Polde, hčerka Majda z družino, sestri
Dragica in Marinka z družinama in drugo sorodstvo
Celje, Zurich, Ljubljana, 6. oktober 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in
strica
BOLTEŽARJA
PODPEČANA
iz Tmovelj pri Celju
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znan-
cem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zad-
nji poti. Posebna zahvala sodelavcem Ema, gospodu župni-
ku Kostajnšku za opravljen obred, pevcem za zapete žalo-
stinke in govorniku Stanetu Žagarju za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči:
žena Karolina, sin Herman z družino, hčerka Anica
z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradeda
ŠTEFANA
ČERENAKA
s Klanca nad Dobrno
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih prisko-
čili na pomoč, z nami sočustvovali, darovali cvetje in za
maše ter ga pospremih na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala gasilcem, govornikom in gospodu župniku
za obred in nagovor.
Iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
PRIREDITVE
V	razstavnem prostoru Zdravilišča v Rogaški Slatini
je- še danes v četrtek, 11. oktobra na ogled razstava
Likovna jesen v Rogaški Slatini.
V	Pivnici v Rogaški Slatini je danes, v četrtek 11.
oktobra ob 20. uri otvoritev razstave akvarelov dr. med.
znanosti Ludvika Tabotja. Razstava bo odprta do 26. okto-
bra. V današrui otvoritvi bo sodeloval Godalni kvartet
SNG iz Maribora.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 13.
oktobra ob 20. uri koncert pihalnega orkestra iz Alpbach-
tala iz Avstrije.
V	Parku v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 14. oktobra ob
10. uri promenadni koncert.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v sredo, 17.
oktobra ob 20. uri družabni večer s tamburaškim ansam-
blom Barabe iz Osijeka.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri,
v petek 12. oktobra ob 17. uri predstava Pokvarjenec ali
lepota in moč, v režiji Vita Tauferja. Predstava bo za
abonma gimnazija.
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju
do začetka novembra razstavlja steklene skulpture aka-
demski kipar prof. Ciril Cesar.
V	galeriji Kompas v Celju do 19. oktobra razstavlja
Boris Zupančič. Razstava risb ima naslov Belo črna poto-
vanja.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do 22. oktobra
na ogled razstava Celjski grofie v leposlovju.
V	avli hotela Dobrna do 19. oktobra razstavlja svoja
dela kitajski slikar Huo Qing.
V	Likovnem salonu v Celju je do sobote, 13. oktobra na
ogled razstava arhitekturnega projekta Nova mestna
točka. Avtorji projekta so Boštjan Brenčič, Andrej Kala-
mar, Evgen Cargo in Mateja Doležal.
30. STRAN - 11. OKTOBER 1990
MALIo
PRODAM
motorna vozila
LADO RIV0 1300, maj 88, garažira-
no, prodam. Telefon 36-545.
TOMOS avtomatik, letnik 86, pro-
dam. Ramšak, Liboje 72, telefon
776-945.
AVA d. o. o. prodam R 20 avtoma-
tik, letnik 79, Z 101, letnik 85,
Opel ascono letnik 89, Lado ka-
ravan letnik 86, BMW 320 letnik
77, Z 126 letnik 81, Lado riva
letnik 87, Informacije na telefon
(063) 27-526, vsak delavnik od
10. do 12. ure in od 16. do 18.
ure.
YUGO 45, letnik 82, registriran ce-
lo leto, cena 3500 OEM, prodam.
Brane Buzina, Na otoku 10,
Celje.
ZASTAVO 126, letnik 82 in GS let-
nik 78, oba registrirana, pro-
dam. Telefon 34-797, dopoldan.
ODLIČNO ohranjen kombi, starej-
ša izvedba VW, zaprti tip, ugod-
no prodam. Boris Stanter, Pon-
don 4, pošta Tabor, telefon 724-
046.
JUGO koral 55, letnik 89, prodam.
Telefon 721-103.
JUGO 45/a, letnik 1986, dodatno
opremljen in nove zimske gume
za Jugo, prodam. Tel. 32-428, po
16.00 uri.
VESPO T 200 E, letnik 1984, belo,
dodatno opremljeno prodam.
Tel. 39-798.
Z 101, letnik 1980, karamboliran,
prodam v celoti ali po delih. Tel.
821-518.
Z 101, letnik 1979, novo registrira-
no, prodam za 16.000,00 din.
Tel. 26-869.
GOLF, letnik 1981, prevoženih
86.500 km, karamboliran, nevo-
zen, prodam. Branko Selič, Lo-
karje 11, Šentjur.
R-5 Campus, letnik 1988, garaži-
ran, prodam. Tel. (063) 812-170.
GOLF diesel S-paket, letnik 1984,
temnozeien, 56.000 km, prvi
lastnik, garažiran, opremljen,
prodam, tel. (063) 29-985.
YUG0 skala 55, letnik 1988, rdeče
barve, garažirano, ugodno pro-
dam. Tel. (063) 36-070.
YUG0 45 A, letnik 1987, prodam.
Tel. 741-974.
R-4, letnik 1982, registriran, pro-
dam. Tel. 24-380.
Z-101, letnik maj 1989, prodam.
Tel. 855-619.
LADO RIVO 1500, letnik 1988, pro-
dam. Informacije po tel. 35-498.
TOVORNI avto FAP SK 13 z dvema
pogonoma, po generalnem teh-
ničnem pregledu prevoženih
70.000 km, prodam. Tel. 746-123
ali na naslov Stane Jazbec, IMa-
rija Dobje 18/a, Dramlje.
LADO RIVO, letnik 1986, ohranje-
no in opremljeno z radio apara-
tom, kljuko, garažirana in regi-
strirana 9/91, prodam. Informa-
cije na tel. (063) 25-205, med
15.00 in 16.00 uro.
KADETT karavan B in C prodam.
B, letnik 1974, registriran do av-
gusta 1991, C, letnik 1976, regi-
striran do decembra. Tel. 37-
091.
FORD ESCORT, letnik 1971, nere-
gistriran, poceni prodam. Tel.
37-115, dopoldan.
ENDURO ČZ 250, odlično ohra-
njen, prodam. Tel. 37-343.
126 P PGL, star dve leti, ugodno
prodam. Tel. 34-491, do 15.00 in
721-623.
AUTOMATIK s smerokazi, star dve
leti, prodam. Milica, 33-961.
AVTOMATIK 3M, zelo dobro ohra-
njen, prodam. TeL (063) 21-115.
MZ 250, letnik 1987, cena 11.000
din prodam. Tel. 712-490.
CIMOS C 15E, letnik 1987, garaži-
ran, prevoženih 9600 km, pro-
dam. Tel. (062) 790-215.
VW BUGGV, pripravljen za regi-
stracijo, prodam ali zamenjam
za osebni avto. Igor Lončar, Tr-
novlje 4/c, Celje.
OPEL KADET 1-6/D, letnik 1986,
prodam. Tel. 37-480, popoldan.
ŠKODO 120 L, v voznem stanju,
letnik 1977, prodam. Ogled po-
poldan. Marko Drnovšek, Trno-
vo 4, Laško.
GS, letnik 1978, in Zastavo 750,
letnik 1980, oba registrirana,
prodam. Tel. 32-633.
VISO SUPER E, letnik 1983, cena
42.000, prodam. Informacije na
tel. 38-605.
Z 750, letnik 1979, prodam. Pesjak,
Svetina 17, Štore.
Stroji
MIZNI rezkalnl stroj starejšega ti-
pa prodam. Informacije po 14.00
uri. Peter RandI, Arciin 56/a.
RABLJEN molzni stroj, prevozni,
ugodno prodam. Zalokar, Bab-
no 21, Celje.
SADNI mlin na kamne - stari tip,
dobro ohranjen, prodam. Vinko
stopar, Podvrh 100, Braslovče.
MALO rabljen pletilni stroj ugodno
prodam (Brother in Standard).
Tel. 742-450.
ROTACIJSKO kosilnico SIP 135
prodam. Ivo Rozman, Svetina 5,
Štore.
INDUSTRIJSKA šivalna stroja
Pfaff in Diirkop prodam. Tel.
(069) 78-010 ali služba (069) 25-
399.
INDUSTRIJSKI šivalni stroj, strojni
transport, prodam. Tel. 854-030,
od 7.00 do 16.00 ure.
KOMPRESOR Trudbenik 460 I. 5.5
KW, prodam. Telefon (063) 35-
452.
NOVO termoakumulacijsko peč
3.5 KW, nezmontirano, ugodno
prodam. Telefon (063) 731-243.
MOTORNO nahrbtno kosilnico na
laks, švedske proizvodnje, no-
vo, prodam. Telefon 744-150,
popoldan od 16. ure dalje.
TRAKTOR Ursus 70 KS s prikolico
in kabino, star tri leta, prodam.
Telefon (063) 812-132, vsak dan
od 14. ure dalje.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 523, pro-
dam. Jakob Počivalšek, Podče-
trtek 43.
Avtoodpad
Škorjanec,
Šentjur.
Rabljeni in novi deli
TeL 741-008
Prava trgovina
za vaš avto
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Na zalogi imamo
zavore za vse tipe vozil
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANpE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
Opel Ida
VW - Audi - Tas
Chevrolet
-	tudi staro za novo
-	prodaja rezervnih delov
-	rent a car
-	vsako soboto dopoldne
avtomobilski sejem
telefon: (063) 731-282
posest
ZAZIDLJIVO zemljišče, asfaltna
cesta, plačana sprememba na-
membnosti, prodam. (062) 305-
633.
ZEMLJIŠČE v Galiciji, primerno tu-
di za vikend ali nasad, prodam.
Tel. (063) 701-387.
SP. LOŽE pri Poljčanah, stano-
vanjsko hišo, 90 arov zemlje,
elektrika, zdrava pitna voda
v hiši, prodam. Možnost nado-
mestne gradnje. Dostop po as-
faltni cesti. Tel. (062) 795-055.
HIŠO v Celju prodam. Tel. (063) 32-
730.
v LAŠKEM prodam hišo v 3. fazi,
elektrika in voda v hiši, plačan
telefon. Marjan Čoklec, Strmca
92, Laško.
PARCELO, z dvema hektaroma
zemlje, v Libojah, ugodno pro-
dam. Informacije vsak dan v Ga-
liciji pri Katarini Klep, Podgora,
Galicija 73.
VIKEND v Frankoiovem, na lepi
sončni legi, prodam. Tel. (063)
34-323, od 15.-16. ure.
ZEMUlŠČE, delno hribovito cca.
2 ha, različno sadno drevje, trta,
4000m^ gozda, lesena kašča
z bivalnim prostorom, zidano
kletjo, elektrika, lasten vodo-
vod, prodam. Primerno tudi za
ovčjerejo, kozjerejo ali delitev
na vikend parcele. Ponudba
pod: »12 km iz Celja«.
CCA 1.5 ha gozda in dve manjši
parceli v Braslovčah, ugodno
prodam. Informacije KS Bra-
slovče (063) 721-142.
NOVEJŠO enodružinsko hišo za
bivanje ali za vikend v Gornjem
Gradu, 75 m^ 600 m^ ob potoku,
160.000 DEM dinarske proti-
vrednosti, prodam. Telefon
(061) 575-538, (063) 831-097.
HIŠO v Celju prodam za 160.000
DEM dinarske protivrednosti.
Telefon 850-884.
Stanovanja
ENOINPOLSOBNO stanovanje
43 m^ prvo nadstropje, takoj
vseijivo, prodam. Informacije
34-683.
v Savinjski dolini, prodam cca
80 m^ prostora, primernega za
lokal. Šifra: INVESTICIJA.
NA LAVI prodam stanovanje
30 m'. Telefon (061) 313-493,
zvečer (064) 27-790.
gradbeni material
STREŠNIKE Mediteran prodam po
5.50 za kos. Telefon (061) 723-
450.
STREŠNO opeko »trajanko«, 1550
kom, 54 kom porolitk, ter 24 m'
betonske mreže, prodam. Pokli-
čite telefon 28-729.
BETONSKO strešno opeko poceni
prodam Jože Pukl, Arciinska c.
5, Vojnik.
RABLJENE salonit plošče
60X40 cm, 430 kom, po ceni
5 din za kom, prodam. Telefon
35-626.
LESENO ostrešje 7 x 5 m, primer-
no za skladišče, ugodno pro-
dam. Telefon 34-797, dopoldan.
14 nosilcev po 6 m, 14 nosilcev po
5 m, 588 kom. polnila, 600 kom
betonske opeke 25 cm, prodam.
Zabukovica 84, Griže.
oprema
RJAVO usnjeno sedežno garnitu-
ro, starejšo (dvosed in dva fote-
lja), prodam. Informacije na tel.
28-259, po 18.00 uri.
ŠTEDILNIK, kombiniran (dva plin,
dva elektrika), brezhiben, pro-
dam za 1.000,00 din. Informacije
na tel. 33-541, zjutraj ali zvečer.
POHIŠTVO za otroško sobo in
predsobo ugodno prodam. Tel.
31-190.
DOBRO ohranjen pralni stroj pro-
dam. Badovinčeva 14,63270 La-
ško. Tel. (063) 731-123, do-
poldne.
PEČ za centralno 25.000 kal., rab-
ljeno štiri sezone, zelo poceni
prodam. Adam Razgoršek, Pe-
pelno 2, Šmartno v Rožni dolini
Celje.
OTROŠKO sobo Peter, sedežno
garnituro (raztegljiv trosed in
dva fotelja) ter nov regal za
dnevno sobo, prodam. Informa-
cije na tel. 39-245, dopoldan.
NOV kombiniran štedilnik Gorenje
prodam za 4.000,00 din (rjava
barva). Tel. (063) 21-596.
ZAMRZOVALNO skrinjo 1201,
omarico in pralni stroj Gorenje,
ugodno prodam. Tel. 27-547.
DVOJNO jogi posteljo ugodno pro-
dam. Telefon 28-084, popodlan.
SKORAJ nov hladilnik, kombiniran
z zamrzovalnikom, 601, za 4500
din ali kredit, prodam. Telefon
32-354.
KUHINJSKE elemente Marles,
hladilnik in štedilnik, omaro, mi-
zo in šest stolov in pralni stroj,
prodam. Telefon 854-302.
PEČ za etažno centralno, staro
dve leti, ugodno prodam. Ogled
sobota, nedelja. Padežnik,
Strmca 27, Laško.
KUHINJO zelo poceni prodam. Te-
lefon 35-015.
akustični aparati
- glasbila
HARMONIKO Melodija, 120 basov,
prodam. Tel. 29-923.
COMMODORE 64 prodam. Tel.
812-212.
BARITON Amati - 4 tipke prodam.
Tel. 779-133.
MELODIJO, 120 basno, prodam.
Tel. 28-557.
VIDEOREKORDER, japonski, vr-
hunski, prodam na obroke in
priključim. Tel. (063) 858-907.
DVA pianina prodam. Tel. 741-937.
BARVNI TV sprejemnik »Gorenje«
prodam za 2300 din. Tel. 25-374,
popoldne.
Živali
PRAŠIČA 200 kg za zakol prodam.
Tel. 721-535.
VEČ koz po izbiri prodam. Ferme,
Ogorevec 21, Štore.
TELICO, brejo devet nJI
prodam. Franc Štante, P*
10, Črešnjice pri Frankolo"
KOZE in kozla, mlade, bele,<
molznice, prodam. Jertn«*
zore. Strmec.
REJCI perutnine, bele pii^^
zakol in nadaljnjo rejo P^
mo od 15. oktobra da'!«"'
Pilih. Košnica 9, Celje i"
175.
NEMŠKE pse prodam - ^
ne. Tel. 721-160.
PRAŠIČKE, težke 40 do 50«;
dam. Vera Ošlovnik, P«!^.
Šmartno v Rožni dolini
ostalo
GUMI voz, 14 col, no*'
Jakopič, Strmca 124, L«
KORUZO na njivi po dogo^' 
dam. TeL 29-340 ali Dot""^
REZERVNE dele za B^^
3 in z 650, 51, letnik
dam. TeL 27-921.	^
VELIKOCVETNE mačeh« J®^
ni ceni prodam. Jo^"^
Bukovžiak 8, 28-069- ^^
TRAKTOR domače
fazni hidrofor, kosiln'«
šivalni stroj Bagat, ^^ff
prodam zelo ugod"®' yc'
tudi za les. Divjak, Og"
PODJETNIKI, TRGOVCI...
v PRODAJNEM CENTRU M4M4 IfVEC
VAM NUDIMO v NAJEM TRI LOKALE
v VELIKOSTI 45 m^ 30 m^ in 24 m^
INFORMACIJE PO TELEFONU
(063) 711-440
TV Goldstar - ekran 51 cm
Video Samsung
Potrošniško posojilo na 6 mesecev
BREZ POLOGA
S samo 1,9% obrestno mero na mesec
SERViS SEMiČ
Šmarje pri Jelšah 69
Telefon (063) 821-385
Hitro, strokovno
popravljam pralne stroji
štedilnike, hladilnike,
zamrzovalnike in bojierji
Obiščite našo trgovino
z rezervnimi deli, cene
konkurenčne.
Naročila sprejemamo od
do 21. ure.
NOVOST v
Centromerkurjevi
prodajalni
v Celju, Tomšičev trg 4
V prodajalni velika izbira
gumbov, sukancev, zat)f|
in raznih šiviljskih
pripomočkov, svetovno
znanih proizvajalcev.
CENTROMERKUR se
priporoča in vas pričal^^"!
L. M.
Obiščite nas
v NAI\/II ŽALEC
Po ugodnih cenah in hitro
vam nudimo:
-	osebna vozila
-	terenska vozila
-	gospodarska vozila
AVTOODPAD CENC
Zbelovska gora 44,
Loče pri Poljčanah,
telefon (062) 815-095
trgovina
z rabljenimi
avto deli
Kočevarjeva 2
(Teharska cesta),
telefon (063) 24-157.
CAR
-SHOP
CELJE, d.o.o.
JENKOVA 26,
CELJE
TEL & FAX
063/29-979
OGLASI - INFORMACIJE
11. OKTOBER 1990 - STRAN 31
Mja dvtomobilov (dobciva takoj)
toKI SWIFr, NISSAN SUNNY, SEAT IBIZA
Ufamo hHŠi:
TOrOTA, HONDA, NISSAN, SUZUKI
Consulting & Troding International d. o. o.
63000 Celje, Titov trg 3/11., Slovenija - YU
Tel. +63/21-132, 26-828, direktor 21-837
Fax +63/24-050
Z dobrim avtomobilom
gre vse bolje!
tGOVINA
AVIS Zidanškova 25.
r	tel.: 28-653
ipravljamo:
tnale gospodinjske
0ate
ikustične aparate
električna orodja
elektro instalacije
iSEH ZNAMK IN
HOIZVAJALCEV)
lodajamo:
iitelitske sprejemnike
(se vrste električnega
teriala po ugodnih cenah
itiskanju oglasa za trgovi-
lin servis Elektro blisk je
jio do tiskarske napake in
(O je bila pomotoma dva-
it objavljena napačna tele-
iska številka.
Pravilna številka je
28-653.
BI Bedford, nosilnost
BO kg, trajnožarečo peč, elek-
ini radiator 2KW, prodam.
1746-283.
trOV sod 1000 litrov, rabljen,
lam. Jože Voga, Gorica pri
niči.
320 i, Zastava Poly, Golf GL,
Ida Niva, školjke Yugo, rablje-
|in nove dele, prodam. Tel.
IM)08.
UZO v strožu, letošnji pride-
ta prodam. Rezar Franc, Dole-
ti vas, tel. (063) 723-475, po-
«an.
IESE za živo mejo po ugodni
M prodam: Samec, Lipovec
'Ljubečni 53/a.
štedilnik, peč na olje,
^ in Singer šivalni stroj,
Nii tip, prodam. Tel. 36-197.
"NI televizor Kdrting, ekran
'< avtomatik, ugodno prodam.
Celje, Trubarjeva 24.
hO kožo in dobro ohranjen
^ stroj ugodno prodam: Tel.
•♦•227.
OCARAVAN, letnik 1985 in
''central 20, nerabljeno, pro-
*-Tel. 21-574, po 19.00 uri.
Iljeliko kiblo - za kuhanje
^ prodam. Franc Oboza,
^ 44, Šentjur pri Celju.
f^ v Pohorski ulici prodam.
^»8.030.
repo in peso prodam.
iJ^on 821-092.
otroški voziček, stajico
r^elko ugodno prodam. Tele-
P "83) 25-812, od 8. do 14. in
33-152, od 18. do 21.
avtoprikolico, velikost
zelo ugodno prodam,
se na telefon 38-813.
prekajevalnico in za
i?^ peč prodam. Telefon
1»
j^' 3001, zelo ugodno pro-
iJJ^Joie Krajnc, Strmca 118,
tjj » garažni hiši v Vojkovi
'''Odam. Pokličite v večer-
do 21. ure na telefon
SANICO za štancanje kov.
Ill n 10 pocinkanih bojierjev,
Codam. Telefon 39-766, po-
* storžih, namizna
W !»bolka prodam. Telefon
24-077. .
RABUENE sode 750, 400 in 300
litrov ugodno prodam. Jurhar,
Migojnice 58, Griže, tel. 714-181.
SOD, 5001, skobelnik, skobelni
stroj, prodam. Tel. 770-124, La-
ška vas 2/b, Štore.
BLAGAJNO (sef) verthaim, staro
50 let, v dobrem stanju, prodam.
Telefon 713-313.
KORUZO na njivi ali po dogovoru,
prodam. Kač, Gornja vas 19,
Prebold, telefon 723-265.
STANOVANJA
NAJAMEM sobo, garsonjero ali
enosobno stanovanje. Ponudbe
pod »SAMSKI IN MIREN«.
SOBO najamem, center, telefon.
Inf. 778-047, zvečer.
TROSOBNO stanovanje z ogreva-
njem in telefonom menjam za
dvosobno v mestu ali bližini. Te-
lefon 27-547.
MAMICA s štiriletnim sinom nujno
išče manjše stanovanje ali gar-
sonjero. »HITRO«.
ZAPOSLENO, samsko dekle išče
sobo pri družini ali ženski, ki po-
trebuje manjšo pomoč v gospo-
dinjstvu. Šifra: POŠTENA.
SAMSKO DEKLE išče sobo ali gar-
sonjero po možnosti s telefo-
nom na relaciji Velenje - Celje,
za občasno prenočišče. Šifra
»JESEN«.
IŠČEM dvostanovanjsko hišo z av-
tom v Celju, prednost na Otoku.
Do 200.000 DEM. Telefon 21-
697.
STANOVANJE 76 m^ v Žalcu pro-
dam ali oddam, lahko tudi za
poslovni prostor. Šifra:
»NOVO«.
Jožica Cajhen •
strugarstvo in
brušenje žag
63270 Laško, Kidričeva 22
Brusimo vse vrste žag,
rezkarjev za obdelavo
kovin in lesa, nože za
skobelne stroje, nože za
posnemanje slanine in
žage za kosti.
Obiščite nas in se
prepričajte o naši
kakovosti in zmernih
cenah.
ZAPOSLITEV
BODITE TAKOJ pri vrhu! Če želite
delati In evropsko zaslužiti
z najboljšo skupino v Sloveniji,
kličite vsak dan po 17. uri na
telefon (063) 714-851.
V popoldanskem času čistim po-
slovne prostore. Telefon 35-656,
po 18. uri.
AKVIZITERJE, z lastnim prevo-
zom, za odlično prodajan artikel
Iščem. Telefon 24-128.
IZUČENA slaščičarka išče kakrš-
nokoli zaposlitev. Ponudbe na
tel. 761-229.
IŠČEM dobro, skrbno gospo za
varstvo nadobudneža na našem
domu. Tel. 25-649.
SEM samostojni delavec v živilski
stroki. Če morda iščete ali po-
trebujete pomoč v trgovini aii
pri opravljanju kateregakoli ži-
vilskega dela, pokličite na tel.
721-726.
OBRTNIK, zidar - fasader, išče
delo. Tel. 842-192, popoldne.
ZAPOSLIM kvalificirano frizerko.
Informacije salon Alenka, Sta-
netova 12, Celje.
ZAPOSLIM dekle za strežbo v bife-
ju. Bife Romih, Frankoiovo.
RESNE AKVIZITERJE honorarno
zaposlim. Dobro plačilo. Telefon
713-553.
ČE Si ŽELITE dodatnega zaslužka,
se oglasite na telefon 711-590,
dopoldan.
Otrošifo in mošifo
modno frizerstvo
Žiga, Luba Jug,
Ljubljanska cesta 16, Celje
(pri bifeju Beton).
Cenjene stranke
obveščamo, da strižemo
kvalitetno in poceni.
Oblikujemo vse vrste
otroških in moških
modernih in klasičnih
frizur.
Delovni čas od 10. do 17.
ure, ob sobotah od 8. do
12.
Upokojenci imajo popust.
Se priporočamo!
Salon lepote
MAVI
Dobriša vas 2 c, Petrovče,
telefon (063) 776-263, nudi
v času od 15. 10. 1990 do
31. 3. 1991
15% popust na
usluge z myolift
cosmomed aparati.
Odstranjevanje:
gub, celulita, aken, korek-
cija prsi, obraznih mišic
ŽELITE soliden zaslužek? Posta-
nite agent druge največje zava-
rovalnice v Avstriji. Inf. na tel.
(063) 35-051.
DEKLE išče kakršnokoli zaposli-
tev. Kličite na tel. 29-806,
Cvetka.
AVSTRIJSKA zavarovalnica! Po-
djetnim nudim odlično delo in
lep zaslužek. Tel. (063) 32-603.
KUHARICO ali natakarico, stano-
vanje in hrano v hiši, plača po
dogovoru zaposlim. Oglasite se
lahko na naslov v popoldanskih
urah tel. 746-123, Stane Jazbec,
Marija Dobje 18/a, Dramlje.
20-letnl fant z B in C kategorijo
išče delo. Šifra DELO.
ZA PRODAJO novega artikla na
našem tržišču iščem akviziterje.
Tedensko izplačilo - super za-
služek. Tel. 37-134.
ŠOFERJA s C kategorijo zaposlim.
Za nadaljnje Informacije se
oglasite na naslov Maks Majo-
ranc, Kompole 103, Štore.
NATAKARICO potrebujem za
strežbo v gostilni Cizej pri Pol-
zeli. Tel. 721-271.
ZA PRODAJO na terenu potrebu-
jem potnika. Tel. (062) 514-822.
POTREBUJEM strojepisko za pi-
sanje na svojem računalniku
v srbohrvaškem jeziku. Tel. 31-
136.
RAZNO
AVA d.o.o. vam nudi posredovanje
oz. zanesljivo prodajo vašega
rabljenega avtomobila. Infor-
macije na telefon (063) 27-526
ob delavnikih od 10. do 12. ure
In od 16. do 18. ure.
NA dom sprejmem šivanje. Ostalo
po dogovoru. Telefon (063) 821-
175.
GARAŽO oddam v Vrunčevi ulici.
Informacije na telefon 36-801,
po 20. uri
ŠIVlUSTVO in krojaštvo Floreani,
Kajuhova 10. Šivam po meri. Te-
lefon 28-745.
KOMISIJSKA prodajalna Cesar
odkupuje in prodaja vse rablje-
ne stroje, traktotje in drugo
kmetijsko mehanizacijo. Na za-
logi Imajo traktorje Deutz, Fiat
Štore, Univerzal, Stayer, IMT,
Same, Zetor in vrtalne stroje,
stroje za brizganje plastike, po
zelo ugodni ceni. Telefon (063)
741-932.
ODDAM lokal, 25 m^ s telefonom,
za mirno obrt oz. pisarno. Šifra:
NOVEMBER.
KROJAŠTVO Anica Krajnc, Valen-
tiničeva 39, Laško, vas obveš-
ča, da sprejema naročila in in-
formacije tudi po telefonu (063)
731-243.
AVA d.o.o. vam nudi posredovanje
oz. prodajo vaše nepremičnine
z nasvetom. Inf. na telefon (063)
27-526, delavnik, od 10. do 12.
ure in od 16.-18. ure.
LEKTORIRAM slovenski jezik in
tipkam diplomske naloge. Tele-
fon 731-086.
IZVAJAM elektroinstalacije vseh
vrst na novogradnjah, adaptaci-
jah in gospodarskih poslopjih.
Telefon vsak dan popoldan
(063) 772-103 ali dopoldan (063)
32-231, Jože.
HITRO, kvalitetno, poceni vam oči-
stimo na domu talne obloge. Te-
lefon 24-382.
UPOKOJENKO, ki bi pazila na na-
šo hišo na mirnem kraju, 10 mi-
nut iz Celja, iščem. Šifra BREZ-
PLAČNO STANOVANJE.
ZA DOKONČANJE fasade potre-
' bujem 7000 din za dobo 60 dni.
Vrnem s 50% obrestno mero.
Pod šifro DOGOVOR.
GOSTINSKI ali trgovski lokal, lah-
ko s stanovanjskim objektom,
vzamem v najem. Šifra NA-
TAKAR.
AVTOMATIK A 3 ML zamenjam za
gorsko kolo italijanske proiz-
vodnje. Tel. (063) 711-552.
STROKOVNO izvajanje akupunk-
ture - dr. Koščak B. (protibole-
činska terapija, odvajanje kaje-
nja, hujšanje). Vse inf. na tele-
fon (063) 31-080, dopoldan in
(0601) 81-180, popoldan.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Prevajam angl.
strok, literaturo. Telefon 21-971.
SPREJMEM žensko sostanovalko
proti majhni pomoči. Ranšek,
Trubarjeva 22.
ODDAM v najem prostor, 40 m^ za
skladišče. Tel. 32-052.
V NAJEM vzamem prostor do
40 m^ za trgovinsko dejavnost,
na relaciji Hrastnik - Celje, Ce-
lje - Mozirje. Ponudbe pod: ZE-
LO NUJNO.
MONTAŽA toplotnih črpalk, cen-
tralnega ogrevanja, sončnih ko-
lektorjev in dobava potrebne
avtomatike. Tel. (063) 32-648.
NUJNO potrebujem 10.000 DEM
(dinarska protivrednost). Šifra:
OBRESTI.
GARAŽO vzamem v najem na Oto-
ku ali v bližini Čopove ulice. Tel.
25-413.
KOMISIJSKA trgovina prodaja in
sprejema vse tehnično blago.
Na zalogi imamo barvne in čr-
nobeie TV, zlatarsko orodje,
kompresor, agregat, gume za
traktor, zimska oblačila in dru-
go. Telefon (063) 35-619, trgovi-
na Fortuna, Mariborska 122,
Celje.
POPRAVILO zvočnikov vseh vrst!
Elektromehanika Kranjec. Tel.
(063) 21-148, 33-611 Int. 45.
ODDAM prostor za kakršnokoli
obrt ali skladišče v neposredni
bližini mesta. Pod šifro: DOBRA
LOKACIJA.
ODDAM skladišče v centru mesta.
Tel. 21-229, po 18.00 uri.
ROLETE in žaluzije v več barvah
izdelujemo, montiramo in po-
pravljamo. Tel. 24-296.
PRALNE stroje in štedilnike Gore-
nje popravljam hitro in kvalitet-
no. Toni Kitek, Kasaze 107/c,
Petrovče, tel.776-854.
Z BIOENERGIJO DO
ZDRAVJA!
V mestu gostuje znana
ekipa bioenergetikov iz
Tuzle in Sarajeva v hotelu
Celeia 15., 16. in 17. 10.
Ožja specialnost
kardiovaskularne, živčne
in kostne bolezni. Število
pacientov omejeno.
Informacije na telefon
29-141.
Trgovina Gioria
vam po ugodnih cenah
nudi kavbojke vseh
velikosti, cena 200 din,
trenerke zmečkanke že od
450 din, ženske balonske
plašče po 700 din in še
ostale ugodne artikle.
Priporoča se trgovina
Gioria, Plečnikova ulica 4,
Žalec.
Trgovina PRII\/IA,
Velenje, Partizanska 65,
tel. 857-319.
Široka ponudba
uvoženega meterskega
blaga, volne, itd. Boutiqi,
šivilje in pletilje za večji
nakup, zamik plačila.
To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in
potrebe.
Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zele-
njava, čistila, kristal, nakit, parfumi, ličila...
Posebna ponudba:
-	jabolka od 7,00 do 8,50 din
-	krompir po 4,80 din
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% popust,
nad 500 din pa 5% popust. Blago vam po želji dostavi-
mo na dom.
Tudi vse ostale cene so konkurenčne.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
odprto od 9. do 19. ure
-	nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej
-	velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev
ter očal priznanih izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MIS-
SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI
-	uvožene dioptrijske plastične leče za očala
-	fotostekla
TRGOVINA
Čuprijska 4
CELJE
(ulica med
hotelom Evropa
in kinom Union
- nasproti Foto
Pelikana)
-	usnjene jakne od
2.900,00 din
-	torbice od 390,00 din
-	pasovi od 140,00 din
-	jeans
-	nakit...
SPE MALOPRODAJA, ŽALEC
NATEČAJ ZA NAJEM RIBARNICE
NA TRŽNICI V ŽALCU
-	v najem dajemo »ribarnico« na tržnici v Žalcu;
-	velikost 14m^ zaprtih uporabnih površin;
-	prednost bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili do-
datno najbolj pester »tržniško« usmerjen program;
-	sklenitelj pogodbe ureja obratovalno dovoljenje sam;
-	pisne ponudbe sprejemamo v roku 10 dni po objavi;
-	ogled in informacije so dosegljive pri vodstvu tržnice
in SPE Maloprodaje.
Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Redakcya: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Urška Koleno, Nada Kumer, Edo Ein-
spieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja
Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Sta-
mejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Ve-
denik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Vera Orešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi-
sov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Mesečna naročnina je
37 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 900 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a,
Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN - 11. OKTOBER 1990	

NOČNE
CVETKE
•	Decembra se kaj take-
ga ne bo moglo zgoditi, ker
bo takrat »municija« pre-
draga. Zgodilo pa seje v to-
rek popoldne, ko so bili na
celjski policijski postni ob-
veščeni, da se na tržnici te-
pejo. Po ogledu dogodka je
bilo jasno, da je šlo le za
svojevrstno družabno igro
med prodajalci sadja, ki so
se z njim veselo obmetavali
in se zraven veselili.
•	Zakonca Frano in Ne-
venka S. s Trubarjeve sta si
torkovo noč nepravilno
ukrojila. Ni bila po meri
ljubezni, ampak po meri
sovraštva. To napako so
zaznali sosedje in priklicali
miličnike. Frano, ki prave
mere očitno ne pozna, bo
moral k sodniku za pre-
krške.
•	Da je varnostna situ-
acija slaba, so v četrtek po-
poldne zaznali tudi stano-
valci bloka v Ulici Ivanke
Uranjek. Zato so nemudo-
ma ukrepali, miličniki pa
so se soočili z Biserkom V.
in Petrom K. Ker je bil Bi-
serko v prepiru in pretepu
prva violina, bo dobil na-
potnico za obisk sodnika za
prekrške.
•	Iz bifeja na Ostrožnem
so v četrtek zvečer sporoči-
li, da je tam nekdo ranjen.
Tekla je kri, po nosu pa jih
je dobil Vili T. Za full con-
tact je bil odgovoren Aleš
M., ki lahko le ugiba, kam
jo bo mahnil: ali k sodniku
za prekrške ali k »ta prave-
mu«, saj obstaja nevarnost
kazenske ovadbe. Vse bo
odvisno od stanja Vilijeve-
ga nosu.
•	Stanovalcem na Mal-
gaievi je treba čestitati. Vso
noč so bili potrpežljivi in
trpežni, v soboto ob deve-
tih pa jim je prekipelo. Da
bi obvarovali svoja ušesa
pred eksplozijo, so poklica-
li miličnike, ki so potrkali
na vrata Blaža F. Ljubitelj
glasnih zvokov bo moral
k sodniku za prekrške, ker
je blatil javni red in mir.
•	Fadil H. je bil v nede-
ljo zvečer alkoholno dotol-
čen, je pa imel še vedno to-
liko moči, da je na to svoje
sta^e dovolj glasno opo-
zarjal sostanovalce v sam-
skem domu v Ulici franko-
lovskih žrtev. Fadil je šel
kmalu spat, čaka pa ga sod-
nik za prekrške.
M. A.
Največja zmaga je, ob-
vladati samega sebe
(Calderon)
Nobena družba ne
prevzgoji človeka, ga
samo utiša
(Lord Morley)
Na Celiskem so pešci med
najboll ogroženimi v prometu
Devetmesečni rezultati
s področja prometne varno-
sti govorijo, da je celjsko
območje, poleg mariborske-
ga, najbolj ogroženo. Na teh
dveh območjih je bilo v le-
tošnjem tričetrtletju največ
prometnih nezgod in največ
smrtnih žrtev v Sloveniji.
Na območju UNZ Celje so
enote milice v devetih mese-
cih obravnavale 551 promet-
nih nezgod; smrtnih in takš-
nih s hujšimi in lažjii telesni-
mi poškodbami. Prometnih
nezgod s smrtnim izidom je
bilo 45 (lani v tem obdobju
44), nezgod s telesnimi po-
škodbami 506 (lani 544)
v vseh smrtnih prometnih
nezgodah je življenje izgubi-
lo 54 oseb (lani 45), huje in
lažje poškodovanih pa je bilo
700 (lani 709) oseb. V popreč-
ju se je število nezgod naj-
bolj povečalo v občinah
Šentjur, Slovenske Konjice
in Velenje, stanju v občini
Velenje pa je treba dodati še
podatek, da so na tem ob-
močju najbolj ogroženi
Otroci.
V prometnih nezgodah
s smrtnimi žrtvami so poleg
voznikov osebnih avtomobi-
lov najbolj ogroženi pešci,
saj jih je v devetmesečju
umrlo že trinajst in samo
v septembru štirje. Pri teh
nezgodah je treba povedati,
da do njih prihaja predvsem
zaradi nepazljivosti pešcev,
ki ne upoštevajo prometnih
predpisov oziroma označb za
prečkanja vozišč.
V jesenskem času se bodo
cestnoprometne razmere bi-
stveno poslabšale, zato je
pričakovati povečanje števi-
la nezgod zaradi dežja, me-
gle, spravila kmetijskih pri-
delkov ipd. Razmeram se je
torej treba prilagajati: ob sla-
bi vidljivosti prižgati luči,
poskrbeti za tehnično brez-
hibnost vozil, zamenjati
obrabljene gume z gumami
ustreznega profila in prilaga-
jati hitrost vožnje vremen-
skim razmeram. Obstaja na-
mreč bojazen, da bo letošnja
cestnoprometna črna kroni-
ka ena najbolj črnih v minu-
lih letih.
M. AGREŽ
Podelili so priznanja vsem voznikom Izletnikovih avtobu-
sov, ki so pretekli dve leti vozili brez nezgod.
Potrebna je še sreča
Izletnikovim voznikom avtobusov, ki v preteklih dveh
letih niso bih udeleženi v nobeni prometni nezgodi, so pode-
lii priznanja in nagrade zavarovalne skupnosti Triglav.
Priznanja in nagrade so na podelitvi v hotelu Celeia pode-
lih letos stoenemu vozniku. Na predzadnjem podeljevanju
za varno vožnjo v letih 1986 in 1987 so podelili priznanja 60
voznikom.
V Izletnikovih avtobusih se vozi dnevno povprečno 30
tisoč potnikov, kar pomeni da se v povprečju pelje po en
član družine. Zato sta potrebna odgovornost in znanje avto-
busnih voznikov, pa tudi sreča, je menila direktorica Izlet-
nika Ana Jovanovič.
Z minuto molka so se spomnili vozniki Izletnikovega
avtobusa Dragotina Petriča in potnikov, ki so umrli v hudi
prometni nesreči v Dobovcu pri Rogatcu, po tuji krivdi.
BJ, Foto: EE
Laško: v Tednu
prometne
varnosti
Tako kot marsikje, so
se tudi pri laškem občin-
skem Svetu za preventi-
vo in vzgojo v cestnem
prometu potrudili, da
v Tednu prometne var-
nosti, še bolj kot je nava-
da, poudarijo vlogo in
pomen tega področja.
Bolj kot odrasli so to-
krat na nepravilnosti in
napake opozarjali učen-
ci vseh šol, tako v pisni
kot likovni obliki.
Dobri in kritični opazo-
valci so, toda kaj ko nji-
hove ideje tako malokdaj
pridejo do izraza. Nekate-
ri so izdelali prave načrte,
kako je in kako bi moralo
biti urejeno, da bi bil pro-
met varnejši. Med najpo-
gostejša opozorila in želje
so zapisali: semafor pri
Zdravilišču v Laškem,
prehod za pešce pri vili
Rečica, neurejeno avto-
busno postajališče pri šo-
li v Laškem, utripajoča
luč pri prehodu v Rim-
skih Toplicah, ki že vrsto
let ne deluje, povsod pa
so opozoriU tudi na slabo
ali sploh nezaznamovane
prehode za pešce. S svoji-
mi razmišljanji in sporo-
čili je delegacija učencev
seznanila tudi predsedni-
ka občine Laško Miloša
Veršeca, ki je učencem
obljubil, da bo vse, kar je
v njegovi moči, uredil za
večjo prometno varnost,
saj je ponekod potrebno
le malo dobre volje. Iz-
redno so se v tem tednu
potrudili tudi učenci iz
šole s prilagojenim pro-
gramom, ki so organizira-
U varnostni dan, izdali po-
sebno glasilo z naslovom
»Eno življenje imamo
- čuvajmo ga«, v Zdrav-
stvenem domu Laško pa
so pripravili še likovno
razstavo na to temo.
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prome-
tu načrtuje v tem mesecu
še akcijo: Brezhibno vozi-
lo - varno vozilo.
VLADO MAROT

POROČA
V tednu dni so celjski po-
klicni gasilci ukrotili dva poža-
ra: enega v stanovalcu v Što-
rah in enejga na elektrorazdelil-
ni omarici v enoti Ljubljanske
banke v Novi vasi. V banki so
bili ogroženi predvsem dinarji,
saj so devize občani še pravo-
časno odstranili.
Kar trikrat pa so se spet upr-
le ključavnice. Ta štr^k so ga-
silci prekinili v Škapinovi uli-
ci, na Ljubljanski cesti in v Uli-
ci frankolovskih žrtev.
Pomembno opravilo pa je bi-
lo tudi v železarni v Štorah,
kjer so odstranili neeksplodi-
rano uvojno sredstvo, kot so
zapisali v poročilu. Kar osem-
krat pa so v tem tednu preva-
žali spačke. Pa ne citroenove,
ampak karambolirana vozila,
ki so jih našli na cestah širom
celjske regije. Ker sodi tudi
prevažanje pitne vode v delo-
krog delavcev Zavoda za po-
žarno varnost iz Celja, so v ted-
nu dni kar osemnajstkrat opra-
vili nalogo, na veliko zadovolj-
stvo tistih, ki so bili brez vode.
Drzna tatvina
v torek zvečer je nekdo do-
hitel žensko L K. iz Celja in ji
v križišču pri lokalu Vrtnica
iz cekarja potegnil žensko
ročno torbico potem pa odbr-
zel proti kinu Dom. Med potjo
je iz torbice vzel denar in do-
kumente, vse ostalo pa odvr-
gel. Zaradi dobrega osebnega
opisa, ki ga je dala oškodovan-
ka, so miličniki Pos^e milice
Celje kmalu izsledili in prijeli
starega znanca, B. O. Osumlje-
ni je bil priveden k preiskoval-
nemu sodniku, ki je zanj odre-
dil pripor.
Verižica vlomov in
tatvin
v sredo, 3. oktobraje nez-
nan storilec v žalski Nami iz-
pod zasteklene prodajne mize
ukradel za polno pest dragih
izdelkov iz zlata. Prodajalke
so manjkajoče bogastvo po-
grešale razmeroma pozno.
V	času od 27. septembra do
4. oktobra je neznanec vlomil
v zapuščeno sušilnico, v kateri
je imel lastnik V. C. iz Šentjur-
ja kleparsko delavnico. Tat je
iz tamkajšnjega oškodovanče-
vega osebnega avtomobila od-
nesel avtoradio z zvočnikoma.
V	noči od 3. na 4. oktober je
neznanec vlomil v prodajalno
Merx Potrošnik na Mariborski
cesti. Po ogledu notranjosti se
je odločil za nekaj denarja in za
cigarete.
Minuli teden je neznanec
vlomil v novo stanovanjsko hi-
šo, last B. Ž. v Stranj u pri
Šmarju. Najprej je prečesal vse
prostore, nazadnje pa se odlo-
čil le za uro budilko.
Neznanec je prejšnji teden
popoldne vlomil v stanovanje
oškodovanca C. R. iz Socke pri
Strmcu. Odnesel je gotovino
v vrednosti solidne slovenske
mesečne plače.
Še ena roparsica
Na splavarskem mostu pri
Muzejskem trgu sta v petek
popoldne dva neznanca usta-
vila mladoletnega M. Z., ga
močno zgrabila in od njega
zahtevala 20 (dvajset) dinar-
jev gotovine. Zagrozila sta mu
da ga bosta vrgla v reko, če se
bo upiral. Na srečo je prišel
mimo znanec ogroženega fan-
tiča, ki je nadaljnje nasilje nad
njim prekinil s tem, ko je »raz-
bojnikoma« izročil petdeseta-
ka. Roparja sta jo ucvrla proti
mestnemu parku.
Po osebnem opisu in zahte-
vani vsoti denarja, so delavci
ONZ Celje ugotovili, da sta
storilca že stara znanca, R. L.
in R.C. iz Celja. Za Hter nezaš-
čitenega vina so nekateri pri-
pravljeni storiti marsik^ v tem
primeru izvajati nasilje nad
otrokom.
M. A.
LISTAMO
PORUMMNEU
STRANI
Mil^i^
Slovenec, 1900
Sleparski agentje hodijo po naši domovini in „
fajo. Tako so prišh tudi na Štajersko. Ti ageJ,
našim preveč zaupnim ljudem povzročili ig .
veliko škodo, a vzlic temu dobe še vedno novih Č''
Tako se klatijo po deželi agentje za žganje, ki usih!/'
ljudem raznih esenc. Kdor naroči liter, dva
dotične esence, mora podpisati naročilni list, na 1'
rem pa ni natančno zaznamovano, koliko je na/'
tega blaga. In čim je podpisal, je tudi že izgubi^
Znano je jako mnogo slučajev, da so dobili ijn®
namesto dveh ah treh litrov toliko sodov dotj^
esence. Ker jo pa z lepa niso hoteh prevzeti, »i,
sleparska firma s tožbo k temu prisilila. Tako d^f
seveda samo nepoštene tuje firme. Opozarjamo č
naj natančno pazijo, kaj je zapisano na naročU^i^
listu in naj zahtevno vedno prepis tega lista. Tud/-
svarimo, naj si ne dajo pošiljati esenc z napačno dei
racijo, ker je to kaznivo.	^
PROMETNE NEZGODE
Nezgoda pri
preiiitevanju
, Na regionalni cesti v kraju
Žiče se je minuli petek, ob
13.40 uri, zgodila prometna
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, materialna škoda pa
znaša približno 20 tisoč di-
narjev.
Po regionalni cesti iz Poljčan
proti Slovenskim Konjicam je
vozil kolo z motorjem Alojz
Govedičjz Loč pri Poljčanah.
V kraju Žiče je začel prehiteva-
ti tovorni avtomobil v trenut-
ku, ko je nasproti pripekal voz-
nik tovornega avtomobila Ivan
Podpečan iz Čreskove pri
Strmcu. V trčenju je bil Alojz
Govedič hudo telesno poško-
dovan.
Trčil v avtomobil
Nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, se je pripetila v četr-
tek, 4. oktobra ob 12.50 uri na
lokalni cesti v naselju Lož-
nica.
Alojz Šipek iz Bevč je vozil
kolo z motorjem po lokalni ce-
sti iz smeri Žalca proti Veliki
Pirešici. Ko je pripeljal v nase-
lje Ložnica, je zavijal v levo na
stransko cesto, v času, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila Jožef
Mavrič iz Brega pri Polzeli.
Med voziloma je prišlo do trče-
nja, pri tem pa je bil hudo te-
lesno poškodovan sopotnik na
kolesu z motorjem, 15-letni
A. Š. iz Bevč.
V mopedista vrgel
storž
Na lokalni cesti v Ljubnici
pri Vita^u se je v sredo ob
13.30 uri pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo telesno
poškodovan otrok.
Otrok, trinajstletni D. S. iz
Skomarij je vozil kolo z motor-
jem po lokalni cesti. Tu je sre-
čal skupino otrok, iz te skupi-
ne pa mu je 10-letni A. M. iz
Loške gore vrgel v oko smre-
kov storž. To je mladega vozni-
ka zmedlo, zapeljal je skrajno
desno in tam zadel v otorka
J. K., starega 6 let, doma iz
Ljubnice, ki so ga, hudo teles-
no poškodovanega, prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Slabo zavarovani
tovor
V petek, 5. oktobra sej
13.05 uri, pripetila pro^j
nazgoda na magistralni i
v naselju Tremarje. Ena
ba je bila hudo telesno pi
dovana, materialna škoi
znaša okoli 40 tisoč dioi
Po magistralni cesti izi
Laškega proti Celju je va
vorni avtomobil Marijan
nik iz Slane pri Celju, kije
važal šest hladilnikov za
matske naprave. V naselji
marje je zaradi slabo zava
nega tovora eden od hla
kov padel na vozišče v tr
ku, ko je nasproti prip
voznica osebnega avtom
Vera Repič iz Laškega. Z
lom je trčila v hladilnik,
zapeljala na levo stran va
zdrsela po nasipu in s
njim delom vozila
v obrambni nasip ob Sa
Voznica je utrpela hude I
ne poškodbe.
Trčila v tovornjak
v torek, 2. oktobra»
11.05 uri, prišlo do pron
nezgode na magistralni e
izven naselja Brode pri^
skem. Ena oseba je bila I
telesno poškodovana, ma
alna škoda pa znaša op
tisoč dinarjev.
Voznik tovornega avloi-
la Martin Dogar iz Lena?
vozil iz smeri Žalca proti*
skem. V Brodeh gaje pr«
voznik osebnega avtonit«
V tem trenutku je nasprot
peljala voznica osebnega«
mobila Marija Dobnik 12
polšice, ki je na lahkeB
klopniku vozila 300-kiW
ski tovor. Ko je le-ta o?
prehitevanje, je pričela s
ti, vozilo pa je zaneslo v
trčilo v Dogarjev tov°r^
Marja Dobnik je bila v
godi hudo telesno P'
vana
Nepazljivo
prehitevanje
Minuli petek se je, »J,
uri, pripetila proniei%
goda v Pirešici. En^-^j
bila hudo telesno poj*
na, materialno škoo^
ocenili na okoli 65
narjev.	-Vil
Iz smeri Veler^ja pro%
gori je vozil osebni a^ n
Alojz Brajkovič iz Brez'^
pripeljal v bližrno .p,
s stransko cesto, je zac jjj
tevati tovorni avto s P
kom v trenutku, ko se
tovornjak razvrstil za ^ 3
v levo voznik os^bnep
mobila Marjan Pogoja,v
lerya. Prišlo je do trce^ ^
terem se je hudo tei ,
škodovala sopotnica j,,
nem avtomobilu MaR^ifi
gorevca. Julija MuS^
Lipja.	^