yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
KNTBXXD AS SSCOtfD CLAM MATTER OCTOBER »«. ifi*, AT POST OFFICE AT CHICAGO, < ILL., UNDER TH« ACT OF MARCH 3rd 1879.
ZA RESNICO I IN PRAVICO. I
ŠTEV. (No.) 75
CHICAGO, ILL., PETEK, 23. SEPTEMBRA, 1921.
LETO (VOL.) VTL
WW, Mfikat
A- S. Borlcson, Pi
AMERIKANSKE NOVICE
HARDING NEZADOVOLJEN S * SVOJIM KONGRESOM.
Washington, D. C., 20. sept. —
Harding je sporočil svojemu republikanskemu kongresu in senatu, naj hiti z delom in naj reši točke, ki so vitalnega pomena, da republikanska stranka pokaže pred volitveno kampanjo narodu, da je izpolnila obljube, katere je dejala narodu lansko leto. Obetali so velivcem, ako volijo republikansko, da bodo imeli dovolj dela in dovolj jela. Kakor hitro «0 bile volitve končane, so začeli pa tovarne zapirati. Predsednik Harding je poklical senatorja Watsona iz'In diane, voditelja administracijskega odbora, v belo hišo in je imel daljši razgovor z njim o situaciji v obeh zbornicah.
Predsednik se j«? izrazil, da bo 'pognal" delo v obelji zbornicah, da bo šlo hitreje naprej. Obe zbornici se pečati s predlogi Kakor so, ali se naj dovoli pivo za zdravilne namene ali ne, ali se sme prodajati hmel ali*ne. Na mizi pa leži cele kupe v silno važnih gospodarskih vprašanj nerešenih.
RAZGLED PO SVETO
RAZKRITJA O KU KLUX KLA-NONVCIH.
Kako se lahko da tudi najmodrej-šega moža preslepiti in za nos voditi, so pokazali Klanovci. Tekom petih let so dobili v svojo organizacijo tudi najvplivnejše može raznih panog, kakor se je sedaj pokazalo. Vendar sedanja razkritja so gotovo naredila, da se bo vsakdo sramoval,tkedor je pristopil. Tako so našli, da je ena ^izmed najprominentnejših voditeljic ženskega odbora, vodila zloglasno hišo. Bila je sama aretirana in kaznje-vana radi "grdega obnašanja." Našlo 5e je?, da so člani te organizacije zad-nje-case proizvajali zloglasno ameri-kansko divjo navado, da so kako neljubo osebo zagrabili, odpeljali v kak gozd, jo slekli, pretepli in potem po-valali po smoli in kurjem perju in jo potem tako pustili na mestu. Bili so pa maskirani, da ni dotična žrtev mogla vedeti, kedo je to naredil. Dognali so, da so tekom zadnjih mesecev veliko ljudi možkih in žensk tako "kaznovali." Baje tudi nekega Slovenca J. Kregarja.
NOVA VOJSKA PRETI NA BALKANU.
Geneva, Švica, 20. sept. — Tukaj zboruje, kakor znano, liga narodov. Te dni je bilo na vrsti Albanslco vprašanje. Albanija, oziroma Italija je poslala k posvetovanju Albanskega škofa, da izposluje od lige rešitev albanskega vprašanja v škodo Jugoslavije in v korist Italije. Kakor znano, meje med Jugoslavijo in Albanijo še niso rešene oziroma so bile rešeni, vendar Italija ne dovoli, da bi se izvršilo, kar je mirovna konferenca sklenila. Zono, katera bi imela pripasti Jugoslaviji, je tolike stretegične važnosti za Jugoslavijo, da se Italija boji, ako dovoli, da Jugoslovani to zasedejo, potem Italiji vse severne dežele, katere je dobila, nič ne koristijo. Jugoslavija bo kontrolirala Valono. Danes je pa Jugoslovanska vlada poslala svojo vojsko v to zono in zahtevala od Albancev, da jo izpraznijo v 48 lirah in da jo zasede ona, kar se je tudi zgodilo. Kakor vse kaže je to bilo od Jugoslovanske vlade nalašč narejeno sedaj, da bo tako liga narodov prisiljena, da bo skušala rešiti to vprašanja preko ItJklije.
Glavne točke v tej zo\ai so vasf Arras, Ruher, Siviha, Krvka, Zaid-ha in Maliburas.
V tem vprašanju je glavni spor tudi med Italijo in Anglijo. Anglija želi, da se Albansko vprašanje reši in da se Albaniji da popolna neodvisnost. To pa iz uzroka, da bo lahko Anglija Albanijo izigravala proti Italiji, katera ji bo kmalu m* poti pri njeni kontroli sredozemskega morja. Objednem bo Albanija tudi važna točka proti Grški ali proti Jugoslaviji. Italija seveda želi preko Adrijanskega morja na Balkan. Albanija ji je ugodna točka, kjer lahko ugrizne za prvi kos in se ga polasti. Od tu dalje ne bo težko. Zato želifda bi se vprašanje pustilo ne^ rešeno. S tem ima proste roke, da vodi celo Albansko politiko po svojo volji. Kakor znano pošilja Italija v Albanijo Italijanske trgovce, da razširjajo Italijanščino.
+ Zbor Lige narodov pretreseval ta slučaj v tajni seji.
Škof San Noli, albanski delegat za Ligo, ni sprejel nobenega sporočila od svoje vlade, vendar se je pa izjavil, da "se bodo albanske čete odločno ustavile srbskemu napadu
KATOLIŠKI
VESTNIK
VELIKA BESEDA SVETEGA OČETA.
Bliža se konferenca, katero je skli-in napredovanju proti Tirana inlcal predsednik Harding, ko se bodo glavnemu mestu."	narodi po svojih zastopnikih sešli v
Srbska ideja je, da bi si skozi Al-j Washingtonu, da se-posvetujejo, ka-banijo presekala pot do Jadranske-, ko bi se omejilo oboroževanje naga morja, kar bi pomenilo, da bi Al-j rodov, ki stane toliko velikansko banijo presekali na dva kosa. Srb-j breme davkoplačevalcem vsega sve-
ska ambicija tudi želi cel severni kos Albanije podjarmiti. Grška želi del južne Albanije.
Italija se že dolgo skrivaj pogaja z Anglijo in je pripravljena zasesti Valono, ako bodo Srbi napredovali. Anglija se ustavlja dovoliti Italiji, da bi zasedla to luko, kar bi pomenilo toliko kakor spremeniti Jadransko morje v Italijansko jezero, kajti Otranto je samo 20 mil od Valone črez Jadran. Ako Italija zasede Valono, potem je tudi Anglija izgubila svojo moč v sredpzemskem morju.
Mr. Spalakovič, srbski delegat za Ligo, se je izjavil, da njegova dežela ne bo dovolila, da bi se kedo u-mešaval v Albansko vprašanje.
"Svet poslanikov ali najvišji svet lige mora določčiti meje Albaniji. Tako bo Jugoslavija zavarovana, ker jo bosti branili Anglija in Francija. Mi sa nikakor ne moremo dovoliti, da bi to vprašanje ptšlo pred ligo, kajti tu ni nikake sile, ki bi mogla sklepe lige tudi udejstvovati. Tu se kaj sklene, ,kedo bo pa sklede izvršil in kedo bo prisilil k^k narod, da se uklone, ako tega noče storiti?
POLICIJSKI KOMISAR ZAPRT.
Chicago, 21. sept. — Chicaški morilci in tatje in drugi "Sovražniki" policije so danes imeli lep dan, ko so slavili svojo zmago in proslavljali sodnika Davida, ki je naložil kazen celo policijskemu komisarju Fitzmorrisu in sicer pet dni v ječi in $100.0 globe. Fitzmorris se je baje izrekel o morilcu Wandererju: Ta mora pa viseti! ' Hotel je reči, da mora biti obsojen na vislice. Radi te izjave je prišlo do burnih prizorov policijskim komisarjem in med sodnikom Davidom, ki je predsedoval sodišču, ki "aj bi določilo ali je Wanderer pameten ali ni, kajti vsak morilec sedaj je nor, samo da se ga reši vislic, katere je zaslužil in da se mu da prilika, da pride kmalu iz ječe, da še koga umori. Zahteval je od komisarja, da prekliče to svojo izjavo. Toda komisar je odgovoril: "Jaz ne prekličem nič! Wanderer bi moral biti obešen, to se danes pravim. Ako me sodnik David pokliče pred sodišče, mu bom povedal, da je to moja miselj. Jaz ponovim še enkrat, ako se bode dovoljevalo, da bodo morilci izpuščeni na podlagi zagovora, da so bili °ori, potem niti polovico niso tako
Geneva, Švica, 21. septembra. — .Boj med Srbi in Albanci se nadaljuje na celi črti, med Drino in Matia, 35 mil od Tirana.
To poročlo je dobila Liga narodov v Genevo iz Rima.
nori, kakor so policisti, ki delajo dan in noč,-da jih spravijo v ječe, kamor spadajo.
Res žalostno! Pravijo, da je Wanderer prostozidar. Zato je bil sicer obdolžen umora svoje žene in otroka, ki še ni bil rojen, toda porota mu je odredila tako malo kazen, da se kaj takega še m nikdar preje zgodilo in je preiskovalni sodnik pri prvem slučaju dal oster ukor poroti. Morilec Wanderer se je pa smijal poroti in celemu svetu in morda celo delal načrte, kako bo drugič enako naredil, ko pride iz ječe. Ko je bil radi umora žene tako malo obsojen, je državni pravdnik takoj u-ložil profi njemu drugo obtožbo u-mora "neznanega capina," katerega je najel, da bi bil napadel njega in ženo, da bi tako zakril umor svoje žene, katero je nameraval pri tem napadu umoriti, in jo je v resnici. Pri tej drugi obravnavi je bil pa obsojen na vislice. Da bi ga pa rešili, so uložili pritožbo češ, da je nor, kakor si vsi morilci. In tu j^ prišlo do spopada med sodnikom in policijskim komisarjem.
JUNAŠKO DEKLE.
Chicago, 16. sept,—Miss Lucille Bloom je nesla plehasto škatulo, v kateri je imela ves skupček v "ka-feteriji," kjer je blagajničarka. Neki fant jo je čakal pod nadcestno železnico. Ko je prišlo dekle v bolj temni prostor, jo je napadel in ji hotel izviti škatulo. Tolkel jo je po glavi, toda dekle je tako krepko držalo škatulo grizla in praskala napadalca, da ji ni mogel izrgati denarja, dokler niso prišli gostje iz kafete-rije, ko so čuli njen klic na pomoč.
Politična svoboda na Mažarskem.
i\ Madžarski vlada že 'precej časa jpopolen absolutizem in vlada nasto-ipa najostrejše proti vsem, ki kriti-fzirajo njeno delovanje in stoje v o-poziciji. Te dni je notranji minister izdal naredbo, s katero se razpušča republikanska stranka, ker so cilji, ki jih zasleduje, nasprotni določbam ustave in zakona in ogroža njeno delovanje javni mir. Tako utemeljuje notranji minister svojo naredbo, s katero prepoveduje vsako naj-j manjše delovanje te stranke. Ta absolutistični režim izziva med ljudstvom močan odpor. -
Čuden bojkot v Indiji. Bojkot angleških industrijalnih proizvodov in obče evropskih, proglašen od Gand-hija, se v celi Indiji n§ omejuje samo na odbijanje angleške robe, ampak tudi na uničevanje iste, ki je že v lasti Indijcev. Vso" to robo oddajajo posebnim odborom, ki jo javno zažgo. Tako so bila sežgana na javnem v Bombayu pred nekaj dnevi oblačila Gandhijevih pristašev.
Konec komunistične propagande?
Komentirujoč zadnji govor Ljeni-nov na kongresu III. internacionale v Moskvi, piše glasilo holandskih socialistov "Het Volk" da je sovjetska vlada tei dni naročila svojim inozemskim agentom, da se ima propaganda za svetovno revolucijo nehati.
ta. Narod stoji 'nasproti narodu kakor dve divji zveri, ki si stojita nasproti kakor dve strašni pošasti in si brusita svoje kremplje in samo čakata, kedaj bode najugodnejši čas, da se spoprimeta in se uničita.
Da to razmerje v človeški družbi ni zdravo, ni človeško, kedo tega ne vidi ?
Sedaj ko se pripravlja ta svetovna konferenca, oglasil se je sveti oče, knez in oznanjevalec Kristovega miru in bratstva in dal podlago, na kateri edino bi se dalo doseči popolno razoroženje: "Dokler bodo razni kralji in vladarji ali male skupine mož, ki predstavljajo vlado kakega naroda, smeli sami s silo nabirati svoje podložnike za vojaško službo in jih oboroževati drugega proti drugemu — nikdar ne bo miru na svetu in nikdar ne bo mogoče doseči popolnega razoroženja." Ke-dp ne vidi, kako umestne besede!
samo meje, da jim ukazuje pokorščino in podložnost pravičnim postavam in vsem, da morajo spoštovati pravice drug drugega in da so pripravljeni spolnovati dolžnosti do svojega sočloveka.
"Iz celega srca pozdravljam vas vse danes in vas blagoslavljam. Želim, da bi ta moj glas šel do zadnje meje te škofije, do zadnjega deteta, da bi vsi čuli, da jih blagoslavljam. .
KRASNE BESEDE ŠKOFA SCHREMBSA.
Pri inštalaciji je rekel novi Cle-velandski škof tudi te le besede: "Danes je vse svet v revoluciji. Cd svet se upira veri., ker misli, da je vera nasprotna svobodi. Svet pa hoče biti prost in svoboden. Proti nebu kriči: "Ne bom-ti služil/"
"In vendar pri vsem tem je suženj, suženj toda ne postavi božji in čednosti, toda postavi počutnosti in živaljskih strasti, suženj svoje lastne moralne pokvarjenosti.
VAŽNA ZBOROVANJA.
19. septembra zbrali so se zopet naši ameriški nadškofje in škofje na svojo letno konvencijo National Ca-, tholic Welfare Council v Washingtonu, da sprejmo od' raznih pododborov poročila, kaj se je vse storilo med letom in kako sejegospodarilo. Objednem pa da naredi načrte za delovanje prihodnjega leta ter jim odkažejo delokroge vsakemu pododboru, kako naj vodi delo, katero so tako lepo začeli.
Drugi teden bo pa takoj zborovanje obeh največji katoliških organizacijo, Organizacije katoliških la-jikov in potem katoliškega ženstva.
Tudi tukaj se bodo določila važna določila za prihodnje leto.
Kako lepo se sliši, ko beremo poročila teh organizacij, koliko delajo in koliko so že dosegli vspehov. Narod, ki ima tako zavedne in navdušene može, ki ima tako navdušene in socijalno zavedne škofe voditelje, kakor jih imamo mi, ameriški katoliki, tak narod naj se ne boji za svojo prihodnjost. Mi lahko gledamo s zaupanjem v prihodnjost.
Kar nas Slovence lahko boli je samo to, da mi Slovenci tako malo pomagamo pri vsem tem delu. Naši veliki možje so toliko storili za katolicizem v Ameriki, so postavljali fundament tej veličastni stavbi, kateri se čudi cel svet. Mi njih nasledniki pa... ?
Well, ker mi katoliški Slovenci nočemo pomagati pri zidalnem delu, so pa naši rdečkarji toliko pridnejši
Ketere meje pa postavlja božja Podiraniu teSa> kar.so ti možje V ' •	• pomagali sezidati...
oblast človeku? Po mojem mnenju ne postavlja nobenih druzih meja, kakor meja božjih resnic, s katerimi se človek ne sme igrati in katerih človek ne sme in ne more vreči od sebe, kadar bi se mu zljubilo. Katere meje postavlja vera? Nobenih druzih kakor, da j^ravi oblastnikom, da se morajo prj vladanju držati mej pravičnosti in usmiljenja. Onim, ki imajo oblast v rokah prepoveduje despotizem. Državljanom postavlja
Katoliški shod v Litomericah. Od
*3 do 15. avg. se je vršil katoliški shod za litomeriško nemško škofijo. Prišli so gostje iz- Nemčije in Avstrije. Slavnostni sprevod se je vršil ob močni orožniški straži, vde-ležilo se ga je 12.000 oseb. Vsega se je udeležilo shoda 16.000 ljudi. Sprejeli so resolucije za verski šolski pouk in proti ločitvi cerkve od države.
SEDAJ JE ČAS!
* + + + * * * + * * + + <* + *
. .Da, sedaj je čas, da se spomnimo svojih sorodnikov v domovini irt jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj I
Poslužite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen.
Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje!
Delavci, podpirajmo svojfc delavsko podjetje!
Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu. Za jugoslovanske krone:
500 kron.....2.90
1,060 kron............ 5.60
5,000 kron........................27.00
10,000 kron........................54.00
Pisma nastavljajte:
Za italijanske lire:
50 l»r	............$ 2.60
.100 lir	............ 5.10
500 lir	............ 24.00
1,000 lir	.............48.00
EDINOST 1849 W. 22nd Street	CHICAGO, ILL,
* * * * * * * * * * * *
t *
*
- f

GLASILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakfttt na teden.
Slovenian Franciscan Press.
r- -. m
1S49 W. sand St.	Telephone Canal »S.	Chicac*, lit
ADVERTISING RATFS ON APPLICATION.
Published S<Mni-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1S49 W. *and St., CHICAGO, ILL
Eatared u »econd-clas* matter Oct 11, 1919, at the post office at cago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Chi-
Za brezposelne.
Blizu šest milijonov delavcev jepravkar brez dela v Združenih državah. fo je nekaj, kar daje veliko misliti vsakemu, komur je pri srcu nas skupni napredek. Najhujše pri tem pa je, da ni niti veliko upanja, da bi se tako kmalu zboljšalo. Mesto da bi tovarne začele delati več, odpuščajo delavce dan na dan. Po nekaterih mestih stoji vsaki dan po tisoče delavstva pred tovarnami in prosi dela. *
Predsednik Harding je sklical posebno konferenco najvplivnejših državljanov, ki naj se posvetujejo, kako bi se temu odpomoglo. Zima se bliža, delavstvo pa postava.
Nihče nam ne more očitati pesimizma, vendar jako malo pričakujemo od te kpnference. Ne vidimo kako naj nekoliko mož reši ta veliki problem, to vprašanje, ki je.splošno svetovnega pomena. Lahko da dajo dela kakim par stortisočem. Kaj bodo pa naredili z ostalimi milijoni?
Vprašanje brezposelnosti je v sedanji dobi naše stalno vprašanje, to se pravi ni samo vprašanje za danes, za sedanje razmere. Vsaj je pri navadnih razmerah vedno nad en milijon delavcev brez dela. Te slabe razmere so že tako stalne, da delavstvo pravzaprav več postava kakor dela, in to ne samo v nekaterih strokah temveč v vseh. Vzemite katero koli panogo industrije. Povsodi se nekaj mesecev dela z vso silo, potem pa zopet cele mesece postava.
Vojska je to vprašanje še bolj poostrila. Tako stojimo danes pred razmerami, ki bodo zahtevale tako zaželjeno trajno rešitev tega vprašanja. Zato tako malo pričakujemo od te konference Hardingove.
Socijalizem se štuli sedaj in baha med delavstvom, kakor bi samo on mogel rešiti to vprašanje na Vsestransko zadovoljnost. Sirota širikoust-na se pa pri tem ne zaveda, da v vsej svoji bahavosti niti enemu delavcu ne more urediti njegovega vprašanja, še manj kaki skupini. Podreti in potisniti v lakoto, kakor ruski proletariat,, da to zna.- Ko je pa vse razdrl, pa zopet kliče kapital na pomoč, kakor dela sedaj na sramoto vsega soci-jalizma ruski socijalizem.	-
Kako rešiti to vprašanje?
Katoliški socijalni ured v Washingtonu je izdal izjava, v kateri v daljši razpravi govori o tem vprašanju in je prepričanja, da se da to vprašanje trajno rešiti samo na podlagi onih načel, na katerih so srednjeveške "cehe" uredile delavsko vprašanje na splošno zadovoljnost, kakor mojstrov tako rokodelskih pomočnikov — na podlagi vsestranske pravičnosti.
Kakor čujemo se na tej konferenci ne bo smelo obravnavati o delavskih plačah, delavnih urah in delavskih unijah.
Katoliški -škofje smatrajo to za veliko napako. Oni smatrajo ravno te točke kot najvažnejše točke vsake take ali enake konference. Ako hočete ozdraveti bolezen, odstranite najprej uzroke bolezni in bolezen bo sama prešla. Dokler so pa uzroki bolezni tukaj, pa naj sto zdravnikov zdravi bolnika, ne bojo ga ozdravili.
Glavno vprašanje je pred vsem vprašanje-o delavskih plačah. Delavec mora dobiti stalnega dela in toliko plače ne samo kolikor potrebuje za življenje, temveč da si lahko tudi kaj na stran dene za bolezen. Naša dežela je bogata zadosti in naši delodajalci, veliki industrijci, imajo dovolj, da prav lahko poskrbe za delavca toliko plača, da se bo prav udobno preživel. To se bo pa doseglo, ako bo kapital sprejel delavstvo kot solastnika, kot brata, ki mu daje svoje življenske moči, za katere je opravičen zahtevati.tudi življenska sredstva in sicer ne samo za nekoliko mesecev na leto, temveč za stalno, kakor tudi kapitalist ni zadovoljen, da bi mu njegov kapital nesel samo nekaj mesecev obresti.
Dal Bog, da bi se voditelji našega naroda spametovali in spoznali resnost položaja ter rešili to pereče vprašanje za stalno, ker drugače jih bo moralo delavstvo k temu prisiliti s silo, kar pa nikomur ne bo ljubo.
New York, N. Y. — Prvo gleda-, truplo, namreč" Elmer Johnson, Wil-
liško prireditev bomo imeli v cer- liam Lenberg, Thomas Moore, Alex
kveni- dvorani na 62 St. Marks Place Hunter in \\Y Cupples. Danes se
v nedeljo 25. sept, ob petih popol- tukaj slavi v zgodovini mesta naj-
dne. Predstavljala se l?o najprej iz-' večji farmerski dan. Farmerji pri-
virna žaloigra v treh dejanjih: "Bla-i hajajo od vseh strani kljub nestano-
gor usmiljenim!" Povzeta je iz živ-! vitnemu vremenu, ki traja tukaj že
ljenja našega deloma v Ameriki ži-j par dni. Zvečer bodo imeli farmerji
večega na*6da. V prvem dejanju Veliko zabavo. Tukajšnji delavni E-
nastopijo naši učenci, kar bo poseb- veleth Commercial Club bo imel dne
no zanimivo.	30. sept. veliko zabavo s plesom. jZa-
^	. ,	, nimanje za to zabavo je veliko in
Druga igra bo burka: I\a leto- ,	. . . .
...... 7	,	vstopnice se naglo prodajajo.
visce, ki bo apravila veselo razpo-. . ,.	, t. . .
. . . / , . „r. 1 .Zadnji	pondeljek se je nevarno
lozenje pri vsakem v "dvorani. Nasa , .	, , . - - 1- t*
„ J 1 ........i škodoval	na delu pri novi soli lta
€~Tf \ fl Ko i* C I a* 1 Vvri r»arl »iT/in I h	«*A/i »_ :
godba, vselej 'pri cerkvenih priredi
lijan Guiseppe Guiliano. Padel je
sredo 13. septembra
ne da bi se zavedel. V soboti septembra je bil pokopan iz sv. Roka.' Radeja so seveda in prišel bo pned poroto v
Poroče
Ot
CHICASKE NOVICE.
Slovesnost praznovanja gla^
društvenega praznika Marije, re sedem žalosti smo v naši ži praznovali slovesno. Vsako jutre prvi maši so bile pobožnosti. V del jo zjutraj je bilo veliko ms svetem obhajilu in zvečer je vesen sprejem in ponovitev tve Mariji. Sprejete so bile ti nove članice.
V soboto večer -priredi naš deniški klub H. N. Juniors sv vo ustanovno zabavo v cei dvorani. Program je jako zai V nedeljo večer se bo igra poi Vsi rojaki, ki se zanimajo za n« deK naše mladine, se vabijo, da
tvah na svojem mestu, je dobila več . ...	.. . t .
. ,	. / . .	J kakih 20 čevljev globoko m se moe-
novih izvrstnih raoci 111 si je tudi!	XT , .	, , ..
..... . ,	J . no ranil. Nahaja se v Moore bolnis-
vsled rednih vaj, vsak teden po vec-1 . . ^	,	. ...	----.---------------» —
.	,	. . t niči. Danes dne 17. sept. je bilo za , » . , - «..
krat, pridobila hvalevredno izurje- .	. '	• deleže te prireditve.
,	.....	' kopano truplo Mr. Henry Masucci-
nost, bo otvorila letošnjo sezono. .... , . , . " ~	... . . ... ..tja, ki je padel v boju za domovino.
Da se tudi igralci pridno pripravlja-/ „ . .
.. . r. .... ( Pogreb se je vršil iz tukajšnje an-jo- in marsikako urico žrtvujejo 111
prikrajšajo spanju, mi ni treba o-menjati. Zato upamo najboljšega vspeha tako glede vdeležbe kakor tudi glede gmotnega dobička, ki je namenjen za našo cerkev.
Poročeni so bili: Valentin Pire in
gleške katoliške cerkve z vsemi vojaškimi slovestnostmi.
V tukajšnji italijanski cerkvi se obhaja kratek misijon povodom 40-urne pobožnosti. Tukajšne večerne [šole se bodo otvorile dne 3. ktobra,
T f	.. ,	_ . , . \ in bodo dale tudi našim rojakom za
[ozefa Kralj, oba iz Domžal; A v-J ,	,	....	.
K-ncimii. a »irrain	~wJdo.stl P"1'^. da se priučijo angle-
ščine in vsega, kar je pri pridobitvi državljanskega papirja potrebno.
Italijani našega mesta bodo letos posebno slovesno obhajali "Columbus" dan dne 12. oktobra in povabili vse druge narodnosti, da se jim pridružijo. Mislim, da Slovencev ne bodo dosti dobili.—Za mestnega župana so se do zdaj oglasili trije kan-Eveleth, Minn. — Kakor je poro- .didati, namreč sedanji župan Mr. čal vaš list in tukajšnji lokalni listi, j Essling, Mr. Jos. J. Wilson in naš je Mt. Charles B. Hoel, predsednik j rojak Mr. Josip J. Brine, ki je bil tukajšnje Miners National banke svoječasno tudi mestni svetovalec.
gust Kosirnik in Angela Golob, oba iz Doba; Takob Gosar in Fanny M usič. oba iz Mengša. Xa oklicih so: George Valetič, doma v Čepljah pri Črnomlju in Mary Janša iz Domžal ; Andrej Kecelj in Margaret Music, oba iz Mengša.
Poročevalec. •

Kako farbajo.
Zanimivo je bilo slediti, kako so naši rdečkarji-voditelji pretekli teden farbali delegate narodne konvencije obeh jednot, kako premeteno so znali izrabiti čas konvencije, da so uboge svoje»žrtve "potrdili v zaslepljenosti, v katero so jih ulovili. Z mrzlično napetostjo so prirejali zabavo za zabavo, prireditev za prireditvijo, da so delegate držali, da bi kaj dru-zega ne videli in kaj druzega ne čuli, kakor samo to, kar so jim oni hoteli povedati in kar so jim njih voditelji dovolili, da so čuli. Še ata Kristan so morali priti pomagat "farbat."
Tu naj bi se katoliški voditelji prišli učit, ne, kako se "farba" in slepj, kajti katoliškim voditeljem tega ni treba: resnica in pravica, ki je na njih strani, tega ne pusti, temveč kako se vzbuja navdušenje za ideje. Kar hočemo povdariti, je samo njih velikanski trud, njih dobro premišljeno delo. Kedaj smo še pri kaki katoliški konvenciji videli, da bi se bilo poskušalo tudi kaj druzega, kake ^hode prirediti, ki bi povzdignili katolicizem, da bi navdušili delegate, da bi tudi za svoje prepričanje kaj dobili, da bi šli boljši možje s konvencije, kakor so pa prišli, bolj navdušeni za-ideje in principe, za katere stoji njih jednota.
Na Evelethski konvenciji se je poskuslo, kar se je sicer obneslo, vendar čule so se tudi tam opazke, da je edina prava Zveza Katoliških Slovencev — K. S. K. J. — Nasprotniki pa tega ne pravijo, in se dobro zavedajo, da je poleg podporne jednote še vendar nujno potrebna socialistična organizacija, organizacija v podporo idej.
zginil v jezeru Esquaguma blizu Bi-wabika. Njegovo truplo so dolgo iskali v jezeru, a vse zaman. Med tem časom pa je nastalo med ljudmi drugo mnenje, da je namreč Mr. Hoel živ pobegnil neznano kam. To mnenje je posebno utrdil, farmer Eric Johnson, kj je pripovedeval Mr. Fr. Colv in-u, predsedniku jezerskega kluba, da je prišel dotično sredo o-koli polnoči neki mož k njemu, ki je bil popolnoma podoben onemu na sliki v časnikih. Prosil je prenočišča in se je izdal za nekega agenta. V četrtek zjutraj pa se je peljal z nekim drugim farmerjem v Duluth, kjer se je poslovil na Superior Stree-tu in odšel neznano kam. Začeli so ga iskati okrog, a ga še do danes niso mogli izslediti. Njegov brat Mr. Alfred Hoel je razpisal nagrado v znesku $300.00 tistemu, ki ga izsledi. Ravnatelj banke Mr. Poole je preiskal z uradniki stanje banke in našel vse v najlepše mredu. ^Zato je strah vlagateljev banke neopravičen, ,češ da je mogoče Mr. Hoel po-neveril denar in izginil.
Zloglasnega "Bad Jack" Webba, morilca treh Hibbinskih policistov, so peteri policisti zadnjo sredo proti osm uri izsledlii v neki opuščeni kabini bi izu vasi Kitzvlle, nedaleč od Hbbinga. Ko je Webb v daljavi kakih 200 čevljev zagledal policiste se je vlegel na ležišče v kabini in si prestrelil glavo, tako, da so možgani padli na tla. Možgane so prenesli na Hibbing v Junior College v j>oučne namene. Predno je izvršil samomor, je napisal razne besede po steni kabine, ,v katerih prosi odpu-ščenja za svoje slabo življenje in grozodejstva. Prosi tudi, da bi dobri ljudje skrbeli za njegoVe otroke. Ko so se policisti približali kabini, iz katere so slišali pok, so našli Webba mrtvega z razstreljeno glavo. Zavili so truplo v plahto, ga privezali na automobil in ga popeljali najprej v mestno dvorano in pozneje k pogrebniku. Pogreb pokojnega Webba se je vršil dne 15. sep. tembra čisto na tihem. Navzoč je bil samo pogrebnik in zakopač. Nobenega izmed otrok ni bilo blizu. Truplo so zakopali v družinski grob! Razpisane nagrade so bodo razdelile med petere policiste, ki so našli
Med novimi kandidati za svetovalce so Mr. J. Grange, Mr. James Mara (Italijan) in Matt Mrtilla. Bog daj srečo vsem, posebno še rojaku Mr. Josipu Brincu !
Poročevalec.
Chicago, 111. — Dolžnost me v< da se na tem" mestu zahvalim v ki so mi šli na roke kot potova mu zastopniku Ave Marije, Edin sti in • Glasnika Presv. Srca Jez vega. Pred vsem se zahvaljuj Rev. Johnu Plazniku v South C cagi za njegovo gostoljubno strežbo in pomoč, kakor tudi d ni B., ki mi je dala mladeniča, mi je pomagal obiskovati rojake v S. -Chicagi. Vsem skupaj Bog plačaj ! Kakor sem razvidel, so tukaj delavske razmere precej slabe kat|^P povsod drugod, vendar upajmo, 1 se v kratkem kaj izboljša! Ogla sem se tudi pri svojem bratu Fr ku, ki se mu najlepše zahvaljuj za prijazni spTejem.	'|||jL
Nato sem se odpeljal v Bradle III. v krasno slovensko naselbii kjer me je z največjo prijaznostjoj sprejel Mr. Mihael Smole. Ne bom na dolgo opisoval, kako gos na in v vsakem oziru vzorna je 14 , katoliška družina. Iskrena hvala Mr. Smoletu kakor tudi njegovi progi! Tudi v Bradley se pritož jejo delavci nad slabimi delavskimi razmerami in vsi težko čakajo, da bi se kaj izboljšalo. Pozdrav bra leyskim Slovencem I
Slednjič sem se podal v lepo in' veliko slovensko naselbino Joliet.:! Srejel me je Mr. Muhič ter me oskr- ' bel v vsem potrebnim. Muhičeva. mama pa so potolažili moj želodec, ki je tudi že kričal po okrepčik.!
Lost Valley, Oregon. — Cenjeno uredništvo Edinosti:—Pred dobrim tednom sem obiskal enega svojega prijatelja, ki je naročen na Vaš list Edinost. Vzel sem ga sabo in ga prečital doma. Pisanje Vašega lista mi ugaja, ker tu je zastopana sama resnica. Tudi sem član S. N. P. J., katere ste se dotaknili tudi Vi s svo-jimi članki. Da res je, teh misli, ka- Mn Cvenk se Potrudil ter me vo-kor ste jih navedli v Vaši predzad-;dl1 p° Jolietu od e"e^a r°jaka do nji številki sem tudi jaz. Le škoda dru£e£a' za kar mu prisrčno zahvaljujem. Kakor povsod, tako sem slišal tudi v Jolietu veliko tarnanja vsled slabih delavskih razmer. Kon-najiskrenejše zahvaljujem
eno se
da naš zasljepljen narod noče tega uvideti, kako strašno je farban od teh razvpitih naprednjakov.
Prosim pošiljajte mi Vaš list na	m^^
naslov, k ga Vam prilagam tu v pi- Mr* Muhlču in njegovi soprogi,
kor tudi Mr. Pluthu in Mr. ku. Hvala za vašo požrtovalno na*I klonjenost in pomoč!
Leo Mladič, potovalni zastop
Kršč. zadružna konfederacija.
s mu. Za naročnino Vam pošiljam ček za $3.00.
Pozdravljam vse čitatelje lista E-dinosti,
Vaš somišljenik.
La Salle, 111. — V naši župniji se davno se je vršil v Zurichu tr je začelo novo življenje z letošnjim'mednarodni kongres krščansko šolskim letom, ko smo zopet dobili jganiziranih zadružnih zvez.
dobre šolske sestre iz reda sv. Benedikta, ki so prevzele našo šolo sv. Roka. Prišle so štiri sestre, od katerih tri so maturirane učiteljice. Naši otroci so se zveselilli prihoda sester.
Preteklo nedeljp večer je neki Jožef Radej pretepel samskega John Jež do nezavesti, da je potem v bol-
or-
iZasto-
pane so bile^šledeče države: Italij Francija, Nemčija, Švica, Nizozem ska, Bavarska, Avstrija, Belgi Jugoslavija in Čehoslovaška. Pro-. klamacija internacijonalne zveze j bila z odobravanjem sprejeta kongresu zastopane države so iz vile, da stopijo v novo konfed cijo. Sedež konfederacije je Rini
Pošiljateljem detiaija!
- Predno pošljete svoj denar v staro domovino, premislite dobro, boste izročili svoj težko zasluženi denar', da ga Vam odpošlje. Zi čase je prišlo mnogo rojakov v naš urad iskati pomoči. Poslali so denar v staro domovino po nepoznanih tvrdkah in denarja še danes stari kraj in ga mogoče, tudi nikoli ne bo. Zato Vas svarimo, kot prijatelji, bodke previdni in poslužujte se našega podjetja, ki Vam pošiljatev jamči in Vam nudi tudi vedno najcenejše cene evropsl denarju.
BANČNI ODDELEK EDINOSTI,
1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.

'rf
Divjanje italijanskih in jugoslovanskih fašistov v Dalmaciji. Zader,
avg. so napadli štirje fašisti no-Voimenovanega pokrajinskega namestnika dr. Metlfciča, ko se je_vra-«al iz poslopja deželnega odbora v družbi s prof. Jeršino in inž. Ga-sperinijem. Udarjen je bil s palico po glavi in je dobil dve težki poškodbi na čelu. Dr. Metličič moral je ostati radi zdravljenja 15 dni doma. Dogodek je izzval v Zadru veliko zgražanje tudi pri vseh italijanskih oblasteh, ki so dr. Metličiču izrazile svoje obžalovanje.
Split, 10. avgusta. — Divjanje in teroriziranje s strani demokratskih fašistov se nadaljuje. Iz vse Dal-tnacije prihajajo vesti o neprestanih napadih na mirne ljudi, predvsem na pristaše demokratom nasprotnih strank. Ljudstvo zahteva od državnih oblasti, da ščitijo državljane in temu terorju s strani demokratske svojati narede konec, ker bo sicer primorano misliti na energično samoobrambo.
Split, 10. avgusta. — So fašisti demokratski omladinski napadli na Ulici urednika "Hrvatske Riječi" Bakiniča in ga tolkli s palicami in kamenjem ter mu prizadejali težke poškodbe. Policija je te nasilneže razgnala, ni se ji pa posrečilo, da bi katerega izmed njih prijela in dognala njegovo identiteto.
v Št. Gotardu občespoštova^ii Janež Kos, v starosti /8. let. Na Vel. Šmaren bi imel svojo zlato poroko. Poročil bi ga bil njegov sin, ki službuje kot kaplan v Zagorju. Bog ga je v svoji vsevedni modrosti par dni poprej poklical k Sebi da mu da plačilo za njegovo krščansko zixjjenje. N. v. m. p.
St. Gotard. Dne 9. avg. je umrl
Žažar nad.Vrhniko. Dne 21. avg. je bil v Zažarju lep dan. K nam so poleteli orli in orlice iz Horjula. Domača godba jim je šla naproti in o-tvorila lep sprevod skozi vas, ki nas je tako navdušil da smo šli prav vsi k javni telovadbi.	•
Čuden slučaj. Bosanski listi poročajo o naslednjem dogodku: V Podgorici v Bosni so pred nedavnim časom našli 21 letno Milico Radi-vojevič mrtvo. Ker ni bilo videti na njej nobenih znakov nasilja, so vsi mislili, da je umrla naravne smrti in so jo pokopali. Deklica je imela zaročenca, ki se je ravno vračal iz Amerike. Na dan njene smrti je sedel v družbi svojih tovarišev in je v razgovoru zaspal. Na enkrat se prebudi in zakliče: "Ubijalec!" in pove, da je sanjal, da je sosedov pastir zadavil njegovo zaročenko. Ko se je vrnil domov, je stvar prijavil sodniji, ki je odredila aretacijo do-tičnega pastirja, ki je tekom pre-skave priznal, da je deklico res u-moril.
PISMO IZ DOLENJSKEGA. " Novo mesto, 27. avg. 1921. — Vaš cenjeni list že par mesecev ne dohaja sem, dasi smo čitali v naših časnikih, da je belgrajska vlada razveljavila prepoved. Kje tiči vzrok, ne vemo.
Od zadnjih naših poročil se je v Jugoslaviji marsikaj spremenilo. Na Vidov dan je bila sprejeta centralistična ustava — proti volji Hrvatov in Slovencev — s pomočjo kupljenih glasov muslimanskih in slovenskih samostojnih. Prvi so dobili 1200 milijonov, drugi 200 milijonov. V Ameriki znam} Pucelj je postal poljedelski minister in istotako tam znani dr. Vošnjak pa poslanik v Pragi. Kaj je ali bo dobilo slovensko kmečko ljudstvo se še ne ve. Minister Pucelj je na samostojnem shodu v št. Vidu pri Ljubljani zelo hvalil pridobitve — a mi jih ne vidimo nikoder — razen uradnega :avtomobla, v katerem se on vozid na stroške plačujočega občinstva.
Mej tem je umrl stari zmučeni Icralj Peter I. Bil je resničen junak, ki v najhujših trenutkih nesreče svojega ljudstva ni zgubil poguma. S hrabro vojsko je moral zapustiti svojo domovino in se čez Albanijo Tešiti v največjem pomankanju m naporu, dokler se je vrnil iz solunske fronte kot zmagovalec, v domovino in potem postal kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Doživel je ujedinjenje vseh treh bratskih plemen.
Novi kralj Aleksander pa je ob tem žalostnem dogodku bolan v Parizu, da se ni mogel vdeležiti niti pogreba svojega očeta. Toda -O tem vam itak poročajo ameriški listi.
Glavni pogon v Jugoslaviji se vr ši sedaj proti komunistom, ki so^o-sutnljeni attentatov. Odvzeli so mandate vsem komunističnim po slancem, razveljavili tudi vse mandate komunističnih odbornikov občinskih zastopov. Juristi trdijo da je to nasilje — ker še nobem komunist ni po sodiščih obsojen in šele po tej pravomočni odsodbi bi eo ipso izgu bil mandat in v pravni državi se mora pravilno postopati. A kaj demo kratom načela! Radikalno-demo-kratska večina skupščine je v centralizem tako zatelebana, da ne posluša nobenih svetov, kar ni bilo v resnični blagor naroda in države. S silo hočejo vsa tri plemena zgnjesti
_ _ fenaaees
RDEČE KOPRIVE.
"Proletarec"—niti tega sc ne ve, da jo socijalistična ameriška stranka samo politična stranka in nič druzega. Ce se hlini delavstvu, se hlini samo radi tega, ker pač vsaka politična stranka skuša najti svoje moči v raznih slojih državljanov. Republikanska pravijo, da je mi-lijonarska, demokratska pravijo, daje ljudska in tako je socijalistiška baje delavska, pa seveda samo v toliko, v -kolikor se kake skupine delavcev ne prištevajo med ljudske'* ali "milijonarske" državljane.
Tudi ne ve, da ima socijalistiška stranka tako milijonarje, ki jo financirajo v svoje namene, kakor jih ima vsaka druga. Eden teh milijonarjev je bil celo skupaj s Haywoodom obsojen radi espiona-že. — Seveda slovenski socijalisti tega ne smejo vedeti, ker drugače bi debelo gledali, kako more biti kak milijonar "pro-letarec", ali celo socijalist, ko vendar toliko kriče proti kapitalistom.
§očijalizem v Ameriki ni nič druzega •kakor politika. "Social Labor Party" je pač samo party, samo stranka, kakor je n^ pr. prohibition. "Prohibition party" nam je prinesla žejo v deželo, socijalistiška nam bo. prinesla pa lakoto, kakor
jo je že prinesla nesrečni Rusiji.
*
^■/endar vsakdo ve, da stoje za prohi-IBicijsko stranko mogočni milijonerji, ki so vložili svoj kapital v razne 'Ice Cream' Co ali "sodo," in druge protialkoholne pijače. Ti so videli velikanski dobiček za svoje žepe, ako prohibicija zmaga, najeli so za to celo vojsko agentov in agen-tinj, ki so širili prohibicijo in jo hvalili in povzdigovali v deveta nebesa in zmagala je in "žejo" imamo.
*
Enako so za socijalistiško stranko možje milijonarji, ki so naložili svoje milijone v razne trgovine, ki bodo pa nesle velike dobičke, le ako bo socijalizem zmagal.
Politika v Ameriki je ''business" to ve in vidi vsak. Samo slovenski ubogi rude-čkar ne sme tega vedeti, da njegovi "delavski"—"rdeči pridigarji dobivajo bogato plačo za svoje-kričanje. Da, to so baje edini politikarji, ki delajo "charity" delo. Siromaki! Toliko stradajo (?) in toliko trpe (?) za ubogo delavstvo, da vsi bogate in vsi lastujejo krasne hiše in bogate avtomobile. Adler je bil milijonar. Marks celo je bil bogataš. Kristan je o-
bogatel. In tako vsi!
*
Mr. Zaje. ali bolje Etbin Kristan IT., je začel študiratt slovnico. Baj žimini! In za učno knjigo si je izbral naše časnike. Tam vsako besedo dene na ope-aracijsko mizo in je z mikroskopom preišče. če je pravilno pika na i. ali strešca
"tem, da ne odobrava psovk svojega v "čikaškem frančiškanskem kloštru, živečega duhovnega sobrata, je za katoliško propagando vendarle boljši (!) "list kakor patrov v Chicagu. (Misli na-"mreč protikatoliško, kajti njegov list je "smrten sovražnik katollčanstva.) Ce že "drugega ne priobčuje vsaj 50 in 100 let "stare pridige mesto uredniških členkov, "katere tako ne znajo spraviti skupaj odkar so odšli prejšni župniki, in od kar "jih je zapustil Zvonko . . r . "
"Klerikalizem med ameriškimi Sloven-"ci je skrahiran. Noben Zakrajšek ga ne "bo obudil več k življenju. Lahko zgra-"di še kako šolo, lahko ustanovi drama-"tično društvo ali druga društva za svo-"jo propagando, toda duha klerikalizma "ne obudi več. <Lista A. S. in Edinost sta "znamlllje osirotelosti organiziranega katolicizma med ameriškimi Slovenci. O-"koli stotino župnikov imajo, mnogi slovenski duhovniki delujejo, ali bolje lenarijo med drugimi narodi, toda vsi so
"mrtvi pri "delu za vero" ..............
"Morda ne najdete nikjer toliko medsebojnega sovraštva kakor med slovenskimi duhovniki v Ameriki.
"Vera sama na sebi ni več ista vablji-"va sila, ki bi združevala ljudi v bojne "organizacije, kakor nekoč. Zato so šli "duhovniki na politično polje. V neka-"terih deželah, n. pr. v Sloveniji, so se "vrgli tudi na' zadružno gibanje in pri tem delu so celo dosegli uspehe. Koder "imajo klerikalci kaj moči, so ustanovili "tudi tako zvane krščansko-socijalne strcK-kovne unije, ki so konkurenčne organi-"zacije socijalističnim unijam. S samimi pobožnjaškimi bratovščinami bi se cerkev v današnji družbi ne mogla vzdržati. Nobene take organizacije, razun po-"božnjaških cerkvenih bratovščin, nima-jo ameriški slovenski duhovniki. Edina organizacija, ki je navidez katoliška, je K. S. J. pa še ta je bolj hinavsko kakor pa resnično katoliška. (Prosimo, to so F'besede Mr. Zaj^a v Pr. ne naše!)
s
"Rev. Zakrajšek vse to čuti, pa je šel Pv biznes, pri tem pa v svojem lističu
■ ■
"uliva zgojnico (!) na nasprotnike, kate-"rim prišteva vse, po znanem pravilu:
"Kdor ni z menoj,~je proti meni." In ta-Mko napada tudi "Amerikanski Slovenec.1 "Vsa stvar morda ni vredna, da bi sa "jo omenjalo. Ker pa je še precej-ljudi, "ki se puste izrabljati takim pastirjem, "morda resnična beseda vendarle kaj za-::leže če jim pride pred oči. S pomočjo "tiska, ki razkriva gnjilobo, najsibo že "kakoršnakoli, so mnogi spregledali, "mnogi še bodo in to je, česar se boje "kramarji pri "katoliških" listih." Tako člankar v Prol . .
J KOSMACH
18O4 W. 22nd St., Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I
DR. ALBERT JANČICH Edini Slovenski "KIROPRAKTIK" 32 N. State St.,	Chicago, 111.
Soba: 1301. Naznajam rojakom Slovencem, sem se nastanil v Chicagi ter
da
odprl svoj lastni zdravniški urad v "Reliance Bldg." soba 1301.
Zdravim vsakovrstne kronične bolezni brez operacije in medici-nov. Uporabljajo se samo naravne metode. To je: Električna terapija, solnčni žarki, hydralna terapija (knapanje). Manipulacije na hrbtišču in d ne tu. Uspehi gotovi!
v navidezno jednoto, brez ozira na neutajljive plemenske razlike, na gospodarske in kulturne razmere. Ali bi ne bilo primernejše, da se vsa tri plemena avtondmno razvijajo in na č i. t. d. In če ni. se strašno pohujšuje.
med seboj tekmujejo v skupni bla- tXo' to n.as veseR kajti to je za nas drt-... . . ,	j , bro spričevalo. L ene knjige morejo biti
gor države, katern itak vse raaa UtA" samo najboljše knjige. Hm, to smo po-
jo, kar ji gre za splošni razmah nad nosni! drugimi državami.
^Zadnji mesec so poslani iz Bel-grada pokrajinski namestniki v *pre-čanske dežele." Glavna naloga jim bo, da likvidirajo dosedanje deželne vlade in imetja. V Slovenijo je prišel bivši poslanik v Pragi Ivan Hribar. Začetkom je uradno potoval po vs^Sloveniji in celo v Prekmurje in navdušeno pozdravljal Slovenijo in bil tudi navdušeno sprejet. Kaka ironija usode bo, ako to ravno on, ki je že od mladih nog navdušen Slovan, moral izročiti razkosano Slovenijo dvema velikima županoma ljubljanskega in mariborskega okrožja. In zdaj se govori tudi, da Belokrajino priklopijo karlovškemu okrožju. Kje je potem zedinjena Slovenija, za katero se je narod potegoval že od svojega preporoda ob Napoleonovi dobi? Velik del pod Lahom, malo manjši pod Nemcem in v notranjosti razcepljen na manjše jednote; na koga naj se potem upira celota naroda? Bridka usoda!
Dne 11. avgusta je bil minister in pokrajinski namestnik Hribar v Novem mestu, ki ga je slovesno sprejelo. Poklonilo se mu je mnogo de-putacij. Obed je bil v kapitelju za dostojanstvenike. Zvečer se je vrnil iz Toplic in mesto je bilo razsvetljeno. Na glavarstvu so mu liberalna društva priredila serenado.
Mr. Zaje dalje piše: "No, in tudi kak namišljen socialistični list se kje stakne, v katerem je najti psovke in nič o socializmu". — Mislil je namreč na svoj list. Stima!
*
Strašno! Strašno, že drugi urednik se pohujšuje nad strašno na^p sirovostjo! Mislite si strašno pohujšanje! O, Sodoma! Mi smcLjiapisali — čujte — "Ca-stivec sv. Ignoracija" — Pomilujemo Vas, Mr. Kerže, da se Vaš list tako malo čita, da ga niti uredniki več ne pregledajo. Mi smo t» dve besedi prepisali iz Vašega lista, vidite, pa smo že kar dva urednika s tem pohujšali: Jolietskega in
Chicaškega. Mr. Krže, naše sožalje! *
Dalje pa piše Mr. Zajec še to le. je pre-zanimivo, da bi ne priobčili:
" 'Amerikanski Slovenec' je katoliški "list, ali vsaj pravi, da je. Zakrajšek trdi, "da ni! N. B.: Saj ni tes! Ako misli Rev. -Zakrajšeka. potem je to laž!)
. . • Jolietski A. S. ni uzorn.o urejevan "katoliški list. Ampak če se sklepa po
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
v Mihvau-vsej državi
Rojakom Slovencem kee, Sheboygan in po Wisconsin naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, kateri je pobla-ščen pobirati naročnino za naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega, ter sploh vse, kakor oglase razne tiskovine, kar je v zvezi z našimi listi.
Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom ga najtopleje priporo-
Dne 14. in 15. avgusta je bil pa čamo> ter JiH obenem prosimo da mu katoliški tabor — sijajna manifesta- lgrejo na roko v vseh ozirih
cija krščanske misli za novomeško in trebanjsko dekanijo. Mestni odbor se je blamiral, š prepovedjo službe božje na trgu pred mestno hišo. Zato je. bila vsa prireditev pred ka-
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
ZAHVALA.
Cenjeni g. Gottlieb:—Prav zado-piteljem. Do ioo.oozglava množica voljna sem z Sweater-jem in z vgem je pazno poslušala in odobravala go- drugim blagom. Lepa Vam hvala, vore. Navdušena je odšla domov. V kratkem bodem zopet Več blaga — Danes je prišla vest, da je bil zo- od Vas naročila. Spoštovanjem, An-pet napaden ali celo do smrti pobit tonija Požun, Johnstown, Pa., dne bivši Amerikanec Mavsar iz Igleni- 16 septembra, 1921. ka jia cesti proti >Zajcu. Nedavno j Enaka pisma prihajajo vsaki dan. star bila tukaj obstreljen dva druga Ali ste tudi Vi že kaj naročili od te Amerikanca.	:Slovenske trgovine? Ako ne, zakaj
Pozdrav vsem ameriškim Sloven- ne? Pišite še danes na-sledeči na-
DYE LETI DELA IN VSPEHA.
1919-1921
Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK za seboj leto trdega dela
in pa tudi vspeha.
Okrog vi. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajššek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, pošteno in vstrajno delo mora prinesti vspeh.
V	teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petato potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo.
V	dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem.
Za tak rekord bodi v prvi vrvsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom.
Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu biti na sluzbq
onim, ki:	*
ki potujejo v domovino;
ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim, ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi
onim,
ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
Zakrajšek & ČeSark
SLOVENSKA BANKA
70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522.
cem
dolenjski dopisnik. I St., Chicago, 111.
slov: John Gottlieb, 1821 W. 22nd
DEKLA ANGKA.
Napisal P. S. Finžgar.
"Ga ne bo," je odgovoril Miha, "je že v gozdu. Navsezgodaj me je-skli-cal, potem zadel sekiro in šel nad hraste. Ne bi bilo prijetno pri takem gospodarju, jeli da ne, Ančka?'
"Samo, da bi se priliznil Mokarju, tako gara in vleče. No, ga dobro poznam."
Ančka je bila .hvaležna Špeli za odgovor, ko sama ni mogla reči ničesar, dasi bi bila najrajša Špelo u-darila zavoljo tai'e besede.
Po zajtrku #je Miha napregel in šel za Janezom v ^ožd.
Dekli sta šli okopavat. Lukec je pa moral čakati Mokarja, da mu iz-preže.
V gozdu je takrat pela Janezova sekira. Ko je še pred dnem prišel do obsekanih hrastov, je sedel na parobek in se zamislil. Dolgo je sedel, glava mu je bila težka od težkih misli, da jo je podpiral z obema rokama. Hipoma pa se je vzravnal, zagrabil toporišče in se lotil prve grče. Strahovito je vihtel sekiro, i-veri so letele daleč v povaljano praprot.
"Ne, tako ne gre. Ne bom je čakal doma in lovil tri leta te kronice pri Mokarju. Ne s trpim. Zakaj greh bo in sramota in revščina. Vem, natančno vem, da bo tako. Ne. Ne bo tako, ampak drugače. Zato grem, nič ne obdrži več. Grem, grem."
Bil je s tako ihto ob debelo grčo, da je sekira švistela po zraku.
"V Ameriki ne vprašajo, koliko dni si delal, ampak kaj si naredil. In jaz vam pokažem, kaj naredi moja moč. Boš videla, Ančka!"
In bil in klestil je dalje, udarec za udarcem je padal na hlod; svoje misli in sklepe je pribijal na grče in jeka z doline mu je pritrjevala: Grem, grem...
Ko je Miha prišel za njim in privezal konja ob jelšev grm ter mu vrgel detelje, je Janezu obtičala .sekira v grči.
"Miha," je preudaril Janez s skrbjo.
"Če grem in mu jo pustim?"
Počasi je majal zasajeno sekiro v grči :in razmišljal.
"Janez, ali naj tu klestim, pri tebi?"
"Tamle," mu je pokazal na drug hrast in potegnil sekiro in udarca.
Spet je zamahoval; da Miha niti črhnil ni in se gnal za Janezom ves v potu.
Pred poldnem sta se vrnila Mokarja. Lukec je prijel konja, Ančka je hitela k mami in ji odvzela ruto, polno cvrtja in kolačev.
"Vsa "sem trda od vožnje," je rekla mama in lezla počasi's koleslja.
"Kje so drugi in kaj delajo?" se je oglasil Mokar.
"Janez in Miha sta v hribu, dekli okopavata," je hitel Lukec in odpenjal jermenje.
"Da mi ne prehladiš konja, Lukec Sem gonil!"
Gospodar se je napotil v hišo, za njim mama in ob njej Ančka.
"Ali si dobro gospodinjila?" je vprašala Mokarica Ančko, ko je v kuhinji'razkladala kolače.
'Dobro, mama."
Mokarica jo je pogledala in ji ni
HIŠA NA PRODAJ
ki nosi $50.00 renta mesečno. Sta novanje dovolj veliko za dve dru zini.
Poleg hiše se nahaja tudi lep sadni vrt, ter okolica zelo prijazna.
Proda se po nizki ceni za $5,000.
Takoj $2500, ostalo na lahke obroke* )
Za. vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
X JOHN PAZDERTZ, Corner Center and Hutchinson Sts., Joliet, IU.
ušla rdečica, ki je nalila dekle.
"Prav," je rekla in se namuznila.
To je tvoje, Ančka, drugo spravi." Gospodinja ji je dala kos kolača.
Nato je pogledala na ognjišče, dvignila par pokrovk, zadovoljno pokimala ter šla zgor.
Ko so se zaprla za njo vrata, se je Ančka sesedla vsa žalostna- na klop.
"Moj Bog! Namuznila se mi je* Z lic mi bero greh. O!"
Z rokami si je zakrila obraz.' -
Tako je Ančki potekel teden: pust in nemira poln. Kadar se je kdo zasmejal in ga je slišala oddaleč, se je preplašila. Če jo je nagovorilo dekle in jo vprašalo, kako ji je, je sodila, da jo nalašč draži. Nekega večera .je prišla njena mati k Mokarju. Semensko pšenico je kupovala. Ko je Ančka v kuhinjo za-čula njen glas iz veže, se je tako prestrašila, da je zbežala v kamro in se hotela zakleniti pred lastno materjo. In vendar ji ni'nihče rekel žal besede, niti Miha, ki se ga je tako bala. Edino z Janezom bi bila rada pregovorila tajno besedo. Zato-ga je čakala in hrepenela po njem. Toda vselej, kadar se je približal tre-notek, je zbežala pred njim in se ga ognila. Opazila je, da Janez ves teden dela z nekim nemirom, s silo in izredno močjo, kakor bi^hotel na-rediti za dva. te je kosil, je zamahoval v najširšem redu, če je odnašal voz, ga je vrgel ob tla kot igračo, če je zavpil nad konji, je bil njegov glas zadirčen.
Če je zagledal oddaleč Ančko, je natančno slišal, kako je klicalo za njim njeno'srce; ali on se je okrenil in sel ter pribijal ob tla z nakovanirni podplati: "Grem, grem — Ančka, zavoljo tebe grem."
Če je pa ni videl nekaj ur, jo je iskal, si izmislil vsemogoče prilike, da je naneslo delo tako, kjer je videl vsaj njeno ruto na glavi, njeno krilo skoz špranjo vrtne ogra-
je. In vselej takrat je kipelo v njem proti Ančki, da ji razodene svoj sklep, toda ni ga razodel nikoli.
Prišel je dan pred Malim Šmarnom. Na fari je slovesno potrkavalo delopust. Ančka je zavezala na vrtu endivijo. Ko so zadoneli prvi akordi iz zvonika, se je Ančki utrgala nitka, s katero je ovijala zelene liste. Pretrgana končka je obdržala v roki in se zamislila. Glasovi zvonov so se točili čez polje, nad vasjo v hrib in ginili v daljavo. Ančka je prisluškala, kako se je vetrič igral z akordi zvonov, jih zanašal kipeče in glasne na vrt, pa jih glušil in zatapljal, da je donelo kot daljna, tiha harfa. Ančka je nenadoma
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Istotako izvršujem tudi krasne ol-tareke za v sob©, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St, Cleveland. O.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "I4RA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. —' Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, nog Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolekter •John Stele, <$7*3 Edna Ave.
r'evske vaje »o v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. .
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.
C ........... B........B .
4? ^ Ht ^
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobre in okusne
V »aid
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajoč plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. J AN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave.,	Chicago* HL
Tel.: Canal 4108*
vsa stresla, končka niti sta ji padla iz rok. Rdečica jo je zalila; ko so prsti vezali nitko, so drhteli. Zvonovi so obklicali njeno dušo: "Pridi, .nesrečni otrok!" Ančka se je zamislila še globlje, roke so se gibale kakor stroju, resnoba se ji je začrtala v lice, ki se ni zjasnilo ves večer ne.
Šmarnega jutra je Ančki že gorela luč, ko je zvonilo dani. Samotna se je napotila skoz vas. Nikogar ni došja, nikogar srečala. Komaj se je toliko svitalo, da je videla siv9 pot med vrtovi in hišami. Ko je
prišla Jz vasi, so se pokazali mračni obrisi farne cerkve. Skoz okna je žarela rdeča lučr Ančko je obšla trudnost, da bi bila najrajša sedla na kanton ob cesti. Spomnila se je4 kako je hodila poskočna in lehkomi-selna druge krati to pot. Domislila se je misijona in tistega slokega, bledega pridigarja. ^Za vratmi je stala med dekleti. Misijonar je govoril o grehu, o nemiru, ki ga rodik. o božji jezi, o' bridkem trpljenju Kristusovem zaradi greha.
(Dalje prihodnjič.)
m
FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite gTaditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
3448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 350.
Dnaitvo Sv. Cirila in lletoda iter, it S. Z. v Cleveland**, O.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za ssnrtnino se lahko za varuje z*P$iSO> $300, $500, $1000, $1500 in za $aooo. Rojaki ne odlaiajte, ampak pristopite k društvu še danes. Kaše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudotl Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-sek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša. Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar.
Zastavonoša: John Jerman.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani.
fj? ^ fj1 ft ft ft ft ft ^t ^t ^
tudi
doma M
1912 W.
o
m.
svoj* «o4* arvo nedeljo v Ivorani. eor* St. Cleir Nr. M. E.
Predsednik, Anton Grdina 1053 tod Street., tajnik, Joseph Rus* 6317 S on m Ave. N. E; aaXepnik. J
3*rin IOSI Addison Rt W.; zdravnik Dr. J. M. Setiakmr na 6137 St 71«ir Avenuo
Novi tiani se sprejemajo v f4 i*-ga leto do	leta starosti
e zavarujejo ca posmrtni no $1000 _ iE M3MO noše drnitvo plačuje Hm to 1wiske boL potpore-
Kaie dru&tvo sprejme tudi otrobe v lOaifatolri oddelek od 1 do 1« lota
i in e zavarujejo $100.00: starosti prestopijo k >om in m zavarujejo od |m&jm do ločevanje društvenih im pri «*Jok od i are dop. in d« s ure pop.
Novi Omai in članic« moralo biti
naj kasneje do 13
DR. JAMES W. MALLY.
' SLOVENSKI
6127 St. Clair ave.,
Uradne ure:
Od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00;"^ zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Z.CBQZDRAVNIK
Cleveland, Ohio.
Phones:
RandoJf 3711—Office Princt. 1274 L—Office Randolf 1807 W—Res.
Pozor!
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
A. M. KAPSA
(General Hardwe store)
2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL
Povabljeni
Na&a trgovina je od prta vsal torek, četrtel in soboto zvečer.	.
da pridete v našo trgovino in si ogledate naše nove vzorce oblek za jesensko in zirhsko sezono.
Moške in fantovske o-bleke v najnovejših "sty-lih" po novih znižanih cenah. Fantovske in moške obleke z dvojnimi hlačami prodajamo sedaj po:
$30.00,
$35-00,
$40.00 in višje.
Posebna vrednost pa je v moških površnih suknjah za jesensko in zimsko sezono, v najnovejšem "double breasted style" katere dobite sedaj za: $15.00, $20.00, $25.00, $30.-00 in višje.
Pridite k nam in izberite iz dobrih oblek najboljšo obleko.
NAŠA TRGOVINA JE OD-PRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE.
JELINEK & MAJER
Corner Blue Island Ave. and x8th
t



Street.