NOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčtč, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik jI. oktober 1990 • števUka 41 • leto XU¥ • cena 10 ilinarlev Vsi Slovenci Ifot statisti Fotoreportaža s petkovega protesta pred bivšim sedežem Republiškega štaba za Teritorialno obrambo v Ljubljani. Stran 10. Foto: Lucas Moja Afrika Irena Foit iz Foitove ulice v Velenju, Čehi- nja, žena akademske- ga kiparja Františka Foita, pripoveduje o njunem skupnem življenju v Afriki. Iz predvidenega enega leta afriškega potepa- nja se jih je rodilo štiri- indvajset, jesen življe- nja pa sta se odločila preživeti v Velenju. Skupaj stajo uživala le teden dni, kajti... beri- te na str. 16. Celje je iiilo v Evropi žal le v hotelu Evropa z doktorjem Janezom Drnovškom na prvem Celjskem večeru in na izdatni večerji. Stran 5. naša vsakdanja Ob brezplačnem šolanju bi starši šoloobveznih otrok gotovo potrebovali nakupovalne vozičke, v katerih bi se moral kopičiti denar, da bi lahko brez jeremiad kupili vse, kar otroci potrebujejo za šolo. Mulca pa bi naložih kar pod voziček, in še oči bi mu bilo treba zavezati, da ne bi videl vsega, kar je naprodaj v knjigarni. Utegnil bi se namreč spomniti, daje tovarišica naročila, da morajo imeti še ta zvezek, pa oni svinčnik... »MIK-MATIC« DRAGAN MILENKOVlC CELJE, MARIBORSKA 119 ¸ 063 37-95(1 Trgovina za nakup ob vsakem času - živila - pijače - delikatesa - kruh, mleko in še in še... NON STOP O do 24 Borci pripravljeni na juriš stran 2. Siovo od teiiarskiii žrtev Vse je nared za spominsko in pogrebno slo- vesnost. Stran 4. Obiskali smo Stovencote Na slavnostni zaprisegi vojakov v Petrinji, kjer je vroče. Stran 9. Pokrajina za 15 občin v. Krajnc brez zapletov prevzel poveljstvo teritorialne obrambe. Stran 3. 2. STRAN - 11. OKTOBER 1990 Borci pripravljeni na Juriš Borci veliko pričakujejo od okrogle mize, ki jo Tele- vizija Slovenija pripravlja za 22. oktober. Na njej n^ bi govorili o NOB kot držav- ljanski vojni, poleg zgodo- vinarjev in ostalih strokov- njakov pa naj bi sodelovali tudi borci in nasprotna stran s Spomenko Hribar na čelu. Blizu 85 tisoč slovenskih borcev se odločno zavzema, da v osnutku nove sloven- ske Ustave natančno opre- delimo vlogo in pomen na- rodnoosvobodilne borbe, s tem bodo borci tudi v pri- hodnje zaščiteni, narodno- osvobodilne borbe na Slo- venskem pa nihče več ne bo smel primerjati z državljan- sko vojno, je bilo slišati na zboru borcev celjske občine prejšnji teden v Narodnem domu. Stališča za delo slovenske borčevske organizacije so znana in jasno zapisana v nji- hovem programu. Od pomla- di naprej aktivno sodelujejo s slovenskimi poUtičnimi strankami, v pogovorih z re- publiškimi političnimi vrho- vi pa so dosegli, da bodo skupščinski poslanci raz- pravljali in se opredelili do narodnoosvobodilne borbe. Prav vprašanje, kako se upreti tezam, da je bila na- rodnoosvobodilna borba na Slovenskem državljanska vojna, pa je tudi glavna nalo- ga slovenske borčevske or- ganizacije. Ob tem se borci sprašuje- jo, kako v javnosti zadržati obeležja NOB in preprečiti njihovo nezakonito odstra- njevanje. »Doslej smo govo- rili o ohranjanju in razvija- nju tradicij in izročil NOB, zdaj pa smo v času, ko se moramo za obrambo le-tega ponovno boriti,« je bilo med drugim sUšati med celjskimi borci. Znano je tudi stališče slovenske borčevske organi- zacije, da se distancira od vseh spravnih slovesnosti in prireditev, ki jih v Sloveniji prirejamo v spomin žrtvam povojnih dogodkov. Uteme- ljujejo ga s tem, da so se do- godki zvrstili po koncu voj- ne, s tem pa nimjgo nepo- sredno ničesar opraviti z borčevsko organizacijo. Prav zaradi tega se borci ni- so udeležili spravne sloves- nosti v Kočevskem Rogu, konec tedna pa ne bodo so- delovali na spominski prire- ditvi na Tehaijih. Borci tudi menijo, da bi se morali vprašanja narodne sprave v Sloveniji lotiti dru- gače. »K spravi ne moremo pristopati kolektivno in v vseh delih Sloveniji enako, saj tudi razmere med vojno niso bile povsod enake. Ti- sto, kar seje dogajalo na Do- lenjskem, Notranjskem in v okolici Ljubljane, ni niti približno primerljivo z do- godki na Primorskem, Go- renjskem in Štajerskem, kjer domobrancev skor^da ni- smo poznali,« menijo celjski borci. »Pristop k narodni spravi, kakor se ga v republi- ki lotevamo zdaj, je bolj po- doben razpihovanju strasti in sovraštva, ki s prenaša tu- di na mlade, kot pa resnič- nim poskusom sprave v na- rodu,« menijo borci, ki orga- nizatorjem spravnih priredi- tev očitajo še pomanjkanje oziroma popolno odsotnost pietete do umrlih. Organiziranost borčevske organizacije, ki ima v svojem okviru komisiji za informira- nje in vloge ter pravne na- svete, je naravnana na odlo- čenost slovenskih borcev, da se uprejo vsem poskusom omalovaževanja NOB in bor- cev. Na vse napade v sred- stvih javnega obveščanja bo- do borci argumentirano in z dokumenti podkrepljeno odgovaijali, s tem pa poskr- beli, da se bo resnica o naši polpretekli zgodovini slikala z obeh plati in ne samo ene, kakor se dogaja zdaj. IVANA STAMEJČIČ Bo 27. april dan slovenske vstale? Slovenska borčevska or- ganizacija je republiški skupščini že predložila predlog obeležitve 50-letni- ce ustanovitve Osvobodilne fronte, ki jo bomo v Slove- niji praznovali 27. aprila prihodnje leto. Borci pred- lagajo, da bi 27. april poslej praznovali kot dan vstaje slovenskega naroda. Osvobodilna fronta v Slo- veniji, kasneje pa Zveza ko- munistov, ima velike zasluge za organiziran boj proti oku- patorju, prav tako pa tudi za slovensko državnost. Seveda pa je odgovorna tudi za vse kasnejše napake in zlorabe, ki so bile storjene. Borci me- nijo, da se je teh vprašanj in raziskovanja resnice potreb- no lotiti na strokovnih osno- vah, zato se v svojem predlo- gu obeleževanja 50-letnice ustanovitve OF zavzemajo za vrsto strokovnih simpozijev. okroglih miz in javnih prire- ditev, na katerih bi sprego- vorili o tem. Koncem aprila prihodnje leto naj bi pripravili osrednje praznovanje v Ljubljani, si- cer pa bi 50-letnica ustanovi- tve OF po borčevskem pred- logu minila brez mitingov, proslav in političnih nasto- pov. V pripravo vseh praz- ničnih prireditev naj bi se vključila tudi Slovenska akademija znanosti in umet- nosti ter Inštitut za narodno in novejšo zgodovino, vsa srečanja pa M morala biti pripravljena v luči osvetlje- vanja dejstev z zgodovinsko distanco. O predlogu borcev in tem, da bi 27. april postal dan slo- venske vstaje bodo še raz- pravljali v republiški skup- ščini, načelno pa so borci že dobili podporo. I. STAMEJČIČ Šentjur je odslej mesto Šentjur je Rogaški Slatini odvzel naslov najmlajšega slo- venskega mesta, šentjurska kmetijska šola pa je previharila v deveto desetletje. Predsednik občinske vlade Ladislav Grdina je na slovesni seji občinske skupščine opozoril na nekatere zaskrbljujoče gospo- darske podatke in tudi na posamezne nadpovprečne gospodar- ske rezultate dobrega gospodarjenja v občini. Predsednik slo- venskega parlamenta France Bučar je v govoru poudaril šent- jurski prispevek slovenski in_,evropski kulturi. Na večerni pro- glasitvi za mesto sta župana Šentjurja in Celja Franc Kovač in Anton Roječ posadila lipo in opravila obred botrstva, predsed- nik Milan Kučan pa je v slavnostnem govoru opozoril tudi na potrebni hitrejši razvoj šentjurske manj razvite okolice. BRANE JERANKO, Foto: EDO EINSPIELER KOMENTIRAMO Se za rojstvo miši trese gora? v Sloveniji se pripravlja nova zakonodaja s področja zdravstvenega varstva. Stro- kovnjaki ocenjujejo, da bo (ali pa ne) sprejeta nekje v začetku prihodnjega leta, najverjetneje februarja, ne- katera izhodišča in usmeri- tve, ki jih bo narekoval novi Zakon o zdravstvenem var- stvu, pa so znana že zdaj. Skupine zdravstvenih za- varovancev, kijih bodo spre- membe zakonodaje najbolj prizadele, se zdaj, ene bolj, druge manj upravičeno, že oglašajo. Med njimi so tudi slovenski borci. Bojijo se, da bi jim bile odvzete zdaj pri- znane pravice iz zdravstve- nega zavarovanja. Ob tem pa ogorčeno ugotavljajo, da so tako uglašene tudi iajave slo- venske ministrice za zdrav- stveno in socialno varstvo dr. Katje Boh. Zamerijo ji, da na vprašanje, kakšen bo po- loži borcev v slovenskem zdravstvu v prihodnje, odgo- varja z načelno ugotovitvijo, da so privilegiji vojnih vete- ranov uveljavljeni skoraj povsod v svetu. Ob tem pa v isti sapi dodaja, da vsa povojna leta »dogU krivice tistim, ki so r^ smolo, da so konec vomi"^" čakali na napačni strani,^ »Je to nepremišljena rodno oblikovana izjav^^ resnično gradimo slaven.^ pravice iz zdravstvenega ^ stva na takšnih osnovah, sprašujejo borci. Ob tettl niti ne vedo, ali bodo posjJ pravice vseh vojnih vetej nov enake, ali pa bo slov^ sko zdravstveno ministrsZ poskušalo popraviti »tistih, ki so imeli smolo, račun borcev. In če pri tem upoštevan^ da je v povprečju sloverd borec le na vsakih nekaj I izkoristil svojo pravico i zdraviliških uslug, v svoj borčevski ordinaciji pa jej oproščen plačila particips^ je, pravzaprav ugotovimo,i te pravice niso bile neznu sko velike. Se zdaj trese ^ ra, da bi se rodila miš-alia je treba odgovore iskati čis kje drugje? IVANA STAMEJČl TRAČ niče Menda je bil Janez Dr- novšek v petek v Evropi sa- mo zato, ker je Jože Vol- fand direktorju hotela Fe- konji vračal uslugo. Evropa je Volfandu oddala stolp, v njem pa naj bi nastala še ena zasebna vinoteka. Evropa, prvi Celjski ve- čer: celjske dvorne dame in žene direktorjev so de- lale obraze, kot da vse za- stopijo. Drago Medved je imel metuljčka. Celjski župan Anton Ro- ječ je v prošnji za štipendi- jo za svojo hčer v rubriko »poklic« zapisal »predsed- nik občine*. Viki Krajnc - Rip Kirby - Montgomery je iz vodje zasebne detektivske agen- cije presedlal na dolžnost komandanta pokrajinskih teritorialcev. Dejavnost je ohranil, tudi po novem bo moral trgovati z orožjem. Jože Jarh, bivši rock'n roll akrobat, zeleni nepotr- jeni kandidat za člana celj- ske vlade je vse bolj prepri- čan, da je mogoče okolje varovati le še s puško. Vodilni konjiški ideolog v letih 7»-82, sedaj eden vodilnih »turistov* v Uni- orju, spreminja barve. Prej se je govorilo, da je naredil kariero na Marso- vih (Karla, ne Groucha) ci- tatih, sedaj pa sam pravi, da je bil ideološko zave- den. Prej bi nas vprašal. »Zahtevamo od vodstva podjetja, direktorja in svet- nika, očeta in sina Osoleta. da se javno opravičijo sla- bim delavcev izven ožjega zreškega področja in sode- lavcev neslovenskega pore- kla«, je zapisalo vodstvo 1200 članske podružnice Neodvisnih sindikatov Slo- venije v Unioiju. Direktor Jernej Osole je namreč go- spodu ministru za industn- jo Izidorju Rejcu pisal, da so za slabe notranje odnose v Unioiju krivi sindikalisti, ki so slabi delavci... Pod- pira jih baje ožje vodstvo občine, konjiški župan Jo- že Baraga pa to imenuje či- sto natolcevanje. Vsak je sam svoje sreit kovač, krščanski demo- krat Franc Kovačič P? vseeno še ni direktor celj- skega Cestnega podjetji- Kovati je treba še malo. Vane Gošnik, zeleni Ve- lenjčan in podpredsednik republiške skupščine / v Ljubljani oblast v Vele- nju pa opozicija. Nazad0 je napeljeval rušenje ve- lenjske socialistične obla- sti. Dobil bo čir ali pa ^ stonj premog. Na slovesnosti pri cerkvi Sv. Tomaža nad Vojniko^ bil med gosti tudi celjski župan s soprogo. Med na klopci za goste dajal z zgledom znak, kdaj jc^ jj obredom treba vstati, kdaj pa se sme sedeti. pozorno ga je spremljal Matjaž Kmecl. Siti lačnega ne razume Neotl¥isnl sinilikati boilo skrbeli za uresničevanje delavčevih pravic In za boUšI življenjski stantlarti Na Celjskem bomo še nekaj tednov brez območnega odbo- ra Neodvisnih sindikatov, saj se je petkov zbor, ki je bil na- povedan kot ustanovni, na pobudo predsednika Neodvis- nih sindikatov Slovenije Franceta Tomšiča, spremenil v informativni koordinacij- ski sestanek. Člani Neodvis- nih sindikatov so spregovori- li o svojem programu, ki vse- buje 11 temeljnih zahtev, vse pa so ubrane na izboljšanje delavčevega položaja. FYance Tomšič je v nagovoru delavcem iz Celjskega (v inici- ativni odbor za ustanovitev Neodvisnih sindikatov so bili vključeni delavci celjskega Že- lezniškega gospodarstva, Cin- karne, Aera, Remonta in ve- lenjskega Gorenja) povedal, da končno tudi v Sloveniji oživ- ljamo sindikalno dejavnost po evropskem vzoru. Potreben je pluralizem različnih sindika- tov, zato so neodvisni sindikati (Tomšičevi in Plohlovi) pri- pravljeni sodelovati tudi z Ravnikovimi Svobodnimi sindikati Slovenije. Največji uspeh, ki so ga doslej dosegli člani Neodvisnih sindikatov, pa je razgciljanje napovedane- ga generalnega štrajka Svo- bodnih sindikatov. Člani neodvisnih sindikatov na Celjskem zahtevajo zaščito družbene lastnine in ureditev lastninskih razmerij, ki bo te- melj za nadaljnji boj za delav- čeve pravice. Mednje pa sodijo ob pošteni plači (zavzemajo se za osnovo 7 tisoč dinarjev, ki bi bila ob drugačnem preračuna- vanju bruto plače oziroma z njeno največ 40-odstotno obremenitvijo s prispevki, že zdaj dosegljiva) še ureditev razmerij v osebnih dohodkih (zdaj 1:10, zavzem^o pa se za evropsko povprečje, ki naj bi redko presegala 1:2 ali 1:3), za- ostrovanje odgovornosti vodil- nih delavcev v primerih steča- jev podjetij ter zaščita obstoje- če delovne sile v republiki Slo- veniji. Tukaj še posebej izpo- stavlj^o vprašanje tehnolo- ških in ekonomskih viškov (katere delavce lahko uvrščajo v ti dve kategoriji in kakšne so njihove pravice) ter zaščito žensk, ki jih zdajšnja delovna zakonodaja (oziroma njeno ne- spoštovanje) preveč izkorišča. Ob delitvi sindikalnega pre- moženja, prisotnosti pri podpi- sovanju kolektivnih pogodb in urejanju delniških vprašanj so člani Neodvisnih sindikatov na Celjskem podprli tudi po- budo Rastka Plohla, ki vztraja, da morcOo sindikati ostati ne- odvisni. »V sindikalno dejav- nost ne moremo mešati stran- karske obarvanosti, boriti pa se moramo tudi zato, da v Slo- veniji slučajno ne bi prišlo do manipulacije sindikata z de- lavci«, je med drugim dejal. IVANA STAMEJČIČ Neodvisni sindikati so dali pobudo, da se porodniški do- pust z zdajšnjih 12 mesecev podaljša na dve leti, za zašči- to ženske delovne sile pa predlagajo prepoved izmen- skega, nočnega dela žensk ter posebno zaščito nosečnic ter mater samohranilk v primeru določanja tehnoloških ali ekonomskih viškov v po- djetjih. Petkovega zbora članov Ne- odvisnih sindikatov celjske- ga območja se je udeležil tudi predstavnik celjskega Demo- sa Silvester Drevenšek, ki je poskus generala Hočevarja, da pokliče na pomoč JLA, oz- načil kot narodno izdajstvo, državi Sloveniji pa predlagal, da mu onemogoči opravljanje kakršnih koli nalog s področ- ja obrambe države. VABILO ČLANOM ZKS - STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE CELJE SKLICUJEM ZBOR ČLANOV v torek, 16. 10. 90 ob 16.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma Celje. Dnevni red zbora: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Sprejem poslovnika o delu zbora 3. Poročilo o aktivnosti občinske konference ZKS- SDP Celje in pregled nadaljnje strategije stranke 4. Volitve vodstva in organov stranke v Celju 5. Razprava o kongresnih materialih 6. Obravnava predlogov kandidatne liste za sestavo vodstva ZKS-SDP 7. Razno. Vljudno vabljeni! PREDSEDNIK ZKS-SDP Celje: Albert Lebič 11. OKTOBER 1990 - STRAN 3 iMAVE, j^NENJA ... ]ylilan Kučan, predsed- nik predsedstva Sloveni- ja na proglasitvi Šent- |l'rja za mesto: I prihodnost, ici je pred j na/ni je obetavna, čakajo pa nas daljnosežne in od- I yjlne odločitve kako do- državnost. Nikomur I bomo pustih vmešava- vendar ne bomo po- ^jpali mostov za sabo. Iz prostorov ne bomo 0gli oditi, to niti ne že- limo. France Bučar, pred- jjdnik slovenskega par- lamenta, na slovesni seji jentjurske občinske skupščine: ,..Na Zahodu Evrope se čudijo kaj je naenkrat 5 temi vzhodnoevropski- 0] in slovenskim naci- onalizmom v času, ko se Izhodna Evropa združu- je. Ah gre le za gospodar- 'sko zaostajanje? V Za- lodni Evropi ne razume- jo, daje to refirmacija, po- novna uveljavitev člove- kove osebnosti. V realso- dalizmih so človeka spre- i menih v objekt politike, "ugotavljajo pa, da ima ve- 'Ukanski manjko v razvo- ju tudi Zahodna Evropa, kije v zagati, iz katere se Ishko izvleče s popolno- ma drugačnimi pogledi. Posloviti se moramo od naših starih pogledov na politiko, da je umazana stvar. Politika mora po- stati stvar poštenosti. Peter Vencelj, minister za vzgojo in izobraževa- nje, na proslavi 80-letni- ee šentjurske kmetijske iole: Časi so polni spre- memb, novega upanja in ielja. Na poti slovenske suverenosti je veliko ne- varnosti in pasti. Idejne, verske in druge razlike so v tem trenutku manj po- membne, pokazati mora- mo da smo zrel narod. Po- membna je tudi skrb za slovensko zemljo, da je ne bomo prodati tujcem. Vsak narod lahko koreni- li le v svoji zemlji. Ivan Pajk, arhidiakon ^ Slovenskih Konjicah " šoli in vzgoji v novih okoliščinah v Konjiških novicah: Vsak svetovni nazor "moramo spoštovati, če nam gre zares za človeka, sicer je vse prazno. Tako nam govori pamet in raz- ^^tljuje vest. Kako da ni- imeh te pameti in ^šno vest smo imeli? ^Joli naj bi se vendar za- ^^ pluralizem, strpnost "^^Poštovanje učencev in l^iteljev raznih usmeri- ^^in pogledov. Nihče ne biti privilegiran, ^ak pa spoštovan - uče- J^cin učitelj. Tudi sploš- Javno mnenje naj bi se jjeminjalo. Že skoraj ^omačene so bile žaljiv- daje tisti, ki je veren, ^^dnjaški, nekateri so , (^elo norčevali iz krš- siml^^^ p^^spodob in J^boiov, ki imajo tako ^'^bok in življenjski ^^Ug do drugega mora- post£(jati bolj strpni, l^ivi, poskušajmo ^Jprej lepo misliti o bliž- in drugače mislečih, (jj prenašati na otroke, ^Sodaj doživijo bo- ^s^o različnosti. Nihče ^^to več, če je neveren '^eren«. Končno čistilna naprava v Emu? v začetku novembra naj bi v celjskem Emu začeli nameščati čistilno napravo za čiščenje dim- nih plinov in prahu iz proizvodnje frit. S tem bodo uresničili nekaj- letne načrte o zmanjšanju škodlji- vih emisij fluora iz svoje proizvod- nje. V sanacijo jih je nazadnje pri- sila odločba o začasnem obratova- nanju proizvodnje frit, ki se bo iz- tekla konec oktobra. Čistilno napravo je Emo kupil že pred letom dni pri zahodnonemški firmi Liihr, nato pa se je zataknilo pri postopkih za izdajo ustreznih so- glasij, saj takrat Emo še ni vedel, kaj bo počel z odpadki, ki nastajajo pri delovanju naprave. Medtem so ugo- tovili, da lahko odpadek koristno porabijo pri izdelavi emcglov. Sana- cija se je dodatno zavlekla zaradi pomanjkar;ja denapa, zato zaenkrat tudi ne bodo količinsko povečali proizvodnje. Predračunska vred- nost gradbenih del znaša 20 milijo- nov dinarjev, za izvcualca pa so iz- brah Ingrad, ki je že julija začel s pripravljalnimi deh. S čistilno na- pravo bodo sedanje emisije fluori- dov zmanjšali od 600 miligramov na manj kot 5 mg/m' zraka, kar je v skladu z normativi. Naprava bo čistila tudi prah, z njeno postavitvi- jo pa predvidevajo, da bodo prihra- niU še pri energiji. Namestih bodo namreč rekuperatoije, ki bodo izko- riščali odpadno toploto dimnih ph-. nov pred vstopom v čistilno napra- vo. Na ta način bodo porabili za 30 odstotkov manj plina, kar je pribhž- no milijon kubičnih metrov na leto. Znižali bodo tudi nivo hrupa, česar bodo zlasti veseli stanovalci v bliži- ni tovarne frit. Za postavitev naprave je Emo ra- čunal na sredstva republiškega eko- loškega dinaija, ki pa jih ni dobil. Zato ima pri uresničitvi načrtov precej finančnih težav. Pomaga mu Ingrad s kreditiranjem gradbenih del, večino denaija pa bo moral za- gotoviti sam. TC Zgoij ohreifovanja Tiskovna konferenca velenjskega Izvršnega sveta v ponedeljek so v izvrš- nem svetu občine Velenje sklicali tiskovno konferenco, da bi novinar- jem predstavili svoje delo v prvih stotih dneh, poroča- li o zadnjih dogodkih na po- dročju stanovaiysko-komu- nalne dejavnosti in komen- tirali nekatere neresnice, ki se pojavljajo v časopisih. Predsednik velenjskega iz- vršnega sveta Todor Dmi- trovič je poudaijal, da so predvsem učinkoviteje in ra- cionalneje organizirali delo v korist občanov, vendar v skladu z zakonskimi dolo- čili. Nosilci vseh obveznosti so mladi, strokovno uspo- sobljeni ljudje, ki niso čakali novih usmeritev, ampak so se takoj lotili dela. Na velenjskem izvršnem svetu so razložili, da so cene stanarin in za komunalno de- javnost povišali v skladu z usmeritvami republike, no- ve cene pa so podrobno in strokovno analizirali. Z odlo- kom občinske skupščine, da nove cene na področju sta- novanjsko komunalnih de- javnosti veljajo šele s prvim oktobrom, je bil zadan hud udarec strokovnosti izvršne- ga sveta. Na ponedeljkovi ti- skovni konferenci so pove- dali, da je sindikat zaradi bojkota nareau medvedjo uslugo tudi porabnikom, saj kratkoročnih posledic ne ču- tijo, dolgoročne negativne posledice pa bodo zelo vpli- vale na življenje v Velenju. V izvršnem svetu so pouda- rili, da je podražitev prerasla ekonomske okvire, za katere so pristojni, in da je postala politično vprašanje. Parla- ment bo moral prevzeti vse posledice, ki jih je prinesla njegova odločitev o trime- sečnem zamiku povišanja stanarin in komunalnih sto- ritev. Strokovni organi ne bodo mogli sami razrešiti vseh posledic, potrebna bo intervencija. Kljub temu pa velenjski izvršni svet še ved- no dela, svoje delo pa bo opravljal do naslednje skupščine, ko se bodo do- končno pogovorili o odstopu predsednika izvršnega sveta in volitvi novega manda- tarja. Posebej pa je Todor Dmi- trovič poudaril, da se je v zadnjem času pojavilo v slovenskih časopisih veli- ko neresnic in natolcevanj, n^kaj na njegov osebni ra- čun, nek^ pa na delo izvrš- nega sveta. »Za svoje delo ne prejemam nikakršnega osebnega dohodka, saj to funkcijo zaenkrat opravljam neprofesionalno. Prav tako pa so laži o vseh ljudeh, ki naj bi z mojo pomočjo prišh do položajev oziroma naj bi jim jaz omogočil šolanje. Vse to so zgolj zlobna natolceva- nja, s katerimi želijo nekateri prikazati moje delo v slabi luči.« URŠKA KOLENC Veliko prošenj za solidarnostna stanovanja V žalski občini se je po zadnjem razpisu nabralo skupno ZZi prošenj za soli- darnostna stanovanja. Stanovanjski problem so rešili zaenkrat pri dobrih de- setih odstotkih. prosilcev. V novi blok v Žalcu se je pred kratkim vseUlo 15 dru- žin oziroma posameznikov, ker pa so nekatere delovne organizacije odpovedale sta- novanja zaradi pomanjkanja denaija, so dodatno razdelili še sedem stanovanj. V občini ugotavljajo, da je prošenj za solidarnostna stanovaja vse več, vse manj pa se s tem problemom ukva^^o po de- lovnih organizacijah, ki zara- di pomanjkanja denaija ne kupujejo stanovanj. IB Laško pivo v Novi Zelandiji V Novi Zelandiji že pijejo laško pivo. Po uspešnem prodoru s prodajo piva Pi- vovarne L^ko na Nizozem- skem, je prvi kontejner Zla- torog Club piva prispel tudi v Novo Zelandijo. Pivo iz Laškega se je do- slej pojavljalo na tržiščih v Avstriji, Italiji, ZDA, Av- straliji, na Nizozemskem in drugod. Odslej ga bodo pih tudi v Novi Zelandiji, ki je znana po precejšnjih kohči- nah popitega kakovostnega piva. Njihovi pivci so lahko izbirčni, saj imajo veliko lastnih pivovarn, veliko piva pa tudi uvozijo. Sloves laškega piva se je razširil na druge kontinente zaradi prisotnosti na izredno zahtevnih evropskih tržiš- čih, kjer se srečujejo ljudje iz različnih okolij. Laško pivo iščejo trgovci iz različnih dr- žav, tako tudi iz Anglije, kjer se je že pojavilo. To pomeni priznanje kakovosti piva, ki pa ima pri izvozu zelo nizko ceno. Izvozniki piva se tako odločajo za tuje trge pred- vsem zaradi potreb po devi- zah, medtem ko država tega ne spodbuja. FANIKA WIEGELE Polirajina za petnajst občin ¥lkl Krajnc, magister obramboslovja In rezervni kapetan. Je novi poveljnik Pokrajinskega štaba TO za zahodno Štajersko V četrtek so novi povelj- niki pokrajinskih štabov slovenske teritorialne obrambe podpisali izjavo o lojalnosti novemu načel- niku Republiškega štaba te- ritorialne obrambe in slo- venski skupščini. Med nji- mi je bil tudi Viki Krajnc, ki od petka od sedme ure zjutraj poveljuje novi, raz- širjeni Zahodnoštajerski pokrajini. Z njim smo se po- govarjali v soboto do- poldan. Včeraj zjutraj ste prevzeli poveljstvo Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za zahodno Štajersko. Kako je potekala primopredaja poslov z dosedanjim povelj- nikom, je bilo kaj zapletov? Krajnc: Primopred^a je navzven gledano potekala v nekoliko neugodnih oko- liščinah predvsem zaradi do- godkov v Ljubljani na sede- žu republiškega štaba terito- rialne obrambe, ki ga je za- stražila vojaška policija. V tem razpoloženju se je pri- čel tudi moj prvi delovni dan. Moram reči, da v Celju nismo imeh nikakršnih pro- blemov in da je primopreda- ja poslov med prejšnjim po- veljnikom in mano potekala povsem normalno. Moj prvi delovni dan je bil zelo napet, imel sem mnogo pogovorov z novimi negožjimi sodelavci, vse pa je potekalo zelo ope- rativno in seveda pod priti- ski dogodkov v Ljubljani, čeprav teh pritiskov med so- delavci tako civilne sestave kot med aktivnimi starešina- mi, ki so zaposleni v pokra- jinskem štabu, ni bilo čutiti. So bili v času vašega prevzemanja dolžnosti in nato včeraj čez dan kakšni poskusi stare sestave po- veljstva TO Slovenije, da bi se prevzem dolžnosti novih poveljnikov kakorkoli mo- tilo? Krajnc: Ne, teh pritiskov ni bilo, ni bilo nobene tovrst- ne depeše, nobenega telefon- skega kUca. Česa se boste zdaj lotili? Krajnc: Glede na to, da sem delal v TO pred dobrimi dvanajstimi leti in da se je v tem času marsik^ spreme- nilo, mi je seveda prva nalo- ga, da se spoznam z dejan- skim stanjem na področju TO Zahodnošt^erske pokra- jine in se spoznam z vsemi obveznostmi. Moramo na- mreč zagotoviti kontinuiteto dela teritorialne obrambe do konca letošnjega leta. Isto časno pa bo že potrebno raz- misliti o reorganizaciji terito rialne obrambe, o kadrovsk; konsolidaciji novega pokra jinskega štaba. Naš pokr^ir; ski štab je namreč prevzel še dva štaba, pokr^inski štab TO Koroške in pokrajinski štab za Zasavje. Te tri pokra jine, ki obsegajo petnjgst ob čin, so postale nova Zahod noštajerska pokrajina. Čas za konsohdacijo je seveda odvisen tudi od nove zako- nodaje, ki se bo v prihodnjih dneh in mesecih sprejemala na ravni republike. BRANE PIANO Državni odlikovanji Na slovesni seji šentjurske občinske skupščine, ob praz- novanju občinskega prazni- ka, so podelili državni odli- kovanji. Rudi Sehč s Kalobja je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Janko Cerkvenik, prav tako s Ka- lobja, pa medaljo zaslug za narod. BJ 4. STRAN - 11. OKTOBER 1990 Dostojno slovo od teharskih žrtev z nedeljsko pogrebno slovesnostjo na Teharjah n^ bi se predvsem do- stojno poslovili od teharskih žrtev, sprava pa je stvar posameznika in temu prireditev Jtudi ni namenjena. To so na novinarski konferenci po- udarili člani odbora za pripravo slo- vesnosti, ki ga vodi Silvester Dre- venšek. Podrobneje so predstavili program slovesnosti, ki nosi naslov Prižgimo luč, ljudje! Gre predvsem za pogrebno slovesnost z mašo, medtem ko bo dru- gi del predstavljal nekakšno državno oddolžitev teharskim žrtvam. Sloves- nost se bo začela ob 10. uri s kulturnim programom, ki ga pripravljata Bogo- mir Veras in Ljerka Belak in v kate- rem bosta ob glasbeni spremljavi pov- zela pričevanja žrtev. Ob 10.45 uri se bodo oglasili zvonovi v cerkvi sv. Ane na Teharjah in naznanili pričetek svete maše, med katero bo govoril maribor- ski škof dr. Franc Kramberger. Drugi del slovesnosti se bo začel ob 12. uri s pesmijo Zabučale gore, ki so jo po pričevanju prepevali taboriščniki. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, nato pa bo ponovno sledil kratek umetniški program. Udeležencem bo spregovoril tudi dr.Velikonja, bivši taboriščnik. Celotna slovesnost bo na prostoru poleg že postavljenega križa, ki so ga v ta namen začasno uredili. Spremeni- li bodo del prometnega režima okoli Teharij, tako da bo dovolj prostora za parkiranja. Pričakujejo namreč okoli 20 tisoč obiskovalcev iz naših krajev in iz tujine. S slovesnostjo bodo spomin- ski prostor uredili le začasno, medtem ko bo moral na trajno ureditev še po- čakati. Ta pa je povezana tudi z usodo vseh odlagališč na območju, kjer je bilo teharsko taborišče. O številu žr- tev, ki so pokopane na Teharjah, zaen- krat še ni natančnih podatkov, poseb- na komisija Demosa je medtem le do- ločila lokacije, kjer so žrtve pokopane. Po dosedaj znanih ugotovitvah naj bi bih med žrtvami hrvaški begunci, slo- venski domobranci, premožni Celjani slovenske in nemške narodnosti, za- porniki iz Starega piskra, povratniki iz nemških taborišč, skupina srbskih be- guncev, nemški in italijanski vojni ujetniki, neznane žrtve iz leta inform- biroja ter civilisti, pobiti med vojno. Vsem tem naj bi v nedeljo pripravili dostojno slovo, počastili njihov spo- min in opozorili, da se k^ podobnega ne sme nikoli več ponoviti. TC Brez sprememb propad v petih ietih šentjurski Alpos je pred tednom dni gostil Emila Mi- lana Pintarja, predsednika vlade v senci in komisije za skladnejši nacionalni in re- gionalni razvoj pri republi- ški skupščini. V pogovoru je predstavil svoje poglede na uspešnejše poslovanje in hi- trejši razvoj naših podjetij. Ocenil je, da je Slovenija še pravočasno spoznala, da morajo tehnološki razvoj spremljati tudi politične spremembe, zato ni doživela tako burnih dogodkov kot nekatere vzhodnoevropske države. Vendar pa bodo za dosego evropskih gospodar- skih uspehov potrebne kore- nite spremembe tako v mi- selnosti ljudi kot v tehnolo- giji. Po besedah Emila Mila- na Pintarja bo moralo uspo-' sabljanje in prilagajanje no- vim proizvodnjam postati predvsem skrb vsakega za- poslenega, ki bo v ta namen porabil svoj čas in denar, ne pa, da pričakuje, da bo to zanj storila njegova firma. V podjetjih pa bodo morali. če želijo dohajati razviti svet, polovico svoje proizvodnje zamenjati vsakih pet let, vsa- kih sedem let pa opremo, ki se mora v tem času finančno amortizirati. S tem bo mora- la biti povezana odgovornost za opravljeno delo, šlo naj bi torej za sistem, ki zahteva za- nje, ustvarjalnost in samo- disciplino, je poudaril Pintar. V nadaljevanju je ocenil Markovičev ukrep zniževa- nje carinske zaščite domače- ga trga pri nekaterih izdel- kih. Po oceni Pintaija je zvezna vlada pri tem ravnala brez pravega načrta in je sprostila carine zlasti pri beli tehniki in akustiki, medtem ko je ostala avtomobilska in- dustrija monopohst. Takšen ukrep pa pomeni predvsem prelivanje slovenskega kapi- tala. Slovenska vlada zaen- krat nima možnosti samo- stojnega urejanja tega pro- blema, čeprav se že izvija iz zvezne zakonod^e. V razpravi je Emil Milan Pintar govoril tudi o visoki ceni države, kamor pa ne gre šteti le upravnih organov, pač pa tudi napačno zaposle- ne v podjetjih, kjer nič ne koristijo. To velja za nekate- re sisteme, ki so monopolni, kot je na primer banka, pa tudi za del zdravstva, šolstva in znanosti, kamor vlagamo preveč glede na to, kar dobi- mo. Zmanjševanje cene dr- žave bo za seboj potegnilo tudi racionalizacijo v obči- nah, je opozoril Pintar. Menil je, da gospodarstvo tudi ne bo zdržalo pritiska vse večje- ga števila upokojencev in brezposelnih in napovedal, da nobeno podjetje ob seda- nji organiziranosti ne bo pre- živelo naslednjih petih let. TC Jubiiei iconcerna Eno izmed največjih slo- venskih podjetij, Gorenje Koncem, slavi letos 40. obletnico nastanka. Osred- nja slovesnost ob praznova- nju jubileja bo v soboto, 13. oktobra ob 11. uri, ko bo na letališču v Lajšah pri Šošta- nju srečke delavcev Gore- nja, njihovih družinskih članov, štipendistov in upo- kojencev. Slavnostnega srečanja se bo udeležil tudi predsednik izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle, slavnostni govornik pa bo tudi predsednik odbo- ra koncema Gorenje Her- man Rigelnik. V priložnost- nem kulturnem programu bodo sodelovali Mešani pev- ski zbor Gorenje, Rudarska godba Velenje,in Delavska godba Zaija iz Šoštanja. Poleg osrednje slovesnosti ob praznovanju štirideset- letnice so v Gorenju prevzeli pokroviteljstvo nad Medna- rodno poletno violinsko šolo profesorja Igorja Ozima. Pri- reditve, ki spremljajo praz- novanje obletnice koncema Gorenje, se bodo zvrstile še v mesecu oktobru. Tako bo v torek, 23. oktobra ob 17. uri v atriju G^erije likovnih umetnosti v Šoštanju odkrit- je skulpture francoskega ki- pa^a Ossipa Zadkina Apolli- nairo. V ponedeljek, 29. ok- tobra ob 18. uri bodo v Na- rodni galeriji v Ljubljani sve- čano predli dela Franceta Kavčiča, prav tako v ponede- ljek, 29. oktobra ob 20. uri pa bo v Mestni galeriji v Ljub- ljani otvoritev razstave izbra- nih del iz hkovne zbirke Go- renja. U. K. Šolo lahko zgradilo le sami šole na Rečici, ki že nekaj časa buri duhove v mozir- ski občini, občinski izvršni svet ne bo pomagal graditi. Tako so se odločili na seji izvršnega sveta prejšnji če- trtek v Mozirju. Krpani Rečice ob Savinji si že dolgo želijo osemletno šolo, pripravljeni so jo celo postaviti sami, s samopri- spevkom. Na mozirskem iz- vršnem svetu so ugotovili, da je na Rečici premalo otrok in da gradnja osemlet- ke ne izpolryuje strokovnih zahtev. Razen tega izvršni svet nima potrebnih finanč- nih sredstev, nikakor pa ne nasprotuje gradnji, če bo za- njo v celoti poskrbela krajev- na skupnost. Na rečici so iz- računali, da bi gradrya šole stala 22 milijonov dinarjev, predračun mozirskega IS pa znaša 37 milijonov dinarjev. IS je pripravljen prispevati le sredstva v višini 7,5 miljo- nov dinarjev za razširitev in obnovo šole v Mozirju, kjer bi reševali tudi problem re- čičkih otrok. Na seji izvršnega sveta so spregovorili še o zdravstve- nem varstvu v občini Mozir- je in o razvojnem osnutku občine za obdobje 1991-1995. Člane izvršnega sveta so informirali o podjetjih v za- sebni lasti ter o ncynovejših zahtevah po denacionahzaci- ji. Doslej je bilo 180 zahtev od skupno 314, kolikor jih na občini pričakujejo. Največ zahtev je bilo vloženih za gozdna posestva (šest tisoč petsto hektarjev), za kmetij- ska zemljišča je bilo za štiri- sto petdeset hektapev zah- tev, nekdanji lastniki pa so podali še 25 zahtev po dena- cionalizaciji stavb. Prodaja lesa na črno je v mozirski občini že dolgo pereč problem, na IS pa so mnenja, da lastniki lahko prodajo les tistemu, ki zanj boljše plača. Vendar pa pro- daja ne bi smela oškodovati gozdnih gospodarstev, ki skrbijo za vzdrževanje in bi- ološko amortizacijo. Zato bodo v mozirski občini in- špekcijske službe poostrile nadzor nad prodno lesa. URŠKA KOLENC Se v Aeru napoveduje stavka? v celjskem Aeru so prejš- nji torek ustanovili podruž- nico Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki je vodstvo sez- nanila s petimi glavnimi zahtevami za razrešitev te- žav v podjetju. Vodstvu po- djetja so dali 14 dni časa, da odgovori na njihove zahte- ve, ki so jih posredovali tu- di javnosti, sicer bodo v Aeru stavkali. V Aerovi podružnici Neod- visnih sindikatov zahtevajo, da v enoti Kemija ne odpuš- čajo delavcev, ki bi bili defi- nirani kot začasni tehnološki oziroma ekonomski višek, ter dostojne osebne dohod- ke, ki v neto osnovi ne smejo biti nižji od 4 tisoč dinarjev. V primeru takšnih osnovnih plač pristajj^o na razmera med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1:10, si- cer pa naj pristane na 1:2. Člani Neodvisnih sindikatov v Aeru predlagajo, da bi skupne službe in režijske de- lavce zmanjšah za 83 odstot- kov, kar bi še vedno omogo- čalo tekoče normalno poslo- vanje. Peta zahteva podruž- nice Neodvisnih sindikatov v Aem pa prepoveduje pro- dajo oziroma kakršnokoli odtujevanje lastnine podjet- ja brez soglasja večine delav- cev, saj gre v vseh primerih za premožerije podjetja, ki je bilo ustvarjeno na račun skupne porabe. Na ustanovnem zboru Ne- odvisnih smdikatov so v Aem ugotavljali, da so tre- nutno razmere kritične. To velja tako za stanje v pod.jet- jih kot za nizek življenjski standard, slabo socialno po- litiko in humanizacijo dela ter nenazadnje neurejene od- nose na področju lastninskih razmerij. Pri tem pa so poh- valih zvezno zakonodajo o pravicah iz delovnega raz- mera, ki dobro predvideva možnosti ustanavljanja in delovanja sindikalnih orga- nizacij v podjetjih. V kazen- skih določilih namreč mate- rialno sankcionira vodstve- ne delavce, ki bi sindikalne aktiviste ovirali pri njiho- vem delu. I. STAMEJČIČ Čistilna naprava še ta mesec Potem ko so v Juteksovem obratu na Ložnici • montirali čistilni napravi v proizvodnji talnih obl v teh dneh uvegajo čistilno napravo tudi v proizvo^h^: avtomobilskih oblog. Napravo so uvozih iz Nemčije ■ je vredna milijon nemških mark. Čistilna naprava k". začela delovati konec meseca oktobra, s tem pa nai f? se na Ložnici bistveno zmanjšalo onesnaževan ' okolja. ^^ Prometni režim na Teharjah 14. oktobra 1990 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub.o. - nO'lehm tradkiia - vamo naloženi prihrtaM 30% letna obrestna mera za hranilne vloge na vpogled jamstvo 51 članic in republike Slovenije za hranilne vloge možnost dviga in pologa v 37 poslovnih enotah HKS Žalec, poslovnih enotah Ljub- ljanske banke in pošte vodenje žiro računov obrtnikov po 30% letni obrestni meri. Poslovne enote: Kovinotehna, prodajal, na Srce (popoldan), KZ Celje, Miklošiče^ va 7 (dopoldan), Nama Leveč, Žalec (na- sproti žel. postaje), vsi večji kraji v Savinj- ski dolini, KOG Laško; blagajne pri čis nicah. Eieictroinstaiacija z Uubnega v Sovjetsici zvezi Zlatko Vitanc je obrtnik z Ljubnega, ki je zaradi svojega dela znan v mozirski občini in še daleč prek" njenih meja. Lani si je začel prizadevati tudi za posj' v tujini in sad njegovih prizadevanj je sodelovanj' pri drobilnici in klasimici martinove žlindre v Vol gogradu. V posel se je Vitanc vključil skupaj z Jesenicani'^ Strojno tovarno iz Trbovelj in še nekaterimi zasebnuf_ V njegovi delavnici opravljajo vsa dela, ki so poveza^j z elektriko in električnimi napravami. Za SovjetsKJ zvezo so izdelali ogromne razdelilne omare, vredn"^ vseh opravljenih del pa je približno 85 tisoč doM®. V Volgogradu bodo Vitanc in njegovi delavci opremo montirali, poskrbeh bodo tudi za celotno ele^ trično napeljavo in varnostne naprave ter sodelov^, pri poizkusnem obratovanju. . To je prvi posel Zla tka Vitanca v tujini, doslej J delal po celi Jugoslaviji, med drugim tudi v Bos^ skem Novem, Tesliču, Splitu, na Jesenicah in še ma' sikje druge. Vsa dela opravlja le s šestimi delavci. Za v prihodnje Zlatko Vitanc načrtuje svoj P.^^^L tivni biro, da bi se na posamezne razpise lahko j^^^j s celotnim programom, od načrtov do izvedbe. se, da se zahtevnost opravljenih del iz dneva v ^^ povečuje, zato se trudi sproti spremljati razvoj ^ napredek na področju elektrike. Seveda tudi na govo poslovanje vplivajo težave v slovenskem darstvu, še najbolj pa ga moti pomanjkanje ustrezn & materiala. , Zlatko Vitanc pravi, da so se vsi sodelujoči pri ^ ^^ v Volgogradu izjemno potrudili za kvalitetno .gici hibno izvedbo, saj je stopnja zahtevnosti v So^^^gn zvezi zelo visoka. Zavedajo se, da pomeni en usp^ ^ posel odprto pot za vse posle v prihodnosti. ^ URŠKA KOl^^ ^ TEMA 11. OKTOBER 1990 - STRAN 5 colio bilo V Evropi ^ zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek le bil ¥ petek gost prvega večera na temo o JugoslavUI na razpoUu cenjeni gost in na vabilih odtis- ^ jedilnik (obložen jajček, meda- ^ g šampinjoni, kuhani štajerski IJ^Illji, fina zelenjava, pečen krom- ^ sestavljena solata, sadna torta t fopa) sta minuli petek obetala do- L udeležbo in zanimiv večer v celj- ^^ hotelu Evropa. Na koncu je bilo ^jal le tistim, ki se niso odločili Sti, niso več dobili rezervacij ali pa ^ premogli 120 dinarjev za ve- rfrjo- poktor Drnovšek je popoldan pri- iz Beograda v Maribor, se pogo- v mariborskem studiu Televizije tovenije, nato pa odšel v Celje. Hotel tropa je prvi Celjski večer pripravil [^delovanju z Jožetom Volfandom, ^entatoijem dnevnika Delo, sicer ^ Celjanom zelo znano osebo. Iz Jvrope so nek^j dni prej vabila na po- pvor razposlali na izbrane celjske na- ^ve, v petek pa se nato spomnili ob-, lestiti še lokalo sedmo silo. Zvečer so jiličniki zastražili vhod v Evropo, jdor jih je kaj vprašal, so ga pobaraU (rezervacijo, kdor jih ni, je vstopil , Evropo kot bi mignil. Z aperitivom (Simbolično bosansko češpljo ni bilo ležav, malce se je povsem neevropsko (taknilo pri dovolj hitri postrežbi vin jjnim Štajercem. Zadrega je minila, ioje atletsko hitro vkorakal doktor Drnovšek, se za okroglo mizo seznanil ižupanom Antonom Rojcem in njego- vi soprogo, s soprogo občinskega pre- Bieija Mirka Krajnca in nato še s pre- Berjem osebno, potem pa z vsemi jtalimi. Jože Volfand ga je hitro spravil za krofon (edino, česar Drnovšek še ni 8pel tehnično povsem obvladati) in »govor se je lahko pričel. Vsebino nobčujemo posebej, zanimivosti, ki jih sicer o Drnovšku ne slišimo vsak dan, pa v nadaljevanju. V petek popoldan je Drnovšek odi- gral partijo tenisa z ameriškim amba- sadoijem Zimmermanom. Med žogi- cami sta se pogovaljala tudi o ameri- škem stališču o enotni Jugoslaviji, s čemer se Drnnovšek ni mogel stri- njati. Večina vprašanj Jožeta Volfanda in tudi obiskovalcev je bila potem ubrana na to temo. Veliko politike, malo športa. Anton Roječ je dejal, da smo na prvih neposrednih volitvah za svojega predstavnika v zveznem pred- sedstvu očitno izvoUli pravega člove- ka. Zvonko Perlič je vprašal, katero bi Drnovšek raje zapel. Dekle daj mi rož rudečih ali Kje so tiste stezice. Neiden- tificirani gospod se je zavzel, da dobi Jazov Nobelovo nagrado. Drnovšek je za konec na Volfandovi vprašanji po- jasnil še, da njegove kondicije ni mo- gla slediti le prva ekipa telesnih stra- žarjev, zdaj pa ima okoli sebe same atlete. Pa še pripetljcg o tem, kako je skoraj strmoglavil z letalorn^je moral povedati. Potem je sedel za nek£o mi- nut spet k mizi in odšel prav tako hitro kot je prišel. Celjani so povečeijali, spili kar je ostalo in odšli iz Evrope nazaj v svoje tople domove. BRANE PIANO, Foto EDO EINSPIELER S Celjskimi večeri naj bi v hotelu Evrcuia nadaljevali že prihodnji me- sec. Sušlja se, da bi eden bodočih go- stov lahko bil gospod Strmecki, nek- danji lastnik kasnejše blagovnice Tkanina oziroma zdajšnjega Metroja. Anton Rejec in Janez Drnovšek. Doiftor Drnovšeic o aktuainiii temah Ipetkovi seii Na seji ni bilo predvideno obravnava- le zadev v zvezi s TO Slovenije, protest bvenije pa med sejo še ni prišel do nas. 4o sem sam opravil daljši pogovor z Jo- fem o tem. Oba sva soglašala, da si ne ilimo stopnjevati zapleta. Po mojem pa ukrep vojske v noči s četrtka na petek (posredno povezan z odločitvijo pred- ifistva, da peto armadno območje prev- N poveljevanje,s TO Slovenije. Za Ceneje bil tako glavni konflikt že na seji [torek, ko sem bil edini proti tej odlo- ptvi. ^razpletu ^ren sem, ker sem že navajen takšnih E»letov (spremembe slovenske ustave letom dni, kosovska kriza februar- zhod vidim v pospešeni politični ak- , «ti, ki jih mora inicirati republika ^venija. Tako bomo na predsedstvu Jratkem obravnavali koncept konfede- J^® pogodbe. Zdai, ko v Sloveniji po- ^Pno ne priznavamo posameznih zako- lahko prihaja do zapletov. Zato je da čimprej celovito razrešimo od- ^ z ostalo Jugoslavijo. opciji izrednih razmer Js možnost v zveznem predsedstvu še tako močno prisotna. Niti v zvezi '^aško, saj je proti temu tudi vojska, ^fie razmere bi zaenkrat prišle v po- ^'le ob večjih spopadih med pripadni- , Uličnih narodov. Očitno pa si nekate- '^^nih razmer želijo, toda po mojem ^le za vzpostavljanje določenih izho- pozicij pred volitvami v drugih repuDUKan. laKo se ooenem s staimmi konflikti izvaja pritisk na Slovenijo, naj se čimprej pripravi na izstop iz Jugosla- vye, da bi bila čim manj moteč faktor in bi večina v Jugoslaviji laže uveljavila svoje interese. O odnosih z IVliioševičem V predsedstvu zdaj ni predstavnika Hr- vaške, ker je bil Šuvar odpoklican, nove- ga pa skupščina še ni potrdila. Ves čas se izvaja tudi pritisk na člana s Kosova, Sa- pundžijo. Obenem je srbski blok v pred- sedstvu zelo agresiven in marsikdaj še tako pametni argumenti ne obveljajo. Z Miloševičem normalno komuniciram, z njim se da dokaj pametno pogovarjati o vsem, rcizen o Kosovu. Zanj so vsi Al- banci separatisti, Kosovo pa izključno srbsko območje. O vztrajanju v predsedstvu Razlog mojega vztrajanja v predsed- stvu je v tem, da smo v kritični fazi in blizu razpleta jugoslovanske krize. V predsedstvu dobim tudi veliko infor- macij, ki jih sicer Slovenija ne bi imela. Kakorkoli pa se bodo stvari razpletle, se bo slejkoprej z ostalo Jugoslavijo treba pogovarjati. V vsakem primeru bomo ostali sosedi, zanimal nas bo jugoslovan- ski trg, morda skupna valuta, razdelitev deviznih rezerv, razdelitev dolgov v tu- jini ... O Maricovičeveni programu Pri programu sem imel ključno vlo- go, moja je tudi ideja o konvertibilno- sti dinarja. Ta ekonomski program je bil tudi v tujini ocenjen kot izreden uspeh, saj smo recimo zunanji dolg zmanjšali na 16 milijard dolarjev. Žal je v zdajšnjih političnih razmerah vla- di izredno težko nadaljevati z uspeš- nim izvajanjem tega programa, saj ga lahko zminirajo ker posamezne repu- blike. Zato mora v Jugoslaviji čimprej priti do nekega razpleta, pa naj bo ka- kršenkoli že. O Obetih devaivacije Nepristajanje na devalvacijo ni Marko- vičeva trma, ampak pogoj za izvedbo ekonomskega programa. Sicer pa po mo- jem v teh razmerah Markovič lahko zdrži le še nekaj mesecev, če ne bo novega dogovora v Jugoslaviji, pa ne več. O odcepitvi Slovenije Med mojim predsednikovaryem je Ju- goslavija v Evropi dobila dobre možnosti za vključevanje, zdaj pa te niso več tako ugodne. Slovenija zato ne more čakati na ostale republike. Če se Slovenija odcepi in zlasti, če to ne bo storjeno v dogovoru z ostalo Jugoslavijo, ne bo kar avtomat- sko vključena v Evropo. Če torej takega sporazuma ne bo, bo začetno obdobje zlasti na ekonomskem področju za Slo- venijo zelo težko. Zato je v primeru odce- pitve po mojem slab sporazum z Jugosla- vijo še vedno boljši od nikakršnega. O bodočnosti Jugoslavije Nekateri mislijo, da je z jugoslovan- skim razpletom bolje počakati vsaj do volitev v BiH, ker se bo po njih razmerje sil spremenilo. Bojim pa se, da se bo le nadaljevalo z zahtevami, da se določene republike povečajo na račun drugih. O Iconfederaciji Konfederativni dogovor bo možno skleniti le, če ostanejo vse republike v obstoječih republiških mejah. Najver- jetnejša pot do konfederacije je po mo- jem osamosvojitev Slovenije. V vmes- nem obdobju mora nato Slovenija utrditi svoj sistem, če v letu ali dveh ali morda treh ostala Jugoslavija pride do stopnje, ko ji bo mogoče ponuditi konfederativno pogodbo, potem prav, če ne pa ne. V vsa- kem primeru pa moramo ob osamosvoji- tvi tudi do Hrvaške in Srbije in ostalih delov Jugoslavije zavzeti politiko nev- tralnosti, tako ekonomsko kot politično. BP za okroglo mizo je bil zelo odkrit, odprt in vroč. OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Grof ne mara čevapčičev Zvezna vlada še kar naprej trdi, da bo do konca leta v Jugoslaviji rekorden devizni izkupiček v turizmu. Po besedah ministra za ekonomske odnose s tujino Franca Horvata - skupcO s kolegi, tudi Živkom Preglom, razmi- šlja, ali se še splača biti v taki vladi - nam je v osmih mesecih nakapljalo 976 milijonov dolarjev, do konca leta pa naj bi se devizni prihodek od turizma povečal na 2,5 milijarde dolarjev. Poznavalci turističnega gospodarstva pravijo, da se s temi dolarji ne bi smeli preveč hvaliti, saj so očitno plod naključij (previsoke cene zunajpenzionske potrošnje, brezcarinske prodajalne na vsakem drugem vogalu, nizke plače zaposlenih - v povprečju 350 DEM na mesec); o tem zgovorno pričajo tudi podatki, da se je število turistov in prenočitev zmanjšalo v vseh naših turističnih krcOih, pone- kod tudi do 20 odstotkov. Če k temu dodamo še posledice letošnjih dogodkov v Kninski krajini, ki se bodo poznale v vsej razsežnpsti šele prihodnje turistično leto, pa vse politične zaplete v Jugoslaviji - le kateri pameten turist se bo na počitnice odpravljal na sod smodnika, kot zdaj imenujejo SFRJ - je jasno, da tudi Horvatov »rekord« ni pravi rekord. Za usodo turizma (ne samo hrvaškega, ki je udeležen v jugoslovanskem z 80 odstotki) je zaskrbljen tudi grof Janko Vraniczany-Dobrinovič, turistični delavec leta 1986 v Evropi - izgnanega plemenitaša je dr. Franjo Tudman letos pripeljal iz Belgije in ga postavil za turističnega ministra Republike Hrvaške - ki ima podatke, da so knin- ski dogodki samo zadarski turizem »olajšali« za 900.000 DEM, da se je na tem območju zmanjšalo število turistov za devetino, na otoku Pagu celo za tretjino. Kaj pričako- vati od turizma, je črnogled hrvaški grof, če je Jugoslavija postala najdražja turistična država v Evropi, pri tem pa je kakovost storitev celo padla? Pri tem ne bi smeli podce- njevati »zaslug«, ki jih imajo za padec števila turistov med drugim - poleg naših domačih nerodnosti - predstavniki Turistične zveze Jugoslavije v tujini. Od 13 predstavništev v svetu jih največ vodijo Srbi, Črnogorci in Kosovčani, ki »prodajajo meglo«, Hrvati in Slovenci pa le po dva. Grof Janko ima tudi viderge razvoja turizma na Hrva- škem - seveda ne bo šlo čez noč - v naslednjih letih (s pogojem, da bo spremenjena hrvaška ustava): zasebna lastnina, spodbujevanje domačih in ti^ih zasebnih naložb v hrvaški turizem, zedinjenje turističnih dejavnikov v posameznem kraju (namesto dosedar^ih ločenih priza- devanj kr^evnih skupnosti posebej, turističnih zvez pose- bej, turističnih agencij posebej, hotelov posebej), boj proti Hrvaški kot deželi čevapčičev (kot da ne bi imeli dobrih, hrvaških jedi, ampak res samo turške klobasice, kot jih je imenoval pokojni Bojan Štih), in - na koncu, pa ne nazad- nje - konec odtekanja deviz s Hrvaškega preko Drine... »Predsedstvo« straši po Beogradu Grof Janko Vraniczany-Dobrinovič se ukvarja z določe- nimi zadevami, tega pa ne bi mogli trditi za dr. Vojislava Mičoviča, predsednika »predsedstva zvezne konference SZDLJ«, telesa, ki dejansko ne obstaja več, saj mu je večina »frontnih delov« ušla, razpadla, se preimenovala, člani »predsedstva« pa so ostali brez svoje baze, saj SZDLJ razen v Makedonci Un na Kosovu, kadar je treba udrihati čez »protiSrbe«) in Črni gori ne obstaja več. Nekateri se še zmeraj radi igrajo politiko in velepo- membno »zvezno telo«, zagotovljene so jim dobre plače vsaj še dva meseca (v začetku decembra naj bi bila usta- novna skupščina »Zveze socialističnih strank Jugoslavije, ki naj bi nasledila dosedanjo zvezno konferenco SZDLJ«), med njimi je tudi »predsedstvo v zraku« ZK SZDLJ. To je med drugim »ugotovilo«, da je izvolitev v hrvaškem saboru Stjepana Mesiča za člana predsedstva SFRJ (namesto Stipeta Šuverja, ki so ga Hrvati dali na čevelj) »v nasprotju z ustavo in postopkom, določenim v zvezni kon- ferenci SZDLJ«. Szdljevskih velmož ne moti, da zvezne konference dejansko ni yeč, na vsak način bi hoteli dobiti predlog na svojo mizo, da bi potem republiški in pokrajin- ski szdlji - ki jih ni več! - »dali svoje mnenje o Mesiču«. Živojin Cvejič (k^ lahko je uganiti, da je iz neobstoječe SZDL Srbije, ki se je s poročno pogodbo prodala srbskim »komunistom«) je vedel povedati, da »srbski narod na Hrvaškem na novo doživlja leto 1941, da hrvaško poglavni- štvo na čelu s Tudmanom nadaljuje politiko Anteja Pave- liča, da je postal Ante Markovič vodja protijugoslovanske in protisrbske koalicye, od kar je ta zaradi razpada ZKJ izgubila trdne položaje«. Nekoliko »mehkejši« je bil stari znanec slovenske politike Milan Daljevič, upokojeni gene- ral, ki je celo dopustil možnost, da so »negativni pojavi tudi zunaj Hrvaške in Slovenije«; še najbolj seje izkazal Novica Vujoševič, kije trdil, »da ni izvoljenega naroda, ker so v vsakem pogani, ki sledijo ideologiji bodala, to pa zato, ker so - seksualno nezadovoljeni«! Vsi »veliki misleci« v »predsedstvu ZK SZDLJ« pa so se soglasno stririjali, da je »Stjepanu Mesiču treba prepovedati prihod v Beograd in v predsedstvo SFRJ, da bi Jugoslavija ostala stabilna«. Res, prava sreča, da je taka SZDL razpadla oziroma se samouničila... Lludski iiumor s streljanjem Razpadel pa še ni ljudski humor, ki tudi v najbolj napetih časih vliva malce vedrine, čeravno je videti na zunaj črn. Tale je iz bosanskih logov, kjer bijejo ogorčen boj za volilce tako Muslimani kot Hrvati, Srbi in markovičevci: - Na nekem shodu »pomiritve« med narodi in narod- nostmi so se zborovalci začeli kregati. Nenadoma je neki Hrvat prisolil sosedu Srbu zaušnico. Albanec v bližini je potegnil pištolo in ustrelil Srba. - Kaj si naredil, človek božji? - Zak^ pa si mu prisolil zaušnico? je s proti vprašanjem odgovoril Albanec. - Človek je imel muho na vratu, pa sem jo ubil! - O, joj, jaz pa se mislil - začelo se je... To ^udstvo bo živelo je bil naslov socrealističnega frlma v naših mladih letih... 6. STRAN - 11. OKTOBER 1990 Preganjanje žab z Goliča Dolgoletno mečkanje pri urelanlu nove oMne cone v Slovenskih Konjicah Pričakujemo, da bo drob- no gospodarstvo potegnilo težek gospodarski voz na- prej. V njem naj bi zaživele nove zamisli, nove tehnolo- gije, tu naj bi se odpirala prepotrebna delovna me- sta. Tudi v občini Sloven- ske Konjice že dolgo, pre- dolgo tako govorijo in piše- jo, dejanj pa je bilo doslej bolj malo. Ampak poslej bo vse drugače, pravijo, glede na premik z mrtve točke pri urej^u obrtne cone Golič pa bi jim lahko tudi verjeli. Golič, kraj v neposredni bližini Slovenskih Konjic, ima svojo bogato zgodovino. Tam je nekoč stala privlačna graščina, ki je danes ni več mogoče prepoznati. V njej in okoliških stavbah je bilo že marsikaj, celo hlevi kmetij- ske zadruge. Danes v njih ži- vijo ljudje - takšni, ki tam »uradno« stanujejo in takšni, o katerih nihče noče nič ve- deti. Okolica je bolj ah manj zanemarjena in pravi raj za žabe in druge ogrožene žival- ske vrste. V to idilo so hoteli Konjičani zarezati že pred le- ti. SprejeU so blesteč uredi- tveni načrt nove obrtne cone Gohč 1986. Menda je bila vsega kriva zakonodaja - ali pa njena slaba razlaga - in vsekakor skromna prilagod- ljivost konjiških oblasti, da ni bilo iz tega nič. Kakorkoli že, prejšnje vlade programa obrtne cone niso izpeljale. Gradbeni odbor pri Obrt- nem združenju vodi Dušan Lipavic. Odbor je vzel stvari v svoje roke z vidika lastnih potreb, nova občinska vlada pa tudi ne skriva interesa za razvoj drobnega gospodar- stva. Interes obrtnikov je ve- lik, saj jih sedaj močno ovira prostorska stiska in za razvoj neprimerne lokacije. Želijo posodobiti svoje obratoval- nice, uvesti nove tehnologije in anjgažirati tudi tuj kapital. Ko bi vse to uredili, bi lahko na novo zaposliU kar 100 de- lavcev. To pa je že številka, ob kateri bi pričakovali, da bodo dali v občini vse od se- be, da bi šlo čim hitreje. Mu- di pa se tudi zato, ker tržišče, kjer nastopeuo obrtniki, ni- ma nobenega razumevanja za težave posameznikov in ne čaka. Kljub močnim težnjam po- sameznikov in pripravljeno- sti oblasti za sodelovanje, še vedno ne gre vse gladko. Ampak začelo se je. Od kme- tijske zadruge so odkupih 4 parcele z objekti in zanje odšteli 1,2 milijardi dinarjev. Denar je ležal skoraj tri me- sece, saj šele sedaj zaključu- jejo prepise zemljišč. Celot- na površina, predvidena za obrtno cono, je velika 2 hek- tarja, štiri odkupljene parce- le pa predstavljajo dve tretji- ni. Z ostalo tretjino so še te- žave, saj jo je treba odkupiti preko sklada stavbnih zem- ljišč v občini. Sklad n^ bi prodal komunalno urejene parcele, za to pa nima denar- ja. Prav tako je še nejasno, kaj bo z dvema hišama, pred- videnima za obrtno dejav- nost, v katerih pa še živijo ljudje. Ker bi predolgo trajalo, da razrešijo probleme na pre- ostalem zemljišču, so se gradbeni odbor in obrtniki Franc Pučnik, Jože Bračič, Henrik Einfalt, Srečko Lun- der in Štefan Strašek lotili priprav za ureditev vsega na že odkupljeni zemlji. Ugoto- vili so, da je prostorski in gradbeni načrt za Golič ne- primeren za dejavnosti inte- resentov oziroma kupcev zemljišč. Lepo je sicer vse zrisano, vendar so rešitve predrage in po njihovem mnenju neprimerne. Razum- ljivo, saj načrtovalci niso ve- deli, za koga in za kaj načrtu- jejo. Ko bodo prepisi zaklju- čeni, bodo predlagali spre- membe urbanističnega načr- ta. Že sed^ pa so se pričeli dogovaijati za potrebna dela, predvsem ureditev ceste, ka- nalizacije, vode, telefona... Vse to bodo potrebovali in očitno je, da bodo morah sa- mi odšteti denar za večino. Ob tem se postavlja vpraša- nje, kako bodo to razreševali s tistimi, ki se bodo v obrtno cono vključih kasneje, pa tu- di, ali bodo bodoče potrebe dobro predvideh. Tisti, ki bodo prišli kasneje, bodo do- bih vse na pladnju, zanima- nja pa gotovo ne bo malo. Glede na kup težav in ob- sežno delo, ki ga je treba opraviti, je želja obrtnikov po preselitvi svoje dejavno- sti na Golič očitno velika. Henrik Einfalt je povedal, da ga v to silijo čiste gospo- darske potrebe. Vodi sploš- no gradbeno obrt. Raziskave trga so mu pokazale velike možnosti za uspeh specializi- rane tesarske obrti. S tesar- stvom se ne more ukvarjati vsak, saj terja veliko znanja, ki se često prenaša iz roda v rod. Einfalt ga ima in pre- pričan je, da bi lahko k po- trebam tržišča veliko prispe- val, pa še redka obrtna de- javnost bi se ohranila. Za to pa potrebuje prostor. Srečka Lunderja sili v no- vo program medicinske opreme, ki bi mu omogočil bistveno povečanje ponud- be. To je tako kot pri Einfal- tu povezano tudi z novimi delovnimi mesti, Lunder pa načrtuje še razvoj družinske- ga podjetja. Ima tudi dobre stike s tujimi partneiji, ki že- lijo sovlagati v njegovo de- javnost, a v njegovih seda- njih omejenih prostorih to ni mogoče: »Vsi govorimo o Evropi, a ko bi ta hotela priti k nam, nastopajo never- jetne težave,« je dejal. Kar težko je verjeti, da se lahko vleče ureditev neke obrtne cone toliko let. Sedaj, ko so svoj denar že vložili ljudje, ki vedo keo hočejo in to tudi v resnici potrebujejo, lahko verjamemo da bodo stvari tudi speljali. Ssg ne pričakujejo vehke družbene pomoči - da le ovir ne bi bilo. MILENA B. POKLIC Nova podoba Sv. Tomaža v nedeljo je bilo slovesno pri cerkvi Sv. To- maža nad Vojnikom. Obnovljeno cerkev je blagoslovil mariborski škof dr. Jožef Smej, v goste pa so povabili tudi člana predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaža Kmecla. Obnovitvena d^a, s katerimi so pričeli letos, je vodil Bogomir Špes, vehko truda pa je vložil tudi vojniški kaplan Janez Furman. Poleg ol- tarja krasi cerkvico še križev pot. Predvideva- jo, da gre za slike nezrianega avtoija, stare več kot 200 let, cerkev sama pa letos obh^a stolet- nico obstoja. Cerkev Sv. Tomaža sicer stoji na razvalinah nekdanjega vojniškega gradu. Nje- govi prvotni lastniki so bili vojniški gospodje, ko pa so izumrli, je grad prešel v last celjskih grofov. Leta 1437 ga je porušil Jan Vitovec. Podružna cerkev Sv. Tomaža je bila nekdaj ka- pela tega gradu, leta 1787 sojo zaprli in kerje niso vzdrževah, je propadla. Leta 1890 pa so na njenem mestu zgradili novo iz materiala stare, razpadajoče, in ji leta 1932 prizidali še zvonik. Na slovesnosti se je zbralo veliko obiskoval- cev, zbranim pa je spregovoril tudi dr. Matjaž Kmecl. Med drugim je dejal: »Prav je, da po- pravljamo vsak svoj dom, in prav je, da poprav- ljamo tudi skupne domove. Narod, ki ne skrbi za kulturno dediščino, je slab narod. Cerkve so pomemben del kulturnega izročila. Če hočemo biti suveren, svoboden narod, moramo vedeti, kaj so in kdo smo. Preživljamo nervozne čase, toda hkrati smo trdni bolj kot kdajkoh. Nič nista vredni suverenost, samostojnost, če tega ne vgradimo v zavest, sami vase. Tu smo delali v preteklosti napake. Včasih je bilo pregrešno obnav^ati cerkve. Spominjam se, kako smo, ko sem bil v ministrstvu za kulturo, skrivaj spravljali baker za obnovo cerkve na Bledu. Zato bodimo danes ponosni na to, kar smo, pa se bo vse dobro izteklo.« Slovesnosti pri cerkvi Sv. Tomaža je priso- stvoval tudi celjski župan Anton Roječ, v kul- turnem programu pa so sodelovali vojniški pevci ter godba na pihala. N. G. O zdravilnih zeiiščili Ob lanskoletnem neurju, ki je pustošilo po laški občini, je svoj prispevek prizadetemu prebivalstvu ponudil tudi dipl. inž. Milan Bu- domirovič iz Ljubljane z dvema predavanjima. Pri občinski organizaciji Rdečega križa Laško so njegovo namero z odobravanjem sprejeh in se dogovorih, da bodo predavanja organizirali v letošnji jeseni. Obljubo izpolnjujejo in tako se bo predava- telj predstavil prizadetemu prebivalstvu Mari- ja Gradca in Brez v nedeljo. 14. oktobra. Prvo bo ob 10. uri v kulturnem domu Marija Gradec, drugo pa ob 11.45 v osnovni šoli. Z besedo in sliko bo avtor predstavil osnovne vrednote zdravilnih zeUšč in opozoril na škodo, ki nasta- ne zaradi nepravilne uporabe in nepoznavanja. V. M. Priznajmo raziičnost med ijudiDji v zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije l- . mlajše med invalidskimi organizacijami in združuj?,^ članov v enajstih društvih, razvlj^o take dejavnosti l 'ij ljudem pomagale pri uveljavljanju njihovih pravic S humanitarno akcijo tržnega komuniciranja in medij., močijo organizacije, ki jo bodo začeli v teh dneh po vslS niji in bo trajala ves oktober, ne želijo zgolj predstavit^'' nove celostne podobe, niti nočejo le opozarjati in budit''* bene vesti. Z akcijo želijo doseči priznanje različnost '''' ljudmi m to, da bo družba to drugačnost upoštevala in vala. V naši republiki je zdaj 3 tisoč ljudi s cerebralno vsako leto pa se jim na novo pridruži od 90 do 120 otrok v ^ 75 odstotkov otrok s cerebralno paralizo živi v družini tudi najbolj prav, vendar pa je tem družinam treba poma? bodo lahko otroci v domačem okolju tudi ostali. Monografija o Lašicem ^ v drugi polovici septembra seje v Laškem prvič sestal um ški odbor za pripravo reprezentativne monografije o La^ Poudarjen bo likovni - slikovni del monografije, besedilo, zelo zgoščeno in bo vsebovalo vse splošne informacije, v jem poglavju bo predstavljeno Laško kot upravno in poW središče, beseda pa bo tekla tudi o industriji, obrti, trgo, kmetijstvu, gozdnem gospodarstvu, šolstvu, kulturi, ^^ zdravstvu, gostinstvu, turizmu ter dejavnosti društev in orn zacij. Monografija naj bi izšla prihodnje leto. ^ Prav gotovo gre za nadvse spodbudno zamisel, ki jo skupaj s strokovnimi sodelavci poskušah uresničiti v Pivo,, Laško. ™ Gobarsici večer ' Minulo soboto so pri gobarski družini Sinji gobjj Laškega pripravili že četrti gobarski piknik na Smohorja Kot vedno je bilo tudi tokrat poučno in zabavno. Pod strok nim vodstvom so determiniraU okrog 80 razhčnih vrjjt gob.t jih nabrali, in se pogovorili o gobaijenju, potem pa so s\> vlogo prevzeli kuhaiji in kuharice - člani gobarske dna Pripravili so različne specialitete iz gob in jih ponudili z j vimi žganci. Saj res, ajdovo moko v tem času v laških trgovi težko dobiš, ker vso pokupijo gobarji za svoj piknik! Oblet; pripravili še bogat srečolov. Po tej prireditvi pa laški gobarji ne mirujejo. V drugi poloi oktobra bodo v gradu Tabor pripravili gobarski večer s kraj predavanjem in seveda gobjimi specialitetami iz grajske hinje. VLADO MAl Šmarsica iiicovna icoionija ob tednu otroica Otroci iz vrtca v Šmai;)U in učenci šmarske osnovne šole so na poseben način opozC odgovorne v občim, da si želijo zdravo m varno okolje - zase in za vse ostale občane. Prejšnji teden so sodelovah v hkovni koloniji na prostem, na ploščadi pred Doiw kulture v Šmarju Risali so po asfaltni površini, izdelovali na]razhčnejše uporabne p^ mete iz odpadnih matenalov in modehrah v glini. S tem so hoteh povedati, da je oapa> materiale mogoče še kako koristno uporabiti in s tem razvijati ustvarjalnost m spreW Osnovnošolci so ustvarjali na temo »Varna pot v šolo«, ob zaključku likovne kolonije P^ pnpravih razstavo, ki je bila na ogled v avli Doma kulture. STANKO MESTINS Računainišlci icabinet Ko so na Polzeh pred leti izglasovah krajevni samoprispevek, je bila ena izmed tudi nabava nove računalniške opreme za učence osnovne šole Polzela. Ta ^^ ^jjie' izpolnila prejšnji teden ob krajevnem prazniku, ko so odprli nov računalniški mladi so z zanimanjem spremljah delo računalnika. T. TA KRAJI IN UUDJE 11. OKTOBER 1990 - STRAN 7 praznik Polzele pesnica Neža Maurer častna kraJanka C koncertom mariborske- »ansambla Musica Tibici- r v cerkvi na Polzeli, ^iportnimi igrami med va- U^i skupnostmi in s slav- flstno sejo skupščine kra- fvoe skupnosti, so se minu- J nedeljo v tej krajevni Lpnosti končale priredi- L ob letošnjem krajevnem jjazniku. 'jja slavnostni seji, ki sta se med drugimi udeležila tu- f| predsednik skupščine ob- Le Žalec, Milan Dobnik in ijpana slovenska pesnica Ne- L Maurer, sicer domačinka, L o delu in načrtih govoril Lnko Novak, predsednik skupščine KS Polzela. Po- ludaril je, da so v letu dni na polzeli veliko nsiredih, v pri- h^nje pa jih čaka rekon- strukcija vodovoda v samem centru, kar pa je zelo zahtev- na naloga. Na skupščini so nastopih tudi mladi pod okriljem DPD Svobode Polzela z mentorico Valerijo Pukl in pripravih literarni večer. Ob šestdesetletnici pesnice Ne- že Maurer so predstavih nje- no plodno in ustvarjalno živ- ljenjsko pot, obudili njene pretresljivo lepe spomine na rodni dom Kopaunk v Pod- vinu pri Polzeli in ustvarih intimno doživetje njene lju- bezenske poezije, ki jo je ob svojem jubileju izbrala in iz- dala v knjižici z naslovom Kadar ljubimo. Polzela je prav zaradi sreč- nega naključja, da lahko šte- je med svoje rojake sloven- sko pesnico Nežo Maurer, bogatejša na svojem kultur- nem področju. Ob tej prilož- nosti je Neža Maurer postala častna krajanka Polzele in s tem, seveda še bolj njihova. Po končani slovesnosti v dvorani doma Svobode je bila otvoritev novega raču- nalniškega kabineta na OŠ Vere Šlander na PolzeU. Društvo TVD Partizan Polzela pa je med tednom pripravila odbojkarski turnir in tekmovanje v ribolovu na jezeru Presaije. T. TAVČAR < Priznanja in pohvale KS polzela so prejeli Ivo Serdo- jer, Alojz Došler, Danica jorent, Jože Peško, Cvetka jfešič, Ana Beloglavec, Mi- lica Dobrave in Terezija Lubej. Predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak podeljuje listino častne krajanke pesnici Neži Maurer. Za košaro sreče SkorcO celo košaro je zasedla goba ajdovka, ki jo je ob koncu tedna našel Valentin Ašenber- ger iz Kasaz. Ko smo jo posta- vili ob kaseto s filmom, smo resnično lahko primerjali, kakšno veliko srečo ima v pri- merjavi z našim vsakdanom Milan. Ker nas je zanimalo, ko- liko je njegova sreča vredna v kilogramih, sejeJastnik gobe zapodil do prvega mesarja, ki ]e rmel točno tehtnico. Pokaza- la je natanko 1,75 kilograma (brez filma). Pa še to - goba velikanka je ostala pri nas. EDI MASNEC »Bravo« s ponudbo, ki ]i bodo občani zapioskaii V soboto dopoldne so kra- jani celjske kr^evne skup- nosti Dolgo polje v Vrunče- vi ulici, ^er je bila nekoč slovita pekama Mlakar, pr- vikrat stopili v novo zaseb- no prodajalno z imenom Bravo. Branko Brumen, lastnik prodajalne s 35 kvadratnimi metri prodajnih površin, na- poveduje pestro ponudbo. Nostalgijo po Mlakarjevem kruhu bo ublažil s kruhom iz domačih pekam, na primer iz Geršakove in podobnih, sicer pa bo poskrbel, da bo na ličnih prod£ynih policah blago za vsakdanje potrebe gospodinjstev, posebnost ponudbe pa priložnostna da- rila, kozmetika in še kaj. Po dogovoru s kupci bo možna tudi dostava blaga na dom, zlasti za ostarele in bolne kreuane oziroma občane v mestu Celje. Za krajane pa je dobrodo- šla posebnost zlasti odpiral- ni čas prodEoalne Bravo: ob delavnikih od 6.30 do 20 un, ob sobotah od 7. do 13. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Odpiralni čas je prikladen predvsem za šolarje, ki si bo- do lahko potešili jutranjo la- koto, nedeljsko dopoldne pa bo marsikoga rešilo z zagate, ki nastopi zlasti ob nenapo- vedanem obisku. M. A. Foto: EDO EINSPIELER lirsta prireditev za najmiaiše Občinska zveza društev prijateljev mladine v Žalcu je ob tednu otroka pripravila vrsto prireditev. Minuli torek so v Savi- novem razstavnem salonu v Žalcu odprli razstavo likovnih del učencev žalskek občine. V vrtcih Šempeter, Prebold, Žalec in na Polzeli so pripravili za najmlajše igrico Mojca Pokrajculja, v petek je bilo na OŠ Gotovlje šaljivo tekmovanje v orientaciji, za soboto 13. oktobra pripravljajo izlet za starše in otroke na ogled Minimundusa v Avstrijo in 27. oktobra izlet za šolske otroke na Plitvice. T. T. ZAPLEMBE NA CEUSKEM V LETIH 194S-I948 Piše MILKO MiKOLA nadaljevanje^ okraj trbovlje Izdanih zaplembnih odločb: 164 Vloženih pritožb: 28 a) razveljavljenih: 26 b) zavrnjenih:. 20 1 C) odloženih: 2 2 Likvidiranci: 2 j^rbnik za čin: 134 ^ m Mučna dokazovanja Ko obravnavamo zaplembe pre- moženja oseb nemške narodnosti, treba opozoriti tudi na tole dej- ^^o: če so za koga ugotovili, da je ®fnške narodnosti še ni bilo nuj- da bi mu njegovo premoženje 7 zaplenih. Odlok AVNOJ 21. 11. 1944 je namreč dolo- »J. da se premoženje ne zapleni lastim Nemcem, »ki so se borih jl^stah narodnoosvobodilne voj- J® in partizanskih odredov Jugo- ali ki so državljani nevtral- držav in se med okupacijo ni- p .^edli sovražno.« Vendar so bili . ^eri, ko bi prebivalci nemške aktivno sodelovah ftdl- ' ^ celjskem okrožju zelo čeprav so obstajaU. Med (ij^ci, ki so sodelovali v NOB, so s^i npr. posamezni zdravniki, ki jjj Pomagali partizanom z zdravih kakšen drug način podpirali Cgu^/ Takšni častni izjemi med Nemci sta bila npr. Her^nika Robert Wind in Johan kotJ^^n. Federalna zaplembna Csija v Ljubljani je dne 1. 3. razveljavila odločbo o za- plembi premoženja dr. Roberta Winda, ki jo je izdala mestna za- plembna komisija Celje, ker »seje uradno ugotovilo, da seje dejavno udeleževal narodnoosvobodilnega gibanja.« Dr.Wind je namreč uspel dokazati, daje med okupaci- jo, čeprav je bil državljan nemške- ga R^ha, partizanom dostavljal sanitetni material in dajal razne pomembne podatke, slovenskim fantom in možem pa je dajal zdravniška potrdila o nesposob- nosti za služenje vojske in jih s tem rešil, da niso bili vpoklicani v nemško vojsko. Tudi odločbo o zaplembi premoženja dr.Joha- na-Janka Herzmana so razveljavi- li, ker je okrajno sodišče Čelje ugotovilo, »daje dr.Herzman med okupacijo pomagal in dajal zdrav- niško pomoč bolnim oz. ranjenim partizanom, kakor tudi zdravila in sanitetni material, bil velik na- sprotnik hitlerizma in vselej nudil Slovencem svojo pomoč. Med Nemci s Celjskega, ki so med okupacijo aktivno delovali v odporu proti nacističnim okupa- cijskim oblastem, je bil med dru- gimi tudi ravnatelj tekstilne tovar- ne v Št. Pavlu pri Preboldu Eme- rich Kieslinger. Vojaško sodišče mariborskega vojnega področja, senat v Celju, je Kieslingerja na sodnem procesu v Celju dne 22. 8. 1945 v celoti oprostil vsake krivde z naslednjo obrazložitvijo: »Obto- ženega Kieshngerja Emericha pa je sodišče oprostilo krivde in kaz- ni, ker se je prepričalo o resnično- sti njegovega zagovora, da ni sle- dil pozivu okupatorske oblasti marca 1945 in odposlal v rajh vse zaloge blaga, temveč ta nalog sa- botiral tako, da se je ob zlomu Nemčije nahajalo v tovarni 470.000 metrov blaga. Tudi naloge, ki jo je prejel septembra 1944, na- mreč, da mora demontirati stroje tovarne in le-te oddati v Nemčijo, obtoženec ni opravil, ker je pač bil mnenja, da je tovarna z vsem in- ventarjem last jugoslovanskega naroda.« Vendar pa so obstajali tudi primeri, ko so nekaterim pre- moženje vseeno zaplenili, čeprav so imeli dokaze, da so sodelovah v NOB. Kot primer navajam za- plembo premoženja Franca The- mla, ki je bil skupaj z Valdemar- jem Ogrisggom lastnik tovarne Ogrisegg & Themel, Savinjska tkalnica in belilnica v Sv. Petru v Savinjski dolini. Themlu je voja- ško sodišče v Celju 22. 8.1945 izre- klo zaplembo premoženja, ker je bil med okupacijo član NSDAP in ker naj bi skupaj z Ogrisggom go- spodarsko sodeloval z nemškim okupatorjem. Sodišče je Francu Themlu izreklo zaplembo premo- ženja, čeprav je ugotovilo, da se je obtoženi »ves čas okupacije zadr- žal do slovenstva korektno, dalje, da je podpiral OF materialno in tudi drugače vzdrževal zvezo s partizani ter jim pošiljal razna obvestila.« Sodišče je ta dejstva upoštevalo samo delno, tako da Themlu niso odvzeli svobode in državljanstva. Celotna razprava Milka Mikole je objavljena v letošnjem Celj- skem zborniku, ki je že izšel. Po ceni 150,00 dinarjev ga lahko ku- pite v uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje. IV. Pregled gospodarskih podjetij in zemljiških posesti, ki so bila zaplenjena v celjskem okrožju v obdobju 1945-1948 Okraj Celje-mesto: Pomen kratic: A - Zaplemba na osnovi odloka AV- NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go- spodarsko podjetje last nemške države. B - Zaplemba na osnovi odloka AV- NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go- spodarsko podjetje last osebe nemške narodnosti. C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz- nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD). D - Zaplemba na osnovi Zakona o po- bijanju nedopustne špekulacije in go spodarske sabotaže. E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv- zemu državljanstva. F - Zaplembo izreklo vojaško sodišč« na osnovi uredbe o vojaških sodišči V z dne 24. 5. 1944. Nadaljevanje prihodnjič 8. STRAN - 11. OKTOBER 1990 Med vizijo in resničnostjo Nova mestna točka le arliltekturnl prolekt četverice mladih Kogar bo pot te dni zanesla za steklena vrata Likovnega salona v Celju, bo morda nekoliko začuden in presenečen, saj na ste- nah ne bo uzrl umetniških del slikarjev, kot je to v navadi, temveč se bo srečal s tlorisi in aksonometrijami arhitekturne- ga projekta z naslovom Nova mestna toč- ka Celja. Projekt so kot timsko delo minuli četrtek zvečer razgrnili štirje mladi avtor- ji z različnih koncev Slovenije: arhitekti Evgen Čargo, Andrej Kalamar in Celjan Boštjan Brenčič ter krajinarka Mateja Do- ležal. Mladi so se lotili problemov prekrivanja antične Celeie skozi stoletja in celjskega prometnega obroča. Pri tem provokativnem delu so bili drug drugemu mentor, izhajali pa so iz prepričanja, da je vsako staro mest- no jedro kulturno-zgodovinski spomenik zase, Celje pa še posebej. »Območje Šlandrovega trga in okolice je kontaktna točka obiskovalca z mestom. Ne- koč bi temu rekli mestna vrata, danes pa mora ta točka ustrezati kompleksnejšim zahtevam, ki so se pojavile kot posledica normalnega razvoja mesta,« so utemeljevali svoj projekt. »To je prostor, ki naj bi postal nekakšna sprejemnica Celja, in takih točk je ob mestnih vpadnicah še več,« so argumen- tirah projekte, ki se sicer zde vizija, a bi jih bilo mogoče kdaj, zakaj ne, tudi uresničiti, je bilo slišati glas stroke. Ker pomeni pro- stor okoli Šlandrovega trga konec starega mestnega jedra v smeri proti Ljubljani, »se mora tam nekaj zgoditi«. Opremiti gaje tre- ba tako, da bo s svojo vsebino oplemenitil mestno jedro, hkrati pa ustavil vplive pro- meta, primestne gradnje in drugačnega tempa življenja, ki prihaja od zunco. Zato je eden ključnih problemov za mestno jedro promet, so pri svojem raziskovalnem delu kaj kmalu družno ugotoviU mladi strokov- njaki. Po njihovih načrtih se promet z vpad- nic razporedi, razredči in ustavi v parkirnih hišah - ob ljubljanski vpadnici in na zunanji strani krožne ceste okoli starega mesta je v prihodnosti pričakovati močnejši razvoj poslovnih dejavnosti, ki so v tem prostoru že nakazane. Tako izoblikovan obod starega mesta bo prostorski in vsebinski posrednik med starim in novim. Po eni strani bo pre- vzel vlogo prometnega filtra, hkrati pa bo postal programski tampon med lahkotnej- šim značajem starega jedra in hitrim, ostrim poslovnim utripom mestnega obroča. Nika- kor pa ta prostor ne sme ostati puščava med enim in drugim, dokazuje z razstavljenim projektom četverica, in smemo ji pritrditi, da ima prav tudi za druga, na podoben na- čin obdelana področja arhitekture in urba- nizma Celja. Fantje in dekle so se o novih točkah Celja pripravljeni tudi pogovaijati in ena takih priložnosti bo v torek, 16. oktobra, ob 17. uri na pogovorni arhitekturni delavnici v sobi celjskega kluba kulturnih delavcev na Tomšičevem trgu, kjer bodo avtorji pred- stavili svoja videnja v sliki in besedi, priča- kujejo pa tudi plodno in konstruktivno raz- pravo. Razstava v Likovnem salonu bo od- prta prav do tega dne, zato imate še nekaj dni priložnost, da se ponudite med vizijo in resničnostjo mesta, kakršnega bi si najbrž želeU prav vsi: Celjani in obiskovalci. Li- kovni salon pa bo cikel razstav iz uporabne umetnosti še nadaljeval, saj bodo že 16. ok- tobra ob sedmih zvečer odprh novo razsta- vo. To pot bo to srečanje z originalnimi fotografijami arhitekta Jožeta Plečnika, in sicer z deli iz njegovega dunajskega in pra- škega obdobja. Razstavo bo posredoval Ar- hitekturni muzej iz Ljubljane, o delu arhi- tekta Jožeta Plečnika pa bo govoril dr. Pe- ter Krečič. MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER Nova mestna točka v očeh mladih strokovnjakov: Mateje Doležal, Evgena Čarge, Andreja Kalamarja in Boštjana Brenčiča. Slomškova Ponikva »Tudi mene je kmetijska mati povila in na slamo polo- žila. Do trinajstega leta sem ubogi hlapčič bil. Prešibek za plužiti, sem oraču gonil, sem mlatil in kosil, ter sem si, ka- kor vi, zmesnega kruha služil. Tako je delček svoje mlado- sti opisal Anton Martin Slom- šek. Njegov življenjepis je pred kratkim izšel v knjižici Slomškova Ponikva, ki jo je napisal dr. Ivan Stopar, izdala pa Mohorjeva družba v Celju. Avtor v sproščenem in po- ljudnem jeziku niza nešteto nadrobnosti iz Slomškovega življenja ter ga predstavi kot skromnega moža, močno veza- nega na rodno grudo. V zvezi s tem predstavlja tudi ponkov- sko prafaro v zgodovini in sli- ki, izčrpni umetnostno zgodo- vinski študiji pa spregovori o cekrvah sv. Martina in sv. Ožbolta v Unišah. Vehko besedi dr. Stopar na- menja rasti in propadu zaselka Slom pri Unišah, kjer je bil Slomšek rojen, pa tudi bliž- njim krajem, kjer je še danes močno živ spomin narxj. Slomškov dom je danes dru- gačen, kot je bil svoje dni, ven- dar se mu obet^o boljši časi. PreurediU naj bi ga v pomnik možu, ki mu Slovenci dolguje- mo toliko zahvale. Kryižica Slomškova Ponik- va ni bogata samo v besedilu, marveč tudi v slikah, ki izčrp- no dopolnjujejo tekst. Barvne fotografije je prispeval Matej Stopar, knjigo pa je opremil Marjan Paternoster. Maša po tisočletju in poi Tako kot so predvideli s srednjeročnim načrtom d so strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Celje zaklii^l® obnovitvena deal na Rifniku nad Šentjurjem. Obnn so stavbne objekte poznoantične naselbine in vodni ralnik. Pri tem pa se zdi pomembno poudariti, da gre za naj rejšo cerkev na tem območju, zato bodo zaključna h^ kronali z mašo, ki bo 13. oktobra ob 11. uri na RifnjK ^ kamor bo prišel tudi celjski opat Friderik Kolšek. Maša k posvečena enemu izmed treh celjanskih škofov - milijanu Celjskemu, ki je umrl kot mučenec leta 305 v t cerkvi bo maša po 1500 letih. Za obiskovalce tega kulturno zgodovinskega objekta zgrajena tudi razgledna ploščad, za sobotno slovesnn bodo ob poti »pušlšanki« z domačo jedačo in pjjg^^' V Pokrajinskem muzeju pa so poskrbeli tudi za spominjl' in dali izdelati kopije poznoantičnih (gotskih in langobai-i skih najdb) ter nakita in keramike. Tako se ni bati rt bomo segli po kiču, kar se kaj rado zgodi ob Podobnik slovesnostih. Mp S spomini dopolnjena razstava v Muzeju revolucije v Celju so sredi septembra zaprli raz- stavo Trgovina v Celju, ki je bila na ogled celo poletje in ki je popestrila dogajanje v me- stu, saj si jo je ogledalo več kot tisoč obiskovalcev. Med njimi je bilo veliko tujcev. Razstava je pomenila nov kamenček v mozaiku iz pol- pretekle zgodovine, delavcem muzeja pa je dala spodbudo in ideje tudi mnogim ustvarjal- cem z različnih področij, kar je mogoče razbrati iz knjige vti- sov o razstavi. Del razstave Trgovina v Ce- lju je bil izbor fotografij Josipa Pelikana s sprehoda po m nih ulicah v obdobju 193^ S pomočjo obiskovalcev^ stave so dokumentirali trif' tine ljudi s fotografij. V mJ so s predstavitvijo tem ižl Ijenja ljudi v 20. stoletju m že leta 1987 in bodo s tern ij lom nadaljevali, pri čemer ^ bodo vodilo vse pripom^^ sameznikov in podjetij, iy pripomogli k temu delu. Zj vabijo k ogledu stalne razstj mesta Celja v obdob 1945-80, da bi na enak načj s spomini in pripombami p sameznikov, razstavo še ot gatili. S Steklena plastika v Velenju v petek so v velenjski knjiž- nici odprli razstavo steklenih skulptur Cirila Cesarja, ki bo na ogled do novembra. Mozirskega umetnika, aka- demskega kiparja Cirila Cesar- ja cenijo tudi v tujini. Po kon- čanem študiju na akademiji je ustvaril več javnih spomeni- kov, po aferi z izginulim tal- cem v ljubljanskem Tivoliju pa ga je odklonilni odnos nekate- rih do njegovega umetniškega snovanja usmeril v pedagoško delo, ki ga je opravljal v Celju. Ukvarjal se je tudi z industrij- skim oblikovanjem, sredi 60. let se mu je ponudila prilož- nost za nad^nje izobraževa- nje na visoki šoli za oblikova- nje v Ulmu, ki jo je izredno hitro dokončal ter tam dobil mesto asistenta. Ker so šolo v Ulmu iz političnih vzrot razpustili, se je vrnil v Slove: jo in se na pobudo takrate direktorja Gorenja v Vele: Ivana Atelška zaposlil tam i oblikovalec, hkrati pajeprf val na velenjskem centru sn ryih šol o industrijskem^ kovanju. Od leta 1983 se O Cesar ukvarja izključno s' parstvom. Steklena plastika je ena^ med njegovih treh osno^'- ustvarjalnih poti, prvih po^ sov pa se je lotil že v 60. Pri stekleni plastiki gre za? seben postopek lepljenja ^ klenih lamel, tematika razstj Ijenih del pa je sakralna in ^ fana ter spominja na nekai arhitekturne objekte. Foto: E. EINSPIEI^ Ariieoioška monografija Starelša železna doba na Slovenskem Štalerskem Slovenska arheologija je bogatejša za tehtno znan- stveno delo »Starejša želez- na doba na Slovenskem Štajerskem«, ki ga je napi- sala Biba Teržan, redna profesorica na berlinski univerzi. Monograflja, ki je izšla kot 25. zvezek zbirke Katalogi in monopafije pri Nnarodnem muzeju v Ljub- ljani, je objava njene dok- torske disertacije, ki jo je zagovarjala 1986 leta na Fi- lozofski fakulteti v Ljub- ljani. Zakaj je to delo tako po- membno? Predvsem zaradi tega, ker prvič v zgodovini naše arheologije zajema ce- lotno Slovensko Štajersko. Avtorica jo je geografsko za- jela od Trojan do madžarske meje in od Avstrijske Koro- ške do Panonske nižine in sicer do donavske vertikale. Ko je njen mentor in prof. dr. Stane Gabrovec predstavljal njeno delo je poudaril, da je največja vrednost v izdelani novi arheološki kronologiji, ki presega dosedanjo nem- ško, ki je bila pri nas največ- krat v rabi. Prispevala je to- rej novo temeljno prvino in uveljavila znanje, ki je zraslo »na domačih tleh«. To je iz- rednega pomena, saj se bodo arheologi lahko zgledovali po domačem in ne več toliko po tujih modelih. Monografija je pomembna tudi zaradi tega, ker pred- stavlja veliko količino gradi- va, ki je lepo razvidno v tabe- lah, osrednji znanstveni tekst pa spremlja izredno bo- gat katalog. Biba Teržan je opisala tudi zgodovinski na- stanek posameznih kultur- nih skupin, ki so živele na Slovenskem Štajerskem v zgodnji železni dobi in se tako dotaknila teme, ki ni bi- la doslej obišrneje raziskana. Opravila je tudi strukturno analizo prebivalstva in v pre- glednih kartah tudi nakazala zgodovinsko naštevanje omerijenega prostora, na ka- terega so vplivali dogodki z vzhoda (Mala Azija), juga (Grčija) in jugozahoda (Ita- lija). V obširni knjigi velikega formata, ki je v celoti preve- dena v angleščino in bo tako znanje naše znanstvenice do- stopno tudi širši svetovni javnosti, pa je lepo vidno tu- di celjsko območje in prispe- vek arheologov Pokr^inske- ga muzeja v Celju in sicer Lojzeta Bolte, Vere Kolšek in Darje Pirkmajer. Avtorica je na predstavitvi dejala, da nobeno dognanje v svetu znanosti ni dokonč- no, a ta misel se lepo ujema tudi s tisto, ki jo je zapisala sama v uvodu monografije, »da je dosežena vsaj tista točka iz parabole U. Eca, ko se je palček povzpel na rame velikana zato, da bi videl da- lje od njega.« To je skromna pripomba znanstvenice, ki se zaveda časovnega in pro- storskega konteksta svojega prispevka, toda res je tudi to, da kdorkoli se bo odslej uk- varjal z arheološkimi izkopa- vanji in raziskavami na ome- njenem območju, ne bo mo- gel mimo tega obsežnega (450 strani) in temeljitega de- la in to bodo morali upošte- vati tudi arheologi in zgodo- vinarji zunaj naših meja. DRAGO MEDVED France Bevk in Celje Svet življenja in literarnega dela pred sto leti rojenega in pred dvema desetletjema umrlega pisatelja je pač v prvi vrsti Primorska - od Kobarida prek Baške grape in cerkljanskih hri- bov do Gorice in tržaškega morja. Neznaten, res prav neznaten drobec v i^egovi biografiji pa pripada tudi celjski okolici. Na starost piše sam o tem v avtobiografski Moji mla- dosti. Bil je tedaj, v začetku prve svetovne vojne, učitelj v Orehku, vasici blizu rojstne Zakojce. Ko je 1915. leta Italija stopila v vojno proti Avstriji, ga je na mejnem področju zaskrbelo za varnost mlade družinice. Takrat je Bevkovim ponudila zavetje znanka učiteljica Til- či (priimka pisatelj ne navaja) pri svo- jem očetu v Ljubečni. Tako je Bevk z ženo in hčerkico preživel to vojno poletje v hiši znankinega očeta. V Lju- bečni, »pod zelenimi krošnjami sadov- njaka«, je nastajala njegova pozneje ta- ko priljubljena povest Tatič o bridki izkušnji iz zgodnje mladosti. In še: iz pripovedovala in dnevnika učiteljice Tilči je dobil snov za daljšo novelo o jetičnem mladeniču - Julijan Sever. Lik glavne osebe je s pisateljsko domi- šljijo preoblikovan znankin zaročenec. Na jesen tega leta se je Bevk vrnil na Cerkljansko, žena in otrok pa sta še ostala v Ljubečni, ker od celjskega vo- jaškega poveljstva dolgo nista dobila dovoljenja za pot. S tem Bevkovih stikov s Celjem še ni konec. V času njegovega ustva^al- nega viška, v letih pred drugo vojno, se je seznanil s celjskim profesorjem Alojzijem Bolharjem. V celjski knjiž- nici je spravljena fotografija: sredi manjše družbe, v kateri sta tudi Bolhar in žena Vera, sedi temnolasi pisatelj. Tudi nekaj Bevkovih občasnih dopi- sov - razglednic in pisem - je v Bolhar- jevi zapuščini. Njuno znanstvo, vzklilo pač iz skupnega zanima™^, Bolgare in njihovo kulturo. Be^ i poslal Bolharju svoj potopis Des« v Bolgariji, na karticah se omemba kakega skupnega boll^j. ga znanca ali bogarskega liter^^ dela. Sredi dopisov pisanih z Be^ ,'ai roko, pa se pojavlja septembra^ kratko pismo njegove žene Dav ' in zahvala za Bolharjevo Francetovi petdesetletnici. s' mo: »Žal, da se Vam on sam zahvaliti. Upam, da že veste, že tri mesece nahaja.« Bolhar:)^ ^ pač vedela, da so pisatelja ^^^^^ jani in ga poslali v internacijo, der bo prišel šele čez leto dni- . ^^ Po osvoboditvi se še poj^^^ [> kartica, zadnjič izzveni Bevko j; drav Bolha^u 1962. leta. Ker je ^ o Bolhar cenil svoje znance iz venskih kulturnih delavcev, naJ ^ več dopisov ni bilo (če se se^e ^ izgubih med drugo vojno). ^ tudi tu le za droben, a P^J^iiaii!^ Franceta Bevka s Celiem in Ceu^i- bozenao^ ^DtTURA-REPORTAŽA 11. OKTOBER 1990 - STRAN 9 Kakovost je odlika Celjskega zbornika I fsebino In avtorji ilosega publikacija evropski prostor pred dnevi je izšel Celjski Dornih za leto 1990, ki ga je Liožila skupščina občine, >dala pa Knjižnica Edvar- L Kardelja v Celju. Že be- ien pregled te, lahko bi re- [li najstarejše domoznan- naravnave publikacije -a Slovenskem, bralcu po- puja bogato vsebino, stro- kovno naravnano in kako- vostno oblikovano. Tako ^ot to zahtevajo evropske uorme. Celjski zbornik, ki je prvič jjšel leta 1951, nato pa za ne- Itaj let presahnil, zdaj že vr- sto let redno izhaja. Letos je dobil tudi dva nova uredni- {(a: mag. Janeza Cvirna za odgovornega urednika in prof. Janka Germadnika za glavnega urednika. Celjski zbornik je letos iz- jel v nakladi 600 izvodov, ali jz 100 več kot je bilo v nava- di minula leta in zanj je že na začetku zavladalo veliko za- nimanje, kar znova kaže, ka- ko pomemben je izbor tem, člankov in razprav, ki niso samo lokalno obarvani, tem- več posegajo v širši evropski prostor. »To pa je tudi naš (namen«, pravi Janez Cvirn, Ici je skupaj z glavnim ured- nikom prevzel funkcijo fe- bruarja, zbornik pa je izšel prej kot običajno. Oba ured- nika sta s svojim strokovnim znanjem, poleg tega pa sta se razgledala tudi po tujini, ve- liko naredila, da ima zbornik ivrsto strukturo, da je teh- nično urejen tako, kot mora biti: z nemškimi povzetki in angleškimi sinopsisi na kon- cu. Čeprav je letošnji Celjski zbornik za nekaj strani tanjši od prejšnjih, to ni zavoljo po- manjkanja strokovnega gra- diva, poudarjata urednika, temveč prav zaradi neke kontinuitete v vsebini, zato sta nekaj člankov, ki vsebin- sko niso sodili v publikacijo,' raje zavrnila. »Objavljati v zborniku naj pomeni tudi določen status«, meni Janko Germadnik, ki je prav tako prepričan, da je osnovni kriterij kakovost. Tako so naravnali tudi hono- rarje za avtorje prispevkov v Celjskem zborniku, ki na naslovnici prinaša stiliziran celjski grb, delo Jureta Čiž- meka. Med članki in razpravami Vera Kolšek piše o Mali bro- nasti plastiki Celja. Prispe- vek pa bogatijo tudi številne fotografije teh plastik. Kot že rečeno, so k pisanju povabili tudi strokovnjake iz Ljublja- ne, da bi tako presegli lokal- ni značaj zbornika. Tako Ig- nac Voje piše o Celjskih gro- fih in Dubrovniku, Božo Otorepec pa o Srednjeve- ških pečatih in grbu mesta Celja. O preteklosti Dragar- jevega rodu iz okolice Tabo- ra v Savinjski dolini je delo Borisa Golca. V nadaljeva- nju prinaša Celjski zbornik problematiko slovenskega jezika v Frankopanovem, av- torja Antona Šepetavca. Marjan Smolnik piše o dve- stoletnici celjskega tiskarja Jenka, Igor Grdina o poteh tiranstva v slovenski litera- turi (! do II. svetovne vojne). Nato se pojavita spet dva do- mača, celjska avtorja, in si- cer Božena Orožen s član- kom Dom, domovina, je- zik ... in Alma Karlin in Mil- ko Mikola, ki piše o zaplem- bah premoženja v celjskem okrožju v letih 1945-48. Med zapisi najdemo prispevek Tatjane Badovinac o shkar- ju Miroslavu Modicu in Mi- lene Moškon o (ne)znanem slikarju Antonu Perku. Nato pa v gradivu Janez Cvirn priobčuje Kroniko mesta Celja 1982-1907 (I. del), Vladimir Šlibar pa o delavskih mezdah v Celju v letih 1913-14, o opekarnah na Celjskem sredi 19. stoletja piše Hedvika Zdovc. Celjski zbornik prinaša na koncu bi- bliografijo prof. Janka Orož- na, ki jo je zapisal Vlado No- vak in tri memoriale: Janku Orožnu, Nadi Klaič in Gusta- vu Grobleniku, ki je še lani 15. decembra kot glavni in odgovorni urednik Celjske- ga zbornika javnosti predsta- vil njegovo vsebino. Brez dvoma bi bil z letošnjim zbornikom zadovoljen, saj je bila njegova želja, da delo nadaljujejo mlajši. MATEJA PODJED Promocijo Celjskega zbor- nika pripravljajo v četrtek, 11. oktobra od 13. uri v Knjižnici Edvarda Karde- lja v Celju, kjer ga je mogo- če tudi kupiti. Pevski zbor Lašico vas vabi Zborovsko petje ima v Laškem bogato tradicijo, saj je minulo leto Moški pevski zbor TIM Laško pro- slavil 60-letnico. Pravzaprav pa pravih Laš- čanov v zboru praktično ni, nam je povedal predsednik zbora Jože Rajh. Večina pev- cev je iz okolice. Trenutno šteje zbor le še 21 članov, to pa je tudi razlog za zapis tega prispevka. Prav gotovo od- govornim v zboru kakor tudi Laščanom ne bi smelo biti vseeno, če bi naenkrat ostali brez moškega pevskega zbo- ra. Sami si želijo, da bi med- nje stopili novi člani in da bi tako ohranili ah še dvignili kvaliteto. Zbor se na vajah sestaja dvakrat tedensko: ob pone- deljskih in petkih ob 19. uri v osnovni šoli Primoža Tru- barja Laško. Njihov reperto- ar obsega tako narodne ka- kor umetne pesmi, zanimivo pa je tudi to, da poskušajo posamezne pesmi in koncer- te obogatiti s posebnimi glasbenimi vložki, dinamiko na odru in spremljavo z in- sirumemom, običajno s ci- trami. Ko sva s predsednikom zbora razpredala, kje so vzro- ki za to, da med mladimi ni več dovolj zagnanosti za pet- je v zborih, je bilo kaj lahko ugotoviti, da se povsod pre- malo poje, takšna pa je tudi usmeritev v osnovnih šolah, kjer je večji poudarek dan glasbeni teoriji in zgodovini kot pa samemu petju. »Morda je pri našem zboru koga motilo ime, ki smo si ga nadeh leta 1975. Podjetje TIM Laško je namreč vse- skozi naš pokrovitelj. V so- glasju z vodstvom podjetja smo se dogovorih, da bomo odslej samo Moški pevski zbor Laško, saj se je tudi šte- vilo Timovih pevcev zredu- ciralo na minimum,« je še povedal predsednik zbora. Vsi, ki imate veselje do petja in imate radi slovensko pesem, pa ste vljudno vablje- ni, da se pridružite vrstam pevcev tega zbora in pridete na njihove vaje. Za marsiko- ga je to prijetna obveznost, saj v dobri družbi ni nikoli slabo, prav te - dobre družbe namreč - pa pri laških pev- cih ne manjka. VLADO MAROT Ceijsico ogrevanje Komunalina Toplotna oskrba je pred letošnjo kurilno sezono že povsem povezala celjske kurilnice in izločila kurilnico na Otoku, ki je delovala še na mazut. Tako bo vir energije to zimo v Celju v sistemu kurilnic izključno zemelj- ski phn, kar naj bi prispevalo tudi k boljšemu zraku v mestu. Sicer pa bodo ogrevati pričeli takoj, ko bo trikrat zapovrstjo zvečer ob 21. uri temperatura zraka v mestu pod 12 stopi- njami. Obenem v Toplotni oskrbi napovedujejo, da bodo pred pričetkom kurjenja izključili vse stanovalce in bloke, ki imajo še neporavnane račune za centralno ogrevanje BP Oiilskail smo »Slovencote« v Petrinji HovI tednik Je bil na slavnostni zaprisegi v krajih, kjer nI vroče samo zaradi lepega vremena Naši fantje, ki so sredi septembra odšli služit domovini da bi jo pozneje znali bra- niti pred napadalci ali morebitnimi oku- patorji, so v soboto v vojašnicah širom Jugoslavije slavnostno zaprisegli in s tem postali pravi vojaki. Dan zaprisege pa je tudi tisti težko priča- bvani, ko si sežejo v roke in skočijo v ob- jem sinovi in očetje, sinovi in matere, ko se spet pozdravi fant z dekletom, nečak s stri- (^em... To je dan, ki prinese kanček več s\'obode s prvim odhodom v »civilni« svet, j^en zidov vojašnice. Le redkokdaj se zgo- 'li. da človek v tako kratkem času doživi Wiko najrazličnejših občutkov. Mi, ki smo Soboto zjutraj odpotovali v Petrinjo, še toliko več. Kljub mnogim zagotovilom, da i® v tem kraju vse mirno in varno, se nismo "^ogli izogniti dvomu in občutku negotovo- sti Zato smo se, če temu lahko tako reče- ''^o, zorganizirali. Celjani, štirje osebni av- ^Hobili, so v soboto ob petih zjutraj stali Pfed bifejem Poženel na Bregu, da bi bili firtiprej pri Dragotu, Marku, Tomažu in Pe- V slogi je moč, smo si rekli in odbrzeh ' temno jutro. ^^Bd Siskom smo spet skupaj Med vožnjo smo se oddaljih drug od dru- pri odcepu za Sisak pa smo se spet jP^ali. Prišli smo na »nevarno« območje, smo vozili v koloni, drug za drugim, smo prvič dobro videli drug drugega, bolje spoznali, saj je bil že lep, topel in jj dan. Kot naročen po nekcudnevnem jj.^^vju. Vozimo, vozimo, čakamo, pa nič. 1 ^Jer nobene straže, cestne ovire, nikjer miličnika, nikjer nobenega »so- j^^^ika«. Ko prispemo v Petrinjo, sprašu- kje je vojašnica. Domačini so prijaz- Ustrežljivi. Prispemo do cilja, vojašnice ^ ^'lij Gačeša, ki je kar precej oddaljena od Iiom-' procesija ljudi se začne počasi p^^ikati proti osrednjemu prizorišču za- '^ege. sodobna vojašnica se naokoh, medtem ko so fantje, zdaj zdaj postali pravi vojaki, že postrojeni v vrstah oziroma četah. Veliko jih je, v novih oblačilih, vsakomur po meri. Iščemo se: starši svoje sinove, sinovi svoje domače. »Evo ga! Tamle je! Glej ga našega Janeza!« se sliši v množici. Pravzaprav pa so vsi enaki. Naokrog se sprehajajo stareši- ne, ponosni so videti. In prijazni so, pri- pravljeni za pogovor. Vojašnica Vasilij Gačeša je lepa, urejena, z mnogo zelenja, prijazen videz daje. V poz- nejšem pogovoru s fanti-vojaki izvemo, da je hrana dobra, pestra, da so prostori so- dobno urejeni, s centralnim ogrevanjem in da Slovence starešine cenijo, da jih imajo radi, ker so zgledni vojaki. Fantje z vseh vetrov Jugoslavije se med sabo lepo razu- mejo, med njimi se utrjuje pravo tovari- štvo, prijateljstvo. Najbolj pomembno pa je, da se počutijo varno. Starešinam je var- nost vojakov v tem trenutku prva in najod- govornejša naloga. Je pa med fanti povzro- čila tega dne nekaj negodovanja. Na dan same svečane zaprisege so morali biti v vo- jašnici že ob 18. uri, »nočenje« je bilo izklju- čeno. Starši in svojci smo bih ob tej odloči- tvi enotnega mnenja: odobravali smo jo. V sicer navidez mirni Petrinji lahko naj- manjša iskrica povzroči ogenj. Slovesna zaprisega... Besedilo je enako, desetletja se ni spre- menilo. Naši fantje so se zaobljubih, da bo- do branili nedotakljivost in celovitost Soci- alistične federativne repubhke Jugoslavije, da bodo varovali in razvijali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti... in da jim ne bo žal žrtvovati v tem boju tudi svoja življenja. Slavnostni govornik, pol- kovnik Milanko Djurkovič, je med drugim povedal, da je treba določene potrebne spremembe v državi izvesti odgovorno, kulturno in demokratično. Obupanih in prestrašenih srbskih žensk z otroki v naroč- jih ni bilo več na območju vojašnice, kjer so pred tednom dni našle varno zatočišče pred »sovražniki«. Petrinja Ko se sprehajaš po mestu, zares ne obču- tiš, da bi bilo to mesto še pred kratkim eno od središč nemirov rned hrvaškim in srb- skim prebivalstvom. Življenje se odvija po ustaljenih tirnicah, vendar to danes ni več mesto veselih ljudi. Spomin na specialne enote, oborožene z avtomatskimi puškami, je še preveč svež. Uničevalna in razdiralna politika je naredila svoje in ljudje pravza- prav še danes ne vedo, kaj se pravzapra\ dogaja, zbegani so. Misleč, da bomo imeh kaj težav s slovensko avtomobilsko regi- stracijo, se je potem pokazalo prav nasprot- no. Kot da so se domačini dogovorili, da bodo do »gostov« prijazni, gostoljubni, pri- pravljeni pomagati na vsakem koraku. Lepa poteza Pivovarne Laško če kaj (tekočega) fantje z našega območja pogrešajo, je to pivo Zlatorog, te znamke pa v teh krajih ni nikjer najti. In ker je stara navada železna sregca, je zanje vsaka druga tovrstna pijača drugorazredna. To so izve- deli tudi v Pivovarni Laško in nas založili s kar precejšnjo količino Zlatorogov v plo- čevinkah. Te so v soboto zvečer veselo po- kale, seveda pa tega piva niso užfvali le naši fantje. Pohvalili so ga srbski, pa hrvaški, makedonski, fantje s Kosova in drugi. V vo- jašnici se vse deli, v vojašnicah je bratstvo v pravem, žlahtnem pomenu te besede. Žal samo še v vojašnicah. In Slovencoti so spet pridobili na ugledu. Slovenskih fantov seje v petrinjski vojašnici namreč prijelo ime Slovencoti. In kako je do tega prišlo? Prvi dan prihoda se je nekdo v gneči zadri in vprašal: »Je tu kaj Slovencou?« Nekdo ga je narobe razumel in tako je Slovenec po- stal Slovenco. Seveda samo med vojaki, prijatelji. Slovenci nimajo nič proti, ker so postali Slovencoti. MARJELA AGREŽ Malce okrnjena celjska »delegacija* po prihodu v Petrinjo. 10. STRAN - 11. OKTOBER 1990 FOTOREPOR Ministroma Bavčarju in Janši gre pritrditi - četrtkova »zasedba« bivšega štaba TO v Ljubljani je bila res le operetna epizoda. Operetna epizoda je bila tudi zato, ker so Demosovi poslanci/na sliki Spomenka Hribar' protestirali v množici, ministra pa sta pričela naslednji dan miriti duhove. Vsi Slovenci kot statisti v vsaki dobri opereti je treba do vrhunca postopno dvigovati napetost. Na srečo v petek do tragičnega razpleta potem ni prišlo, čeprav so provokatorji poskušali prav vse. Čeprav Janez Janša zatrjuje, da na bivšem sedežu RŠ TO Sloveniji ni nič nujno potrti nega, so vendarle na nov naslov prestavili napisno ploščo. Pa čeprav na njej še vean piše Socialistična republika Slovenija... Najbolj neumno je bilo, da so prazne pisarne še naprej stražili vojaki, glavne junake pa ob odhodu s prizorišča slovenski miličniki. Oddelek milice JLA je zastražil prostore starega stva slovenskih teritorialcev (Janša: navadna P^^p^t«* cija, Bavčar: operetna epizoda), Ljubljančani so ft^sH' zbrali pred zadevnim poslopjem in tiho pa tudi S ^ protestirali. Zaključek: ob zakasnelem pojBsnje^ zapleta s strani pristojnih republiških sekret»f^^\ (informiranje javnosti je ena njihovih zakonskih p smo doživeli minuli tedne res pravo operetno epi^^" smo bili statisti kar vsi prebivalci Slovenije. . tjC^- BP, Foto: kraji in uudje 11. oktober 1990 - stran 11 Nogavičke celega sveta ^ yelenju so otrokom pripravili pravljični PIkIn dan gna pisana, druga eno- .jrvna: rdeča, modra, vijo- Jjasta, bela... Ena rjavo in lodro črtasta, druga kari- -ta vseh mogočih barv. kratka, druga dolga, rpa s pentljico, druga brez. 3 čem govorimo? O noga- pjikah v soboto dopoldne jj pikinem trgu v Veleiyu. stotine nogavičk je bilo, .fibližno toliko raznih čop- [jv in nešteto pegic po licih ^ noskih. Resnično je bila sobota jan Pike Novavičke. Kratka jrilca so frfotala v prelepem lončnem vremenu, preveliki ^vlji, zvečine z različnimi Vezalkami, so prešerno po- ilcakovali ob Pikini pesmi, ^dost in smeh sta kukala iz )troških oči. Kako lepo je bi- iPika! Neugnano in pogum- 10, tako kot rdečelaska iz ro- nana, so se na odru pred ivometrsko Piko in ubogim llfredom vrstih nastopajoči z velenjskih osnovnih šol in Ttcev. Petletna Maja, ki so ji iz- lod kratkega nabranega rilca kukale bele hlačke, bi lila rada vsak dan Pika: »Saj li imela nikogar, ki bi ji uka- zoval, kako mora biti obleče- na.« Drugi otroci bi bih radi Pika Nogavička, ker ji ni bilo treba hoditi v šolo (to je bilo pri Piki najboljše), ker je bila tako pogumna, in ker je vi- dela toliko sveta. Nekaterim otrokom se je Pika tudi za- smihla: »Tako sama je bila, ni se mogla stisniti k očku ali mamici, pa tudi bratcev in sestric ni imela za igro.« Ose- mletna Ana nam je zaupala, da je rada Pika, ampak samo en dan. O, tudi prava Pika je prišla med otroke v Velenju. Prava Pika s pravimi pegami in pravimi rdečimi lasmi, na či- sto pravem konju s črnimi pikami in s čisto pravo dekli- co z otoka Tuka Taka. Spremljale so jo mažoretke in seveda pesem. Otroci niso videli le Pike, spoznali so tudi druge juna- ke iz otroškega sveta: Lepo Anko, ki je vodila kolo. Hu- do mravljico, ki je požrla bi- ka in pustila le roge, Ostržka, ki mu je zrastel nos zaradi laži... Ogromni baloni, klovn velikan, alpinisti, poli- caji... kot da so pravljice za en dan preselili na Pikin trg v resničnost. Največ občudovanja je po- žel helikopter, ki je prav tako prišel pozdravit Piko Noga- vičko. Zaradi silnega vetra ob njegovem pristanku je vi- soko v zrak odletelo nekaj balonov - kot pozdrav otro- kom vsega sveta. V Velenju pa ni bila le so- bota Pikin dan. Kar cel te- den so otroci lahko gledali filme o Piki, brah knjige, si ogledovali risbe, tekmovah v znanju o njenih dogodiv- ščinah, poslušah pravljice. Za cel teden se je Velenje spremenilo v vilo Čira Čara, otroci pa so bih Pike, Anice ali Tomaži. »Starši kar ne razumejo, daje lahko Pika naša junaki- nja. Ni marala šole, bila je neubogljiva, ni se znala lepo obnašati. Pa vendar Pika ni bila taka. Predvsem je bila dobra v srcu, trudila se je, da bi bila pridna, včasih pa ji je spodletelo, kot nam otro- kom. In rada je imela vse otroke, ki niso bili hudobni in neprijazni,« je povedal de- vetletni Borut. In še prav je imel. Iz Velenja pa so poklicali tudi Pikino »mamo« Astrid Lindgren. Povedala je, da ves čas misli na otroke na Pikinem trgu. Zaželela jim je srečno otroštvo, da bi bili močni in zdravi ter bi uživali v lepi naravi. Predvsem pa je zaželela: Otroci, bodite sreč- ni! To pa je tudi eno izmed vodil Tedna otroka. V Vele- nju so s pomočjo Pike Noga- vičke vsaj za en dan res osre- čili otroke. URŠKA KOLENC Seveda brez prave Pike, s pravimi rdečimi lasmi in pegami na Fikin Cicidan ni šlo. Pa tudi Alfred, Ficko in deklica z otoka Tuka Taka so bili zraven v slavnostni povorki. V ozadju ogromna nepremagljiva rdečelaska, na Pikinem odru pa velenjske osnovno- šolke z repki in v različnih nogavičkah. Illmje tukaj In zdaj grad se vračajo menihi v nedeljo so po dvesto le- ih vrnili župnijo Olimje pri 'odčetrtku iz uprave škofl- «redovnikom, slovenskim ninoritom. Na tiskovni konferenci predstavnikov Imarske občinske oblasti, škofije in minoritov so t obrisih predstavili ures- učevanje zamisli o samo- stanu, predvideno nadalje- ''anje del v grajskem po- slopju, Hnanciranje in za- misel romarskega turizma, 'ia cerkveni slovesnosti, ki ^ je je udeležil tudi gene- ^Ini asistent minoritov za "ednjo Evropo s sedežem [ Rimu, pater Janez Kur- K je maševal mariborski «of dr. Franc Kramberger. Zamisel o vrnitvi menihov 'Olimje je nastala po obnovi »umske cerkve (leta 1983) 'župnijskem uradu v Pod- ^trtku, je povedal takratni %nik Mirko Krašovec. Za- prem^hnega števila pa- mncev, ki so nekoč ustano- ^ v gradu eno najstarejših **arn v Evropi, njihova vr- "^tev ni bila mogoča, ^ristično pomemben je bil pred uvrstitvijo »splošno ljudsko pre- moženje« grofovska last. »V J Pnijskem uradu smo vide- 'tCerkev in grad kot celoto. Pominski park Trebče pa ^ tem ni strinjal - Olimje ^"^reč spada v njegovo ob- rije,« je povedal Kra- •ovec je do pravde na so- vori Predzadnje občinsko 'e^ ° j® Krašovče- pripovedovanju, zadnji 5 leti zamisli naklonjeno. Jarkom pa niso uspeh najti JPnega jezika, to^^i^rski župan Franc Po- W J ^^ poudaril, da je zd^ Ko^ainator del občina, tako ij^i zahtevala tudi mari- f^ jka škofija. Možnosti za tave in prireditve, ki pa ij/^ejo biti v nasprotju (j^^^eli samostanskega živ- ^ohH ostajajo. V občini so leC^ovali stahšče, da bi ^fiosti vodih z družbeno pomočjo, minoriti pa bi pod strokovnim nadzorstvom obnavljali vse potrebno. De- la bi vnaprej financirali re- pubhka, občina in škofija, ki je denar že izročila. Občina mora primakniti petino de- narja, republika pa 80 od- stotkov. Gospodarstvo je si- cer v težavah, vendar bodo sredstva skušali zagotoviti. Z denarjem bi uredili okoli- co in zagotovili stavbno po- hištvo, je povedala predsed- nica občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj Marta Vahčič. Predsednik šmarske občinske vlade Maijan Aralica pa je pouda- ril turistični pomen Olimja, katerega nadaljnji razvoj bi ugodno vplival na vse ostalo manj razvito območje. V Ohmju bi pripravljah gle- dališke in podobne priredi- tve in ne »protiverskih«, je odgovoril Arahca na vpraša- nje o vsebini prireditev, ki ga je postavil novinar Družine. Na pomen nadaljnjega raz- voja romarskega turizma v Ohmju je opozoril pater Tarzicij Kolenko, provincial slovenskih minoritov, ki je menil, da bi minoriti lažje za- dostili tem potrebam, turi- zem pa bi nasploh duhovno obogatili. Želijo si sodelova- nja z občino in kulturniki. BRANE JERANKO Ribiči na Tratni Na Tratni ob Slivniškem jezeru je bilo v nedeljo peto ekipno tekmovanje v ribolo- vu za prehodni pokal Skupš- čine občine Šentjur pri Ce- lju. Tekmovanja se je udele- žilo 19 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Največ uspeha so imeh tekmovalci ekipe RD Velenje II. in osvojih pre- hodni pokal. Sledijo SRD Sutla, Klanjec, RD Sotla, Podčetrtek, RD Velenje L, RD Celje in RD Laško. Domači. ribiči, člani RD Voglajna Štore so tekmova- nje dobro pripravih. F.B. Protest celjskih upokojencev Na zadnji seji izvršilnega odbora društev upokojencev občine Celje, ki je bila v preteklem tednu in so se je udeležili tudi predstavniki upokojen- cev posameznih krajevnih skupnosti, so sestavili protestno pismo in ga na- slovili na predsedstvo Skupnosti po- kojninskega in invalidskega zavaro- vanja Slovenije. Celjski upokojenci protestirajo zo- per sklep in obrazložitev Spiza, češ da je nemogoče pravočasno izplačati raz- liko k pokojninam, zaradi prepočasne- ga dotoka denarja. Odlog izplačila je upokojence poseb- no prizadel še zato, ker se je to zgodilo v času, ko im^o tudi upokojenci več izdatkov za ozimnico in kurjavo. Kot neodgovorno ocenjujejo izjavo vlad- nih predstavnikov o ugodnejšem ma- terialnem položaju upokojencev od aktivnih delavcev. »Odmerjena pokojnina je osebna pravica vsakega upokojenca, zasnova- na na zakonu«, so med drugim zapisali v svojem pismu, v katerem opozaijajo predsedstvo Spiza Slovenije na njego- ve obveznosti, da pravočasno zagoto- vijo dotok sredstev, ter na obljubo slo- venskega izvršnega sveta, da ob zniža- nju prispevne stopnje ne bo moteno izplačilo pokojnin. Medtem je predsedstvo skupščine Spiza sprejelo Sklep o 5,2-odstotnem povišanju septembrskih pokojnin in drugih prejemkov. Vendar je to le za- časna rešitev, zato celjski upokojenci še vedno vztrajajo pri sistemski rešitvi pokojninskega zakona, predvsem pa po zagotovitvi denarja do konca leta, ker jim skupščina Spiza tudi z zadnjim povišanjem pokojnin ni zagotovila trajne rešitve. Zavzemajo se tudi za to, da bi pokojninski zakon v kratkem obravnavali na seji republiškega izvrš- nega sveta. ZDENKA STOPAR Novosti pri delu vrtcev v laški občini BRALCI - DOPISOVALCI O delu v laških vrtcih pi- šemo razmeroma malo, ker pa se je tokrat pri njih na- bralo veliko novosti, smo se odločili za ta zapis. Kot že nekcu let doslej tudi v letošnjem letu število vpi- sanih otrok pri njih ni upad- lo. Na račun manj vpisanih otrok v rednem oddelku v Radečah pa so lahko odprh prepotreben jaslični odde- lek, saj pri njih še ni zaživela oblika družinskega varstva, medtem ko so v Rimskih To- plicah in Laškem problem varstva otrok v starosti do dveh let reših le na ta način. Z letošnjim prvim oktobrom so v stanovanjskem naselju Debro odprh vrata še za osem otrok do dveh let, saj v samem vrtcu za to obhko dela ni prostorskih mož- nosti. S prvim septembrom so vrtci v laški občini prešh tu- di na t. i. urno varstvo otrok, kamor lahko otroka pripelje- te vse do 20. ure. S tem so ugodili vsem tistim staršem, ki zaradi otrok niso mogli postoriti nujnih opravkov. Otroka lahko pustite v vrtcu le za kakšno uro, lahko pa tudi cel dan. V tem primeru poskrbijo še za prehrano. Ura varstva znaša 25 dinar- jev, za cel dan pa je strošek obračunan drugače. Z začetkom letošnjega šol- skega leta pa so v Vzgojno- varstvenem zavodu v La- škem odprli tudi popoldan- ski oddelek varstva za otro- ke od 2. do 7. leta starosti. Ker gre za novost, je tudi ne- kohko manjši obisk, vendar v vrtcu pričakujejo, da bo njihova odločitev za marsi- koga dobrodošla. V letošnjem letu bodo v vrtcu poleg redne vzgojno- varstvene dejavnosti, ki sojo že doslej plemenitih z dodat- nim programom folklore, in ritmike in modernega plesa, uvedli še plesno šolo pod vodstvom plesnih pedago- gov, teč^e tujih jezikov in družabne športne popoldne- ve s starši in otroki. V okviru Vzgojno-varstvenega zavoda občine Laško pa organizirajo že vrsto let tudi »Cicibanove urice«, namenjene vsem ti- stim otrokom, ki niso vklju- čeni v organizirano družbe- no varstvo, prihajajo pa predvsem iz krajev, kot so Sedraž, Breze in drugi. V ta program se lahko vključijo otroci, starejši od treh let in pol. Zanje so urice brezplač- ne, preko celega leta pa osvojijo okrog 90 ur vzgojno- varstvenega programa. Ker gre za dobre, strokov- no in kvalitetno pripravljene programe, jih je podprl tudi izvršni svet SO Laško, kar se poleg moralne opore pozna tudi v rednem zagotavljanju sredstev za dejavnost. Ob vsem tem lahko zapiše- mo, da v okviru možnosti v vrtcih laške občine znajo prisluhniti potrebam in že- ljam staršev, saj je vse, kar počnejo, izraz želja in potreb njih samih. VVZ občine La- ško je odprta ustanova za vse, zato so vsakršnega obi- ska in vzpodbud s strani staršev in drugih izredno ve- seli. VLADO MAROT 12. stran - 11. oktober 1990 naši kraji in Zadnje desetletje seje šola posodobila navzven in navznoter Previharjeni viharji osmih desetietij Šentjurska '»znamenita kmetijska šota^^ Kmetijska šola v Šentjur- ju je tako vsestransko po- membna, da so letošnje ob- činsko praznovanje prene- sli na dan, ko je šola prazno- vala svojo 80-letnico. Šola je preživela vse preizkušnje tega stoletja, ki so ogrožale igen obstoj in ima perspek- tivo. Tudi slavnostni govor- nik, šolski minister Peter Vencelj je pohvalil posa- mezne dosežke zadnjih let. Po večletnih pripravah se edino v Šentjurju izobražu- jejo kmetovalke-gospodinje za delo na družinskih kme- tijah. Letošnje šolsko leto so uvedli več novosti. Po no- vem se šola imenuje Srednja vrtnarska (z ločenim progra- mom v Medlogu), kmetijska in gospodinjska šola. Na no- vi triletni usmeritvi za bodo- če »kmetovalke-gospodinje« so v dva oddelka vpisali 53 učenk, ohranili pa so tudi dvoletno za poklic »kmečke gospodinje«, ki omogoča šo- lanje tudi za učenke z nedo- končano osnovno šolo. Učenkam 3-letne smeri bodo v domu učencev omogočili dodatno izobraževanje v ra- čunalniškem, jezikovnem in podobnih tečajih. Programom so letos za 144 vpisanih učenk in učencev dodali smeri. Razhkujejo se že v prvih letnikih. V dvelet- nih programih kmetijske pridelave se na smeri za »kmetijskega delavca« in za »kmečko gospodinjo« iz- obražuje po 23 učencev, za izobraževanje v štiriletnem programu za »kmetijskega tehnika« pa je vpisanih 45 učencev. V zadnjem desetletju se je šola posodobila navzven in navznoter, v šoh in širše pa si že več let prizadevajo še za vrnitev šolskega kmetijske- ga posestva. Ravnateljica mag.Nevenka Cmok: »Naj- večja napaka je bil prehod na usmerjeno izobraževanje, ko so tudi takšne šole, kot je kmetijska, hoteh vkalupiti kot izobraževanje za druge pokhce, zlasti pa za tiste, ki izobražujejo le za teoretično znanje. Posledica je bila, da so šolam vzeli posestva, ker so menili, da se bodo učenci šh učit na kombinate«. V kmetijski šoh so imeli z delovnimi organizacijami dobre odnose in niso imeli težav s pošiljanjem učencev na proizvodno delo: »To pa je potrebno vsak dan, ne pa 14 dni na leto, potem pa nič. Mnogi starši so razmišljali, da se bo otrok, ker ne bo v šoh nič delal, vrnil kot le- nuh. Kmetijska šola mora povezati teorijo s prakso.« Ravnateljica si zamišlja, da bi kmetijske šole znova po- stale nosilke permanentnega izobraževanja svoje okolice. Učitelji-strokovnjaki bi pre- našali znanje tudi na odrasle kmetovalce in bi bih pravza- prav pospeševalci, kmeto- valcem pa bi na njihovo željo strokovno svetovali v naj- bližji šoli. Leta izrazito mačehovske- ga odnosa do kmetijstva, ko so zaradi premajhnega števi- la učencev razmišljah ah bi učencu podelili nezadostno oceno, so zgodovina. Izobra- ževanje mladih kmetijcev je postalo nuja tudi zato, ker je razvoj tako hiter, da prenaša- nje znanja staršev na otroke ne zadostuje. Dobro morajo poznati tudi strojništvo in kemijo. Če kmet žeh, da bo dobro gospodaril, mora biti tudi zelo dober ekonomist. Kdaj bodo lahko v Krajev- ni leksikon Slovenije, pod ustrezno rubriko, znova vpi- sali tako zveneč pridevnik »znamenita kmetijska šola«? Šentjurske šole se še drži ve- hko stare vsestranske slave, zato se jim vseeno ni treba sramovati razvoja zadnjih let. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Ravnateljica mag. Nevenka Cmok inovatorji Celja Odbor za raziskovalno in inovacijsko dejavnost pri celjskem občinskem komite- ju za družbene dejavnosti pripravlja danes (v četrtek, 11. oktobra) sprejem za ino- vatorje občine Celje. V celjski poročni dvorani bodo inovatorjem podelili plakete in diplome Inovator Celja 1990. Akcija, kije sprva vzpodbujala množično in- ventivno dejavnost, se je zadnja leta razširila tudi na področje profesionalnega raziskovanja ter stimuliranje organizatorjev gospodarje- nja in vodstvenih delavcev, ki skrbijo za razvoj inventiv- ne dejavnosti. is Kakšno je vojaško skladišče? Ta vprašanje zastavijajo žaiski liberaici Na zadnjem zasedanju žal- ske občinske skupščine je bila postavljena vrsta vprašanj in dana kopica pobud, prišle pa so predvsem iz vrst Demosa ter liberalcev. Stranke Demosa so opozar- jale, da si ljudje po nekaterih krajih v žalski občini želijo sta- rih, uveljavljenih imen, npr.' Šentjanž namesto Vinske Go- re, Taborčanom bolj domače zveni ime Šentjur, in tako na- prej. Poslanci so zato predlaga- li, naj se te stvari čim pr^ enot- no uredijo v republiki. Se eno nalogo so naložih republiškim organom - čim prej neg rešijo probleme v zvezi z lastnino bivših družbenopolitičnih or- ganizacij. Dve pobudi sta tokrat prišli iz vrst liberalne stranke. Ta je predlagala, naj izvršni svet pri- pravi pregled moratorija vseh tistih davščin, prispevkov in degatev, ki jih v občini odvaja- jo na republiko. Takšen mora- torij, ki naj bi veljal za dejavno- sti, kjer se v občino vrača le minimalen delež, bi po oceni hberalcev razbremenil gospo- darstvo. Obenem bi z morato- rijem opozorili javnost, da je trenutno največja obremenitev država s prevelikim in predra- gim aparatom. Poslanci so se odločih takole: stvari naj pre- gleda izvršni svet, na delegat- ske klopi pa bo pobuda prišla kasneje. Liberalci so se tudi vprašali, kakšno je skladišče vojnega materiala ter »po vsej verjetno- sti tudi kemijskih sredstev« na Zaloški Gorici. Po njihovem mnenju ljudje niso dovolj^ veščeni, kaj se nah^a v te^ skladišču za skoraj celo« Štajersko in kaj bi se zgo(S v primeru namerne ali nec, merne nesreče. Župana MjL Dobnika so poslanci zadolži naj se pogovori s predstavni celjske vojašnice, da bi posj^^ šali urediti delni civilni nadz^ nad redom in stanjem v sklj dišču na Zaloški Gorici. IRENA BASi Božo Andoljšek je poslan- cem predlagal, naj podprejo ustanovitev posebne med- strankarske koordinacije, se- stavljene iz vodij poslanskih klubov ali predstavnikov strank. Na ta način bi posa- mezne stranke imele več in- formacij in bi usklajevale svoja stališča. Po zagotovilih župana Milana Dobnika je predsedstvo skupščine takšen seklep že sprejelo. Božo An- doljšek je tudi potožil, da ga župan doslej še ni povabil na pogovor, na kar je župan od- govoril, da posebej ni vabil nobenega predstavnika posa- meznih strank, nikomur pa vrata niso zaprta. Poslanci žalske sku^ i naj bi tokrat potrdili 3 o spremembah in tvah odloka o davkih nov. Ta odlok bi prineJN katere bistvene novosti nikom. Med drugim bi ' obrtniku, ki bi na novo t, slil pet delavcev, za p^^}^ zmanjšali davek, poleg pa bi bil davčni sistem vA bolj pregleden, preprost inr di cenejši za samo službo lok so poslanci zavrnili vsem na zahtevo predstav kov kmetov, ker so menili ^ ga ne poznajo dovolj dobro! niso prepričani, da novisti bodo prizadele kmetovajfl! v Savinjski dolini. ^ Kojc - slavljenec občine . Viktor Kojc, legenda mesta Šoštanj in tudi Šaleške doline ter občine Velenje, je letos končno dočakal občinsko priznanje in nagrado za živ- ljenjsko delo na področju kul- ture in prosvete. Edini letošnji nagrajenec ob občinskem prazniku v občini Velenje se je rodil pred 65 leti v Šoštanju, mestu pa je ostal zvest vse do današnjih dni. Splošno mnenje je, da bi si ob- činsko nagrado zaslužil že pred desetimi ah petnajstimi leti, ko je bil na višku ustvar- jalnih in delovnih moči. Viktorja Kojca poznajo tudi bralci Novega tednika, saj je dolga leta stalni dopisnik iz Šoštanja. Poleg tega, da je tudi sam ustvaril nekaj kiparskih in slikarskih del, je na osnovni šoli v Šoštanju pripravil več kot 50 razstav, delal v amater- skem gledališču in pripravljal petkove večere. Bil je tudi upravnik šoštanjskega kina, vaščani pa so mu hvaležni, ker je kraju vrnil ^rijo - spome- nik, ki so ga v Šoštanju posta- vili pred mnogimi leti v spo- min na veliko povodenj. Ena največjih zaslug Viktorja Koj- ca za kulturo je, da je uspel zbrati dela pokojnega kiparja Ivana Napotnika. Letos poleti je Viktor Kojc huje zbolel, vendar je bo po- moči zdravnikov, trdne volje in z obilno dobre volje prema- gal tudi bolezen. Priznanje in nagrado občine Velenje za življenjsko delo na področju kulture in prosvete so Viktorju Kojcu podehli na slavnostni seji občinske skupščine v domu kulture Ii na Napotnika. Slavljenecjei priznanja iskreno vesel, s!|j bilo v preteklosti njegovo di velikokrat premalo cenjen Vendar Viktor ne bi bil V®« če ne bi slavnostnega tremi'^ izkoristil za prošnjo, da bivc čini uredili zbirko del roji nje, akademske slikarke!^ Kurnik. Njena dela še ved hranijo v Beogradu. ^ L. OJSTEB^ Viktor Kojc v trenutku, ko mu župan občine Velenje Pt krac Semečnik izroča nagrado za življenjsko delo. Armada v hiši, l(omandant pa zunaj Večina zadrug na Ceijskem se ne navdušuje nad reorganizacijo pospeševaine siužbe Po novem letu naj bi sedanja po- speševalna služba po zadrugah pre- šla pod okrilje Zavoda za živinorejo in veterinarstvo. Ideja ni zrasla na celjskem zeljniku, temveč v glavah republiških funkcionarjev. Ponekod na Celjskem naj bi prenos opravili še letos, po zadrugah pa ocenjujejo, da bo to korak nazaj. Svetovalna služba je bila doslej or- ganiziranana na treh ravneh. Na vrhu lestvice je bil repubhški center za po- speševanje kmetijstva, kjer je bilo za- poslenih sedem ljudi. Nekje vmes je bilo sedem območnih zavodov s pet- deset strokovrgaki, po posameznih za- drugah pa so bolj ali manj uspešno delovale območne pospeševalne služ- be. Tako kot na vseh drugih področjih se je bilo treba tudi pri pospeševanju zgledovati po razvitih sosedih, pred- vsem Avstrijcih in Švicaijih. Svetoval- na služba naj bi postala javna, dostop- na vsem in konec naj bi bilo favorizira- nju enih in zapostavljanju drugih pro- izv^alcev. Dodaten razlog za reorgani- zacijo naj bi bile še prenove zadrug, večja speciahzacija pospeševalne služ- be, obenem neg bi se pospeševalci zne- bili organizacijskih dejavnosti. To naj bi v večji meri prevzele zadruge same. Pod streho celjskega zavoda za živi- norejo in veterinarstvo bo po novem predvidoma 6 pospeševalcev speciali- stov, trije ostajajo na Inštitutu za hme- Ijarstvo in pivovarstvo v Žalcu. V osmih občinah računajo na 34 po- speševalcev in sicer v Celju naj bi bili 4, v Žalcu 4, Moziiju 5, Velenju 2, Slo- venskih Konjicah 4, Šentjurju 5, La- škem 4 in Šmarju pri Jelšah 6. Vsak pospeševalec bo imel določeno geo- grafsko območje, vsak bo pokrival 350 zaščitenih kmetij, poleg teh naj bi po- seben pospeševalec skrbel še za aktiv mladih zadružnikov in aktiv kmečkih žena ter za razvoj dopolnilnih dejavno- sti. Vsi pospeševalci bodo zaposleni na zavodu, večina naj bi imela prosto- re v sedanjih zadrugah. Pri zaposlova- nju bodo imeh prednost delavci, ki so že doslej delali v pospeševalnih služ- bah na zadrugah. In kako bo s financiranjem služb? Javna svetovalna služba bo predvido- ma državna služba, financirana torej iz proračuna. Predviden je tudi poseben nadzor nad to službo, kasneje pa usta- novitev kmetijsko gozdarske zborni- ce. Doslej se je pospeševalno službo financiralo iz treh virov: tretjino je za- gotavljal republiški center za pospeše- vanje, tretjino denarja občina, ostalo tretjino zadruga. Trenutno je veliko nejasnosti zlasti v treh zadrugah, kjer naj bi prenos bil opravljen že letos. V to prvo skupino sodijo zadruge Mo- zirje, Celje in Šentjur. Na zavodu za veterinarstvo pravijo, da bodo zahte- vali jamstvo republike, republiški center za pospeševarye pa bo moral do konca leta prevzeti tudi zadružni delež financiranja pospeševalne službe. Edi Staroveški, ki je na zavodu za- dolžen za izpeljavo repubhških zami- sli, ocenjuje predvidene spremembe takole: »Pobuda sama ni tako slaba, čeprav vem, da so po zadrugah mne- nja deljena, prav tako med kmetoval- ci, ki so zdaj bolj ah mar\j zadovoljni z delom pospeševalcev. Organiziranje javne svetovalne službe je velika od- govornost, služba naj bi v večji meri delovala strokovno, ma^ organizacij- sko, res pa je, da je veliko nejasnosti v sedanjem predlogu.« Da so stvari nejasne in nedorečene so potrdili tudi v nekaterih zadrugah. Direktor šoštanjske zadruge Marjan Jakob - mimogrede, zadrugo uvrščajo v sam slovenski vrh ravno po dosež- kih na področju pospeševanja - meni, da stališča zadrug tokrat ne pomagajo, prenos si je zamislila republika, zato pa bodo v Šoštanju prav gotovo eni zadnjih, ki bodo upognih glavo. Jakob je prepričan, da v novi službi ne bo dovolj odgovornosti, poleg tega pa je bolj naklonjen temu, da se najprej iz- pelje ena reorganizacija, konkretno za- druge, šele potem začenja z drugimi. »Sem pa prepričan, da nas bo ta koi* vrnil desetletja nazaj,« trdi Jakob . Za mozirsko zadrugo je predlog.^ bi prenos opravili še letos, pred^ ^^ ma novembra, vendar je direktor hovnik skeptičen. »Preveč je ne]a^ sti in stvari bo treba doreči,* J®^ kratek. Kako se bodo odločili KoiJ^ ni, bo znano prihodnji teden, ko . predstavniki zadruge sedli sk z zavodom in repubhškim cen^ Direktor Franjo Tepej pa je čan, da pospeševalci z zadrugo i" imeti stik, vseh pospeševalcev, P ^ prav gotovo ne bodo vključili ^K^ službo. Vse skupaj pa izgleda ^ pravi Tepej »da bo armada v n'® mandant pa zuneg nje.« Edini, ki so že vložili zahtevo nos v letošnjem letu, so Šentju^^ Vendar ne v zadrugi, temveč uP^^ odbor zadruge, čeprav direktor ^ Vrtačnik meni, da s tern, da s zeleno luč, nihče ne misli na P ^ ce. Tako razmišljajo po POf^Jgb^ zadrugah, vprašanje pa je, kolik ^^ ( lahko vplivali na odločitve, da ^ i konec koncev potegnil kratko ^^ mu je vse to namergeno. ToreJ j^j Ali pa bo rešitev v tem, kar J eden izmed direktorjev v nem pogovoru: »Svoje bomo že plačali tako dobro, do odhajali drugam.« IRENA ^^ 11. OKTOBER 1990 - STRAN 13 prekmurci prekinili tradicijo ^ fflariboru le bU festival narečnih popevk se v vseh teh letih ni Igoienilo. Štajerc bo še f^no zmagoval in opeval Maribor.« Tako je pred Jjjetkom letošnjega 23. fe- r^ala narečnih popevk i-^ariboru komentiral pri- (^itev eden najbolj zvestih ^topajočih, Ivek Baranja. je krepko uštel. [sentimentalna violina je ^ala na srca maloštevil- ^poslušalcev v dvorani in ^ radijskimi sprejemniki, Lek Robi Horvat z Moni- ^iji pa je skladbo »Kak ftica ^vica« zapel »kak mu sr- Ua« in zmagoslavje Štcger- M SO prekinili Prekmurci. Pruga nagrada občinstva u ostala doma Edvinu Fli- ^u, ki je za svojo pesem ,mojmu srcu najlepša si« pejel tudi posebno prizna- L organizatoijev. Edvin je papisal še glasbo za tretjo na- mjeno skladbo »Kušk£y me ^gi moj«, ki jo je izvedla pnpatična debitantka Anita ore, besedilo pa je prispe- li Miroslav Slana. Besedila so bila letos svet- plat festivala in organi- zatoijem je bilo težko izlušči- ti najboljše. Odločili so se za »Mlatce« Tonija Gašperiča, zapel jih je Milan Hribar. Drugo nagrado so podeUli Ernestu Kočivniku za bese- dilo »Cigu, malta« (Levi dev- žej), tretjo pa Davorinu Kru- busu za besedilo »Ljubezen na meji« (St^erskih sedem). Radio Celje je prispeval na- grado za najboljši aranžma. Dobil jo je Jože Privšek za skladbo »Pišta bači« v izved- bi Boža Harba. Meta Malus: »Čez eno ru- žo je pa ni, ružo, ki po piru diši. Takšno je besedilo skladbe, za katero sem pri- spevala tekst. Seveda opisu- je savinjsko rožo, hmelj, ki še posebno zadiši v avgustu. Nekatera besedila na tem fe- stivalu so bila odhčna.« Aleksander Jež: »Tega pa res ne razumem. Skladbo sem za hec poslal žiriji - po štirih zavrnjenih poizkusih. In sprejeli so jo, tako da sem končno le nastopil na tem fe- stivalu kot debitant. In z:tu s: ga bom sp:t n:pil!« Franci Horvat: »V ognju smo imeh dve železi. Ker vsak lahko na festivalu na- stopi le z eno skladbo, so or- ganizatorji in žirija eno našo, poskočnejšo, dodeliU Štajer- skim 7. Sprva smo bih malo razočarani, ker poslušalci ra- je sprejemajo vedrejše pesmi in smo se očitno ušteU. Prve nagrade smo izredno veseli, s^j je nismo pričakovah.« Janez Malič: Prih^am iz Celja kot gledalec, saj sem ljubitelj tovrstne glasbe. Običajno smo z našega po- dročja prispevah pomemben delež tovrstne muzike, letos pa razen Štajerskih 7 kot iz- VEualcev in Brigite Kobe kot tekstopiske nisem zasledil imen z našega konca »Šta- ierske«. EDI MASNEC Štajerskih 7. Ivek Baranja: »Naj prlek poje kak mu srce da «. Meta Malus: »Čez eno ružu je pa ni...« Konec dober, vse dobro. Čarovnik v Casalilanci Obraz marsikaterega iz- med približno 300 obisko- valcev je prebledel ob po- gledu na krvavo roko, v ka- tero je bil zarezan velik nož. Ze prva točka Francesco Horror Showa je v petek v discoteki Casablanca neka- terim vzela sapo. Za njo seje zvrstilo še nekaj točk, v kate- rih je 43-letni Francesco, po rodu iz Nemčije, pokazal svoje mojstrovine. Trikrat je že osvojil naslov evropskega prvaka v tovrstni magiji, ^en izmed njegovih največ- jih uspehov je drugo mesto na svetovnem prvenstvu v magiji v Ohiu in tudi letos je eden glavnih favoritov na evropskem prvenstvu. M^- hen, a pogumen mož se že deset let profesionalno uk- varja z magijo, pri čemer mu pomaga njegova ljubka part- nerka Isabela. Skupaj sta iz- vedla šest točk, med kateri- mi je še posebno blestela točka smrti. Trdo zvezan in priklenjen s števihiimi klju- čavnicami se je moral Fran- cesco rešiti s stola, nad kate- rim je viselo 25 nožev, prive- zanih z gorečo vrvjo. Po 40 sekundah se je vrv pretrgala. Seveda se mu je zopet uspe- lo pravočasno rešiti in pubU- ka ga je nagradila z bučnim aplavzom. To je bil Francescov drugi nastop na slovenskih tleh in začetno nezaupljivost je pre- magalo navdušenje nad našo deželo. Francesco Show si je bilo res vredno ogledati, seveda pa je bila potrebna kar pre- cejšnja mera dobrih živcev. Discoteka Casablanca za svoje goste pripravlja tudi obisk Prljavega kazališta, Afričan Show skupine iz Se- negala, T^či in še marsikaj drugega. k. P., b. r. • V Savinjski organizatorji kar tekmi^ejo, kdo bo pri- pravil boljši koncert roker- jev. Po zaslugi Mitje Ber- vaija in diskoteke Quin je polna dvorana v Žalcu prejšnji teden toplo spreje- la Prijavo kazalište. Ne gre Poudarjati da so peklensko Vzdušje pripravili z nekate- rimi hiti (Ružo - ružice), skladbo Mi plešemo pa so Prekrstili v Mi pijemo. • Saša Einsiedler iz benda ^deči baron sporoča, da se ^^ ne misli poročiti, kar po- ^eni, da skupaj s fanti gara onemoglosti na glasbe- jj^m področju. V studiu ^etro pravkar snemajo ^oj drugi album. Sicer pa "J^a Rdeči baron novega ki- f^ista Franca Zabukovca ^Odiseja 2000) in klaviaturi- ^ Aleša Kunanija (Hari '^argot). Gonilna sila je še ^^dno basist in pisec glas- ^ Tomaž Sršen. • Med ko- wco novosti Jugotona naj- tudi prvo LP ploščo ^sambla Štajerski vrelec ^ Rogaške Slatine, ki je za- glasbeno kariero pred ^setimi leti z zabavnoglas- projekti, sedaj pa je ^^očno zajadral v komerci- ^ f^e vode - med narodnja- • Novo kaseto trenutno uf^^a Celjski instrumen- kvintet, ki bo prisot- v snemalnih studiih v Ljubljani združil z nasto- pom na zaključku letošnje akcije Brazde vzdržljivosti. • Izmed članov znane glas- bene družine Frece iz Liboj ima trenutno največ dela baritonist Vinko, ki igra pri avstrijskem Murnokernn kvintetu. Pravkar sta izšli njihova CD plošča in kase- ta. • Robi Zupan uspešno dela tudi na pedagoškem področju, sa; poučuje mla- de talente na diatonični harmoniki. Njegov največji up je Domen Jevšenak, ki je na Zlati harmoniki Lju- bečne že prejel zlato plake- to in nagrado Avgusta Stanka. Sicer pa bo ansam- bel Robija Zupana nasled- njo nedeljo nstopil na mar- tinovanju v Brezah nad La- škim. • Maribor bo prizo- rišče še enega velika glas- benega dogodka: avstrijska TV bo pri nas posnela Se- nik domačih godcev Karla Moicka. Med nastopajoči- mi bodo tudi Štajerskih 7 iz Slov. Konjic. • Zanimiva glasbena prireditev se obe- ta naslednji petek tudi Zal- čanom, le da tam ne bo toli- ko bUšča in TV kamer. Bo pa zanesljivo iskrica za sre- čo duševno prizadetih, saj bo izkupiček namenjen njim. Nastopili bodo: Hme- ljarski instrumentalni kvintet, CIK, Mix-Max, Karli Gradišnik, Savinjski oktet. Alkotest, plesna sku- pina Bolero, sopranistka Nika Vipotnik-Rampe, ča- rovnik Jani Jošovc in še kdo. • EDI MASNEC V petek, 12. 10. bo v klubu Casablanka nastopila mednarodna plesna skupina PETER's SHOW. Vljudno vabljeni! Lestvici Radia Ceije Zabavne melodije: 1. RELEASE ME - VVILSON PHILLIPS (5) 2. BLAŽE OF GLORY - JON BON JOVI (5) 3. I CANTTOUCH THIS-M.C.HAMMER (7) 4. DRŽAVA - ANDREJ ŠIFRER (8) 5. THE JOKER - STEVE MILLER BAND (2) 6. TOM'S DINER - DNA AND SUZANE VEGA (4) 7. GIPSY VVOMAN - CARLOS SANTANA (3) 8. KILLER - ADAMSKI (10) 6. RAD TE IMAM - NERON (1) 9. TONIGHT - NEW KIDS ON THE BLOCK () Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30. DomaČe melodije: 1. NAJ TI NAZDRAVIMO- CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (6) 2. PRIŠLA SEM DOMOV - MARELA (5) 3. JOJ, KAKO BOLI - PREROD (6) 4. ZALJUBIL SEM SE - ŠTIRJE KOVAČI (4) 5. S HARMONIKO NA PREŽI - TINČE LESJAK (5) 6. NA ZDRAVJE ŠTAJERCI - KLAVŽAR (3) 7. PRSTAN - NAGELJ (10) 8. MARTINOVANJE - SLOVENIJA (2) 9. RODNI DOM - PODKRAJSKI FANTJE (2) 10. KOŠNJA - SPOMIN (6) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30. Predlogi za lestvico zabavnih melodij; LE ZA HIP - RDEČI BARON WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN VVATERFALL - THE STONE ROSES Predlogi za lestvico domačih melodij: SRCE NE JOČI VEČ - ŠTAJERSKI VRELEC VESELA POLKA - PUGEU ČESTITAMO - NOVI PRIJATEUI Nagrajenca: Lidija Polšaii, Zidanškova 1, Celje Cvetka Žnidaršič, Drapšinova 11, Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. KUPON lestvica zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih melodij. izvajalec__ ime in priimek, naslov_ 14. STRAN - 11. OKTOBER 1990 Srebrno kogljavKo Ema v nedeljo so se iz nemške- ga Oggersheima vrnile keg- Ijavke Ema, ki so se udeleži- le 2. svetovnega pokala, tek- movanja, na katerem smejo nastopiti ekipe, ki so na dr- žavnih prvenstvih osvojile prvo mesto. Jugoslavijo so v ženski konkurenci zasto- pale Celjanke, v moški pa Zagrebčani. Obe ekipi sta se domov vrnili posrebreni, torej sta osvojili drugo me- sto. Ce ne bi tik pred tekmo- vanjem spremenili tekmo- valnega sistema, bi se Ce- ljanke vrnile domov oven- čane z zlatom, saj so v skup- nem seštevku podrle največ kegljev. Po vrnitvi v Celje smo v pogovor zapletli nji- hovega trenerja Lada Gobca. »Najprej čestitke vam in kegljavkam Ema, ki so do- segle lep uspeh, in seveda takoj vprašanje, s kakšnimi vtisi ste se vrnili v Celje.« »Letos je bila konkurenca izredno močna, saj so nasto- pile najmočnejše kegljaške ekipe iz vseh evropskih dr- žav, ki kaj pomenijo v tem športu. V ženski konkurenci so nastopile številne državne reprezentantke ter vse sve- tovne prvakinje v zadnjih osmih letih. Tekmovanja v Oggersheimu so bila na le- pem, dvanajststeznem keg- ljišču, spremljalo jih je veh- ko gledalcev, zatikalo pa se je pri organizaciji. Razen te- ga, da smo spali v hotelu, ki je bil daleč proč od prizoriš- ča svetovnega pokala, nas je motilo, da smo šele zadnji trenutek dobili urnik tekmo- vanj, tudi biltenov z rezultati ni bilo, motil pa nas je tudi spremenjeni tekmovalni si- stem, za katerega smo prav- zaprav izvedeh tek pred od- hodom v Oggersheim. Spe- memba je bila v tem, da re- zultati iz polfmala niso šteh v finalu, zato se nam j^e iz- muznilo prvo mesto. Ce bi tekmovalni sistem ostal enak lanskemu, bi bih mi pr- vi, Romunke druge, prvo- uvrščene Madžarke pa tretje. Novi sistem je pisan na kožo slabšim ekipam, saj je po njem za uspeh potreben ve- lik odstotek sreče, razen tega pa še trenutni navdih, razpo- loženje in tudi znanje. Mad- žarke so se komaj prebile v polfinale, potem pa se jim je nenadoma odprlo in so v finalu odhčno zaigrale ter zmagale.« »Kako ste zadovoljni z na- stopom celjske ekipe in po- sameznih igralk?« »Z nastopom vseh celjskih tekmovalk sem izredno za- dovoljen. Pridno so vadile že dva meseca pred prven- stvom, redno so prihajale na treninge in maksimalno zai- grale tudi na tekmovanju sa- mem. Za primerjavo naj po- vem, da so celjske tekmoval- ke, če seštejemo polfinalni in finalni rezultat, zaigrale tako dobro, da bi celo v moški konkurenci osvojile šesto mesto. Tudi psihično so bile dobro pripravljene, saj so se zaradi lani osvojenega prve- ga mesta znašle v vlogi favo- ritinj. Ekipno je ekipa Ema v polfinalu podrla 2576 keg- ljev in bila prva pred Ro- munkami, ki so jih podrle 2533, ter Madžarkami z 2435 keglji. V finalu so Celjanke podrle 2559 kegljev, Madžar- ke, ki so bile prve, pa 2604. V obeh nastopih skupaj so se Celjanke izkazale takole: od- lična je bila Petakova z 893 podrtimi kegh (s tem je bila druga najboljša posamezni- ca prvenstva), Gobčeva 829, Grobelnikova 821, Tkalčiče- va 836, Mikčeva 885 ter Kadi- naijeva 872 kegljev.« »Je bilo na tribunah tudi kaj gledalcev, ki so vzpod- bujali jugoslovanske pred- stavnike?« »Da, kar precej zdomcev je prišlo vzpodbujat naše tek- movalce. V okohci Oggers- heima je namreč nekaj odlič- nih kegljaških klubov, v ka- terih nastopajo tudi jugoslo- vanski kegljači. Tako je bil na tribunah Damir Dundič, trikratni svetovni prvak na mladinskem svetovnem pr- venstvu, ki je bilo v Celju.« »Za nastop na takšnem tekmovanju je verjetno po- trebno zbrati kar precej de- narja. Vam je kdo priskočil na pomoč?« »Brez nekaterih podjetij in organizacij seveda stroškov, ki so povezani s takšnim tek- movanjem, ne bi zmogli. Ta- ko sta nam pri prevozu pri- skočila na pomoč naša po- krovitelja, torej Emo in Stu- dio direkt marketing, Martin Skubic je za ekipo prispeval enotna oblačila, Pomurka mesna industirja iz Murske Sobote je priskrbela vso po- trebno športno opremo, stro- ške tekmovanja pa je porav- nala celjska ZTKO.« »Glede na to, da bo v Ce- lju svetovno prvenstvo v kegljanju, na katero se že pripravljate, je nastop na večjih prireditvah verjetno tudi primeren za prve pro- pagandno-tržne korake. Ste svoj nastop izkoristili tudi v tem smislu?« »Za svetovno prvenstvo smo res že naredili propa- gando. Predstavili smo znak prvenstva, nosili smo ga tudi na naših dresih, nekaj majic s tem znakom in napisom smo razdelili med zdomce in posamezne ekipe. Več kot sto pa smo jih, žal, morah prinesti nazaj, saj je bila na jih drobna tiskarska napaka in jih zato nismo želeli deliti, čeprav bi jih nekateri vseeno radi imeh.« »Srebro ste torej osvojili, sedaj pa vas čakajo zvezna ligaška tekmovanja. Kako ste pripravljeni nanje?« »Iz Nemčije se nismo vrni- li s srebrom, saj ekipa za dru- go mesto ni prejela ne poka- la ne medalj. Za to gre velika kritika organizatorjem ter Mednarodni kegljaški zvezi, ki določa tekmovalne pred- pise. To soboto ob 15.30 se bomo na kegljišču Golovca pomerili z ekipo Adrie iz An- karana, v nedeljo ob 10. uri pa prav tako v Celju z našimi konkurentkami, ekipo Reke, ki pa je letos, menim, nekoh- ko slabša kot lani. Najresnej- še kandidatke za prvo mesto so polee nas igralke Jedin- stva z Zagreba. Upam ri do tekmovalke hodnjih mesecih tako h ' pripravljene, kot so sen? bomo ponovno osvojii- slov prvakinj, pa se J tekmovalke na tekrno^J za svetovni pokal prjk^ leto pomerile v kjer gradijo novo kegS V primeru, da bi se prj nji zataknilo, bo tekmoS v Celju. Zato je to za naT daten izziv, da se na pV stvu čimbolje uvrstijo Na sliki stojijo od l proti desni: Ljuba Tka! Biserka Petak, Marikg v dinar, Tanja Gobec, Razlag, Marta Zupane inj nja Mikac, čepijo pa jJ Seško, Mira Grobelnik | ner Lado Gobec in iL Lesjak. Vse tekmovalke] do nastopile v ligaških) movanjih, tudi Seškova Zupančeva, ki nista nasta v Oggersheimu. NATAŠA GERK če boste kje odkrili pl doben primer, nemudon zavrtite telefonsko števili 21-250. Polona Pihler.t bojkarica (bivša) Celja., Zoran Gole, košarkar (ti ši) Celja, sodita v šport panogi, s katero se ukvapj ta, v slovenski vrh. Kij: vsemu jima je skupno: da ne vesta, kje bosta igi la. Za Celje ne! Pivovarna Laško pi pravlja na prvi prvensh ni tekmi v IL zvezni roi metni ligi, ki bo v sobo v Celju, prvovrstno pra nečenje. Le kaj bi to utt nilo biti? Stave sprejea mo do petka opoldne. Nekateri so že postaEi dovedni, kdo piše Hops^ de. Vi, spoštovani špon ki, funkcionarji, športni i lave i... Kegljavke Ema so M na svetovnem pokala si mo druge. Tovrstne intf pretacije njihove uvrso t ve je bilo slišati že i p nedeljek, ko so se vm v Celje. Mi, novinarji, sa z njihovo uvrstitvijo zi^j voljni. Da ne bo pomote V atletskem klubu Kl» var vabijo k sodelavk mlade, ki bi se želeli uk\'> jati z atletiko. Morebiti' jim kakšna okrepitevp!^ prav tudi v članski vts Ozrejo naj se po dr. JaiKj Drnovšku, ki bojda t^ dobro teče, da ga var0 niki komaj doh^ajo. log: morebiti bi ^aijfco^^ Kopitar novo tekaško ero naredil pri dr. novšku. POD KOSI Tekmovanja v slovenski košarkarski ligi so se pričela in v prvem kolu so pomemb- no zmago v gosteh dosegli no- vinci v ligi, to je šoštanjska Elektra, ki je porazila Comet s 87:81 (44:35). Pipan, ki je okrepil Elektro, je dosegel 32 točk. Celjani so izgubili srečanje v Kopru z 80:100, za dvajset točk pa so Celjani zaostajali že ob polčasu. Aničič je zadel osem trojk in skupno dosegel 37 točk. Presenečenje je zmaga ekipe rogaške, doma, nad Bi- strico. Slatinčani so zmagali s 94 :79 (54:36). Tudi Slatinča- ni so namreč, tako kot Celjani, letos močno oslabljeni. Po odigranem prvem kolu je ocenjevati nastope posamez- nih moštev še prezgodaj, Celja- ne in okoličane pa bo v dru- gem kolu zanimalo predvsem, kakšni bodo izidi srečanja med Rogaško in Cometom, med Bi- strico in Celjem ter med Elek- tro in Ježico. Slovenska ženska košarkar- ska liga letos šteje devet ekip, kar je pravzaprav nezaslišano, če vemo, da so si Celjanke lani po igranju v drugi SKL v play- outu priborile pravico do na- predovanja. Kljub temu so jih iz SKL izločili, ker Mavrica Ili- rija ni imela denaija za igranje v 2. ZKL, zato so Ljubljančan- ke ostale v I. SKL, Celjanke pa so morale v II. SKL. Kasneje je sodelovanje odpovedala ekipa Šentvida in odprla vrata za na- predovanje Celjankam. Ker pa so v celjski košarkarski upravi močno načeti odnosi, le-ta ni bila dovolj odločna v pravem trenutku pri Košarkarski zvezi Slovenije, zato so Celjanke ostale v II. SKL. Edine pred- stavnice v I. SKL s Celjskega so torej Konjičanke, ki so v pr- vem kolu doma izgubile s Kra- njem s 45:76. Pričela so se tudi tekmova- nja v območnih hgah. V skupi- ni Vzhod tekmujeta ekipi Pol- zele in Šentjurja, v skupini Center pa laški Zlatorog, ki je doma premagal Podbočje z 72:53. DEAN ŠUSTER Rokometna preohieKj v torek sta tiskovno konfe- renco sklicali vodstvi roko- metnega kluba Celje Pivovar- na Laško in njihovega novega pokrovitelja. Pogodbo so pod- pisali za dve leti. Tone Turn- šek, direktor Pivovarne, pa je dejal, da si v podjetju želijo, da bi jih kot nove pokrovite- lje sprejela tudi celjska šport- na javnost ter obiskovalci tekem. Predstavniki Pivovarne so zagotavljali, da se ne namera- vajo vtikati v strokovno delo kluba. Želijo le, da bi bih odno- si na relaciji klub-uprava-igral- ci korektni ter poudarili, da od rokometašev pričakujejo do- bre ambasadorje Pivovarne in Celja z dosežki in športnim ob- našanjem. V bodoče bo spre- menjena tudi zunanja podoba kluba. Tako bodo dresi v zele- no-rumeni oziroma črno-beli kombinaciji, k novi celostni podobi pa bodo prispevali tudi novi lepaki, dopisi, znaki in vse ostalo kar tvori videz enot- ne ekipe. Spremembe bodo tudi v vodstvu kluba, ki ga bo se- stavljalo sedemčlansko pred- sedstvo, na čelu s Tonetom- Turnškom, med drugimi pa bodo v njem tudi Štefan Jug, Pavle Bukovac in Ernest Mar- guč. O tem se bodo rokometaši podrobneje dogovaijah jutri, v petek, na skupščini kluba. Predstavniki rokometnega- kluba so v torek pojasnili še spremembe v sistemu drugoli- gaških tekmovanj. Po novem so štiri II. ZRL. V tej, kjer na- stopno Celjani, je šest sloven- skih in osem hrvaških klubov. Iz vsake republike so vanjo uvrstili tri nove, tiste. , v republiški ligi osvoji« nuh sezoni prva tri me ^ vedno pa ni znano, na ^ način se bodo prvaki ^ ob zaključku tekmoval"^ ne v I. ZRL, kamor bos^ napredovala le dva kl"'^^ V bodoče bo torej krovitelj celjskih roKO" ^^ laška Pivovarna, ki do ^ prispevala okoli 70 potrebnih sredstev, - bo delno še vedno mo'^ krivati ZTKO in nen^,; katero izmed podjetii-j^(}i Tine Veber, sekretar f: jal, da gre rokometu glede na tradicijo, in nenazadnje nivo ^^ jgioJ' še vedno prioriteta lO denarna sredstva. j NATAŠA G^^ PRED 60-LETI Chrysler je v svoji več kot 60-letni tradiciji posvetil največ pozornosti tehničnim kvalitetam in varnosti, zato je uspel tudi na enem najzahtevnejših avtomobilskih tržišč, v Nemčiji. Letna proizvodnja je preko 2.000.000 vozil. Ameriško vozilo za evropskega kupca prihaja tudi v Jugoslavijo. Model LeBaron Coupe z različno opremo pa je že na voljo zahtevnim kupcem po izjemno ugodni ceni. TEHNIČNI PODATKI: motor: 4 valjni vrstni prost.: 2484cm KW (KM) 72 (98) max. histrost: 170 km/h alu kolesni obroči mere: dol. šir. višina 4696x1738x1294 poraba goriva: pri 90 km/h 5,91 120 km/h 8,11 mestna vožnja 141 serijska oprema: električno reguliranje voznikovega sedeža, električno premi- kanje Stekel na vratih,centralno zaklepanje vrat, tempomat,električna nastavitev zunanjih ogledal, tonizirano steklo, katalizator. CHRVSLER zagotavlja kvaliteto z neobičajno garancijo 3 leta oziroma 110.000 km 7 let jamstva za nerjavenje karoserije Prodajna cena brez prometnega davka (p. d. je 66,5%) LeBaron Coupe osnovni model: 203.604 00 s klimo napravo: 218 920 00 s klimo in usnjem: 228 130 00 avtomat, menj. -i- klima: 227 328 00 avtom. menj. -f- klima + usnje 236 985 00 avtom. menj. + usnje: 224*511 00 Kmalu na našem tržišču tudi po ugodnih cenah: SARATOGA različne izvedbe VOVAGER različne izvedbe JEEP CHEROKEE različne izvedbe JEEP WRANGLER različne izvedbe Posebno ugoden je nakup po sistemu »staro za novo«, kjer je možna davčna olajšava do 70% INFORMACIJE: AVTOMOTOR CELJE, Miklošičeva 5, tel. 24-244 VELENJE, Šaleška 18, tel. 853-267 11. OKTOBER 1990 - STRAN 15 Zdrav duh v zdravem telesu 2veza telesnokulturnih organizacij relje razpisuje tekmovanja v nasled- ojih športnih panogah in kategorijah: 1) Košarka - ekipo sestavlja pet igral- cev in največ sedem rezerv. Pričetek tek- movanja bo november. Prijavnina za eki- oje 750 dinaijev. ^ 2) Namizni tenis posamezno - tekmo- vanje bo organizirano za tri kategorije (0ioški, ženske in starejši člani). Prijavni- na za posameznika je 200 dinaijev. 3) Mali nogomet - zimsko prvenstvo , tekmovanje bo v dvorani Golovec po gnojnem sistemu. Ekipe bodo razdeljene v lige glede na kvaliteto, ki so jo pokazali 2 rezultati v letu 1989. Lige bodo 12 oziro- ma 13 članske. Igrali bodo po pravilih in propozicijah, ki jih je za mali nogomet Izdal ZTKO Celje za leto 1990. Prijavnina za ekipo je 7 tisoč dinaijev. Pričetek tek- movanj bo konec oktobra, igralci bodo igrali dvakrat dvajset minut brez od- mora. Rok za prijavo je za vse naštete pano- ge 17. oktobra. Za vse prijavljene ekipe v rnalem nogometu bo istega dne, ob 15. uri, v zgornji stranski dvorani dvorane Golovec sestanek. Tam bodo izžrebali pare in oblikovali lige ter izvolih tekmo- valno komisijo. BOGDAN POVALEJ Konjeniki vabijo Oktobra pripravljajo v konjeniškem klubu Merx Celje v Skofli vasi začetne tečaje v konjeništvu. Prijave sprejemajo vsak dan od 16. ure dalje v Ško^i vasi 51, kjer je sedež kluba. Tečaj bo ob vsakem vremenu, saj so treningi v pokriti dvo- Aerobilca v Partizanu Gaberje bodo v ponede- ljek, 15. oktobra, pričeli pripravljati teča- je aerobike. Ob sodobni glasbi bodo te- čajnice poučih o estetiki telesnega giba- nja, lepoti oblačenja, zdravi prehrani in jogi kot obliki sproščanja. Število udele- ženk bo omejeno, prijave pa sprejemajo v Partizanu Gabije na Mariborski 42 v Celju. Odprti pokriti športni objekti ŠRC Golovec Od ponedeljka dalje so v Zavodu Golo- vec ponovno odprli bazen, savno, dvora- ni za tenis, kegljišče... Tako seje v baze- nu mogoče med delavnikom kopati od 8. do 21. ure ter ob vikendih od 10. do 20. ure, slednje velja tudi za savno, medtem ko med tednom le-ta odpira vrata za obi- skovalce ob 13. in zapira ob 21. uri. Keg- ljišče je ob delavnikih odprto od 14. do 22. ure ter ob vikendih od 12. do 20. ure, hali za tenis pa sta odprti vsak dan od 8. do 23. ure. Za kopanje v bazenu morajo odrash odšteti 40, otroci pa 30 dinaijev, organizi- rane skupine otrok 24 in odraslih 32 di- naijev, naprodaj pa so tudi sezonske vstopnice, ki jih za odrasle prodajno po tisoč in za otroke po petsto dinaijev. Na kegljišču so žetoni po 20 dinarjev, pogod- beno kegljanje za uro in eno stezo pa je 50 dinaijev. Za savno je treba odšteti 60 di- narjev, pri nakupu najmanj petih vstop- nic pa je cena za deset dinaijev nižja. Za uro tenisa v dvorani D boste odšteli 80 dinaijev, deset din manj pa v dvorani C. V dopoldanskem času velja za rekreativ- ce 50 odstotni popust. Alpinisti vabijo tečajnike člani Alpinističnega odseka Celje vabijo tečajnike v alpinistično šolo. Vpis bo danes, v četrtek, ob 18. uri, v prostorih Planinskega društva Celje, v Stanetovi ulici. izgubih z Impolom in Želez- ničarjem. Celjani so se uvr- stili na finalni turnir, ki bo konec tedna v Sarajevu, ka- mor bodo odpotovali v četr- tek, poroča Olga Petrak. V Hrastniku je strelska dru- žina Steklar pripravila tradi- cionalno tekmovanje z zrač- no puško za memorial Gro- har-Bajda-Knez. Nastopilo je 22 ekip iz Slovenije, zmagah pa so Kamničani. S Celjske- ga je bila najuspešnejša eki- pa Kovinarja iz Štor, ki so jo sestavljali Dečman, Ravni- kar in Malec. Osvojih so tret- je mesto, Malec pa med po- samezniki četrto, poroča To- ne Jager. V petek je bilo v Šentjurju šahovsko tekmovanje med avstrijsko ekipo Wolfsberga in Šentjurja. Sentjurčani so Avstrijce premagah z osem in pol proti ena in pol v hitro- poteznem. pa so prav tako zmagah Šentjurčani s 73,5 proti 46,5. Med posamezniki je bil najuspešnejši Franci Pešec, ki je osvojil deset točk, drugo do tretje mesto pa sta si razdelila Avstrijec Hanes Fritzl in Šentjurčan Franc Gazvoda. V mladinski rokometni li- gi so rokometaši Pivovarne Laško premagali rokometni klub Velenje z 22:14. Pri Ce- ljanih so bili najuspešnejši Cajavec, Lubej in Stropnik, ki so štirikrat zatresli mrežo domačinov. V II. slovenski rokometni ligi pa so kadeti Pivovarne Laško odigrali prav tako srečanje v Velenju in ga dobili s 25:19. Najučin- kovitejši pri Celjanih so bih Begovič s 6, Ocvirk s 5 ter -Oblak in Novak s po 4 za- detki. TOP FOTKA iVoge še še, kam pa roke. Top fotka pove. Foto: EDO EINSPIELER Spartakiade Spartakiade oziroma sociahstične olimpiade so tiste priredi- le, kjer se na športnem polju srečujejo predstavniki sovjetskih narodov in delavsko športnih organizacij v Sovjetski zvezi. Med odgovori smo prejeli le enega nepravilnega. Gostja oddaje Iz ^vljenja in dela društev Partizan, predsednica Partizana ^'^abeije, Stanka Tihnger, je izžrebala naslednje dobitnike "agrad^ ki jih podarja trgovina z otroškimi oblačili in igračami Wiz Žalca. 1) Anica Klakočer, Pohlinova 9, Celje 2) Betka Petrovič, Miklošičeva 3, Celje 3) Jože Vrvič, Tržaška 30, Celje Nagrado videoteke Panda prejme Norbert Drugovič, Na °'oku 13 iz Celja. Vsi nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. METOD TREBICNIK ŠPORT VČERAJ... je bil v znamenju srebrne medalje celjskih kegljavk, ki so nastopile na svetovnem pokalu v Oggersheimu. Na Celjskem pa so se pričela številna ligaška tekmovanja. V II. zvezni odbojkarski ligi - zahod so gostovale celjske odbojkarice na Ilidiži pri Igmanu in izgubile s 3:0. Nastopile , so brez letošnjih okrepitev, sester Gašper, ki sta se udeležili absolventske- ga izleta, poroča Dean Šu- ster. V moški Slovenski odboj- karski ligi je bil v soboto lo- kalni derbi, ki ga je odlikova- la borbena igra ekip Celja in Šempetra. Ekipa Šempetra je tekmo dobila šele v petem setu s 15:13. Topolšica je odi- grala srečanje z Granitom in ga izgubila s 3:0. Dean Šu- ster tudi poroča, da bodo celjski odbojkarji dobili po- krovitelje, to naj bi bilo za- sebno podjetje Vizura iz Celja. Atletsko društvo Kladi- var je minuli torek pripravi- lo kros za pionirje in mladin- ce. Ekipno sta imeli največ uspešnih tekmovalcev os- novna šola Dobrna in Peda- goška šola. Teniški klub Zlatarna Ce- lje je pripravil tradicionalni turnir za Zlati lopar. Letos je sodelovalo 34 tekmovalcev iz desetih slovenskih klu- bov. V finalu je Blaž Trupej iz Medvod premagal Velenj- čana Topčiča s 6:3 in s 6:2, poroča Jože Kuzma. V slovenski nogometni li- gi so odigrali srečanja 8. kola in dosegh naslednje rezulta- te: Ingrad Kladivar je v Vele- nju izgubil srečanje z Rudar- jem z 1:3, Steklar je moral doma priznati premoč Na- kla, ki je zmagalo z 2:0, Parti- zan Hmezad pa je v Žalcu ugnal ekipo Elana z 2:1. Ve- lenjski Rudar na lestvici vo- di, Ingrad Kladivar je šesti. Steklar deveti in Partizan Hmezad zadnji. V 2. kolu slovenske moške namiznoteniške lige so igralci Ingrada odigrali sre- čanje s TKI Kemičarjem in z Jesenicami, ter obakrat zmagali. Vseh šest zmag v obeh srečanjih sta dosegla Maras in Kus, štiri pa je do- dal še Štrljič, poroča Jernej Pelko. V Umagu je bilo medna- rodno odprto prvenstvo Umaga v tenisu. Med osem najboljših se je uvrstil Celjan Branko Tajnšek, za uvrstitev v polfinale pa bo moral odi- grati še srečanje s tekmoval- cem iz Sovjetske zveze, ki sta ga minuli vikend, zaradi slabega vremena, morala preložiti. Strelska družina Tone Bo- stič iz Zidanega mosta je pri- pravila minuli vikend 3. kolo občinske strelske lige v stre- ljanju s serijsko zračno pu- ško. Nastopilo je osem ekip, prvi so bih gostitelji, drugi Laščani in tretji strelci Re- čice. V soboto so se pričela tek- movanja v judu v I. zvezni ligi, kjer nastopajo tudi celj- ski judoisti. Celjani so se udeležili kvalifikacijske tek- me za nastop v finalu v Slo- venski Bistrici. Celjsko eki- po so sestavljali Gedl, Cuk, Pungeršek, Imamovič, Leto- nja in Murko. Rezultati posa- mičnih dvobojev: Ivo Reya je premagal Slavijo in Mla- dost, medtem ko so Celjani ... IN JUTRI ko bo v znamenju ligaških tekmovanj, še posebej roko- meta, saj se v soboto priče- njajo tekmovanja v II. zvezni rokometni ligi. V prvem ko- lu se bodo rokometaši Pivo- varne Laško pomerili v so- boto, ob 18. uri, v dvorani Golovec v Celu z ekipo Jugo- turbine iz Karlovca. V slovenski nogometni li- gi se bo celjski Ingrad Kladi- var doma pomeril z Vozih, velenjski Rudar se bo v Tr- bovljah pomeril s trbovelj- skim Rudarjem, Steklar s Slovanom v Ljubljani, ter Partizan Hmezad doma z Ljubljano. V soboto in nedeljo bo od- prto teniško prvenstvo Go- lovca za rekreativce. V so- boto se bodo pomerili posa- mezniki, v nedeljo pa pari. Prijave sprejemajo še do pet- ka, 12. oktobra, pri oskrbni- ku ŠRC Golovec. Še posebej vabijo k sodelovanju rekre- ativce iz Žalca in Velenja. V 3. kolu namiznoteniške lige se bodo Celjani odpravi- h v goste k favorizirani ekipi Gornje Radgone ter k Peto- vii iz Ptuja. Obetajo si novi točki, kar bi bil lep uspeh celjske ekipe, meni Jernej Pelko. Celjske odbojkarice bodo tudi v drugem kolu gostova- le. Tokrat v Odžaku pri ekipi Jedinstva, kjer si smejo obe- tati pryo zmago, poroča De- an Suster in dodaja, da bo moška ekipa Celja drugo ko- lo slovenske lige odigrala na Bledu, Topolšica bo gostova- la v Izoli, Šempeter pa bo doma gostil drugo ekipo ljubljanske Tovil Olimpije. V soboto^bo v Velenju 25. kros Dela. Štart bo ob 11. uri na mestnem stadionu v Ve- lenju. V soboto se bodo pričela tudi tekmovanja v sloven- ski judo ligi, v kateri sodelu- jejo mladi tekmovalci judo kluba Ivo Reya. V prvem ko- lu jih čaka gostovanje pri ekipi Kopra. PLAVALNI KLUB NEPTUN CELJE Plavalni klub Neptun vabi v začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke, mladino in odrasle. Tečaje organiziramo v bazenu Golovec. ZAČETNI TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO 4-5 let: ponedeljek, sreda 16.15-17.15 torek, četrtek 17.00-18.00 6-7 let: ponedeljek, sreda 15.30-16.30 ponedeljek, četrtek 17.45-18.45 torek, petek 17.45-18.45 sreda, petek 17.00-18.00 8-9 let: ponedeljek 17.00-18.00, petek 15.30-16.30 torek, četrtek 15.30-16.30 torek, petek 16.15-17.15 sreda 17.45-18.45, četrtek 16.15-17.15 10-11 let: ponedeljek, sreda 18.30-19.30 torek, četrtek 18.30-19.30 11-12 let: ponedeljek 19.15-20.15, petek 18.30-19.30 13-14 let: torek, četrtek 19.15-20.15 15-17 let: sreda, petek 19.15-20.15 NADALJEVALNI TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO Vadba za skupine trikrat tedensko: 6-7 let, 8-9 let, 10-11 let, 11-12 let vsak ponedeljek, sredo, petek od 15.30 do 16.30, od 16.30 do 17.30, od 17.30 do 18.30. Vadba za skupine dvakrat tedensko: 5-7 let, 8-9 let, 10-11 let, 11-12 let vsak torek, četrtek od 15.30 do 16.30, od 16.30 do 17.30, od 17.30-18.30. 13-14 let, 15-17 let vsak torek, četrtek od 17.30-18.30 ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ZA ODRASLE Vsak ponedeljek in sredo od 20.00-21.30. ORGANIZIRANA REKREACIJA ZA ODRASLE Vsak torek in sredo od 20.00-21.30. ORGANIZIRANA REKREACIJA SAMO ZA ŽENSKE (rezerviran bazen) Vsak četrtek v sodelovanju s plesnim Forumom aerobika in plavanje ali samo aerobika ali samo plavanje od 20.00-21.30. Vsi tečaji pričnejo s 15. oktobrom 1990. Vpis v tečaje je na poletnem kopališču ob Ljubljanski cesti vsak delovnik od 19.00-20.00 ure, telefon 26- 119. Informacije dopoldan: 31-369 in 31-593 na rekreacijo žensk tudi 33-012. NAUČITE SE PLAVATI - IZPOPOLNITE SVOJE ZNA- NJE - UDELEŽITE SE NAJBOLJ ZDRAVE REKRE- ACIJE ZA VSA STAROSTNA OBDOBJA. STROJNA INDUSTRIJA, n. sol. o. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI objavlja prosta dela in naloge Programiranje zahtevnih programov in organiziranje baze podatkov Pogoji: - dipl. inženir organizacije dela aH inženir organizacije dela - smer računalništvo - 2 leti delovnih izkušenj - poznavanje baze podatkov TOTAL - poznavanje programskega jezika COBOL - poznavanje operacijskega sistema DELTA/V Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov SIP-Strojna industrija Šempeter v Savinjski dolini. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. Nagradna Igra Partizan 25 čeprav je bila ustanovna slovesnost celjskega Sokola septembra 1890 in zato praznujemo ^ Celju letos stoletnico športa, so v našem mestu telovadili že prej v nemško-nacionalno usmerjenem društvu. Kako se je to društvo inienovalo? ^ Nordpol klub ^ Celjsko turnarsko društvo ^ Freiheit Odgovore pošljite na dopisnicah v uredništvo •^T-Rc do petka, 19. oktobra. Nagrade pri- speva papirna galanterija Zeme iz Hotunj pri •^onikvi. 16. STRAN - 11. OKTOBER 1990 Moja Afrika '»Ljudožerca« Foltova In nluna afriška leta v Foitovi ulici 8 v Ve- lenju prebiva v desetem nadstropju stolpnice Če- hinja Irena Foit. Leta 1971 se je z možem, aka- demskim kiparjem Fran- tiškom Foitom preselila iz Nairobija v to rudar- sko mesto in že teden dni po preselitvi ostala sa- ma. Mož se je smrtno po- nesrečil, številna umet- niška dela in umetnine, ki jih je iz Afrike, kjer sta živela 24 let, prinesel v Slovenijo, pa danes krasijo enega izmed raz- stavnih prostorov Ve- lenjskega gradu. Tri leta po njegovi smr- ti so Partizansko ulico v Velenju preimenovali v Foitovo. Irena Foit pra- vi, da ji je to v nadlego, saj so ljudje, s katerimi si je dopisovala, sprva mislili, da se ji je zmešalo, ko jim je sporočala novi naslov. V češki slovenščini, v Sloveniji namreč nima veliko prijateljev, prijet- na gospa, ki skriva svoja leta, rada obuja spomine na Afriko, ki je ne mika več. Nad njo, meni, bi bila danes razočarana. Irena Foit je svojega moža, Františka, spozna- la v Pragi, pred II. svetov- no vojno, preko brata, ki je bil akademski slikar. Sicer so bili ostali Irenini družinski člani glasbeno nadarjeni. Oče je bil violi- nist, mama pianistka, tu- di Irena je študirala kla- vir, pa je študij zaradi po- roke prekinila; Irenina hčerka je danes učiteljica glasbe. Po vojni si je František Foit zopet zaželel potova- nja v Afriko. Na pot je na- meraval s pri^jateljem, ker si je ta zadnji hip premi- shl, pa je predlagal Ireni, n£o se odpravi z njim. »Čeprav najprej nisem hotela, doma sva imela osemletno hčerko, sem se za to odločila potem, ko je dejal, da se bova v letu dni vrnila.« Toda usoda je hotela drugače. Iz enega je nastalo 24 let, hčerka je odrasla pri Ireninih star- ših, Foitova pa sta si za preživljanje jeseni življe- nja izbrala Velenje. Leta 1947 sta se torej za- konca Foit v majhni tatri odpravila v Afriko. V Ge- novi sta se vkrcala na le- seno barkačo, dolgo 25 in široko sedem metrov, bi- la je izjemno umazana, ter se odpeljala do Alžira. Nato sta prevozila Saha- ro, obtičala ničkohkokrat v pesku, nadaljevala pot do Nigerije, Centralno- afriške repubhke, v Zam- bijo, Zimbabve, Južno- afriško republiko, Svazi, Mozambik, Tanzanijo, Kenijo in nato še v Ruan- do in Ugando. Irena danes pravi, da jo najlepši spomini vežejo na nekdanji Kongo ter na pragozdno območje ob reki Ituri, lyer sta živela med pigmejci. Njuno ime pa je v svet ponesel dogo- dek, ki je zakonca Foit iz raziskovalcev spremenil v pohtično nevarni, so- vražni in nezaželeni osebi. Ljudožerca« v Leopoidvillu »Bilo je junija 1950 v Leopoidvillu (današnja Kinshasa v Zairu, takrat je to bil belgijski Kongo, op. p.). Moj možje obliko- val črnske glave, ScU so ga tam živeča plemena zani- mala kot umetnika in an- tropologa. Te glave sva nameravala iz Leopold- villa prepeljati do Češke, vendar sva jih morala naj- prej spraviti do francoske kolonije, ki je bila na dru- gi strani reke Kongo. Mož se je z ladjo in za- boji odpeljal preko reke, jaz pa sem medtem odšla na pošto. Nenadoma sem zaslišala krik in ugledala v daljavi pet črncev. Za- nje se nisem zmenila, saj nikoli nisva imela poseb- nih težav niti s prebivalci plemen, kaj šele v mestih kakršno je bilo Leopold- ville. Nenadoma se je zbralo okoh 50 ljudi, bli- žah so se mi, vpili in me obkolili. Kričali so »mi- tumbula« (ljudožerec). Obtožih so me, da skupcO z možem jeva črnce in jim sekava glave. Videli so namreč kaj transportira- va in mislili so, da so gla- ve prave. Pričeh so me napadati, strgali so mi krilo, v tem trenutku pa, to je bil res čudež, je mimo pripeljal ogromen ameriški avto. V njem je sedela starejša gospa, ki mi je francosko zavpila: »Skočite v avto!« Še sedzO ne vem, kako mi je to uspelo, ženska je pri- tisnila na plin in ne ozira- je se na množico, odpelja- la na policijo. Tam so bih o dogodku že obveščeni. Zaprli so me v celico brez oken. Vpila sem, naj pripeljejo moža, kar so čez dve uri res storili. Mobilizirali so tudi vojsko. Nama so re- kli, da se k£y podobnega v zgodovini Afrike še ni primerilo in nama ukaza- li, naj v desetih minutah zapustiva državo. Časa ni bilo niti toliko, da bi vzela najnujnejše. Pregnah so naju v dvatisoč kilome- trov oddaljeni kraj, kjer so naju zaprh za sedem mesecev. Belgijci so zadevo obar- vah pohtično in dejali, da sva zanetila revolucijo v Leopoidvillu. Si lahko predstavljate?! Bila sva Ceha, to pa je bilo ravno obdobje železne zavese (gre za izraz, ki je v ob- dobju hladne vojne, od 1948 do 1954, ponazarjal na Zahodu zaprtost soci- alističnih držav nasproti drugim, hkrati pa je imel izrazito protikomunistič- ni naboj, op. p.), zato gle- dano z današnjimi očmi, njihova reakcija niti ni bi- la tako nenavadna. Vzeh so nama potna li- sta, dobila sva le papir, na katerem je pisalo od kod sva. Češka pa je molčala, umila si je roke nad na- ma. Ker sva imela v pot- nih listih, ki so nama jih vzeli, že vize za Južnoafri- ško republiko so nama dovolili, da odideva tja. Na meji sva imela težave, SeO je bilo vsem ukazano, da naju nadzorujejo. Po vsakih 50 prevoženih ki- lometrih, sva se morala javiti na policiji. V Johan- nesburgu sva bila 14 dni, nameravala pa sva v Ca- petown, ki je prav tako v Južnoafriški republiki. Toda oblasti so nama de- jale, da smeva tja iz Mo- zambika. Torej sva se od- pravila v Mozambik in tam čakala štiri mesece. Portugalska policija naju je nadzorovala. Po štirih mesecih so naju obvestili, da v Capetown ne smeva. Po pomoč sva se zate- kla na angleški konzulat v mestu Lourenco Mar- ques, kjer sva prosila za vizo, vendar je niso mogli urediti, ker sva bila Čeha. Dobila sva jo za Svazi, majhno državico, v kateri sva morala tičati zopet devet mesecev. Koliko prošenj in pisem sva na- pisala! Vse je bilo zaman. Nekega dne se je mož domishl, da je leta 1932 v Tanganjiki, današnji Tanzaniji, pod Kilimand- žarom stanovala neka če- ška družina. Pisal jim je in oni so v Dar es Sala- amu posredovali, da sva dobila dovoljenje za biva- nje pri njih. V Tanzaniji sva nato živela devet let in od tam odšla v Kenijo, kjer sva deset let prežive- la še v Nairobiju.« Nasilni IMasaJec v stanovanju Irene Foit spominja na Afriko vsak okrasni predmet. Tapise- rija na steni, pa priprava za odganjaiye mrčesa, ne- kaj čudovitih skulptur, pa vaza iz ebenovine, delo Františka Foita, in nena- zadnje palica nenavadne obhke, na koncu odebe- Ijena in trda kot da bi bila iz kovine, povezana pa je z neprijetno afriško pri- godo Irene Foit. Palico uporabljajo Ma- sajci. Gre za pleme, ki živi v Tanzaniji, so okoli dva metra visoki in vitke po- stave, pretežno se ukvar- jajo s pastirstvom. Ome- njene palice, kijih imenu- jejo olingu in so iz lesa drevesa ositeh, uporablja- jo za obrambo in Irena Foit pravi, da lahko z nji- mi ubijejo celo leva, če ga zdenejo na pravo mesto. »Marca 1964 sem se s prijateljico odpeljala iz Nairobija v Tanzanijo, ka- mor sem pogosto hodila nakupovati določene stvari za Elite studio, ki sem ga vodila v Nairobi- ju. Odpravili sva se v me- sto Moshi, v njegovi oko- hci pa živijo Masajci. Ko sva se vračali, sva sredi ceste ustavili avto, ker je prijateljica morala na po- trebo. Medtem ko sem jo čakala, se je od nekod po- javil Masajec. Pozdravila sem ga in vprašala kam gre. »Tukaj malo stojim,« je odvrnil. Vprašala sem ga kaj želi, on pa je zavih- tel ohngu, me udaril po glavi, da sem se onesve- stila, ukradel ves denar in pobegnil, pri tem pa od- vrgel svoj olingu. Ko se je prijateljica vrnila me je videla ležati v krvi. V spo- min na ta dogodek imam olingu in brazgotino na glavi kot posledico rane, ki so mi jo morali kasneje v bolnišnici zašiti. Imela sem srečo, da me Masegec ni ubil. Tudi to je Afrika!« Drobni utrinici iz Afriice Irena Foit ima še danes visoko v čislih pigmejce, za katere pravi, da so iz- redno prijazni. Ko sta z možem živela med njimi sta se prilagodila njihove- mu načinu življenja in pri tem sploh nista čutila, da bi jima evropsko udobje mai^kalo. Tudi med dru- gimi plemeni sta živela in nista nikoh imela večjih težav. »Ko sva bila v Kongu sva obiskala pleme Mang- betu. Moj mož je bil pri njih že leta 1932. Ko sva jih obiskala 17 let kasne- je, je mož med njimi pre- poznal enega, s katerim se je dobro seznanil že ob prvem obisku. Živahno sta se pogovarjala - malo francosko, malo v jeziku svahili. Poglavar pleme- na, Ekibondo, je bil zelo ljubezniv. Nekoč me je zaprosil, naj mu z mazili, ki sem jih imela, nama- žem nogi. Čudno se mi je zdelo, ker sta bili nena- vadno beli, toda ustregla sem mu. in mu jih mesec dni masirala z mazilom. Ko sva z možem odhajala, sva se mimogrede ustavi- la še v manjši bolnišnici, ki jo je vodil madžarski zdravnik. Med drugim sem ga vprašala, zakaj ne pomaga Ekibondu? Jaz sem mu skušala s svojimi mazih, pa ni bilo učinka, morebiti bi lahko on sto- ril več. Zdravnik je zma- jal z glavo in dejal, da Eki- bondu ni pomoči, ker je gobav. Še sedem let sem živela malo v strahu, da bom zbolela tudi sama, saj je inkubacijska doba gobavosti tako dolga.« Františka in Irene Foit se je v Afriki nsgpogosteje lotevala blaga oblika mr- zlice. Toda še na misel ji- ma ni prišlo, da bi se zato vrnila v Evropo, takrat sta bila tam namreč zelo srečna. Veliko zanimivih zgodb ve Irena Foit pove- dati iz tega afriškega obodbja. Tako na primer o tem, kako verjetno ni prebivalca Črne celine, ki se ne bi bal kameleonov. Nikoli ni izvedela od kod izvira ta strah, toda da gre zanj seje prepričala, ko je nekoč v Kongu prijela ka- meleona in so se vsi črnci kot bhsk razbežali. Z možem sta pogosto obiskovala tudi misijo- narje, kjer sta zbirala in- formacije o plemenih, h katerim sta bila name- njena. Pri njih sta se na- učila nekaj osnovnih be- sed za sporazumevanje. Zadnjih deset let v Afri- ki sta preživela v Nairobi- ju, kjer je Irena vodila Eli- te studio, František pa je kiparil in poučeval. Spo- prijateljil seje tudi z jugo- slovanskim ambasador- jem in z dr. Borisom Ku- harjem, oba pa sta Foita navdušila za bivanje v Sloveniji. »Po 24 letih sva namreč začutila, da afrikška civilizacija ven- darle ni del naju. Človek pričenja, ko postaja sta- rejši, razmišljati drugače. Odločila sva se, da se na- seliva v Velenju.« Veienjo icot Nairobi »Povem vam, da me je Velenje prvič izredno spominjalo na Nairobi, ki v tistih letih še ni imel vi- sokih stolpnic. Vse je bilo tako zeleno, ljubeznivo. Iz stanovanja sva imela razgled na velenjski grad, všeč nama je bilo.« Toda skus nja v Velenri uživati doi v katerih so afriške stva^ v Ljubljano! Foit se je voj eni izmed t^ je vračal v imel v Aijiva nezgodo, v k! Irena Foit je občine njegov ostanke dala| Češko, kjer sama pajel^ ju - ah ostati ah se vrniti ni priporočilo j ki ji je sveto v Velenju bol ostala. Sedenji dvakrat odp ško. Poleti za pa za mesec Za Ireno Fi bi mogel red in s spominii je bilo nam njenega življ bo, in se nei ti, kajti: »N bom šla v A ne bi mogi s svojim mc zato, ker mis la nad njo očarana. A& spremenili. ^ vračah vse k dega. SedgjJ no prostituc; ni bilo. SpreB zato, ker var, dosežki mod iz razvitejših' ki je takrat, i tam z možem kon narave, boj! Boj za med ljudmi preživijo, « v Afriki « Afriški čl«" z naravo. ^ mer Aids. O« šujejo kako prišlo do nje no ga spref je, po njin" volja.« Za spomij v Velenju ^ časa, saj P vsakdanje sk' vila. Tako,]' leta tekat . da so pof pušča. KO ^ Češke, seje novanjusP«5 vo, ker so ? atorji.Pr^; ževi smrW, skovala g^^ zorovala Pj, stavni zbirke FraP; grad pa se r Prijatelj^, lo, todar^S življenja % in Ceško ^ kar nima ^ danes. fgV danes Františku^l Akademski kipar, profesor František Foit se je rodil leta 1900 v Taboru na Češkem. Kiparstvo je študiral v Pragi, Dresdenu, na Dunaju, v Parizu in pri Meštroviču, s katerim je prijateljeval. V Afriko se je prvič odpravil leta 1931 po nalogu Karlove univerze, da bi proučeval tradicionalno afriško umetnost ter da bi izdelal antropološke plastike predstavnikov različnih afriških plemen. Po dveh letih se je vrnil na Češko, drugič pa je v Afriko odpotoval z ženo leta 1947 ter tam ostal 24 let. Leta 1960 sta se naselila v Nairobiju, v Keniji, kjer je profesor Foit delal kot kipar in nato kot vodja oddelka za umetnost na Kenyattovem učiteljišču. Vzgajal je mlade kenijske učitelje vrednotiti bogato izročilo njihove tradici- onalne umetnosti in kako ga prenašati v sodobno življenje. Imel je številne samostojne razstave in ustvaril več pomembnih spomenikov, kot npr. Jajni- kov spominski vodnjak pred univerzitetnim nase- ljem v Nairobiju, spomenik Lumumbe v Nairobiju, spomenik predsednika Nierereja, Kristusa za kate- dralo v Kisanganiju... Ireaa Foit z olingom v spomin na Masajca, ki jo je z njim udaril i Takšnele glave so zakoncema Foit povzročile preglavice v Belgijskem Kongu. Stanovanje Irene Foit krasijo spomini na Afriko. 11. OKTOBER 1990 - STRAN 17 MESEC OKTOBER - TRADICIONALNI MESEC BLAGOVNICE AGRINA UGODNI KREDITNI POGOJI Kredit na 6 mesecev - polog 25% - obresti na ostanek dolga 4% - zavarovalna premija 0,48% UGODNI NAKUPI - barvni TV GOLDSTAR 6.990,00 din - mikrovalovna pečica BRUNE (z rotacijo) 3.199,00 din - oljni gorilec KLAMKE 6.990,00 din 5-25% POPUSTI veljajo tudi ob nakupu nekaterih kmetijskih strojev, orodja, lakov, drobnih gospodinjskih aparatov... 15 LET poslovni stik in naJiup postameta harmonija izpolnjenih želj; Oktober je v znamenju žalske Zelene blagovnice, ki je za to priložnost izložbena okna oblekla v novo, privlačno podobo. Kažipot k dobremu nakupu Agrlnlna Zelena blagovnica le še vedno pojem dobrega nakupa Oktober je že peto leto tu- di mesec blagovnice Agrina iz Žalca, blagovnice, ki jo potrošniki že trin^st let bolj poznajo pod imenom »Zelena«. Tudi letos so skupno z dobavitelji v me- secu, ko obiramo sadove minulega leta, pripravili cenovno zelo privlačno po- nudbo, s popusti od 5 do 25 odstotkov. Zelena blagov- nica zaradi te cenovne in blagovne pestrosti ponudbe postaja kar nekakšno se- jemsko središče Savinjske doline in tudi širšega ob- močja, hkrati pa ostaja po- trošniku dober kažipot za nakupe. Letos mineva tudi petnajst let od ustanovitve Agrine, ki se je pred petncOstimi leti iz- ločila iz Hmezadovega Ex- porta. V dobrih dveh letih je nato zrasla za tiste čase naj- večja blagovna hiša na na- šem območju, ki ostaja po- jem dobrega nakupa tudi v teh, podjetniških časih. S konkurenco je in še raste tudi sedanja Agrinina Malo- prodeOa. Vseskozi tržno na- ravnani, s prodajo, katere značilnost je velika pestrost ponudbe po posameznih od- delkih in ki je zasnovana na način samoizbire, stopajo v novo obdobje že delno ra- čunalniško podprti in z načr- ti, ki obetajo ponudbo evrop- skega tipa. Dolgoročni cilj blagovnice je, da bi poslovali brez skla- dišč, poslovanje od vhoda materiala do vročitve blaga kupcu pa bo v celoti računal- niško podprto. Dolgoletne izkušnje trgovcev, tržnikov in vodstva so porok, da bodo lahko skupno z računalni- čaiji Hmezada pripravili do- bro programsko osnovo, ki bo olajšala delo njim in nudi- la kupcem še boljše usluge. Trenutne tržne razmere in položžg na trgu denarja jim sicer ne dovoljujejo, da bi ta, tako potreben preskok lahko opravih čez noč, računajo pa. da se bodo tržne razmere spremenile in da bodo tudi trgovcem dane drugačne os- nove. K temu pa sodijo tudi marže, ki jih imajo v normal- nih tržnih gospodarstvih, kar bi omogočilo načrtovane kvalitativne spremembe. Dodatne težave jim povzroča tudi proizvodnja, ki ne sledi potrebam trgovine, s^ s črt- nimi kodami opremlja le iz- delke za izvoz, pravtako pa ne poskrbi za ustrezno em- balažo, ki je pomemben seg- ment ponudbe. V Zeleni bla- govnici zato izdelke sami opremlj^o s črtno kodo, manjše izdelke pa tudi sami embalirajo, vse s ciljem, da bi čimbolj zadovoljili svoje kupce. In kaj posebnega priprav- Ij^o v svojih desetih oddel- kih v tem mesecu? V oddelku kmetijske me- hanizacije, po katerem je Ze- lena blagovnica zaradi celo- vitosti ponudbe še posebej znana, združujejo ponudbo vse težke in lahke kmetijske mehanizacije, ter orodij in rezervnih delov vseh po- membnejših domačih podje- tij, ter tudi nekaj kvalitetne uvozne ponudbe, med kate- ro je najbo^ znan program BČS kosilnic. K temu v od- delku Agrokemija pripenja- jo paleto vseh zaščitnih sred- stev, semen, umetnih gnojil, krmil in orodij za vrtičkaije. Bogata je tudi ponudba za vinogradnike. Za posamezne izdelke teh programov so v oktobru pripravili 5 do 10 odstotne popuste. Posebej bodo prišli na račun tisti, ki iščejo hčkalnike, cepilce, mline in druge nepogrešljive kmetijske stroje. Popuste imajo tudi v od- delku instalacij, pri čemer velja opozoriti na litoželezno peč Zrenjanin, ki ob dolgi dobi trajanja in dobrem izko- ristku, ter tudi za okoli 15 odstotkov nižji ceni od osta- lih podobrrih peči, predstav- lja dober naJcup. Novost je tudi ponudba zahodnonem- ških kvalitetnih oljnih goril- cev KLAMKE, ki jih proda- jajo po 6990 dinaijev in z 10 odstotnim popustom pri pla- čilu z gotovino. Oktobra je ugodnejša tudi prodaja radi- atorjev Jugoterm in toplot- nih črpalk Gorenje, ugoden pa je tudi nakup ostalega vo- doinstalacijskega in elektro- instalacijskega programa ter orodij. Vijakov (10 odstotni popust) pohištvenega okovja in pohištvenih elementov. Verjetno pa bo prav poseb- no zanimanje veljalo izdel- kom široke potrošnje, ki jih prodajajo na letos posodob- ljenem elektro oddelku. Pri- pravili so privlačne cene te- levizorjev GOLDSTAR, mi- krovalovnih pečic BRUNE in gospodinjskih aparatov MOULINEX, ROWENTA in DE LONGI. Pri slednjih iz- delkih so popusti 15 do 25 odstotni. Razen tega je vredno obi- skati tudi ostale oddelke, kjer imajo celovito ponudbo gradbenega materižda, lakov in premazov, orodja Black Decker. Tudi v avtooddelku so s ponudbo konkurenčni ostalim tovrstnim specializi- ranim trgovinam. Marsikdo pa se bo ustavil tudi v »Trgovini v trgovi- ni«, novem oddelku Zelene blagovnice, kjer niso omeje- ni s programom ponudbe, Seu na tem mestu prodajno vse kar ima trenutno zelo ugodno ceno. Gre za izdelke številnih manjših dobavite- ljev, obrtnikov in podjetni- kov, kjer je mogoče izbrati tudi primerno darilo za raz- lične priložnosti. Posebno ugodna pa bo v tem času tudi ponudba v njihovem diskontu na žal- ski tržnici. In še izdelki, ki so jim prilepili nižje cene: pivo iz uvoza, pralni praški in še kaj, kar se splača kupiti na zalogo. 18. STRAN - 11. OKTOBER 1990 pisma br Resnična ali lažna skrb Uprava tukajšnjega kazenskega zavoda je dne 25. 5. 1990 prejela anonimno sporočilo, napisano v ro- kopisu na hrbtni strani odrezka kartice »podarim-dobim«, tako da se besedilo pisca mestoma prekri- va z reklamnim besedilom na kari- ci. Takšen način komunicranja med zainteresiranimi občani in ka- zenskim zavodom kot državnim in upravnim organom je milo rečeno, nenavaden. Ocenjujemo ga kot ža- ljiv in nedopusten, še posebej, ker pisec ni navedel svojega imena niti naslova, temveč le strankarsko pri- padnost - celjski DEMOS. V imenu slednjega neutemeljeno obrekuje upravo Celjskih zaporov in njenega predstojnika na podlagi iznašanja nepreverjenih podatkov ter grozi z menjavo vodilnih delavcev v za- poru in z objavo v Novem tedniku, češ da je sedaj nastopila druga oblast. Ker je naše načelno stališče, da na anonimna pisma in podobna sporočila občanov ne odgovarjamo in tudi praviloma ne podvzemamo potrebnih uradnih dejanj ali drugih ukrepov, ki jih pisci takšnih sporo- čil pričakujejo, se prvotno na ome- njeno sporočilo nismo želeli niti mogli ustrezno odzvati, še najmanj pa v javnosti. Saj sporočilo razen neresnic in grobih podtikanj raz- kriva le nizko in dvomljivo kultur- no, duhovno in politično raven nje- govega avtorja, s čimer ne kaže po nepotrebnem vznemirjati širše jav- nosti. Ker pa se je isti pisec dne 18. 9. 1990 ponovno obrnil na upravo celjskih zaporov s podobnim, ven- dar še bolj žaljivim sporočilom ter s poudarjeno osebno in strankar- sko zavzetostjo - tokrat kar na do- pisnici in s pripisom v podnaslovu ustanove v roke direktorju - oseb- no - čutim za dolžnost, da o sporni zadevi spregovorim javno in odkri- to. To mi sedaj omogoča gospod Anton Šlibar (ne vem zanesljivo, ali je priimek pravilen, ker je v rokopi- su nečitljiv), kije očitno avtor prve- ga in drugega spornega sporočila, saj je pri pisanju slednjega vendar- le našel toliko poguma, da se je podpisal s polnim imenom, vendar tudi tokrat brez vsakršnega naslo- va, in pri tem še razkril, da je on pisec prvega anonimnega sporo- čila. V pivem in drugem sporočilu go- spod Šlibar zatrjuje, da odgovorni v zaporu vključno z direktorjem ne skrbijo za družbeno lastnino, ker ne odredijo popravila strehe na zgradbi zaporov. Le-ta naj bi bila po njegovih navedbah razbita, domnevno na tistem območju zgradbe, ki meji na poslopje sodiš- ča, vsled česar naj bi prišlo do za- makanja sten v notranjih prostorih zaporov. Takšno stanje naj bi traja- lo po njegovem že več kot leto in pol, če upoštevamo datume njego- vih sporočil, vendar odgovorni v zaporu očitno ničesar ne storijo in tako dopuščajo nastanek material- ne škode. Zato izpostavlja vpraša- nje odgovornosti vodilnih delavcev v zaporu, češ da so sedaj, ko je zma- gal Demos, nastopili drugi časi in ko bodo morali vodilni bolj paziti na družbeno premoženje. V nada- ljevanju prvega in drugega sporoči- la nato sledijo grožnje o razrešitvi vodilnih, zlasti direktorja zaporov in o objavi tega v sredstvih javnega obveščanja - v Novem tedniku, kar vse naj bi storil Demos. Poleg tega pisec zatrjuje, da so razmere v celjski zaporih tudi sicer neurejene zaradi neodločnosti in nesposobnosti direktorja zaporov, kar naj bi dobro vedela tudi seda- nja oblast in če slednji ne bo poskr- bel za zaščito premoženja in napra- vil reda v zaporu, bo Demos posta- vil vprašanje, ali je še primeren za delo, ki ga opravlja. Saj so minili časi ležernosti in zapravljanja ter uničevanja premoženja, česar bi se moral zavedati. Pri tem pisec seve- da ne pozabi zapisati tudi to, da gre v konkretnem primeru za direktor- ja, ki je bil, kot pravi, postavljen še za časa komunistov, s čimer naj bi imele njegove navedbe še dodatno težo. Iz piščevega sporočila ni raz- vidno, od kod oziroma od koga ie prejel ah še prejema podatke za svoje sporne in uradno nepreverje- ne trditve, posebej glede razmer v zaporih, če pri tem pustim ob strani možno subjektivno zmoto na podlagi piščevega lastnega opazo- vanja strehe zaporov. V zvezi z očitanimi navedbami dajem gospodu ŠUbarju naslednje poiasnilo. Že pred leti, vsekakor pa še v ča- su pred prejemom prvega opozori- la gospoda Slibaija smo v celjskih zaporih pristopili k celoviti obnovi in popravilu strehe, tako da je bila ta na več predelih prekrita z novo ali ponovno s staro, še uporabno opeko. Temu je sledilo kompletno beljenje vseh bivalnih in poslovnih prostorov v zaporu, ki pa tu in tam še zamakajo, vendar ne zaradi pre- pustnosti strehe, temveč zaradi do- trajanih vodovodnih instalacij. Te so nameščene podometno in večji del globoko znotraj sten in stropov in bi zato njihova popolna in traj- nejša obnova terjala globje gradbe- ne posege znotraj objekta z angaži- ranjem izdatnejših dodatnih druž- benih sredstev. Tako so možna le manjša in najnujnejša tekoča po- pravila vodovodnih instalacij na zunanjih dostopnih mestih. V letošnjem letu smo v poletnih mesecih ponovno izvedli beljenje in najnujnejša zidarska in druga vzdrževalna dela v bivalnih prosto- rih za obsojence in pripornike ter pred izvedbo teh del ponovno pre- gledali streho zaporov in pri tem ugotovili, da ta nikjer ne prepušča vode v notranjost. Ko smo takšen zadnji komisijski pregled strehe oziroma podstrešja zgradbe zapo- rov namenoma opravili tudi med deževnim vremenom, oziroma na- tančneje dne 18. 9. 1990, smo prišli do enake ugotovitve, namreč da streha nad zapori nikjer ne prepuš- ča. Zato se navedba gospoda Šli- baija glede zamakanja sten v zapo- rih zaradi razbite strehe očitno zmotna ali zlonamerna. Res je, da omenjena adaptacija strehe na zgradbi zaporov še ni zak- ljučena in da je zato predvideno njeno nadaljevanje tudi v tekočem in naslednjem koledarskem letu, kar bo odvisno od razpoložljivih sredstev republiškega proračuna. Vendar je streha nad zapori v celoti sanirana do te mere, da je onemo- gočeno odtekanje deževnice v no- tranjost zaporov. V zvezi s tem že- lim gospoda Šlibarja opozoriti na dejstvo, da se zgradba zaporov in z njo tudi streha na več mestih ne- posredno, to je fizično stika z zgradbo sodišča, cerkve in še ne- katerih javnih objektov na tem ob- močju, pa je lahko tudi zaradi tega v očitni zmoti, ko nekaj pripisuje zaporom, kar bi moral morebiti pri- pisati drugim. Kar zadeva materialni položaj ali stanje t. i. družbene lastnine v celj- skih zaporih, je potrebno v zvezi s Šhbarjevimi očitki in grožnjami resnici na ljubo povedati, da je ta resnično težaven in nezadovoljiv, vendar ne zaradi indolentnosti in neodgovornosti vodilnih delavcev, kot to zmotno in očitno tudi zlona- merno prikazuje gospod Šhbar v svojih sporočilih. Pri tem gre za bolj aH manj objektivne razloge, na katere uprava zaporov ne more bi- stveno vplivati. Najprej je potrebno povedati, da gre za objekt, ki po svoii sedanii zunanji podobi datira iz leta 1810, pred tem pa sega po prvotni postavitvi celo v 13. stolet- je. Zaradi zastarelosti in nefunkci- onalnosti se sedanji objekt zaporov nenehno obnavlja v obliki večjih ali manjših popravil, da bi se tako vzdrževali vsaj minimalni standar- di v skladu z njegovo sedanjo na- membnostjo, in tako tudi prepreči- la večja materialna škoda zaradi propadanja zgradbe, ki je tudi po- memben - kulturno-zgodovinski spomenik. Vse omenjene adaptaci- je in popravila pa vsaj za časa seda- nje uprave zaporov nikoh niso bile v celoti zaključene, ker je za to ved- no primanjkovalo potrebnega de- narja. Hkrati s tem je bila že pred leti prisotna tudi zamisel o postavi- tvi novega objekta na ustreznejši lokaciji, kar je odgovorne v repu- bliki odvračalo od zahteve, da je potrebno tudi sedanji stari objekt celovito in dokončno ustrezno ure- diti. Poleg tega usodo celjskih za- porov delijo tudi drugi slovenski kazenski poboljševalni zavodi, ki se nahajajo v podobnih zastarelih in nefunkcionalnih zgradbah (v sta- rih graščinah ali samostanih), kate- rih tekoče investicijsko vzdrževa- nje je izredno drago, za kar pa raz- položljiva družbena sredstva še zdaleč ne zadoščalo. Tako imamo v celjskih zaporih že nekaj let zapored v teku izvajanje obsežnejših investicijsko vzdrže- valnih del, med njimi že omenjeno popravilo strehe, obnovo vodovod- nih in električnih instalacij, cen- tralnega ogrevanja, stavbnega po- hištva, sobnega inventarja ipd. in še bi lahko naštevali. Vse naštete investicije so v različni fazi izvaja- nja ter z vmesnimi prekinitvami, ker niti redna niti dodatna dodelje- na finančna sredstva za te namene ne zadoščajo. V lanskem letu pa so bile t. i. negospodarske investicije v celoti prekinjene, tako da je bilo ogroženo tudi tekoče vzdrževanje. Podoben skrajno zaostren fi- nančno-materialni položaj se obeta oziroma je že prisoten za republi- ške upravne organe tudi letos, ko je bil sprejet rebalans republiškega proračuna, ki tokrat prvič v svoji povojni zgodovini določa zmanjša- nje predvidenega obsega finančnih sredstev. Tako postaja ponovno vprašljivo ne le nadaljevanje zače- tih ali načenjanje novih, četudi še tako potrebnih investicij pri upo- rabnikih republiškega proračuna, kamor sodijo tudi kazenski zavodi, namreč tudi njihovo redno in teko- če poslovanje. Po zagotovilu seda- njih oblasti bodo v kazenskih zavo- dih možna le tista popravila in dru- ga dela, katerih neizvršitev bi nepo- sredno ogrozila zdravje ali življenje ljudi ali pa bi pomenila grobo krši- tev zakonitih predpisov s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Kljub navedenim težavnim ob- jektivnim okoliščinam smo se in se tudi danes vodilni delavci v celj- skih zaporih vključno z direktor- jem, ki ga gospod Šhbar posebej navaja, zavedamo svoje odgovor- nosti za materialno stanje v zaporu in smo tako tudi s skromnimi sred- stvi marsikaj postorili v korist iz- boljšanja nastanitvenih, delovnih in drugih objektivnih pogojev po- slovanja. Poleg tega smo si prizade- vali, da k takšnemu delovanju ob- časno pritegnemo tudi zapornike, da bi tako s skupnimi močmi laže premostili nastale probleme, kate- rih rešitev je bila v obojestranskem interesu. Vendar so bile in so še vedno naše možnosti za učinkovito reševanje opisanih in nakopičenih objektivnih težav omejene iz razlo- gov, ki sem jih že omenil. S tem pa je tudi odgovornost vodilnih v za- porih omejena ter deljiva z odgo- vornostjo drugih pristojnih orga- nov, zlasti tistih, ki zaporom od- merjajo finančna sredstva, nfe glede na dejstvo, da je možno in dopust- no v zvezi s tem razpravljati tudi o večji ali manjši sposobnosti ( ne- sposobnosti) vodilnih v zaporih ozirma njihovega direktorja za re- ševanje opisanih težav. Gospodu Slibarju v zvezi s tem pojasnjujem, da so kazenski zavodi republiški upravni organi, ki za svojo redno in investicijsko dejav- nost prejemajo strogo namenska in zato omejena sredstva, pač v skla- du z možnostmi republiškega pro- računa, in so zato že s samim zako- nom zavezani k skrajno gospodar- nemu in razumnemu upravljanju z dodeljenimi družbenimi sredstvi. Zato si ne morejo in ne smejo dovo- liti nenamensko uporabo dodelje- nih proračunskih sredstev oziro- ma, da bi izkazovali izgubo, poslo- vali s finančno nepokritimi investi- cijami ipd. Če ravnanje v nasprotju s tem želi gospod Šlibar poistoveti- ti z nesposobnostjo, neodločnostjo in neodgovornostjo vodilnih delav- cev, da bi napravili, kot pravi, po- treben red v zaporu in poskrbeli za zaščito premoženja, se očitno moti. Slednje namreč ni odvisno zgolj od večje ah manjše zavzetosti, sposob- nosti in odločnosti vodilnih delav- cev v zaporu, temveč in zlasti v konkretnem primeru tudi od raz- položljivih finančnih, materialnih in drugih objektivnih pogojev. Se bolj pa je gospod Šlibar v zmoti, če meni, da bi lahko t. i. trda roka ah avtoritarno vodenje v ustanovi, ka- kršna je zapor, prispevala k izbolj- šanju splošnih razmer v zaporu, k potrebni zavestni odgovornosti in samodisciphni, tako pri vodilnih in zaposlenih nasploh kot pri za- pornikih. O tem bi mu lahko nave- del vrsto izkustveno pa tudi znan- stveno preverjenih dokazov. Zago- tovo se tak pristop ne obnese v ustanovi, katere osnovna naloga sta prevzgoja in resocializacija mla- doletnih prestopnikov. Iz opisanih razlogov prejeta opo- zorila in grožnje gospoda Šlibaija vodilni delavci in predstojnik zapo- rov odločno zavračamo in jih razu- memo kot zmotne, neresnične in tendenciozne, ker niso odraz dejan- skega stanja in ker jih, milo rečeno, gospod Šhbar iz nezdravih nagibov tudi zlorablja v imenu stranke, ka- teri pripada. ^ Kar zadeva pripombo gospoda Šlibaija glede moje postavitve za direktorja zaporov še za časa ko- munistov, mu ob zaključku tega neljubega, vendar sedaj nujnega zapisa sporočam še naslednje: Na dogovorno in zahtevno delov- no dolžnost upravnika Kazenskega poboljševalnega doma za mladolet- nike in Zaporov Celje sem bil ime- novan na podlagi svojih strokovnih kvalifikacij in drugih delovnih kva- litet, ko sem poprej uspešno delo- val kot vzgojni svetovalec in sodni izvedenec iz psihološke stroke za vprašanja mladoletnega prestopni- štva. Za svojo poklicno in tudi širšo družbeno aktivnost na področju so- cialnega skrbstva in pravosodja v zvezi s preprečevanjem in obrav- navanjem kriminalitete in drugih družbeno odklonskih pojavov med mladimi v celjski občini, in kar je širši javnosti dobro poznano, sem prejel tudi ustrezno družbeno priz- nanje. Iz tega se da nedvoumno sklepati, da mojemu imenovanju za upravnika zaporov ni botrovala moja strankarska pripadnost, tem- več izključno tedaj uveljavljena strokovna in druga zakonita ka- drovska merila, oziroma je bila mo- ja takratna strankarska pripadnost drugotnega pomena. Upam, da bo- do strokovna in druga zakonita me- rila tudi v prihodnje odločilna za moje morebitno ponovno imenova- nje ali razrešitev z omenjene funk- cije, ne pa tista, na katere riamiguje v svojih grožnjah gospod Šhbar. Gospodu Šlibarju in zainteresira- ni javnosti tudi sporočam, da so bili celjski zapori kot državni in uprav- ni organ doslej vedno odprti za mo- rebitne tvorne spodbude, pa tudi upravičene kritike in opozorila na račun svojega dela, če so le temelji- la na dejstvih in so imela za cilj, da se določena odprta vprašanja oziro- ma problemi učinkovito razrešijo. Pri tem ni bilo toliko pomembno, ah so takšna opozorila prihajala s strani pristojnih nadzornih orga- nov ali pa so jih posredovali tudi posamezni zainteresirani občani, drugi organi, organizacije in skup- nosti. Odločilnejši sta bili vsebina in namen sporočila. Opisanih težav in problemov, pa naj so bih še tako koMjivi, nismo nikoli prikrivali, ni- ti pred pristojnimi oblastmi niti pred zainteresirano širšo, demokra- tično in tudi kritično javnostjo. Ta- ko bomo ravnah tudi v prihodnje, saj so zapori kot družbena inštituci- ja naša skupna usoda, pa čeprav jo žeh gospod Šhbar izključno pove- zovati le z osebno odgovornostjo vodilnih delavcev v zaporu. BRANKO GARTNER, Upravnik KPD za mladoletnike in Zaporov Celje PJJJ^fc Obtožujem! Res, da je pretelcei, mesec, kar ste objaj tervju z direktoijern r ga podjetja Celje, goc^ Andrejem Kamenško? osmimi prizadetimi t - krajani Gahcije in pJJ vendar prosim, da kliV? tualnim temam letošni če politične jeseni £ moje pismo, ker menij bi se sicer v »doC strukturah« in med o^ nimi krajani ustvaril w- je vsa stvar okoli kamnoloma na Pireši: proizvodnje kalcijevega rida v Asfaltni bazi ob a »zaspala«, ker je taka J na volja. Pa ni res. Res je to, da, se vsi prisotni krajanivj razpravi o načrtovaneir jenju izkopa v kamnoio in širjenju areala Asfa baze na Pirešici, zlasti r: čun enormnega poveiei^ proizvodnje sedanje ! skusne« proizvodnje kai( vega klorida, dne 18.8, ] kategorično izrekU proti kršnemu širjenju obstu proizvodnje in prav i brezpogojno zahtevali stranitev proizvodnje ki jevega klorida tudi v skusni proizvodnji, o obstaja overovljen zapi z izjavami posestnike? mejijo na Asfaltno bazo kmetijskih zemljišč, kij; krožajo, ne bodo prepi v nekmetijske s vrhe. Ne nameravam se spu v polemiko, zakaj je k^ va sol za posipanje cest ko bolj ekološko spreje va kot natrijeva sol s ki se sedaj v zimskih mes (kohko let že ne, kerni zim?) posipa ceste. Za polemiko nimam niti zi niti potrebe. Nameravam pa zahj od g. Kamenška poja kdo mu dcue pravico, da di, ki jih Asfaltna baza struplja s svojo obstoječ načrtovano proizvodipo stavlja na laž s trditvijo' ram): »Trdim, da ni res,č proizvodnja tohko mot čane«, ko pa vseh oseir. tevjuvanih občanov da zaradi hrupa, pn smradu in arogantnega nosa vodstva Asfaltne I postaja življenje ob njej nosno. Poleg tega iz" sum, da so vsi produkti' podjetja tako ali dmj strupeni, sicer ne bi v zadnjem času v našem; hšu tohko rakastih oboj kot jih je. Dokazov ni, ^ vse analize ah raziskave kako »izgubijo«, izgini® sčasoma se nanje pozabi Nameravam tudi spoit vse zelene, rdeče, črne ^ sane politike, ki so še v predvolilnih filipikah^ tavljah, da ne bodo do« vali uničevanja kmeti? zemljišč zaradi suiW »interesov družbene ^ nosti«, da Slovenija ter' žalska občina ne bo šii^ žične industrije (kanio^ da kemijska predela\''j, nenca s pomočjo soln® | ne v kalcijevo sol - toJj cijev klorid) in ne naz^ - da bo stranka in z nj" da, ki bo na oblasti pos^ la, da bomo v Sloven«'^ dihah čist zrak, pil^ ^ vodo in preprečili un^ gozdov. jj Tudi stranka m viaj. vedrita in oblačita . u v žalski občini, sta oM h isto, zato ju hočem; niti, da je javno izrec ljuba dolg do ljudi. ^ te zaupah, da bodo > polnjevah. Zdaj P^ gtf vlada dovoljuje, neskupuloznih žev« z znanimi - ^^ P ^dai* mi - metodami a^ pritiskov, lažnega Pf^^ [,jti< nja dejstev in oblji^'^ ^aclii^to cb-.i^o rlpiaP' pn ^A BRALCEV - ROMAN 11. OKTOBER 1990 - STRAN 19 Liati krajane žejne čez vo- Fjjijim vsiliti umazano teh- KlogijO' ^^ je nihče drug svetu noče realizirati. Nih- L pa krajanom ne pove, da rtdelkov svoje zemlje ne mogli uživati, ker bodo ^strupeni ah pa sploh ne nič več zraslo. Zelene ^e med celjsko in šaleško JJ^no ne bo več. 2ato vladajočo stranko in Ljgjio vlado obtožujem ne- Jžtenosti - v kohkor pa Ltnemu podjetju Celje in ^govi asfaltni bazi takoj ne "joži sanacije že obstoječe Joizvodnje in takojšnjo pre- ^ved »poskusne« proizvod- ^ kalcijevega klorida in ^poved vsakršnega šiije- ^ njenega areala na račun ioliških kmetij - jo obtožu- M tudi nesposobnosti. J tem primeru je seveda jolžna odstopiti in prepusti- li svoje funkcije in delo Iju- jjm, ki bodo svoje naloge pošteno in strokovno spo- joibno opravljah. Trdim: megalomanske (nbicije načrtovane proiz- ^nje kalcitnega prahu in kalcijevega klorida, s katero lii zadostili potrebam Evro- pe in Japonske, niso nič dru- Bga- kot poskus ostarelih (Ogočnežev, da si sredi zele- lega gaja postavijo nepotre- ben in celo škodljiv spome- s katerim bodo potomci oeli samo težave in nadlego .kot z vsemi takimi spome- liki doslej. Zato pa še enkrat: PROČ ; KEMIJO V NAŠEM [RAJU! ALENKA BONAJO, Galicija Eakaj smrdljiva loda v zvezi s člankom ZAKAJ SMRDLJIVA VODA V PI- SEŠICI objavljenim dne 4. 10. 1990 v NT/RC odgovarja- mo naslednje: 1. Tehnološki proces pro- izvodnje kalcijevega klorida nima odplak. 2. Vodvodno omrežje, ki ga uporabljamo v obratu v Veliki Pirešici ni povezano s proizvodnjo kalcijevega klorida, ker se v tehnolo- škem procesu ne troši oziro- ma ne uporablja voda. 3. Kalcijev klorid je skla- diščen v zaprtih posodah, ki so zavarovane proti razlitju tako, da ga meteorna voda ne more odplakovati. 4. Vodovod, ki je pred leti potekal preko obrata v Veh- ki Pirešici je bil z rekon- strukcijo leta 1988 umaknjen izven področja obrata. Vse ostale informacije v zvezi s proizvodnjo kalcije- vega klorida, ki bodo kvali- tetno, strokovno podprte, pa bomo v bližnji prihodnosti podah na tiskovni konferen- ci. Ustrezno težo tej konfe- renci bodo dah povabljeni kvalificirani strokovnjaki s področja kemijske tehnolo- gije in varstva okolja sloven- skih strokovnih ustanov in inštitucij. CP Celje Kral, Ici ga ijubimo mi v Novem tedniku je bil 27. 9. 1990 objavljen članek no- vinarke Maijele Agrež »KRAJ, KI GA NITI BOGO- VI NE LJUBIJO«. Prebival- ci Stojnega sela smo bili zgroženi, še posebej ob opaz- ki, da je ta lu-^j pozabljen in odrinjen in, da ljudje v tem kraju nikakor ne morejo biti srečni. Zelo zanimivo bi bilo intervjujati več ljudi iz tega kr^a. Ugotovih bi, da tudi v tem »zmotnem« krjgu živi- jo srečni in zadovoljni prebi- valci, ki skrbijo, da se kraj razvija in napreduje. Prvi do- sežki in uspehi so že vidni. Tako mi ni jasno kakšen je bil namen obiska novinarke. Seveda pa moram potrditi, da je na žalost glede kmetije Plavčakovih vse, naj se sliši še tako neresnično, kljub te- mu res, vsekakor pa je bilo zelo podlo zaradi te kmetije in mogoče bi še našli kaj po- dobnega, oblatiti celotno Stojno selo. Ne bi se razbur- jala, ko bi bil članek upravi- čen, se pravi resničen - brez kakršnih koh neresnic. Že takoj me v oči zbode poda- tek, da se Stojno selo nahaja v šmarski fari, ko pa je to florijanska fara. Kot novinarka opisuje, je v Rogaški Slatini zaprosila za spremstvo pomočnika ko- mandirja enote pohcijske postaje, to se pravi, da so do bližine družine Plavčak pri- peljah po spodobni asfaltira- ni in s vsemi potrebnimi pro- metnimi znaki opremljeni cesti, s^ je do same kmetije makadama le 800 metrov, to pa je odvisno od tamkajšnjih ljudi in, če se sami ne pobri- gajo, jim KS ne more vsiliti asfalta in jim po možnosti še financirati. Če je, kot je navedeno v članku, novinarka krenila iz smeri Rogaška Slatina, je morala tudi mimo novega gradbišča, kjer se gradi novi dom krajanov, l^er bodo imeh svoj delovni prostor Gasilsko društvo, mladinci s svojim nogometnim klu- bom, pevski zbor, ki je že imel svoj koncert, tu bo pa tudi nova trgovina. Naj ome- nim, da se gradi le z prosto- voljnim delom in je res ško- da, da nas niste obiskali 15. 9. 1990, ko je tu delalo okrog 28 ljudi in še zdaleč ni zgle- dalo, da ne bi bili složni. Morali so tudi mimo cerk- ve, ki je bila pred nedavnim prenovljena vključno s vse- mi freskami, za prenovo je ostala le še zunanjost, ki pa tudi ni v nedopustnem sta- nju. Prav tako so popravljah tudi cerkvico na Ložnem. Najbolj pa me čudi, da ni- so opažih povsem prenovlje- ne podružnične šole in nogo- metnega (asfaltnega) igrišča, mimo katerega vodi pot do omenjene kmetije. Zanimivo in čudno pa je, da križa, ki je fotografiran v Novem tedniku ni opaziti na vsej poti od Rogaške Sla- tine pa do kmetije. Križ se nahaja 100 m naprej (od dru- žine Plavčak), ki pa je v za- dovoljivem stanju. Najbolj čudno pa je, da to sploh ni ta križ, ki se fotografiran naha- ja v članku, fotografija je bila namreč posneta v okrog 2 ki- lometra oddaljenem zaselku, do katerega vodi le stranska makadamska cesta. Torej ne more biti res, da so ga sreča- li, kot je navedeno v članku, na poti Plavčakovim. Novinarka je s svojim tro- šenjem kupa laži in neresnic o neslogi in nesreči naredila nedopustno napako, saj z re- portažo meče senco na vso KS (Stojno selo ni le grapast in gričevnat svet, kjer uspe- va le šmarnica, ampak je to KRAJEVNA SKUPNOST STOJNO SELO). Predvsem pa je pripomogla k temu, da smo krajani popolnoma iz- gubili zaupanje v poštenost in objektivnost novinaijev, kar pa po mojem ni omembe vreden dosežek, dvomim pa tudi, da je bil to namen tega članka, ki je še najbolj podo- ben prizadevanju na lep na- čin oblatiti kr£y, kjer danes n^demo večinoma samo no- ve hiše in druga poslopja. DARJA KRUMPAK, Stojno selo Spoštovana gospa Darja Krumpalc Lepo je da Vi in, kot pravi- te, ostali krajani, ljubite svoj kr^. Krsu, kjer se človek ro- di, kjer požene korenine in kjer živi, je veliko prijaznejši od tujega, pa najsi je še tako reven in oni drugi še tako bogat. Zato nanj gledate z drugačnimi očmi kot sem ga videla jaz. Še vedno tr- dim, da je Stojno selo in nas- ploh ta del šmarske občine nsomanj razvit in da zato lju- dem ne nudi blagostanja, kot bi si ga želeli ah zaslužili. Menda ne boste zanikali, da je ta svet hribovit in da je zemlja s svojimi darovi sko- pa in od kmeta teija veliko trpljenja za ljubek kmh. Pra- vite, da imate asfalt, da gra- dite dom krajanov in da bo- ste imeli kmalu novo trgovi- no. Poveste, da ste veliko te- ga naredili sami, s prosto- voljnim delom in odrekanji. Lepo in prav, vendar ste s tem naredili največjo uslu- go tistim, ki bi morali od po- vojnih časov pa vse do vče- raj, skrbeti, da bi se tudi takšni kraji, kot je vaš, razvi- jali in ne le nekateri občinski centri. Gre torej za osnovni problem, za neskladen raz- voj šmarskih območij. Zakaj vaša kr^evna skupnost ni- ma niti enega družbenega proizvodnega objekta: obra- ta, tovarne ipd.? Razvoj bi šel v tem primeru hitreje na- prej. Bih so časi, ko je bilo to mogoče, danes je priložnost zamujena. Nsubolj me boli, ker mi očitate, da lažem. Verjemite, če mi je katera vrednota sve- ta, mi je to resnica. Lahko mi očitate neobjektivnost, ki pa mi jo boste zelo težko doka- zah, če se z asfaltne ravnice popeljeva malce v hrib, v za- selke, nad katerimi je zares sam Križani obupal. Pa ne zaradi ljudi, ki tam živijo in životarijo. Seveda je n^lažje spet udariti po politiki različ- nih barv od 1945 naprej: eko- nomski, socialni, solidar- nostni, popotresni, kmetij- ski, demografski in še kakš- ni, od občinske do republi- ške. Tu se je vaš kraj izgubil, podobno kot so se Dobovec, Donačka gora, Kostrivnica in še kateri. Na ta problem sem želela v reportaži opozo- riti, torej vaši krajevni skup- nosti nikakor nisem hotela škoditi, najmanj ljudem! , MARJELA AGREZ, Celje Kraj, Ici ga niti bogovi ne ljubijo Podrobno sem prebral čla- nek, pod katerim sta se pod- pisala Edi Masnec in Marjela Agrež in ki govori o Plavčak Ignacu in Urški. Lepo in prav je, da ste to dali v časo- pis, vendar pa bodimo odkri- ti: koliko denarja je šlo za nerazvite v druge kraje v Ju- goslaviji, tu v Stojnem Selu pa nikoh nismo dobili nič, a je kraj še dosti bolj nerazvit kot kje drugje. Ko bi za te zaselke samo cesto naredili, tako da bi se dalo vsaj z majhnim osebnim avtomo- bilom priti do teh ljudi, pa se še to ne da. Če v teh l^ajih kdo zboh, smo tako revni, da še rešilni avto ne more do teh ljudi, ker ni nikjer ene poštene ceste. Pišete o mučenju živine pri Plavčakovih. Kaj pa pri K. malo naprej, kjer bi lahko pisali o mučenju ljudi, kjer nihče ne skrbi za šoloobvez- nega otroka. Tudi pri nas ni nikogar, ki bi takim ljudem vsaj malo pomagal ali ukre- pal. Tu živi alkoholik, ki se ne briga ne za mater ne za (Nadaljevanje na 20. strani) ANTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI Po tabletah Vojku ni bilo dobro. Popustila mu je \oncentracija in čutil je potrebo, da bi spal, zaradi tega jih ni rad jemal/Kadar je začutil glavobol in napetost, je pričel hoditi po^celici, poskakoval je in telovadil. Tova- nšu, kije bil že zrelih let, seje to kar nekam upiralo. Ti mi stalno razdiraš pošteno, zato moram poslušati Panika, da je ne pospravljam v redu. Prekleto, še boš ime; čas, da zganjaš svojo fizkulturo, ko te bodo vtaknili ia Dob. Tam boš lahko tudi špilal nogomet se je jezil, s^j ^ mogel niti pri miru sedeti pri mizi, ker ga je Vojko ^ko zadel, kadar je šel mimo. Ti si navadna tečka! Daj mi mir! je ugovarjal Vojko, ko "lu je bilo tega godrnjar^a tudi že dovolj. Tako s potekali dnevi. Po zajtrku sta že pričakovala kosilo in ko to še ni bilo pri kraju, sta mislila na večerjo. ^ekaj dni po obisku zagovornika je dobil Vojko \Pismeno obvestilo, da bo v naslednjih dneh dovoljen "^isk matere in sestre. Vznemirilo gaje, ne toliko zaradi ^^tere, bolj zaradi sestre, ker ni vedel, kako je spejela ^^^ov pripor. Kolikor si je obiska sprva želel, toliko je sedaj postajal nervozen z dneva v dan, ker mu iJso povedali točnega dneva tega dejanja. Vsakokrat, ko paznik prišel mimo in odprl vrata, je mislil, da je Pnšel čas njegovega obiska. p^nčelo ga je zanimati, kaj je z njegovo obtožnico. .^niA^ mu je obljubil, da bo o njej vprašal nadzornika Upravnika. Vojko je bil prepričan, da bo obtožnica neizprosnih resnic in obtožb, kijih ima na glavi. ^Sa bilo strah teh obtožb, v njem seje začel nabirati kako se bo zbral in pripravil na glavno obravnavo. Je sicer še daleč, vsaj po pripovedovanju sodnika, ^ko pa se zgodi, da bo okrog novega leta. Nemir in j^^otovost pa sta nanj čudno vplivala. Doživljal je tre- ko se je zavedal sebe, svojega obstoja, svoje ^dnosti, grozot človeka, ki ima omejene življenjske l^^ice. Ko človek izgubi svobodo in prostost, se zave, pomembni sestavini sta bili v njegovem vsakda- J^m življenju in ju prične ceniti. Mnogo tovarišev mu je sof9Y^dov^o o izkušnjah, ki so jih imeli s policijo, ker vinjeni, in o zaporu zaradi streznitve, vendar pa je daleč od njega in mu nikdar ni prišlo tako globoko kot sedaj njegov zapor. Ko je razmišljal, ali ga je t^^or že popolnoma streznil, je ugotovil, da še vedno ^^H^a na neko sentimentalnost ljudi, ki imajo opravka iieju^- Natančno seje poznal in je vedel, da bo trajalo še Jt^pJ časa, preden bo prišel v položaj, komu bo vseeno, bo zgodilo z njim. Nato bo prišlo obdobje, ko se f^onovno začel zanimati zase in za okolico. Dobro ho, če bo preživel šok zaradi zapora pred glavno obravnavo, ker bo lahko pozneje, ko bo premeščen na prestajanje kazni, duševno in duhovno očiščen in pomirjen globoko v sebi. To bi zanj pomenilo, da bo lahko pričel novo obdobje svojega življenja, ki mu bo sam pisal pot. To spoznanje pa zahteva svoj čas in tudi karakterne spre- membe, do katerih ne pride kar čez noč. Vrata so se odprla in med njimi seje pojavil p^nik. Cerar pridite! Obisk imate! je dejal nekam prijazno, vedoč, da so v tem delu zapora obiski zelo redko, če jih sploh dovolijo, in da so dobro pripravljeni. Šla sta po hodniku na desno. Pri prehodnih vratih ju je čakal paznik, kije vrata odprl in nato spremljal Vojka naprej. Prišla sta do drugih vrat, pozvonila in nekaj časa čakala. Vrata so se odprla, in paznik je moral odstraniti še vmesne rešetke, da sta lahko stopila v drug hodnik. Vojko teh hodnikov ni poznal, čutil pa je, da prihaja v novo zgradbo, ker so bili zidovi drugače beljeni, pa tudi luči so bile drugačne. Tukaj na sodišču boste imeli pogovor, ki ga je dovolil preiskovalni sodnik! je dejal paznik, ko sta prišla v pritličje. Obisku bom ves čas prisostvoval in vas nadzoroval. Prišla sta v sobo, pregrajeno s pultom in stekleno steno z govorilno lino. Vojko je uvidel, da bo tu potekal razgovor. Lahko se zgodi, da bo v tej zgradbi doletel tudi izrek sodbe. Ker ob prihodu ni nikjer opazil napisa, ki bi opozarjal na vhod v sodno dvorano, je sklepal, da je promet v zgradbi urejen tako, da je možen poseben vhod v dvorano in druge uradne prostore sodišča. V tem delu stavbe gaje presenetil zelo živahen promet, v kate- rem bi bil mogoč tudi pobeg. A spomnil seje vratarja, ki je pri vhodu v zapor odpiral vrata vsakemu posebej s posebno signalno napravo. Prepričan je bil, da tak sistem obstaja tudi tukaj. Sedite in počakajte tukaj! je siknil paznik in porinil Vojka na okrogel lesen stol poleg pulta. Razgovor je napovedan ob enajsti uri in do takrat manjkata še slabi dve minuti! Kako dolgo pa bo trajal ta pogovor? je postal radove- den Vojko, ki seje šele sedaj dobro zavedal, da bo lahko po dolgem času spet videl mamo in sestro. Tega pogo- vora je bil vesel, čeprav je vedel, daje lahko zanj tudi usoden. V kolikor ga sestra in mama ne marata več videvati in ga spremljata le kot nujno zlo, potem mu bo težko in bo moral tudi vezi z njima pretrgati. Z mamo bi to lažje napravil, sestra pa mu je bila že mnogokrat pogum in voljo do življenja. Ko je še kot otrok ležal v bolnici, ker sije zlomil nogo, gaje edino sestra prišla obiskat m mu je prmesla pomaranče. To mu je tako ostalo v spominu, da si jo je vedno predstavljal kot izraz prave dobrote. Zavedal seje, da jo je razočaral in da ji dobrote ne bo mogel več povrniti. Vrata so se odprla in vstopili sta mati in sestra. Ker je Vojko sedel, ga nista takoj videli. Paznik jima je pojas- nil, naj sedeta k pultu in da bo pogovor trajal polno uro. Steklo na pultu je bilo previsoko in lina v njem pra- majhna, da bi se lahko rokovali. Mati je imela v roki torbico, na glavi pa temno in praznično ruto, ki jo je nosila le ob velikih praznikih in pogrebih. Taka sveča- nost je Vojka kar prizadela. Kaj si storil Vojko, kaj? je mati stopila k pultu, ko je opazila sina, in solze so ji zalile oči. Sestra je tiho sedla nasproti Vojka; njen pogled je bil temačen in oči je upirala v tla. Tudi njo je prizadel materin očitek. Vojko je molčal, ker je vedel, daje to edini način, da bo pogovor stekel brez prepira in obtožb. Gledal je mater in sestro in ugotovil, da se je na njiju prikradel oblak, ki obe mori. Ničesr ni rekel. Ko je oče prišel domov z Reke, kamor so ga poklicali zaradi tebe, je potem cel teden popival po gostilnah in vpil, da te bo ubil, če te dobi. V Celju je hodil od Poncija do Pilata, da bi prišel do tebe, vendar mu obiska niso dovolili, čeprav je tudi on prosil zanj. Sodnik pa meje prejšni teden poklical, da bi se pogovorila, ker ti ničesar nočeš povedati. Ko sem ga prosila za obisk, je to odklo- nil in rekel, da bo to možno šele takrat, ko boš ti stvari, ki sijih napravil, tudi priznal. Silva je potem zopet šla k njemu in ga prosila, naj ji dovoli obisk, vendar je rekel, da še ni prišel čas in da te mora prej še temeljito zasli- šati. Po dveh dneh je pristal in ob tem dejal: Povejte sinu, da mu bo trda predla, če ne bo priznal stvari, kijih je storil. Čas za premislek bo kratek, ker bo glavna obravnava kmalu. Kako glavna obravnava je vprašal Vojko. S^ še obtožnice nisem dobil, da bi vedel česa vse me dolžijo,je prekinil mater, ki sije vedno bolj pogosto brisala solze. Sodnik nama je povedal, da si ubil človeka na Starem gradu in da so te dolgo iskali,^ ker si pobegnil na morje. Milica je okrog naše hiše stražila vse dni, dokler niso očeta klicali na Reko, daje priznal, da si to ti. Od takrat naprej so nam dah mir. Sram me je, kadar grem v trgovino, ker ženske stikajo glave in šepe- tajo: Glejte jo mater, kije rodila morilca! Vojko toliko goija sva pretrpeli s Silvo te dneve, kar si ti zaprt, da se ne da povedati. Tudi mojster iz tovarne, kjer delaš, je bil pri nas in je dejal, da se čudi, kako je iz tebe nastal človek, ki se te vsak lahko sramuje. Ali je kdo vprašal za Franca in Toneta ? je zanimalo Vojka, ko je mati nehala govoriti. Za njima so pri nas spraševali miličniki in zahtevali, naj povemo, kdaj sta bila nazadnje pri nas. O teh dveh sošolcih do sedaj še nisem slišala. Nekaj dni po tem, ko te ni bilo domov, sta tudi Jasna in Marta prišli vprašat, če kaj vemo, kam si šel. Pozneje razen miličnikov ni bilo nikogar več. Sedaj pripovedujejo po mestu, da si ubil tistega kmeta skupaj z Marto in Jasno in da ste vsi za zapahi. 20. STRAN - 11. OKTOBER 1990 (Nadaljevanje iz 19. strani) otroka, njegov oče pa je one- mogel, ker je star blizu 80 let. Je pa še več takšnih revežev tam na tistih hribih in vam jih lahko kar po vrsti našte- jem (sledi vrsta imen, op. pis.). To so bih nekoč mladi in pridni ljudje, zd^ ko so stari so pa siromaki. Sprašujem se, kje je naša socialna služba in ah res do- ma samo spi in nič ne vidi, v kakšnih kočah živijo ti lju- dje, saj so te bajte še slabše od Plavčakove. Pridite si po- gledat, v kakšni koči živita obnemogla oče in nepokret- na mati, zraven njih pa vnuk, ki hodi v osnovno šolo in ki mu nihče ne pere in ne da poštene hrane. Nikogar ni, ki bi otrokovega očeta malo vzel predse in mu odkrito povedal, da alkoholiku lah- ko otroka tudi odvzamejo. Zakaj mora otrok, nič dolžan in nič kriv, trpeti revščino zaradi alkohola. Če se vam gre pri Plavčakovih za krave, potem pa poglejte tukaj še kočarije, kjer gre za ljudi. Ker sem domačin, me boh tudi to: okrog teh naših za- selkov vidim, ko hodim na izlete, da so tudi drugod hri- bovske kmetije, pa je povsod cesta do vsake hiše, tu pri nas pa se naši odgovorni v krajevni skupnosti brig^o samo za to, da se pri njih rih- ta, na ravninskem delu. Tam je denar za asfalt, tu pri nas v hribih pa ni denarja niti za kameiye in šoder. Je pač ta- ko da ima ta Kristus na križu roke od sebe obrnjene, odgo- vorni v kraju pa k sebi. Tisti, ki bi probleme morah videti si roke umijejo s tem, ko re- čejo: nismo vedele nič o tem. M. P., Rogaška Slatina naslov v uredništvu (Pismo, v katerem avtor na- vaja še druge primere, smo skrajšali.) PREJELI SMO Priporočilo v zvezi z vedno pogostejši- mi zahtevami, predlogi, po- budami in vprašanji tako po- sameznikov, kakor tudi raz- ličnih organov in organizacij glede odstranitve shk, kipov in drugih predmetov s podo- bo Josipa Broza Tita iz urad- nih prostorov državnih orga- nov tez iz javnih prostorov drugih organizacij in skup- nosti, je Izvršni svet Skupš- čine Republike Slovenije sprejel naslednje priporo- čilo. Po veljavni zakonodaji ni določena obveznost name- stitve slik, kipov in drugih predmetov s podobo Josipa Broza Tita v uradnih prosto- rih državnih organov in jav- nih prostorih drugih organi- zacij in skupnosti. Po zakonu o uporabi ime- na in podobe Josipa Broza Tita (Uradni list SFRJ, št. 51/ 84) smejo biti predmeti s po- dobo Josipa Broza Tita v prostorih državnih orga- nov in drugih organov in in- stitucij; ta zvezni zakon ureja le način in pogoje, pod kate- rimi je dovoljeno uporabljati ime in podobo Josipa Broza Tita. Obveznosti namestive shk oziroma kipov s podobo Josipa Broza Tita ne določa noben zvezni niti republiški predpis. Izvršni svet Skupščine Re- pubhke Slovenije meni, da so slike in kipi s podobo Jo- sipa Broza Tita, našega dol- goletnega voditelja in velike zgodovinske osebnosti, del naše preteklosti, niso pa na- rodni simboli, ki izražajo se- danjo družbeno stvarnost in borbo za slovensko držav- nost in njeno suverenost in zato tudi ni potrebno, da se ti simboh še naprej nahajajo v uradnih prostorih državnih organov in javnih prostorih drugih organizacij in skup- nosti. Odstranjevanje slik in ki- pov s podobo Josipa Broza Tita iz uradnih prostorov dr- žavnih organov in drugih or- ganov in institucij naj bo kulturno. Slike in predmete, ki lahko pomenijo umetni- ško oziroma zgodovinsko vrednost, pa je treba posre- dovati za to pristojnim orga- nizacijam. Razumljivo pa je, da Izvrš- ni svet s tem priporočilom ne posega v sfero zasebnih objektov oz. prostorov. RCO Slovenija Nesprejemljivi pritiski Občinski komite ZKS- SDP Celje je 3. 10. 90 sprejel stališče o aktualnih politič- nih dogodkih v Jugoslaviji: Odločno nasprotujemo in obsojamo sklep Predsedstva SRFJ, da poveljstvo nad TO republike Slovenije prehaja v roke JLA. Smatramo, da je to ponovni dokaz in poizkus izvajanja nadaljnjega priti- ska na suvereno urejanje za- dev ter uveljavljanje demo- kratičnih odnosov v Slove- niji. Istočasno je to dokaz, da Predsedstvo SFRJ sprejema podobno kot v polpreteklo- sti, na primer: izredno stanje v AP Kosovo, odločitve, ki so sugerirane iz ozadja in vo- dijo v popolen razkroj drža- ve oz. v državljansko vojno. Predvsem pa so te odločitve izrazito enostransko usmer- jene. Z državnim aparatom in grožnjami ščitijo in forsi- rajo represivno, centrahstič- no in glede nacionalnega vprašanja, diskriminacijsko pohtiko življenja v Jugosla- viji. Kriteriji za razsojanje o ustavnosti in zakonitosti v Jugoslaviji pa so dvojni: protiustavno razpuščanje le- gitimnih organov na Kosovu in vsiljevanje izrednih raz- mer z oboroženim terorjem na Hrvaškem se tolerira in spreglejuje, legitimnim poh- tičnim procesom in odloči- tvam v demokratično izvo- ljenih skupščinah Slovenije in Hrvaške pa se grozi s po- segom vojske. Računamo na razumsko ravnanje JLA, ki se v nasprotnem spreminja v okupatorsko vojsko. Podpiramo sklepe repubh- ške skupščine in Predsed- stva Slovenije v zvezi z reše- vanjem statusa teritorialne obrambe v Sloveniji, hkrati pa se pridružujemo odločitvi ter zahtevi, da je suverenost repubhke Slovenije potreb- no zavarovati z vsemi sred- stvi. ZKS-SDP CELJE Kršena suverenost Vse pohtične stranke v Ce- lju najostreje protestiramo proti nasilnemu vdoru JLA v prostore Repubhškega šta- ba teritorialne obrambe Re- pubhke Slovenije v Ljublja- ni. To dejanje štejemo kot hudo kršitev slovenske su- verenosti, ki je naperjeno zo- per slovensko državo. Gre za protiljudsko dejanje okupa- torskega značaja. Predsedstvo Jugoslavije, Zvezni izvršni svet in JLA se obnašajo v državi, ki jo pred- stavljajo, licemerno ter pri- stransko. S takim ravnanjem jo tudi uničujejo. Na ta način pa ustvarjajo še pogoje za dr- žavljansko vojno. Od organov Republike Slovenije zahtevamo, da se preneha financiranje takšne JLA, da se internacionalizira gospodarska, politična in na- cionalna ogroženost Sloveni- je na ta način, da se o tem obvestijo evropske države in Organizacija združenih naro- dov, da se pospešijo vsa de- janja in postopki, ki vodijo k popolni suverenosti države Republike Slovenije in da se z vsemi zakonitimi sredstvi zaščiti dosežena stopnja su- verenosti Repubhke Slove- nije. Na podlagi dosedanjih iz- kušenj lahko pričakujemo še kakšno podobno provokaci- jo zato pozivamo Slovenke in Slovence, da ohranijo do- stojanstvo in osebno ter na- cionalno samozavest. POLITIČNE STRANKE CELJA Protest upokojencev Izvršni odbor zveze dru- štev upokojencev občine Ce- lje, je na skupni seji s pred- sedniki društev upokojen- cev iz krajevnih skupnosti, dne 25. 9. 1990 razpravljal o zadnji seji predsedstva SPIZ Slovenije o vskladitvi in izplačilu razlike pokojnin za mesec julij in avgust. Na seji so navzoči najodločneje protestirali zoper tak sklep in obrazložitvijo SPIZ-a, da je slab dotok sredstev v sklad za izplačilo pokojnin, ter je vsled tega momentalno nemogoče to razliko izpla- čati. Takšen sklep vnaša raz- burjanje in negotovost vseh upokojencev predvsem pa tistih, ki prejemajo najnižje pokojnine in se v zadnjih mesecih komaj prebij^o iz meseca v mesec, oziroma so že izpod minimuma življenj- ske ravni. Posebno zaskrb- ljujoče je, ker upokojence doleti -to v času večjih stro- škov, ki so neobhodni v je- senskem in zimskem času. Zato opozarjamo predsed- stvo SPIZ-a Slovenije do njegove obveznosti, da od- ločnejše in pravočasno pre- skrbi reden dotok sredstev in redno izplačilo pokojnin v skladu z zakonom, statu- tom in danimi obljubami. Opozarjamo na obljubo Iz- vršnega sveta repubhke Slo- venije pri zahtevi znižanja prispevne stopnje za pokoj- ninsko in invalidsko zavaro- vanje, da ne bodo motena iz- plačila pokojnin. Vsi ti orga- ni, ki so pripravih, tolmačili in obljubljali da ne bo zniža- nja in nepravočasnega izpla- čevanja pokojnin in razlik kot to določa zakon, naj se- daj svoje obljube tudi izpol- nijo. Nismo pa pripravljeni na to, in tudi ne prist^amo, da te obljube ti organi ne izpol- nijo. Neodgovorne za nas upokojence so izjave nekate- rih vladnih predstavnikov o ugodnejšem materialnem položaju upokojencev, kot so ga to trenutno deležni de- lavci pri aktivnem delu. Odmerjena pokojnina je osebna pravica vsakega upo- kojenca zasnovana na zako- nu in ugotovitvi neugodnej- ših pogojev zadnjih let aktiv- nega dela pri izplačilu oseb- nih dohodkov. Vsklajevanje z gibanjem osebnih dohod- kov zaposlenih, je na osnovi veljavnih zakonov povsem naravno in ne sme biti vpra- šljivo, če je uradna ugotovi- tev, da so v tem obdobju po- rasli osebni dohodki za 5,2% in se torej niso znižali, zato ni nobenega opravičila, da se ta razlika ne izplača pri pokoj- nini, oziroma z pokojnino za mesec september. Upokojenci so tudi ogor- čeni vsled razhčnih uradnih statističnih podatkov o rasti osebnih dohodkov v Slove- niji, kadar se uporabljajo za kriterij rast standarda (višji %) »padca inflacije« (nižji rast cen od stvarnih) in za vskladitev pokojnin. Ti po- datki kažejo, da jih posamez- na institucija naroča, ne pa kot objektivni podatek SDK. Odločno pa zahtevamo od Zveze društev upokojencev Slovenije, da organizira raz- govor s predsednikom Izvrš- nega sveta Slovenije o zgoraj navedenih zadevah. Na ta razgovor se naj vabijo tudi predsedniki občinskih zvez društev upokojencev večjih občin. Med upokojenci raste ne- zaupanje in bojazen, da vse obljube, ki jih posamezniki, predstavniki različnih oblastnih in političnih foru- mov obljubljajo le tedaj, ko jim gre za njihov cilj, pozab- ljajo pa, da je to treba tudi realizirati. Zato vas ponovno opozarjamo na razne posle- dice, ki lahko iz tega sledijo. Prosimo za vaš odgovor na naše stahšče zaradi nadaljne razprave. Lep pozdrav. Poslano Predsedstvu SPIZ, Izvršnemu svetu in Zvezi društev upokojencev Slovenije. ANDREJ MARIN, tajnik ZDU Celje FRANC POKLŠEK, predsednik ZDU Celje PRITOŽNA KNJIGA Javno vprašanje ZTKO in Komiteju za ureja- nje prostora in varstvo oko- lje SO Celje V četrtek, dne 30. 8. 1990 ob 17. uri, je KS Savinja Ce- lje skhcala sestanek kraja- nov območja Zgornje Lisce. Tema sestanka je bila name- ravana graditev teniškega igrišča na Petričku (Griček). Sestanka so se udeležih med drugim tudi gospod Božič, predsednik Skupščine KS, gospa Anica Kolman, tajnica KS, ter gospod Veber Tine, Predstavnik ZTKO. Na se- stanek sem bil povabljen in sem se ga udeležil tudi pod- pisani Pavle Jerman. Po- dročne krajane je zastopal predvsem gospod Pet- znani uspešni kmetov;i^ Sklep sestanka je bii ^ ne privoli v gradijo tp^< ga igrišča vse dotlej ^S se ne izvede rekonstn?'^ ceste na Petriček (od posestva Lun pa do š^;^ objektov na Petričku) ff^ Stanku je bilo tudi ugoj^ no, da so se že pričela ze ^ ska dela na konstrukoi,^'?' ških igrišč in to brez S nega gradbenega dovol? in v zvezi s tem je bil sc sklep oz. zahteva, da ^^ devno zemljišče v provotno stanje (kar jpj delno sicer že izv4; Vprašam se, kdo bo i ogromne stroške te sb- neodgovorne črne grg? (in njene sanacije)? tram, da je za to odgovr^ ZTKO in njegov voS kader. ^ Očigledno je, da ve^ športnorekreativnih o^ tov na Petričku pro^J - častna izjema je predv» asfaltno igrišče in pa strelski objekti, ki jih w žujejo sami zelo aktivnih terski strelci. Petriček je r trebno urediti v ŠR center vse Celjane, ne le za prem; nejši sloj, ki sestavlja ve§| teniških »zasvojencev« (i^ izvira iz besednjaka ZTK( Dalje, poseg v prostor zara gradnje teniških igrišč im prav bi bil prevelik. Uni« bi bil delno že preveliki prvovrstnih zelenih po\7ji na katerem so mladina otroci v zimskem času nu žično smučah. Sprašujem še, od kod neki sredstva takšno elitno investicijo, pa na drugi strani npr. vi mo, da emovski, metkaši štorski delavci nimajo niti golo preživetje. Gospodi ber Tine, vprašam vas i dolgoletnega usgešra športnega delavca v Želez ni Store, ah se zaveda v kakšnih mizernih raa rah živijo vaši bivši soddi ci, medtem ko vi forsin gradnjo tega ehtističnegao jekta. Omenim naj še, da so prei stavniki vodstva KS Savi realno podpirali stališča p zadetih krajanov Zgom Lise. Krajanka, gospa sw njih let, je povedala primer ne tako davne preteklosti,: je na črno zgradila na s\i zemlji barako, na karjetai sledila intervencija obči: skih organov in je barako o stranila... Zakaj niso obi ske službe enako dosleo! v obravnavanem primen Ali je to nemara zakulis dogovor še vedno premoi »rdeče mafije«? Preden sklenem, še i znani celjski amatert športni delavci na čelu z S spodom Petrom Hrib^ kom so odklonilno reagiJ na gradnjo zadevnega W škega igrišča. Gospod » bernik je opozoril vodst ZTKO, da lahko pride vs^ posledic gradbenih - z^f skih del (veliki kupi mat® ala - zemlje itd.) do ne^^ pri tekočem športnem u® stvovanju. In glej; dne i'. 1990 po 18. uri seje že^" primerila nesreča, ko ^ mladi nogometaš pos^^ val nogo in ga je rešilni odpeljal v bolnišnico • • • S za rekonstrukcijo ceste lahko prispevala del ^ stev zasebna gosilm^^ gospa Frida, ki živi na športnikov in rekreati ^ - isto tako kot je dal ŠtormanvŠentpetruvs hni. M Na koncu sprašujem- . se bo ZTKO Celje P^/^j naduto in absulutisticn našati ter svojo brez , nost zamenjal z razum , modro prilagodljivo^J^jj) upoštevanjem plural^ ^ teresov, kot to narek« j danji demokratični, naj bi prirezal peruti " njim rdečim (športnim' pavle Naše mesto Šentiur Šentjur za mesto bomo proglasih, sv. Jurija na koiya spet posadili, z njim v dir zdaj bomo se spustili iz zadnjega mesta na prvo se uvrstili. Če smo na zadnjem mestu ni krivica naša, kriva je statistika, ki nič ne prizanaša, občan pa radi tega godrnja, ker ne ve, da zadnje mesto prednost to ima, da se prehiteti ga ne da! Na vohtvah pa smo mi le prvi bih, Krambergerja za predsednika vohh, vsi smo se že vesehh, da bomo naše mesto za Krambergerjevo proglasih. Stara vlada je za vse skrbela tudi za to da nova bo imela dosti dela, stari vladarji so res garali da jejoj, končno odšh so v zaslužni pokoj. Vse so hoteh postoriti, še za penzioniste dom zgraditi, lokacijo so že izbrah, dom pa kar pod pokopahšče dah, gneča v mestu res bi bila manjša, upokojencem pa zadnja pot vehko kr^ša. Šentjur bo lepo mesto, čeprav ima še makadamsko cesto; le po pločniku previdno hodi če hočeš imeti zdravi nogi! Ponos našega je mesta, da skozi pelje glavna cesta, za parkiriščem se pa ne oziraj in kar na pločniku parkiraj! Saj pri nas navada je pač taka, da ni nobenega prometnega znaka. Trgovine in bifeji rastejo povsodi, za mesto to se kar spodobi, če koga moti da v lepih Merxovih lokalih so skladišča naj potolaži se - to politika je monopolista. RUDI SALEJ rtioški vrtiuak 11. oktober 1990 - stran 21 isen razgrinja sive ^aolane Prišla jesen v pisani obleki paleto različnih barv in raz- šla nas, ljudi. To jesen sem ^ila v kosteh. Ptice selivke ko se odpravljajo na to- ^g. Z veseljem si ogledujem Lovito obarvane hribe, ki nas ^gjajo. S težavo bi naštela vse J^g^ ki so razlite po odpad^jo- ^listih, ki se hitri vrtinčijo vetru. Zagledam se na vejo, ^ se prestrašeno stiska razmr- ^ lastovička. Joj. ptičica, k£0 pa ti tuk^? jijjlu bo zima, ti pa vsa nemoč- ,umiraš od lakote in mraza.« jjj iTii odgovorila, v njenih M pa sem videla, da z njo ni (tako kot bi moralo biti. Hote- jem jo sprejeti, a se mi je tako odmikala, dokler ni odlete- Gledala sem za njo in se čudi- le zakaj ni s svojimi sestricami ^tela na jug. Zavila sem «ozd. Marsikatero listnato dre- ,je bilo golo. Na eni od smrek gt zagledala veverico z orehom roki. Videla me je in zbežala jvoj brlog. Škoda! Pa tako lepa bila. Če bi mi uspelo, bi jo ujela I odnesla domov v kletko. Ver- mo bi ji bilo topleje kot pa tem starem drevesu, ki že sko- jtrohni. »Kaj pa je sedaj to?« se vpra- p, ko slišim šelestenje v bliž- an grmu. Tlesknem s prsti in (Jim, kako iz grma skoči zajček, bko je imel svetlejšo in gostej- ilcot pa naši zajčki. Seveda, saj tudi on mora zavarovati pred tazom in sovražniki. Opazila m, da se je pričelo večeriti. Na i)o je stopil Mesec. Pohitela m domov, čeprav še ni tako ano, le Sonce je bilo že zelo spano. Po dolini je potegnil ve- r in s seboj prinesel vory rečja in jesenskih rož. Stala sem pred hišo in uživala jesensko noč. Bila je mrtva ti- ta, le šelestenje listov, ki so se nli v vetru, je še bilo slišati. Tokrat me je res pošteno zmrazi- lo in planila sem v hišo z zadnjim občudovanjem tega lepega jesen- skega dne. NIKA KOČEVAR, 7. b OŠ bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Nevarni ovineic Pot v šolo ni dolga, je pa nevar- na. Zjutraj, ko si še zaspan in moraš iz tople postelje, največ- krat zaslišiš cviljenje avtomobil- skih gum. Voznikom se mudi v službo in ni jim mar za promet- ne predpise, niti za prometne znake. Drvijo skozi jutranji mrak, ne da bi pomislili, da je kdo na cesti. Velikokrat se starej- ši ljudje pritožujejo čez brezskrb- nost voznikov. Večkrat vidim, da starejši z roko žugajo voznikom, ki so jih po mokri cesti poškropi- li ali pa pripeljali preblizu pešca. Vozniki se na njihov račun smeji- jo, a ne pomislijo na varnejšo in počasnejšo vožnjo. Bojijo se mi- ličnikov, za ljudi, ki jih opozarja- jo, se pa ne zmenijo. Pot v šolo bi bila vama, če ne bi bilo ovinka, ki to preprečuje. Velikokrat se zasliši trobljenje, če kakšen od prvošolčkov ne po- gleda ne levo ne desno in kar teče preko ceste. Tudi učenci iz višjih razredov včasih prespijo začetek pouka in takrat drvijo proti šoli, ne da bi se ustavili pred prehodom za pešce. Na ovinku je le opozorilo voznikom za otroke in veliko ogledalo. Za opozorila vozniki n£Ovečkrat spregledajo in peljejo mimo z enako hitrostjo kot so peljali prej. Vozniki, bodite previdni in pa- zite na varno pot učencev v šolo! METKA KROHNE, 8. c RADEČE 8. a razred OŠ Veljko Vlahovič Celje Takole so se pred objektiv našega fotoreporteija Edija Masneca postavili »ajevci«, osmo- šolci osnovne šole Veljka Vlahoviča. Nastal je posnetek za spomin na zadnje leto, ki ga skupaj preživljajo v šolskih klopeh. Še osem mesecev bodo sošolci... Danes, v četrtek bomo ob pol dveh na Radiu Celje zavrteh tudi skladbe, kijih najraje poslušajo: Se bastasse una canzonne - Eros Ramazzoti; Kingstone tov^^n - UB 40; Blaže of glory - Bon Jovi; Ali I wanna do is make love to you - Heart; La luna - Belinda Carhslex. Na kratko Konec septembra je bilo na Ptuju 23. srečanje mladih gasilcev Slovenije in Hrva- ške, poroča POLONA KRA- ŠOVEC iz OŠ Primož Trubar Laško. Na srečanju so bih tu- di mladi Laščani. Dan je bil pester, zapolnjen s športnim. zabavnim in tekmovalnim programom. REBERKA KAPUN i: Zreč poroča, da so konet prejšnejga meseca tabornik srečah na tradicionalner srečanju v Murski Sobot Na srečanju je bil tudi odre Zelena Rogla iz Zreč. Tabo niki so se vrnili polni lep vtisov. PRVA LJUBEZEN Celjski lepotec Med počitnicami sem spoznala fanta mojih sanj. Bilo mi je lepo. Mislila sem, daje končno tudi mene dole- tela sreča. Z mano je bil prijazen in nežen, a v trenutku se je spremenil. Ni me hotel poz- nati. Čez čas seje zopet vrnil k meni. Vedela sem, da me nima rad, da se mu moram upreti, a kako? Ni mi uspelo, preveč sem ga ljubila. Odha- jal in vračal seje k meni, ka- dar se mu je zahotelo. Trpela sem, morda sem to hotela? Skušala sem si ga pridobiti, a ni šlo. Včasih sem se ga celo bala. Imela sem občutek, da me ne prenese, da sem zanj na- veden odpadek. Naredila sem vse, kar mi je ukazal. Bila sem mu sužnja. Hotela sem vse končati, ga pozabiti, a rana je bila prevelika, da bi se lahko zacelila. Težko sem gledala na vse njegove ljubice. Nobene ni- sem posebno sovražila. Ne- katere so mi bile celo prijate- ljice. Vedela sem, da bodo kmalu trpele tudi one. Ni- sem se zmotila. Začela se je šola. Dobila sem že nekaj slabih ocen, a upam, da jih bom kmalu popravla. Ne vem, kaj se je zgodilo z menoj? Popolnoma sem se spremenila. Postala sem zamorjena. Ni mi več do življenja, hočem umreti. Pet tednov je že odkar ga nisem videla, vendar jaz sem še bolj zaljubljena. Včasih si želim, da ga ne bi nikdar več videla. Ne vem, zakaj se je vse mo- ralo zgoditi ravno meni. Ma- lo mojih želj seje uresničilo pa še te so bile kupljene. Rada bi živela srečno pa ne morem. Verjetno je bog mo- jo srečo podaril drugemu. Preostalo mi je le še čakanje na boljše dni, ko bo tudi me- ne imel kdo rad. Žal mi je edino to, da ta nekdo ne bo moj celjski le- potec. SARA NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atklna zanka Atka te tokrat sprašuje, katera od obeh daljic je daljša? Ce ne gre drugače, ju lahko izmeriš. Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 16. okto- bra 1990 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Prejšnjikrat ste morah ugotoviti, da je najslabši od vseh C. Nagrado pa tokrat dobi: Maja ZAGODE, Kar- deljev trg 2/XI, 63320 Velenje. Vesoliske prigode nabritih zemijančlcov Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Viiar Slednjič sta Cicek in Piko le ukro- •^tila gibčnega Uraha ter takoj nato ^i^a za Cufkom proti vratom. No, tam pa je pustolovščina imenovana beg, ne- P^žno končala. Močni stražarji so uboge •o^ike onesposobili z učinkovito narko- ' so jo Zemljani poznah že več tisoč let. ^sveščene dečke so odnesli v tesen in »no zamrežen prostor. Iz omedlevice se Pi^i prebudil Piko šele naslednji dan. ^^^ Zaporniški novinec se je zvedavo OWozrl naokoh, kajti resnično se mu ni niti sanjalo, kje se nahaja. Šele, ko je opazil ob stenah in na stropu močne kovinske mreže, seje spomnil, da je jetnik na Urahovi raketi. Nato seje sklonil nad sotrpina v upa- nju, da se bosta tudi kmalu prebudila. »Ni- sta se še ovedla!« je zashšal glas za svojim hrbtom. Zazvenel je tako mehko in čarob- no, da se je sunkovito obrnil. '31 Lastnik milega glasu je bila lepa Ičniep^^^^enka, ki jo je spremljal orjaški 'pC; ^Kaj pa počenjata tukjg?« je skoraj ^J^aseno ušlo Piku. »Kaj pa počenjata \ hL^^ božjo voljo?« Črni orjak seje otož- )ot yj ^'T^ehnil: »Preživljava enako usodo Urahova ujetnika sva!« Piko se sklonil nad sotrpina, ki sta bila še