400
Hvala domačih mojstrov.
Ternovska nova cerkev v Ljubljani je po skerbi neutrudljivega gospoda fajmoštra Karun-a in s pripomočjo hvalevrednih Ternovčanov in Krakovčanov, ljubljanske mestne gosposke, ki je pomočnica tej cerkvi, in pa mnogih druzih ljubljanskih dobrotnikov in dobrotnic skor popolnoma dodelana in sicer tako, da, osnovana po bizantinskem redu in okin-čana z dvema stolpoma, se more med najlepše cerkve dežele krajnske šteti. Naj tedaj „Noviceu, kterim je v njih obert-nijskem in umetniškem razdelku vseskozi mar za domači napredek, svojim bravcem povejo, kdo so bili mojstri, ki so notranjo opravo cerkve s peterimi oltarji in tremi kori izdelali, s ktero se ona vsakemu ogledavcu prikupuje. Kar je lesenega dela, tudi po snovi bizantinskega reda v nji, sta dobroznana mojstra gosp. Tomec in gosp. Zajic lepo doveršila in si tako z našim slovečim kamnorezom gosp. To man-o m vred, ki je marsikaj iz kamna za to cerkev napravil, novo živo pričo svoje umetnosti postavila v tej hiši Božji. Podobe za 4 stranske oltarje je izmalal g. Kiihnel, ki se je, kakor že večkrat drugej, tudi tu kot izurjenega umetnika skazal. Podoba velikega oltarja je ostala poprejšna stara, ki pa še dandanašnji spričuje slavo našega Men-cinger-ja, ki bode na veke stal v zlatih bukvah domačih umetnikov. Al ker je podoba ta za novi oltar bila prekratka, ji je treba bilo toliko dostaviti, da se prileze novemu večjemu oltarju — in to nalogo je lepo doveršil domač mojster, kterega ime imamo danes pervikrat priložnost v ^Novicah" imenovati, namreč gosp. Wolf, kteri, rojen Dolenec in bivši ces. oficir, je po izstopu iz vojašine, na Laškem se izuril v malanji tako, da ga moremo z dobro vestjo priporočiti deželi. On in pa gosp. Borove k i, čigar malarska zmožnost je že tudi v šolah, kjer je bil učenik, dobro po-terjena, sta malarijo na mokro (fresko) za velikim oltarjem lično napravila  in s tem pokazala,  da sta kos tudi
tej malarii, za ktero nimamo v vsakem kotu pripravnih mojstrov. Ako še omenim, da so Tcrnovčani dali po gosp. Samasa-tu tudi svoj veliki zvon preliti, ki s svojim glasom H tako velieanstveno doni, da malokter drug* lepše, razodenem le še to željo, naj bi marljivi gosp. fajmošter še tudi orgije v take roke dali, da bi se ujemale lepo z vsem lepim, kar ima zdaj zala cerkev ternovska.                              Paznik.
401