Volitve na Tržaškem in Goriškem
Letnik XXVII — St e*. 26	26. julija 1975	Cena 4.— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Upravne volitve na Tržaškem in Goriškem so pomenile za Slovensko skupnost grenko kapljico. Na Tržaškem je na pokrajinskih volitvah prejela kakih 700 glasov manj v primeru z volitvami leta 1970 in kakih tisoč glasov manj v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami. V goriški pokrajini je Slovenska skupnost sicer pridobila rahlo na glasovih, a je kljub temu izgubila svoj edini mandat.
Precej sprememb pa so prinesle volitve v občinske odbore. Na Tržaškem je Slovenska skupnost izgubila po vsej verjetnosti svoja edina dva župana. V občini Repen-tabor je prevzela oblast tako imenovana Napredna lista (koalicija komunistov in socialistov), v občini Devin—Nabrežina pa ni več kandidiral dosedanji župan dr. Drago
Legiša in je Slovenska skupnost nazadovala v primerjavi z občinskimi volitvami 1970 za 93 glasov in je izgubila en mandat. Odslej bo zastopana z dvema zastopnikoma, kar bo po vsej verjetnosti premalo, da bo mogla obdržati mesto župana. V občinah Dolina in Zgonik bo vladala naprej komuni-stično-socialistična koalicija, oziroma komunisti sami, Slovenska skupnost je tudi v obeh občinah nazadovala.
Slovenska skupnost sama se je že zavedala raznih šibkosti v pripravah na volitve, predvsem pa dejstva, da ji ni uspelo prikriti „madeža" sodelovanja s krščansko demokracijo na raznih področjih. „Novi list", tržaški tednik, ki velja za glasilo Slovenske skupnosti je napisal pod naslovom „Nauk za
Tudi Cerkev na kolena pred Heimaldienstom?
Bo Cerkev dala blagoslov za prireditev proti Cerkvi? To vprašanje je vzbujalo ob napovedani prireditvi abvvehrkampferjev, ki bo v nedeljo v Vernberku pod geslom „Proti diskriminaciji Nemcev in vvindischarjev v šoli in Cerkvi11. Tej jasno proti celovškemu ordinariatu naperjeni prireditvi naj bi dala blagoslovitev zastave in maša na prostem slovesno obeležje („nt“ je o tem poročal že v prejšnji številki). Priprave za to prireditev, na kateri bo govoril tudi šef Heimatdiensta dr. Feldner, pa se kažejo v novi sliki: kot vemo iz navadno dobro informiranih krogov, ne bo maševal — kot predvideno — prof. Komar, ampak gosposvetski župnik
Po filmu
Televizijska dokumentacija „Tujci v domovini — Fremde in der Heimat11 je bila za Koroško, predvsem pa za ostalo Avstrijo zelo informativna in zelo poučna. Kajti samo diskusijski prispevki koroških parlamentarcev dr. Kerstniga, Deutschmanna in der Scrinzija ter prav tako enoumne reakcije koroških dnevnikov so bile najbolj vzgovoren in prepričljiv dokaz za potrebo tega filma. Dialog na Koroškem, in to moramo ugotoviti, danes ni otežkočen zaradi filma, ampak zaradi naravnost sovražnega pisanja po koroških časopisih. Namesto da bi o filmu in njegovih izpovedih iniciirali diskusijo, so ga omenjeni trije dnevniki takoj soglasno prekleli. Cinik bi nad tem soglasjem vprašal, kje je ostala v naši demokraciji tako hvaljena raznolikost mnenj; mi smo to vzeli že na znanje kot žalostno podobo koroške vsakdanjosti: Koroški časopisi so prekleli in zavrnili film. Iz strahu, da bi se pri širši diskusiji o tem filmu razgalilo njih lastno tendenciozno poročanje. In iz strahu, da bralci teh dnevnikov, ki so vzljubili te dnevnike predvsem tudi zaradi tega, ker so v njih brali lastno mnenje, zdaj zaključkov iz te dokumentacije ne bi bili zmožni prebaviti.
Koroški dnevniki očitajo dokumen-ticiji dr. Brandstailerjeve predvsem ..manjkajočo objektivnost11. »Volkszei-tung“, »Karntner Tageszeitung11 in ..Kleine Zeitung11 pa so se s svojim naravnost sovražnim pisanjem in komentiranjem diskvalificirale same sebe in zgubile vsako pravico očitati drugim neobjektivnost. S svojim pisanjem so koroški dnevniki dokazali naravnost grozljivo pomanjkanje novinarske poštenosti. Oznake kot npr. „Ein Brand-stifter-Film“ so namreč bistveno doprinesle k dejstvu, da se je začel po pismih bralcev, na raznih letakih in v javnem mnenju pravi človekolov na avtorico dr. Brandstallerjevo ter na so-diskutanta prof. Clausa Gattererja. Da koroški dnevniki niso črhnili niti besede, s katero bi obsodili take izrodke, je več kot značilno, hkrati pa nadaljno sumljivo znamenje, kako nizko stopnjo je dosegla koroška novinarska etika.
VVilhelm Mucher, ki je znan po svojih protislovenskih izpadih, po svojem oponiranju v sinodi ter po tem, da je odrekel sv. Cirilu in Metodu svetništvo ter jih označil za politična agitatorja.
Narodni svet je zato pisal škofu ter v pismu zahteval jasne korake, če hoče škof služiti mirnemu so-
žitju na Koroškem. Prepis pisma sta dobila tudi koordinatorja dr. Inzko in dr. VValdstein.
PLIBERK
V Pliberku naj bi volili farne odbore, ki so predvideni po sinodalnem zakonu. Praksa pa izgleda trenutno tako, da na kandidatni listi
ni nobenega slovenskega predstavnika, čeprav je lepo število od njih najavilo kandidaturo. Slovenski izobčenci so zato naslovili na gospo-dinstva pismo, v katerem informirajo farane, da je volilna oblast prekršila lepo število predpisov. (Daljšo reportažo berete v naslednji številki).
Slovensko skupnost" v zadnji številki sledeče:
In dalje: „Drug dejavnik, ki je vplival na izid volitev za Slovensko skupnost, je mladina. Ni mogoče sicer trditi, da Slovenska skupnost nima mladine. Prav med zadnjim volilnim bojem se je pokazalo, da mnogi mladinci in mladinke kažejo zanimanje za slovensko politično stranko, čeprav je treba priznati, da pri slovenski mladini vlada precejšnja zmeda, kar zadeva politiko na splošno. Menimo, da je za to zmedo predvsem odgovorna sedanja slovenska šola, ki ne nudi mladim ljudem pogojev, da bi se politično osvestili, oziroma, da bi se zares lahko svobodno odločili za takšno ali drugačno politično izbiro. Zdi se nam, da naša študirajoča mladina lagodno plava za tokom oziroma da je ta tok nekako samodejno vodi za seboj. Tu je treba priznati, da so v zadnjih letih popolnoma odpovedale tiste dijaške organizacije, v okviru katerih so se svojčas kovali značaji in v katerih so se tudi formirala politična prepričanja ter svetovna na-ziranja.
Če se bo Slovenska skupnost hotela ohraniti pri življenju, bo morala nekaj konkretnega takoj ukreniti predvsem za mladino. Mladino je treba vsestransko organizirati in jo politično zgraditi, da se bo lahko postopno vključevala v politično in družbeno življenje."
Dobila vas: nova dvorana
V nedeljo je bila v Dobrli vasi otvoritev obnovljene društvene dvorane. Za to otvoritveno slovesnost je prireditelj — domače prosvetno društvo „Srce“ — organiziralo lepo uspelo slovesnost, na kateri so tudi sodelovali zbori in ansambli sosednih društev.
v vojni bila izropana od nacistov in nato služila kot bivališče Angležem. Domača posojilnica je na iniciativo domačih prosvetašev velikopotezno financirana dogradnjo primernega dohoda, dr. Sienčnik pa je kot motor društva organiziral notranjo izgradnjo, za to se mu je
Trautl Brandstaller, pošilja s proslave ob otvoritvi dvorane iskrene pozdrave in Vam čestita k stvarnemu prikazu dejanskega razmerja med nemško večino in slovensko manjšino na Koroškem.
Predvsem diskusija po filmu in simptomatična enotnost vseh treh mandatarjev v parlamentu zastopanih strank v protislovenskih in oma-
lovaževalnih izjavah je za nas koroške Slovence ponoven dokaz, da nas še ne upoštevajo za enakovredne sodeželane, marveč da smo slej ko prej tujci v lastni domovini.
Zahvaljujemo se Vam za Vaš pogumni nastop v upanju, da bo tudi ORF znal ceniti Vaša prizadevanja za mir in enakopravnost na Koroškem.
Moška zbora „Trta“ in »Vinko Poljanec11 med nastopom v Dobrli vasi
Predsednik društva dr. Luka Sienčnik je v svojem otvoritvenem govoru orisal zgodovino dvorane, ki je nastala kot sad požrtvovalnosti domačih prosvetašev, ki je
1. julija pogovori na Dunaju
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se bosta po svojih predstavnikih udeležila razgovora z zveznim kanclerjem dr. Kreiskym dne 1. julija 1975. Razgovor bo služil spoznavanju mnenja avstrijske vlade o spomenici koroških Slovencev ob 20-letnici podpisa državne pogodbe z dne 14. maja 1975 ter nameravanih zakonskih ukrepih v izpolnjevanju člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Glede ugotavljanja manjšine, oz. ljudskega štetja posebne vrste ugotavljata NSKS in ZSO, da odklanjata tako preštevanje pod vsakim pogojem.
v okviru slovesnosti zahvalil tudi šolski nadzornik Rudi Vovk. Župan Adolf Hafner pa je priznal, da je občina doslej neupravičeno zanemarjala dotacijo slovenskih društev v proračunu, in obljubil, da bo to navzlic tej lepi dvorani izboljšalo.
Dobrolska mladina je doprinesla svoje tudi h kulturnemu delu otvoritve — predstavila se je nova folklorna skupina. V ostalem pa so sodelovali mešani zbor Danica iz Št. Vida, trio Korotan s pevci ter moški zbor Trta iz Žitare vasi. Govornika sta bila Andrej Kokot ter Lovro Kašelj, ki se je dotaknil tudi vprašanja kulturnih hramov za koroške Slovence. (Njegova izvajanja prinašamo na 2. strani).
Ob koncu prireditve — ki so jo dopolnile razne deklamacije, pa je naslovilo društvo Srce telegram na gospo dr. Trautl Brandstaller, v katerem ji čestitajo k filmu v upanju, da bo tudi ORF znal honorirati njena prizadevanja za mir in enakopravnost na Koroškem. Telegram se glasi:
Slovensko prosvetno društvo »Srce11 v Dobrli vasi Vam, gospa dr.
Mizkoien obrambni boj Koroške proti objektivnemu filmu ORF-a
Koroška ima zopet svoj „Abwehrkampf“: obrambni boj velja tokrat televizijskemu filmu novinarke dr. Trautl Brandstaller »Fremde in der Heimat11. Koroška jeza se je dvignila sprva proti naslovu filma: tujcev, je bilo rečeno, danes na Koroškem ni. Slovenci so enakopravni, so dejali politiki in koroški novinarji. Obrambni boj nadalje velja Dunaju in dunajski centrali ORF-a, ki je prinesel že več stvarnih filmov o manjšinski problematiki na Koroškem. Hkrati pa se je vsula toča pisem bralcev na uredništvo koroških časopisov, v celovškem studiu ORF-a pa je cingljal nepretrgoma telefon. Kajti »ogorčeni11 Korošci niso prenesli pogleda v ogledalo.
V diskusiji, ki je sledila filmu, so diskutirali koroški parlamentarci na način, ki je razgalil vso njihovo miselnost. Dr. Scrinzi je na docela nekvalificiran način napadel slovenskega zastopnika Filipa VVarascha; dobro vedoč, da njega samega VVarasch ne more tožiti, ker kot poslanec uživa imuniteto. Poslanec Deutschmann pa je protestiral proti temu, da je film postavil Heimatdienst v neposredno vzročno zvezo z podiranjem dvojezičnih napisov. Je hotel Deutschmann aplicirati na kakšno sodelovanje GVP?
K reakciji na film sta zavzeli stališče tudi osrednji organizaciji koroških Slovencev. Besedilo se glasi:
»Skoraj enotna izpadljiva reakcija političnih strank in tiska večinskega naroda na Koroškem na film »Tujci v domovini" je na zastrašljiv način prikazala družbeno stvarnost na Koroškem. Tukaj je prišla do izraza soglasnost v izražanju nestrpnosti, ožine, nerazumevanja ter pomanjkanja pripravljenosti, da bi o drugačnem mnenju, kot je »uradno", tudi samo razpravljali. Ni prvič, da se »uradna" Koroška dvigne, če se kdo predrzne imeti svoje lastno mnenje, ki se razlikuje od vladajočega. Tako so nastopili brambovci tudi takrat, ko so mladi znanstveniki obrambni boj na podlagi novo dostopnega gradiva videli v nekoliko drugačni luči.
Vsak, ki misli drugače, in zlasti pripadnik slovenske narodne skupnosti, ostane na Koroškem tujec in ima samo izbiro, da se po eni strani odpove svoji svojstvenosti in se vključi v »uradno" Koroško, ali pa po drugi strani ostane zvest svoji narodnosti ali svojemu prepričanju in tako ostane izključen.
Zoper koroške Slovence, ki hočejo ohraniti svojo narodnost, vodijo koroški oblikovalci mnenja s pomočjo uradne politike napadalno borbo s »sredstvi srca in duha" (Ruf der Heimat, 1970), to je z vsemi sredstvi pod-tikavanja pomanjkljive zvestobe domovini in državi, s ciljem, da bi slovensko narodno skupnost razdvojili, jo »prevzgojili", kakor se je to imenovalo pred petdesetimi leti, oziroma »preusmerili", kakor temu pravijo danes. Ustvarjena sovražna slika o koroškem Slovencu, lažnivi patriotizem, zvestoba domovini kot sinonim za narodno odpadništvo ter po tem filmu ponovno vzkipela ošabna nestrpnost onemogočijo sleherno svobodno izražanje mnenja in mirno sožitje na Koroškem. Vsako v tem zvdušju duhovnega nasilja izvedeno ugotavljanje manjšine ali posebno ljudsko štetje bi zato pomenilo jasno diskriminacijo in bi kršilo načela, ki so bila pred 30. leti sprejeta v ustanovno listino Združenih narodov in ki še danes veljajo.
Koroški Slovenci se ne bomo čutili tujce v domovini in bo prišlo do mirnega sožitja obeh narodnosti na Koroškem šele tedaj, ko bo slovenski narodnosti v vsej doslednosti priznana in zagotovljena življenjska pravica v podedovani domovini."
Koroška stvarnost bolj kot kdaj:
Gospodarstvo: koroški Slovenci - tujci doma
Po televizijskem filmu „Tujci doma", ki ga je minulo sredo prezen-tiral ORF, je vzdušje na Koroškem podobno onemu pred 10. oktobrom 1972, ko so organizirane horde — večkrat ob asistenci policije — na dvojezičnem ozemlju trgale table z dvojezičnimi krajevnimi napisi. Po diskusiji v celovškem študiju ORF, ki je takoj na film sledila med predstavniki koroških strank, se je razvila kampanja, katere osnovni značilnosti sta, da
0 stojijo vodstva političnih strank družno na liniji, ki jo je do koroških Slovencev leta 1920 zavzel Karntner Heimatdienst in ki jo je s pomočjo prakticirane ideologije Adolfa Hitlerja lahko uveljavljal do leta 1945, in da
® so po pomiritvi vzdušja v zadnjih 30 letih slovenski delavci in nameščenci ter obrtniki in kmetje od celic Heimatdiensta — ki jih je mogoče najti ne le skoraj v vsaki občini, marveč tudi po uradih in podjetjih — izpostavljeni nemško-na-cionalističnemu pritisku in nevarnosti, da bodo v sedanji koroški gospodarski krizi zapostavljeni in da morajo trepetati za svoja delovna mesta.
Pred leti je bil sedanji narodnostni boj na Koroškem s strani Heimatdiensta ocenjen z ugotovitvijo, da bo končan tedaj, ko bo večina uničila manjšino. To brutalno načelo je sedaj na poti uveljavljanja, pa četudi SPO, OVP in FPO svetohlinsko trdijo, da so za pomiritev vzdušja v deželi. Kakor med letom 1920 in 1945 so slovenski delavci, nameščenci, obrtniki in kmetje zopet v nevarnosti, da jim bodo možnost dosege in ohranitve delovnega mesta in naročil krojili pristaši podtalne politike Heimatdiensta. To tembolj, ker je postal po zadnjih de-želnozborskih volitvah že prej po milosti Heimatdiensta instalirani predsednik SPO Leopold VVagner ponovno koroški deželni glavar.
Do njegovega prevzema vodstva SPO se je slednja še kolikor toliko otipljivo distancirala od narodnostne politike Heimatdiensta, za katero sta stali OVP in FPO. Sedaj plava tudi SPO v vodi Heimatdiensta in sicer pred omenjeno dvojico. To je očitno pokazal od Kreiskega v diskusijo poslani poslanec Kerstnig. Kot predstavnik nemške večine ie bil do filma in s tem do koroških Slovencev najmanj enako strupen kot pa njegova poslanska kolega Deutschmann (OVP) in Scrinzi (FPO). Vsi trije in tudi vodstva njihovih strank negirajo koroško resnico, ki jo je iz sredine živlienia po vaseh in podjetjih dvojezičnega ozemlja skiciral omenjeni film. V njem je šlo v prvi vrsti za vprašanje gospodarsko socialne varnosti na dvojezičnem ozemlju na osnovi zadevnih številnih primerov zapostavljanja v preteklosti.
V luči sedanje gospodarsko socialne stvarnosti in v luči izkušenj v preteklosti je vprašanje gospodarsko socialne varnosti koroških Slovencev sila akutno. S tem v zvezi samo nekaj primerov:
® Koroška je v Avstriji dežela z največjo brezposelnostjo. V zadnjih mesecih je zgubilo več tisoč delavcev svoje delovno mesto, ker so zlasti na dvojezičnem ozemlju številna podjetja omejila število zaposlenih ali pa likvidirala svoja obra-tovališča. Zadnji čas je celo podržavljeno podjetje KESTAG v Borovljah z 840 delavci skrajšalo delovni teden za eno petino.
® V zadnjih petnajstih letih se je po iniciativah in izdatnih podporah deželne vlade na dvojezičnem ozemlju Koroške naselilo veliko inozemskih, večinoma nemških podjetij. Do domačih slovenskih delojemalcev se zadržujejo podobno kot se zadržujejo domači podjetni-
ki koroško-nemškonacionalistične-ga tabora: dokler te potrebujem, te priznam, če pa ne boš klonil, boš prvi na cesti. Tako je v obdobju sedanje gospodarske recesije, ki ima na dvojezičnem ozemlju že značaj krize, optika, ki jo skušajo u-stvarjati politične stranke, daleč oddaljena od resnice.
® Tako imenovani nemški prastrah na Koroškem je farsa. Na Koroškem je vedno nemška večina gospodovala nad slovensko manjšino. Po letu 1920 je dobršen del koroških Slovencev na domačih tleh zgubil svoje delovno mesto in možnosti eksistence. Med letom 1938
Glede primernih kulturnih prostorov smo koroški Slovenci še vedno veliki reveži, kajti še vedno se mora naša kulturna dejavnost vršiti marsikje pod najeto streho. In še te nam niso povsod na voljo, ker se njih lastniki bojijo ponovnega vnetja koroškega ..prastrahu" pred slovensko invazijo, kot priča med drugim primer mestne dvorane v Velikovcu.
Zaradi tega je posebne pohvale vredno, da so se dobrolski prosve-
taši odločili za adaptacijo lastnega prosvetnega doma, ki že dolgo ni služil svojemu pravemu namenu. V ta lepi prostor bodo gotovo tudi druge skupine rade prihajale gostovat.
Današnja otvoritev nam pa tudi spet kliče v spomin misel na osrednji kulturni dom, ki ga želimo postaviti v Celovcu. Na žalost izgleda tako, da je oče Noe laže zgradil svojo velikansko barko kot pa koroški Slovenci svoj kulturni dom. Izgleda, da naši neprijatelji vpregajo in bodo še nadalje vpregali vso svojo iznajdljivost, da bi nam z meglenimi pretvezami kulturni dom onemogočili ali vsaj njegovo gradnjo zavlačevali v nedogled z nepričakovanimi pogoji in ovirami. A motijo se, če mislijo, da bomo obupali in klonili. Osrednji kulturni dom nam je nujno potreben, ako naj se naša kulturnoprosvetna dejavnost nemoteno vrši, razvija in uspeva. Naše kulturno prosvetno delo pa nam je življenjska potreba, ker z njim in ob njem še najlaže potrjujemo in dokazujemo svojo narodno svojstve-nost in zavest ter svoje duhovne zmožnosti, hkrati pa tudi svojo odločno voljo do ohranitve naše narodne samobitnosti po jeziku in vseh drugih kulturnih dediščinah, pri vsem spoštovanju do nemškega soseda v skupni domovini.
in letom 1945 so bili koroški Slovenci brez vsakega vzroka izseljeni in deportirani v KZ ter oropani svojega premoženja. Spričo tega so bile v zadnjih desetletjih njihove možnosti za gospodarsko-socialno utrditev daleč manjše od onih, ki so jih imeli Heimatdienstu in Hitlerju zvesti nemški sodeželani.
0 In končno: leta 1869 so na Koroškem našteli še blizu sto tisoč Slovencev, leta 1961 pa le še okoli 25.000. Kako se bo deželna večina zagovarjala, ko bo pred njo postavljeno vprašanje, kaj je delala, da je v enem stoletju raznarodila tri četrtine koroških Slovencev. Priznati bo
Veseli nas in v zadoščenje nam je, da so med nemškimi sodeželani tudi taki, ki spremljajo naša prizadevanja z nesebično naklonjenostjo in brez histeričnega „prastrahu" pred slovenizacijo koroške dežele, kakršen znova pretresa kosti in možgane naših večnih nasprotnikov. V zadoščenje nam je tudi, da se ORF ni zbal morebitnih in potem dejansko nastalih negativnih reakcij na televizijski prikaz razmer in vzdušja na našem ozemlju pod naslovom „Tujci v domovini". Vse priznanje in zahvala pogumnim ustvarjalcem filma s prof. Gatterer-jem in gospo dr. Brandstaller na
Karnten bestatigt sich vvieder einmal. Ware der Film Dr. Brand-stallers gegen die Slovvenen einge-stellt, ware alles in Ordnung. Nie-mand hatte sich aufgeregt, niemand hatte dem Produzenten Manipula-tion vorgevvorfen. So aber wurde der Karntner Friede vvieder einmal gestort. Durch einen Bericht, der keinen Anspruch auf Vollstandig-keit erhob, dem aber doch jeder Rechtschaffende zubilligen mulB; auch das ist Karnten. Die Gegner des Films vverden nur bestimmten Leuten vveiBmachen konnen, alles sei aus der Luft gegriffen, erfun-den, erlogen. Auf vvelche offentliche MaBnahme zugunsten der slovveni-schen Volksgruppe hatte Dr. Brandstaller hinvveisen konnen. Was hat das offizielle Osterreich in den 20 Jahren nun vvirklich fur seine Slovvenen getan? Fast keine slovve-nische Forderung vvurde vervvirk-licht, fast alle gegnerischen Forde-rungen vvurden erfullt. Der Film hat es erneut an den Tag gebracht. Was „der Minderheit niitzt", be-stimmt der KHD. Hunderte Slovvenen konnen sich diskriminiert fuh-len, so wird ihre Aussage auBer Kraft gesetzt, vvenn nur ein „echter Karntner" das Gegenteil behaup-tet. Das Mehrheitsvolk wird be-fragt, wie sich „die Minderen" fuh-len, was sie bevvege und ihnen Sor-ge bereite. Die Mehrheit entschei-det auch, ob sich „die Minderheit" diskriminiert fiihlen konne; bis jetzt sei auch kein solcher Diskriminie-rungsfall offenkundig gevvorden. Die Mehrheit diskutiert untereinan-der, vvas mit „der Minderheit" of-fentlich zu geschehen habe. Nicht der Ortstafelsturm der Gesetzesver-achter von 1972 hat Osterreich ge-schadet, sondern der Film. Damals hat die KZ nicht geschrieben: „Die Verstandigung zvvischen den bei-den Volksgruppen ist gestort wor-den ... Monate mussen vergehen,
morala, kar je zgodovinsko in znanstveno ugotovljeno in v praksi vsake vasi potrjeno, da se skozi vsa desetletja poslužuje gospodarsko socialnega pritiska kot instrumenta za ponemčenje Koroške.
Že po teh fragmentih politike nasilnega ponemčenja koroških Slovencev moramo gospodom sedanje deželne politike in zvezne vlade, pa tudi zveznemu prezidentu povedati: za vznemirjenost v deželi nismo odgovorni koroški Slovenci, marveč vsi, ki se v praksi narodnostne politike poslužujejo načel Heimatdiensta.	(bi)
čelu, tema dvema pa še posebej za neustrašeni zagovor pri naslednji diskusiji pred bratsko združeno koroško intoleranco, ki jima očita enostransko manipulacijo v prid Slovencem. Mi smo radi tisti „nespa-metni slovenski funkcionarji (unver-nunftige Slovvenenfunktionare)", kot nas imenuje velikovški deželni poslanec Leo Uster (Kleine Zeitung, 21. 6. 1975), ki aplavdirajo tej učinkoviti informaciji avstrijske javnosti o našem položaju.
V imenu KKZ čestitam dobrolske-mu prosvetnemu društvu k novi dvorani ter mu želim v njej čim več živahne dejavnosti in uspehov.
ehe die Verstandigung vvieder einen tragfahigen Nahrboden findet". Ganz Eifrige bedanken sich bei den Karntenkundigen fur ihre slovvenen-feindliche Haltungen, die Meinungs-bildner brauchen noch keine Ge-vvissenserforschung vornehmen. Die Verstandigung ist immer dann in Gefahr, vvenn VVorte zugunsten der Slovvenen fallen. Wenn massive Ak-tionen gegen Slovvenen gerichtet vverden, so tragen sie immer zur Verstandigung bei, um von verba-ler Stimmungsmache nicht zu reden, diese gehort in Karnten ja zum guten Ton des Landes. Dr. Brandstaller hat ihre personlich gevvon-nenen Eindrucke vviedergegeben. Das vvar ihr Recht und ihre Pflicht. Und Eindrucke bestimmen vorlie-gende Tatsachen und nicht teils an Primitivismus grenzenden Einstel-lungen und Beteuerungen von Zei-tungen, Politikern, Opportunisten. VVeIche Zeitung, vvelcher Politiker hat nur einen Finger geruhrt, um bessere Eindrucke in Karnten zu ermoglichen? Die Autorin hat den Mut gehabt, gegen Stromung und Opportunitat Licht hinein zu brin-gen in eine Sache, die aufzuhellen die Regierenden aller Schattierun-gen zig Jahre Zeit gehabt haben.
Florjan L i p u š
Leppen/Lepena
KPD imela obrni zbor
Svoj 12. redni občni zbor je imela v nedeljo koroška komunistična partija. „KPO — ker se gre za interese delovnih ljudi" in ..Razredna zavest proti nacionalizmu" sta bili gesli prireditve. Deželni sekretar Arnulf Raimund je podal poročilo o delovanju partije, in glede dežel-nozborskih volitev menil, da KPO ni dosegla volilnega cilja, dosego mandata. Pri komunistih pa prevla-
Prišla je ženska...
... z Dunaja in pripravila dober in učinkovit TV-dokument o Koroški. O življenju, o dejstvih, o zgodovinskih resnicah.
Nezaslišano!
Ker je zbirala, raziskovala in dokumentirala gradivo o manjšini, leta 1975 v republiki Avstriji, pod socialistično vlado. Ker je o rezultatih svojega dela objektivno poročala.
Ker je imenovala stvari s pravim imenom in se ni upognila enostranskim željam in interesom strankarske politike.
Nezaslišano!	,
Ker je bistra in podkovana, s temeljitim poznavanjem obravnavane teme u-temeljeno in dokumentirano zavrnila smešne napade predstavnikov večinskega naroda.
Ker si je v diskusiji drznila opozoriti navzoče politike, da njihova skrb ne bi smela biti samo lov na volilne glasove pri barantanju za manjšino, ampak predvsem skrb za hitrejši gospodarski, socialni in kulturni razvoj v deželi.
Ker ta ženska ne verjame več pravljici: problemov ne vidimo, zato jih ni.
Ker ima oči, da vidi, ušesa, da posluša in pamet, da misli.
Nezaslišano!
Saj je bila samo ženska, mlada in razgledana.	Marjana
Zaščita za naciste
Da neonacizem v Avstriji in še posebej na Koroškem še zdavnaj ni izumrl, je znano vsakomur, ki pozorno zasleduje po časopisju dnevne novice. Zdaj ima eden od teh društev ..nekdanjih" svoje zborovanje, zdaj so spet žegnali zastavo drugega društva, ki mu je spomin na službo v hitlerjevi vojski nadvse drag. Taka zborovanja se v Avstriji nemoteno vršijo skoraj vsak teden.
Ravno v času Fordovega obiska v Salzburgu je bilo na veliko organizirano tako srečanje ..nekdanjih". Nemoteno, nasprotno, oblast jim je šla celo na roko, jih je ščitila. O tej dokaj čudni zaščiti je zapisala tudi ugledna dunajska „Die Furche" gloso, ki io na tem mestu ponatisnemo:
NATURSCHUTZ FUR NATIONALE?
In G raz veranstalteten die Relikte einer braunen Vergangenheit, die Unbeiehrbaren aller Jahrgange, einen groBen Auftrieb. Sie durften. Niemand hatte etvvas dagegen. Doch, jemand: Eine Demonstration gegen diesen Unfug vvurde poli-zeilich angemeldet. Und verboten. Dagegen sein darf man nicht. Wo kamen wir denn da hin?
Das Verbot einer Demonstration gegen ein Treffen von Leuten, die zu einem erheblichen Teil so na-tional sind, daB man die zvveite Haifie dieses VVortes ruhig strei-chen kann, und das Nicht-Verbot eines solchen Treffens, legt einen Verdacht nahe. Namlich den Ver-dacht, das Innenministerium dieser Republik konnte es bereits fur no-tig halten, die Relikte des Tausend-jahrigen Reiches unter Naturschutz zu stellen.
Es solite unnotig sein, ausge-rechnet dem Innenminister dieser Republik klarzumachen, daB die Spezis, die er unter Naturschutz stellt, keinesvvegs vom Aus-sterben bedroht ist. Erst in Salzburg hat man sie anlaBlich des Treffens Ford-Sadat vvieder einmal sehr lebendig erlebt, dieses Erleb-nis aber vveithin totgeschvviegen.
Alles nur, weil eine VVahl bevor-steht? Irgendvvo in Osterreich steht bekanntlich immer irgendeine VVahl bevor. Man merkt es nicht zuletzt daran, vvas die Braunen alles diirfen. Wer glaubt da vvirklich noch an ihr Aussterben?
duje mnenje, da bo v bližnji bodočnosti uspelo doseči zastopstvo v deželnem zboru.
Predsednik KKZ Lovro Kašelj v Dobrli vasi:
Potreben je osrednji kulturni dom
lin Film ist Karnten'
MNENJA SLOVENSKIH FUNKCIONARJEV K FILMU „FREMDE IN DER HEIMAT“:
Odmev na film: ogaben človekolov!
DR. MATEVŽ GRILC, PODPREDSEDNIK NSKS:
Film „Fremde in der Heimat — tujci v domovini" je bil brez dvoma najboljši, ki so ga kjerkoli kazali v zadnjem času o problematiki koroških Slovencev. Problemi slovenske narodne skupnosti je pokazal brez prizanašanja in skrajno objektivno, tako gospodarski položaj, kot tudi družbeni pritisk in vzroke vedno hitrejše in nenaravne asimilacije. Film je bil res primeren, da je nekoliko izpolnil v avstrijski javnosti vrzel informacij na tem področju.
Naravnost zgrozljiva pa je reakcija velikega dela koroških politikov in tukajšnjih masovnih medijev. Prosto po Morgensternu, da ne more biti, kar biti ne sme, z nekvalificiranimi izjavami in članki napadajo avtorico ter nadaljnega sodelavca ORF-a, prof. Gattererja, ker očitno resnice ne prenesejo. Ta reakcija potrjuje nevarno, naravnost fašistično razmerje dela koroške javnosti do slovenske manjšine. Če bi ORF zaprl usta sodelavcem kot npr. Gattererju ali Brandstaller-jevi, kot to zahtevajo šovinistični in velenemški krogi na Koroškem, bi to pomenilo težak udarec proti neodvisnosti ORF-a. Obžalovanja vredno bi bilo, če bi po kapitulaciji političnih strank zdaj tudi ORF klecnil na kolena pred protislovenskimi krogi, kajti razpoloženje, ki ga u-stvarjajo koroški časopisi proti avtorici dr. Brandstallerjevi ter proti prof. Gattererju, meji na človekolov.
Odmev na ta televizijski večer pa je enkrat več koroškim Slovencem prav drastično prikazal, da bodo še dolgo tujci v domovini.
DR. FRANCI ZVVITTER, PREDSEDNIK ZSO:
Film je zadel v živo in prikazal strašno sliko stanja na Koroškem, ki se bistveno razlikuje od stereotipnega klišejskega prikazovanja koroškega vprašanja s strani nem-škonacionalističnih zvez in v tem vprašanju njim podrejene uradne Koroške. Kdor tega klišeja ne prizna, je manipulant in sovražnik Koroške. To je najbolj prepričljivo prikazala diskusija po filmu. Takoj so se dvignili vsi „patrioti" in bojevniki, kakor so se dvignili, ko so se mladi znanstveniki drznili na osnovi novih dokumentov prikazati obrambne boje v novi luči. Prepričan sem, da bo po tej absolutno ne-konciliantni in topi diskusiji vsak pošteni demokrat razumel, zakaj se koroški Slovenci s predstavniki take miselnosti ne moremo pogovarjati.
OBČINSKI ODBORNIK JANEZ MIKL, BEKŠTANJ:
Film smatram kot zelo pozitiven in njegovi ustvariteljici dr. Trautl Brandstaller moram samo čestitati. Predvsem, ker ji je uspelo prikazati živo podobo vsakdanjega sožitja med obema narodoma na Koroškem. Rad bi opozoril samo na eno sceno, namreč ..domovini zvesti" ob gostilniški mizi v Ledincah: delali so se zelo glasne in samozavestne, toda potem, ko so se videli na televizijskem zaslonu, so bili zelo deprimirani nad lastno sliko v ogledalu in nad načinom, kako sami nastopajo. Mislim, da moramo ravno zaradi tega večkrat riskirati pogled v ogledalo, kontroli samega sebe, da tako dobimo boljšo sliko
in sodbo lastne osebnosti in lastnih dejanj. Treba je pač bilo, da nam je nekorošica držala to ogledalo pred naš obraz. Zato naj velja gospe dr. Brandstaller zahvala vseh Korošcev.
OBČINSKI PREDSTOJNIK ŠTEFAN TRAMPUSCH, PLIBERK:
Meni je imponiral predvsem prikaz gospodarskega položaja južne Koroške brez vsakega lepotičenja. Čeprav politiki pri diskusiji po filmu tega niso hoteli spoznati: dr. Brandstaller je dokazala, da je asimilacija avtohtonega slovenskega prebivalstva pogojena predvsem iz gospodarskih vidikov. Manjšina svojim pripadnikom ne more nuditi enakovredno socialno varnost. Posledica je potem odselitev in narodnostno prefunkcioniranje. Po-
Als der seinerzeitige Fernseh-direktor Helmut Zilk vor zvveiein-halb Jahren mit seinen Stadtge-sprachen die Slovvenenfrage be-handelte, trug er damals vvesent-lich zur Entspannung in Karnten bei.
Trautl Brandstallers Dokumenta-tion „Fremde in der Heimat" h at am Mittvvoch abend die Stimmung vvieder aufgeheizt: 600 meist wu-tende Anrufer, Diskussionsteilneh-mer aus Karnten, die von „Ge-schichtsfalschung" und »Muster-beispiel einer Manipulation" spra-chen.
Aber die Autorin vollzog damit nur, was erst vor kurzem vom Wie-ner Publizistikinstitut als Funktion der Massenmedien schlechthin be-zeichnet vvurde: Den politischen VVillenbildungsprozeB lebendig zu erhalten. Sie verhalf damit zu ei-nem vvirklich spannenden, vvirklich mutigen innenpolitischen Filmpro-dukt. Schon Claus Gatterer h at die fatale Karntner Urangst gezeigt. Hier kehrte alles vvieder: Der klein-hauslerische Ruckstand im Den-ken, der Krieg der Denkmaler, neu-rotisierende Umvvelt. Seltsam nur, dalB es VViener und Tiroler sein miissen, die mehr zu sehen vermo-gen, als die einheimischen Kenner der Lage. Manches mag die Karntner selber uberrascht haben.
Der Umstand zum Beispiel, dalB auch Slavven das vertraute „Holla-dion" als Refrain singen.
Der Zorn der Apostrophierten stimmte traurig: VVenn Funktionare des Heimatdienstes die katholische Kirche beschuldigten, sie lebe „in einem VVolkenkuckugsheim". VVenn in der anschlieBenden Diskussion der Vorvvurf auftauchte, der Ab-vvehrkampf sei lacherlich gemacht vvorden. Viele lokale Funktionare scheinen eben die VVirkung ihres Erscheinungsbildes auBerhalb Karntens falsch einzuschatzen.
So geriet manches zu unfreivvil-liger Komik: VVenn slovvenische Gymnasiasten besser deutsch ar-tikulierten als die meisten Mu-seumsvvachter der Deutschkarnt-
znam na zgornjem Koroškem dovolj nihačev — pendlerjev —, ki se ne upajo povedati, da prihajajo z dvojezičnega ozemlja: iz strahu, da ne bi veljali več kot domovini zvesti in bi kot prvi bili odpuščeni.
PROF. DR. REGINALD VOSPERNIK:
„Tujci v domovini" brez vprašaja. Ker to odgovarja družbeni resnici na Koroškem. Vsak pripadnik narodne skupnosti more to potrditi. Sijajen film, objektiven film, v katerem sta avtorica dr. Trautl Brandstaller in diskutant prof. Claus Gatterer dokazala vse večjo izvedenost kot prestrašeni politiki Kerstnig, Deutschmann in Scrinzi, s katerimi sta diskutirala po filmu.
Enkrat več je bilo dokazano: družbeni pritisk na drugojezične je tabu. Kdor greši proti temu, ima
ner Vergangenheit. Oder wenn der Burgermeister Valentin Deutschmann beklagte, vvarum man denn in dieser Politik-Dokumentationen den schonen Klopeiner See nicht gesehen habe.
Sicher — es gab auch Schvvach-stellen darin: Das Jahr 1945 blieb im Film unervvahnt, ebenso die ju-goslavvischen Gebietsforderungen bis 1949.
Sie kamen freilich in der Debatte zur Sprache — doch vvieder ervvies sich das Team Gatterer-Brandstal-ler als besser dokumentiert.
Abseits aller Anrempeleien aus Belgrad verbleibt das politisch-psychologische Fazit:	In einem
Land, in dem noch bis zum Jahre 1918 sudlich Klagenfurts alle Bahn-hofsaufschriften doppelsprachig vvaren, in dem der slovvenische Be-volkerungsanteil seit Jahrzehnten rapide sinkt, furchtet sich die Mehr-heit vor der Minderheit. Glaubt man, daB teilvveise Nichterfullung des Staatsvertrages dlesen am be-sten sichert.
„Es konnte auch der Starkere einmal die Hand ausstrecken," meinte der Siovvenensprecher am SchluB. Viel Hoffnung vvurde nicht vermittelt.
Payrleitner
Arbeiterzeitung je v zagovoru tega filma šla še dalje: osrednje glasilo socialistične stranke Avstrije je napravilo od tega filma celo odvisno reformo ORF-a:
Wie gut es ist, daB Journalisten nicht immer um Mehrheiten kam-pfen miissen und deshalb auch offener fur Minderheiten kampfen konnen, das haben am Freitag die Dokumentation „Fremde in der Heimat" und die anschliBende Diskussion gezeigt, in der allen drei Politikern anzuhoren vvar, vvas fur „nationale“ Rucksichten man neh-men muB, vvenn man in Karnten Stimmen kriegen vvill, und wie ne-bensachlich dagegen die Rechte der Slovvenen sind.
Die Filmautorin Trautl Brandstaller hat rucksichtslos Partei ge-
vse proti sebi, kajti pritiska ni, četudi ga dokažejo. Politika ptiča noja, ki jo narekujejo visoki obmejni vrhovi? Ozko obzorje? Kako daleč smo še oddaljeni od resnično avstrijske rešitve! ORF-u in njegovemu teamu pa velja za ta film polno priznanje, kajti širina problemov je bila ostro razsvetljena.
ŠOLSKI NADZORNIK RUDI VOUK:
V spreminjavi pravljičnega izreka „Spieglein, Spieglein an der Wand — Ogledalce, ogledalce na steni", je dr. Trautl Brandstaller preko televizijskega zaslona gledalcem predočila koroško resničnost. Film ni uporabljal izvoženih tirov, koroškega klišeja. To je sakri-leg. Koroška idila, ki marsikaj noče doumeti, je bila prikazana in artikulirana drugače. Pri nas se giblje-
nommen fur die Slovvenen, und ihr Film vvar klarervveise einseitig. Was tut das aber angesichts der Tat-sache, daB die andere Seite ohne-hin die Macht der Mehrheit hat. Und sie auch durchdruckt, auch mit Gevvalt. Frau Brandstaller hat eine gute und positive Provokation geliefert. Dafur vverden sie und der ORF nun jede Menge politischen Druck bekommen. Wie der ORF das fur sie aushalt, ist auch eine Frage an die Rundfunkreform.
Ich glaube, wir sollten bei allem, vvas da gegen und uber die Slovvenen in Karnten gesagt vvird, uns einmal uberlegen, wie wir reagie-ren vvurden, vvenn die Italiener so uber die deutschsprechenden Sud-tiroler reden vvurden.
Zur selben Zeit lief im 1. Pro-gramm, nach dem dunnen ersten und dem starkeren zvveiten, mit dem Titel „Wo sein VVasche?" das hervorragende dritte Kurzfernseh-spiel im Rahmen der Reihe „Ge-schichten aus Osterreich". Darin ist ebenso kostlich vvie kritisch-engagiert (und einseitig) gezeigt vvorden, vvie vvir einer vervvandten Minderheit, den jugoslavvischen Gastarbeitern, nicht nur mit bos-williger Arroganz, sondern auch mit gutmeinender Ignoranz ihre be-scheidene Existenz schvver ma-chen.
Es ist ab und zu ganz gut, wenn’s keine Ausvveichmoglichkeit vor verdrangten Problemen gibt im TV.	P o i d i n g e r
Gunter Traxler pa je dan navrh pisal prav tako v Arbeiterzeitung o cvetkah, ki so se porodile kot reakcija na film:
Den Fernsehfilm „Fremde in der Heimat" und die Diskussion dar-uber habe ich nicht gesehen, nach-her, aber einiges Interessante dar-iiber gelesen. Die „Presse“ berich-tet etvva, mit dem Streifen uber die Probleme der slovvenischen Minderheit sei ein Zerrbild projiziert vvorden. Der Klagenfurter Korres-pondent der „Kleinen Zeitung" nennt ihn das „Pauschalurteil eines publizistischen Baedeker-Reisen-den und seiner Begleiterin" sovvie grobste Manipulation.
Neugierig gemacht, vvas nun ver-zerrt dargestellt vverden sein soli, forschte ich in und zvvischen den Zeilen vveiter. Vergeblich. Welche Tatsachen unrichtig vviedergege-ben vvaren, vvar nicht zu erfahren.
Hingegen muBte ich zu meinem Bedauern erfahren, daB der Film vieles zerstort haben soli. Das vvar freilich zu ervvarten, laBt sich doch nichts Zarteres denken, als das Ge-
jo oblikovalci javnega mnenja že dolgo po cesti-enosmernici, ker v koroškem začaranem krogu velja le tisto, kar soglaša z miselnostjo nemškega nacionalca. Tako je treba videti tudi čudno soglasje poslancev v parlamentu — oktobra so vendar volitve. Čudovito, kako je gospa dr. Brandstaller poučila poslance glede ne obstoječega »razmeroma" v besedilu člena 7.
Za konec še to: svobodno novinarstvo velja v Avstriji kot nedotakljivo. Če pa kakšen novinar določene vroče teme ne prinese v običajnem smislu, tedaj se začne proti temu novinarju ostuden lov in označijo ga kot nezaželjeno osebo. In to je več ko značilno.
eocccocoacoeocoooeoooooooa
miit so manches deutschsprachigen Karntners, nichts Empfindlicheres als „die muhsam gepflegte Pflanze Verstandigung", entsprossen einem »ehrlichen Verlangen nach Wah-rug des Landfriedens" (beide Stil-bluten aus der »Kleinen Zeitung"). Jeder slovvenische VVindhauch bringt dieses Gemiit in VVallung, vvelche Verheerungen muB da erst eine vvienerische Fernsehsendung uber Slovvenen bevvirken!
DaB Verstandigung in Karnten etvvas Muhsames ist und das Verlangen nach Frieden extra betont vverden muB, vveist freilich auf Zu-stande hin, die schon vor dem Film geherrscht haben. Fur sie nun Journalisten verantvvortlich zu machen, die sich — mogen sie geirrt haben oder nicht — damit kritisch ausein-andersetzten, hieBe, eine zu billige Ausrede dafur suchen, daB sich der Weg zu einem echten Zuein-ander in Karnten gar so zieht. Wo vvirklich Verstandigung gesucht vvird, kann sie auch ein Fernsehfilm nicht abvvenden.
Edina izjema med koroškimi dnevniki je bil Volksvville. Josef Nie-schelvvitzer je kot izhod iz tega preplaha predlagal dokaj preprosto rešitev: izpolnitev člena 7. Takole piše Volksvville:
Arg ins VVespennest gestochen hat der ORF mit der Dokumentation uber Karnten »Fremde in der Heimat". Selbstverstandlich vvar es keine umfassende Darlegung der Lage in Karnten (das vvar in einer Stunde auch nicht moglich), na-turlich gab es auch Oberspitzun-gen, die aber der Gesamtdarstel-lung keinen Abbruch taten.
Bezeichnend und aufschluBreich vvar dann die anschlieBende Diskussion. Wenn es eines Bevveises fur die grundsatzliche Richtigkeit der Darstellung bedurft hatte, die Diskussion hat ihn erbracht: Man stieB sich schon am Titel des Films. Aber dieser drangte sich ja gerade-zu auf, denn Dr. Brandstaller vvar mit Kommentaren sehr sparsam und lieB nur andere reden, und das ergab doch den Titel von selbst.
Den drei Herren von SP, VP und FP ist es gar nicht aufgefallen, daB Frau Dr. Brandstaller bei Betriebs-arbeitern kein Intervievv erreichen konnte, vveil den Leuten ihr Arbeits-platz lieber ist, als im Fernsehen mit einer Meinung gehort und gesehen zu vverden. Der gesellschaft-liche Druck ist ein nachhaltiger, stellte Frau Brandstaller fest, aber darauf gingen die Herren der Par-lamentsparteien nicht ein; sie konnen es auch nicht begreifen — sie haben diesen Druck noch nie ge-fuhlt, sondern nur ausgeubt!
Die Diskussion zeigte fur ganz Osterreich, daB in Karnten in be-zug auf das Problem der Minderheit keine drei Parteien notig vvaren. denn die Haltung von SP, VP und FP ist voneinander nicht zu unter-scheiden, sie erganzen sich nur. Wenn sie nicht vorgestellt vvorden vvaren, hatte kein Osterreicher aus-serhalb des Bundeslandes Karnten feststellen konnen, vver vvelcher Partei angehort, die Gleichschal-tung ist da vollkommen.
(Dalje na 4. strani)
Dunaj: pozitivne reakcije časopisov
Odmev na film „Tujci v domovini11 je bil najboljši dozdaj za upravičenost in potrebo tega filma. Kajti koroško časopisje je zagnalo vik in krik, pričelo s kampanjo, ki meji na človekolov. »Brandstaller in Gatterer sta na Koroškem nezaželena,11 so pisali večni včerajšnjaki na z lastno roko izdelanih plakatih, tako so pisali pisci pisem bralcev, redakcije pa so take nekvalificirane izlive brez pomislekov ponatisnile, da celo dobrohotno so taka pisma pozdravljali. Tako je nastala prav zanimiva slika: „Volkszeitung“, »Karntner Tageszeitung11 ter »Kleine Zeitung11, ti trije koroški časopisi so kot iz enega grla protestirali proti filmu, vedoč, da imajo za seboj podporo vse nemške Koroške. Dunajski dnevniki, kot Kurier ali Arbeiterzeitung, pa so bili polni pohvale za ta film. Alfred Payrleitner je v Kurierju predvsem osmešil reakcijo koroških strašil:
Ob izidu dveh dijaških glasil
6k zobu, povedana:
Libuška vaška skupnost (Dorfge-meinschaft) je ob koncu zadnjega tedna praznovala 25-letnico svojega obstoja. Med drugim je v nedeljo popoldne predvajala kulturni program, ki je vseboval nastope raznih tako imenovanih folklornih skupin.
Nočemo tokrat razpravljati o vlogi te vaške skupnosti v libuškem narodno-kulturnem življenju. To že zato, ker v tem primeru ne moremo govoriti o kulturni miselnosti omenjenih mladincev ter njenih starejših somišljenikov. Zakaj?
Kot poročamo na drugem mestu našega lista, so številni Libučani, zlasti pa mladina, spremljali mladega Marktlnovega Petra k zadnjemu počitku. Pokopališče se nahaja v fcsJižini šotora, kjer je libuška vaška skupnost praznovala svojo 25-let-nico. Normalni domačin bi mislil, da bi ..kulturniki" v tem času ne nategovali harmonike in drugih inštrumentov ter da bi v času pogrebnih obredov opustili narodno plesanje. Kaj drugega o kulturnem človeku v takšnem primeru tudi ne moreš pričakovati.
Očividno pozna libuška vaška skupnost druge kulturne vrednote. Morda pa misli, da je možno žalostno slovo od 11-letnega fanta ob spremljavi vesele harmonike ter poskočnih ljudskih plesov. Vsekakor so Libučani (ter ne samo oni) ogorčeno registrirali, da vaška skupnost med pogrebno mašo ni prekinila svojega programa, tako da si lahko slišal na pokopališču glas harmonike ter skakanje in juh-canje plesalcev.
Prokleto žalostna zadeva. In to zlasti za skupnost, ki misli, da goji 25 let kulturo, pri tem pa niti ne pozna (ali noče poznati?) najpri-mitivnejših domačih kulturnih vrednot!	To-ne
Pismo faalca:
„ST»NKERER SIND AUCH LEUTE!“
Stankerer sind auch Leute, lau-tet ein Spruch. Sie fallen im normalen Alltag kaum auf, sondern meistens erst in Gasthausern oder bei diversen Veranstaltungen, wo sie die nicht vorhandene Courage mit Hilfe des Alkoholes vortau-schen, oder allein schon durch die Tatsache einen »Barenmut" ent-vvickeln, vveil sie durch die Anwe-senheit von Gleichgesinnten den Rticken gestarkt vvissen. Sie brau-chen also einen Antrieb oder Schutz um stankern und hetzen zu konnen. Den Antrieb verschafft eben das geistige Getranke, wel-ches fehlenden Geist naturlich nicht ersetzt. Den Schutz bieten anvvesende Personen gleicher Ge-sinnung, vvodurch sie sich auch nilchtem an den „Feind“ heran-vvagen. Komisch ist allerdings, wenn man angepobelt wird, kaum daB man das Lokal betreten hat und das ohnedies nur um sich Zi-garetten zu hoien. Doch schon die vvenigen Minuten werden von Stan-kerern und Hetzern zum Angriff ge-niitzt. Neu ist mir, daB man Waren in Osterreich in Dinar bezahlen soli. Nicht neu ist mir, daB es in Karnten Leute gibt, die andere ver-achtlich und vermutlich um sie zu beleidigen, Partisanen nennen, wo-bei ich nebenbei ervvahnt von je-nen nicht ervvarte, das Wort Par-tisane, bezogen auf Partisanenta-tigkeiten in aller VVelt, emotionslos definieren zu konnen. Ich mochte bei dieser Gelegenheit aber dar-auf hinweisen, daB auch die gern totgeschvviegenen VViderstands-kampfer den Nazismus und fur ein Wiedererstehen eines freien und unabhangigen Osterreichs, an sich Partisanen waren. So tritt an die Stelle der vermeintiich »gelunge-nen Beleidigung" (du Partisan!) le-diglich die Belastigung durch Leute, denen es an ublichen Manieren im Umgang mit den Mitmenschen mangelt oder fehlt! Und solche
Dolgo se ni zgodilo na dijaškem »publicističnem11 področju skoraj nič. Zadnje čase pa smo le postali priče nekoliko bolj zbujenemu in tudi razvajenemu delovanju naše dijaške mladine.
Dijaki iz celovškega Marijanišča so izdali nedavno ..Pogovore", „li-terarno-informativno glasilo slovenskih dijakov in študentov". Bila je to prva številka; upajmo, da tudi ne zadnja!
Če prelistaš na kratko »Pogovore", najdeš v njih satirične poglede na izpolnjevanje člena 7 državne pogodbe, misli o šolskem vprašanju in členu 7, poročilo o pisatelju Ivu Andriču (umrl 13. marca letos), razmišljanja o materiji in alkoholu, poročilo o ogledu nacističnega ka-ceta Mauthausen, napotke letošnjim maturantom, nekaj literarnih poskusov (Morilka, Pogled nazaj — otožne misli dijaka-maturanta, ki se zlasti zgraža ob srhljivih dogodkih, ki jih je moral doživeti ob vsiljivi spremljevalki latinščini) ter kratke podatke iz življenja v Marijanišču.
V uvodniku, ki so mu postavili kot geslo izrek francoskega pisatelja in misleca Alberta Camusa »Vedno znova iščemo pogovore z našimi bližnjimi, kajti pogovor je edini most med ljudmi", beremo, da dijaki »zastopajo krščansko idejo, ki človeka osvobaja in mu osmišlja lastno obstojnost in dejavnost". Nadalje pa: »Morda je zadnji povod za to glasilo, ki nastaja, prav želja po novem, pristnejšem izrazu človekovega religioznega snovanja: želja po soočanju z vso zapletenostjo vprašanja religije in ateizma."
Drugo glasilo, ki je izšlo pravkar, je »Dijaški glas". Sicer ima DG že daljšo zgodovino, izdajali so ga takoj po ustanovitvi Slovenske gimnazije, nato pa so sledila leta »mirovanja". Le od časa do časa se je oglasila kaka peščica dijakov, ki je rešila DG dokončnega zatona. Na veliko veselje pa se sme ugotoviti, da so napočili zdaj časi večje dejavnosti. To se pravi, da bo »mirovanja" manj. In to je prav tako. Naj se krešejo misli, naj se brusi pero. Vsega skupaj obsega DG 61 malo-formatnih strani (Pogovori 26 strani, večji format).
Ne bi kazalo, če bi se spuščali
Žvabek
Radiški fantje in dekliški kvartet so s svojim sporedom narodnih in umetnih pesmi obiskali na povabilo društva KPD Drava Žvabek in ponovno potrdili sloves tega prikupnega glasbenega ansambla. Očarali so prav z njim lastno prisotnostjo predvajanja naše domače dediščine. Pesem iz Pergmanških alp z italijanskih planin, La montanara, občinstva ni očarala le zaradi mehkega prednašanja, ampak tudi, ker je izpoved te pesmi tako blizu miselnosti koroškega človeka, ki ljubi svoje gore in so jo doumeli, čeprav so Radišani peli v italijanskem jeziku. Škoda, da je bil obisk nekoliko šibek, kajti tudi pesem, ki smo jo čuli iz nežnih grl radiških deklet, je potrdila, da tudi one slej ko prej znajo ceniti domačo kulturo, pristno koroško slovensko narodno pesem. Morda bi želeli Radišanom, predvsem fantom, še nekoliko več dinamike in pestrosti pri oblikovanju nekaterih pesmi. Morda tudi več živahnosti. Vendar je ta pestrost in raznolikost naše koroške želje nam bila prikazana s skioptičnimi slikami.	Marija
Anpobelungen scheinen auch bei gevvissen Kottmannsdorfer Burgern auf der Tagesordnung zu stehen. Anders kann ich mir neuerliche Belastigungen nicht erklaren.
Guttenbrunner Herbert
podrobneje v naštevanje, kajti prispevkov se je nabralo kar precej, sodelavce pa najdemo kar v vseh razredih (od 1. a do 8. b).
Uvodoma beremo Čenčejeve čenče o zadnjih deželnozborskih volitvah (v pliberškem narečju; morda se je pa le vtepla tu in tam kaka »napaka", ki ji botruje pismena slovenščina). Prispevki zajemajo nekaj tega, kar doživljajo dijaki dnevno v šoli (dolgočasenje med poukom; morda bi si zamislil tisti RAK, da bi bilo le možno spraviti poučevanje z rakove poti, če sam ne bi vztrajno »napredoval" po njej). Najdemo tudi prispevke, ki se bavijo z našimi narodnostnimi pravicami (20-letnica člena 7), z druž-beno-socialnimi vprašanji (Prepotrebno je... in Bangla deš), pa še vrsto literarnih in drugih poskusov. Tako npr. poskus politične groteske (ali potrebujejo evropske meje bodečo žico — hvalnica militarizmu), prevod Kišonove satire Zgo, dovinsko srečanje (Kišon sreča bli-
GREBINJSKI KLOŠTER:
V celovški bolnišnici je 12. junija za kapjo nenadoma umrla Julijana L i p p e , stara 74 let, doma v Grebinjskem kloštru.
Pogreb blage pokojnice je bil 17. junija, na pokopališču v Trn ji vasi (Annabichl) v Celovcu. Pogrebne svečanosti je opravil g. prelat Aleš Zechner ob asistenci več duhovnikov.
Sv. maša zadušnica je bila takoj po pogrebu v kapucinski cerkvi. Po sv. maši je g. prelat intoniral slovensko cerkveno pesem »Je angel Gospodov", ki jo je rajna Ju-
Preteklo nedeljo smo se poslovili od 11-letnega Marktlnovega Petra iz Libuč. Zahrbtna težka bolezen je Petra strgala iz naše sredine. Skoraj dve leti jo je prenašal z občudovanja vredno potrpežljivostjo; nič manj pa tudi niso trpeli njegovi starši Andrej in Mala: saj so vedeli za njegovo težko bolezen in ni treba posebno poudarjati, kako je prizadetim pri srcu, če vidijo svojega sina, obsojenega na smrtno posteljo.
Na zadnji poti k Sv. Andreju je Petra spremljala lepa množica faranov iz Pliberka ter Gorenč, zlasti pa številna šolska mladina. Pliberški glavni šolarji so mu pod vodstvom gdč. Pepce VVeiB ter g. Hein-za Sadjaka zapeli štiri pesmi; prav tako so mu ob odprtem grobu zape-
ORF Wien VViirzburggasse 30 1130
Spoštovani gospodje, kako zelo so poglobljene in z dejstvi dokumentirane oddaje o posameznih problemih v deželah republike Avstrije potrebne, najbolje potrjuje sedanja enostranska, žolčna reakcija koroških dnevnih listov.
Oddaja »Fremde in der Heimat" pač pregloboko posega v mnogo-plastnost manjšinske problematike, preveč objektivno poroča o življenju na spodnjem Koroškem in s preveč znanstvene utemeljenosti navaja zgodovinska dejstva današnje, polpretekle in pretekle dobe, da bi io netolerantni del nemško govoreče večine še lahko pozdravil.
Resnica bode v oči, bode predvsem tiste, ki hote zapirajo oči in tiščijo ušesa pred številnimi nerešenimi problemi slovenske manjši-
zu Haife Karla Marxa in se pogovarja z njim o — marksizmu) ter zgodbice VVolddietricha Schnur-reja »Jeno je bil moj prijatelj" (usoda ciganskega dečka in njegovih v času nacizma). Da zadnje številke DG tudi niso ostale brez odmevnosti, priča eno celo pismo bralca (sodelavca čisto prvega DG, zdaj živi ta človek na Dunaju in se živo zanima za dogajanja na gimnaziji — kje so tisti, ki živijo na Koroškem?).
Naj nihče ne zameri, če ne bo prepoznal v tem kratkem opisu o-kostja svojega članka. Če bo pogledal bolj ostro, bo morda videl vsaj tu ali tam meglene obrise. To je pa tudi že nekaj.
Jezikovno so se pri DG potrudili vsekakor bolj kot pri Pogovorih. A lahko smo prepričani, da bodo Pogovori naslednjič jezikovno bolj izpiljeni in da ne bo tistih napak, ki se stalno ponavljajo (npr. nekateri grdi nemčizmi, slovnične, pa tudi tiskovne napake).
lijana Lippe tako rada prepevala, nakar je pela vsa navzoča cerkvena skupnost.
Pokojna Julijana Lippe je mati hišnika, škofijskega dvorca v Celovcu. V Grebinjskem kloštru je dolgo časa skrbela za grobove na pokopališču. Bila je dobra mati svojim sedmerim otrokom. Prav rada je prebirala slovenske časopise, kot »Naš tednik" in »Nedeljo", na katera je bila naročena. Zaostalim sorodnikom izrekamo po tej poti naše iskreno sožalje! Naj rajna Julijana Lippe v miru počiva!
li libuški pevci pod vodstvom Francija Linharta. Ravnatelj pliberške glavne šole, Herman Germ, je v svojem nagrobnem govoru označil Petra kot pridnega, brihtnega, zlasti pa kot prijetno-mirnega učenca.
Poslovila se je od Petra tudi Pliberška duhovščina, njegov stari stric Niko Marktl, ki je župnik v Ro-žeku, ter njegov bivši katehet Da-mej. Pokopaval ga je pliberški mestni župnik Alojz Kulmež, ki je predvsem prosil farane, da naj bi prizadeti družini stali v teh težkih trenutkih ob strani!
„nt“ izreka očetu Andreju, mami Mali, bratu Erminu ter sestram Veroniki, Tatjani ter Martini iskreno sožalje! Petru pa naj bo domača zemlja lahka!
ne na Koroškem. Zato smo v teh dneh priča pravega lova na čarovnice. O tempora, o moreš!
Najino spoštovanje in priznanje celotnemu teamu, ki je pripravil ta dober in učinkovit TV dokument. Tudi kamera in rez sta bila odlična. Posebne čestitke pa mladi, bistri in razgledni avtorici oddaje dr. Trautl Brandstallerjevi, posebno za njeno trdo, resno in poglobljeno delo, s katerim je sestavila in v diskusiji odlično ubranila dokument »Fremde in der Heimat".
S spoštovanjem
M. M. Kunčič naslov v uredništvu.
P. S.: To pismo s priznanji in čestitkami bi z veseljem poslala koroškemu študiu ORF, ko ne bi že sama scena pofilmske diskusije pustila grenak priokus. Če g. intendant iz razumljivih vzrokov udeležencev diskusije ni mogel posa-
LIBUČE:
Slovo od Marktlnovega Petra
Pismo avstrijski televiziji
Smrt Julijane Lippe
CVETJE V JESENI
film SPZ
Prireditelj: SPD »Zvezda" Hodiše Kraj: pri Čimžarju ob Rjavškem jezeru
Čas: sobota, 28. 6., ob 20. uri
SLOVENSKO SLIKARSTVO V 20. STOLETJU
predavanje z diapozitivi Predava: prof. Breda Mišja Kraj: Aula slovenica, Pavličeva Celovec
Čas: Torek, 1. 7., ob 19. uri
GLOBAŠKO NOČ
s špecialitetami na žaru igrata dva ansambla
Prireditelj: SKD Globasnica Kraj: Šoštar, Globasnica Čas: Sobota, 5. 7., ob 20. uri
POLETNA NOČ
Prireditelj: SPD »Zarja"
Igrajo: Fantje izpod Obirja Kraj: Pri Brunerju v Lobniku Čas: Sobota, 12. 7., ob 20. uri
PEVSKI KONCERT
Prireditelj: SPD »Edinost" Kraj: Gostilna Schutz v Skofičah
Čas: Sobota, 5. 7., ob 20. uri
ZAHVALA
Pokrajinsko vodstvo Katoliške mladine se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali na mladinskem dnevu, za njihovo pripravljenost:
Diskutantom dr. Eriku Prunču, dr. Reginaldu Vosperniku, VValterju Ramingu, Giintherju Lehoferju ter dr. Janku Zerzerju.
Nadalje vsem nastopajočim skupinam: iz Kazaz, Pliberka, Dobrle vasi, Železne Kaple, Bilčovsa, Sel, Radiš, študentom iz Celovca, bogoslovcem iz Salzburga in graškim akademikom, nadalje Janezu Tratarju, Magdi Koren ter instrumentalnemu ansamblu „Bellamies“.
Seveda tudi vsem, ki so pripravljali besedila: Horstu Ogrisu, Aniti Hudi in Pepci VVeiB, posebno pa še šentjakobski mladini, ki je prevzela organizacijo.
Dunaj: pozitivne . . .
(Nadaljevanje s 3. strani)
»Kein Beitrag zur Befriedung Karntens" war ihr einheitliches Ur-teil uber die Dokumentation, und sie vermieden es selbst peinlichst, ihrerseits einen Beitrag zu leisten. Keinen einzigen neuen Gedanken brachten die drei Parteienvertreter in der Diskussion. Eine erschrek-kende Einfallslosigkeit! Alles alte Hute. Tausendmal vvurden ali die-se Argumente schon vervvendet. Die Engel-Teufel-Theorie macht diese Leute blind. Mit dieser nun in ganz Osterreich dargelegten Einstellung ist kein Dialog moglich.
Dabei geht es in Karnten ja gar nicht um das Finden neuer Losun-gen, diese sind schvvarz auf weiB im Staatsvertrag klar umrissen.
diti mešano, bi mogel namesto ostre črno-bele polarizacije uporabiti vsaj okroglo mizo in s tem dati možnosti (physische Anregungen) za pozitiven dialog o bodočem skupnem reševanju manjšinske problematike na Koroškem.
Zupančičeve nagrade za odlične kulturne storitve
Na dan, ko je leta 1949 umrl Oton Župančič, so v Ljubljani podelili tradicionalne nagrade, ki imajo ime po tem velikem slovenskem ustvarjalcu. Nagrade so „priznanja za umetniška in kulturna dejanja, ki so pomemben prispevek življenju delovnih ljudi Ljubljane in so se s svojo kakovostjo in odmevnostjo vtkale v humanistično podobo slovenske kulture11.
Na slovesnosti je Župančičeve nagrade izročil kulturnim ustvarjalcem predsednik skupščine kulturne skupnosti Ljubljane Franci Kolar. Prejelo jih je 5 avtorjev: Jože Ciuha, Dušan Moravec, Josip Vidmar, Magda Vrhovec in Beno Zupančič. Ustrezna strokovna komisija je v utemeljitvah med drugim podala nekaj najbistvenejših značilnosti, ki se izražajo v nagrajenih delih petih ustvarjalcev.
SLIKAR JOŽE CIUHA
..Vsebinsko poslanstvo, ki ga zaznamuje delo akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, je v slovenski kulturi izjemno. Ciuhove slike nas postavljajo pred uganke, ki jih ne moremo reševati po običajni poti logičnega razmišljanja. Podobe so vizualizirano slikarjevo doživljanje ... Pozivajo nas, da jim sledimo v umetnikov svet; če se odločimo in vstopimo vanj, nas vsak doživljeni detajl sili k nadaljnjemu odkrivanju. Zavemo se, da smo stopili v humani svet brez nasilja, brez neumnosti in nesposobnosti. Toda za to pot se moramo pripraviti tudi sami. Če tega ne storimo ..., se nam Ciuhove slike zapro. Postanejo ogledalo, v katerem vidimo le možna stanja svoje lastne podobe."
GLEDALIŠČNIK DUŠAN MORAVEC
..Slovensko gledališče .Cankarjeve dobe' Dušana Moravca je avtorjeva deseta knjiga s področja gledališča ... Z zanesljivostjo zgodovinarja, ki pozna gradivo in dokumente, s pronicljivostjo misleca, ki
Zmerom več ljudi je, zlasti tudi žensk, ki delajo v takih poklicih, da se premalo pregibljejo. To velja še prav posebno za ljudi, ki opravljajo svoje delo sede. Dolgo dnevno sedenje pa prinaša s seboj mnogo nevšečnosti, ki pa jih lahko precej omilimo, če se z njimi pravočasno natančneje seznanimo.
Ako sedimo dalj časa, se nehote zgrbimo. Popustijo trebušne mišice in mišice v hrbtenici. Hrbtenica se zvije, kar ima lahko slabe posledice predvsem pri mlajših. Nenormalno pritiskajo potem trebušne stene na nekatere organe v trebuhu, kri se počasneje preteka in zastaja v trebušnih organih. Črevesje deluje počasneje, zato tudi prebavljamo in presnavljamo počasneje. Prebavljena hrana se nabira v obliki maščobe v trebušni votlini, blato zastaja v debelem črevesju. Ker torej odvajanje ni redno, so posledice različna vnetja, kronična zaprtja in kot posledica tega tudi nečista koža ter ohlapno mišičje obraza in na vratu. Zaradi počasnega pretakanja krvi v trebuhu se leno pretaka kri tudi v nogah, ki so zato mrzle in rade ozebejo.
Dolgo vsakdanje sedenje je tudi v kozmetičnem pogledu zelo škodljivo. Zaradi sedenja postanejo namreč mlahave poleg drugih mišic tudi mišice sedala. Ker ne delajo, se hrana, ki jim jo dovaja kri, spreminja v mast. Maščoba se kot blazina nabira okoli bokov, na zadnjici in na trebuhu. Posledice so trebušček, zaliti boki in stegna. Pridružijo se še, kot smo že zgoraj omenili, nečista koža zaradi slabe brebave in mlahavo mišičje obraza, kar nam daje videz prezgodnje ostarelosti. In če
presoja preteklost in v njej odbira važno od nevažnega, pa obenem z razgledanostjo praktičnega gledališkega človeka ter kajpak z bogato kulturo znanja in pisanja daje v svoji knjigi živo, natančno vrednostno podobo dobe ... Skratka, kot je zapisala kritika: v naši gledališki historiografiji predstavlja ta Moravčeva knjiga magistralno dejanje."
AKADEMIK JOSIP VIDMAR
je s svojimi najnovejšimi prevodi Moliera učinkovito razširil, še dopolnil in zaokrožil svoj ustvarjalni prevodni opus tega francoskega klasika, ki se je prav po njegovi zaslugi močno uveljavil tudi pri nas. Vidmarjevi prevodi na splošno, še posebej pa prevodi Moliera, so oblikovno in slogovno dovršeni, go-vorljivi in sproščeni, nazorni in naravni, pri tem pa igralsko spodbujevalni in v vseh pogledih adekvatni izvirniku ... Tako Josip Vidmar ... tudi kot prevajalec odločilno vpliva na razvoj slovenske prevodne književnosti, jo postavlja na raven izvirnikov in s tem podpira in usmerja tudi domačo književnost.
BALETKA MAGDA VRHOVEC
združuje v sebi odlično poznavanje in obvladanje klasične baletne tehnike, izreden občutek za prepletanje klasičnega in sodobnega plesnega izraza ter zrelo in celovito dojemanje in interpretiranje likov, ki jih podaja na odru ... 2e v „Po-vratnikih" je dokazala plesno mojstrovino ... Balet „La valse" — Ravelova glasbena zamisel o fantastično usodnem vrtincu, kateremu se ni mogoče izogniti, pa je dobil v interpretaciji Magde Vrhovec plesno potrditev in svoj smisel.
PISATELJ BENO ZUPANČIČ
Njegov roman „Grmada“ sodi v cikel pisateljevih epskih tekstov o medvojni in povojni Ljubljani... V Grmadi se funkcionalno prepleta več časovnih perspektiv, poudarek
pomislimo, da so prostori, v katerih navadno ves dan delamo, ponavadi še zaprti in mogoče celo slabo prezračeni, ni čudno, da imamo v kratkem o-praviti z vsemi naštetimi nevšečnostmi.
Zoper vse te težave se najuspešnejše borimo s telovadbo. Telovaditi moramo predvsem s tistimi mišicami, ki pri sedenju ne delajo, to se pravi z mišicami sedala, stegen in trebuha. Ne smemo pa misliti, da je zveličavna samo tista telovadba, ki jo opravimo zvečer pred spanjem! Telovaditi moramo tudi sede med delom, le da smemo delati tedaj samo tiste vaje, ki ne vzbujajo pozornosti, skratka, vaje, pri katerih napenjamo mišice brez velikih gibov in ne da bi se premikali po sobi.
1.	Sede na stolu privzdigujemo obe nogi naenkrat tako visoko, da dosežemo s koleni spodnjo ploskev mize. Prsti nog naj se ne dotikajo tal. Med vajo se z rokami opiramo na mizo, še bolje pa je, če jo delamo brez opiranja. Vajo napravimo večkrat med delom, kadar se pač spomnimo. Pri tem telovadijo trebušne in spodnje hrbtne mišice ter nekatere mišice stegen.
2.	Večkrat vzravnamo hrbtenico.
3.	Potegnemo trebuh vase.
4.	Sede napenjamo mišice, ki širijo stegna, in istočasno tiste mišice, ki jih vlečejo skupaj. Gibov pri tej telovadbi ni, mišice pa le telovadijo.
Vse vaje napravimo večkrat med delom. Kadar moremo, vstanemo s stola in napravimo nekaj korakov. Ne vdajamo se lenobi in skočimo pokonci, ko potrebujemo kako stvar, ki jo sicer lahko doseže tovariš ali tovarišica in jo nam poda. Stopimo sami ponjo! Vsaka
je na prvih povojnih letih, ki so po eni strani pomenila zmagoslavje, po drugi pa travmatične pretrese spričo prehoda iz vojnih v povojne človeške odnose in družbene razmere. Beno Zupančič ta zanimivi proces opisuje z ustrezno mero nostalgije in humorne ironije; tako lahko verodostojno obudi tipično atmosfero prvih povojnih let, hkrati pa izpove umetniško oceno tega časa. Roman je skrbno komponiran in napisan z nenavadno pisateljsko veščino, ki v slovensko prozo brez dvoma prinaša nove kompozicijske in stilne prvine.
Na slovesnosti je govoril pred-
Svetovno znani Slovenski oktet že prav pridno poje po Avstraliji, ki je prispel tja 14. 6. in bo ostal tam do 3. julija. V Avstraliji bo priredil skupno dvanajst ali trinajst koncertov, in sicer v Sydneju, Wol-longongu, Lidcombu, Canberri, Melbournu, Geelongu, Adelaidi in Habartu na Tasmaniji.
Pevska turneja Slovenskega okteta ima velik kulturnopolitični pomen na novi celini. Člani okteta so pred turnejo razgrnili nadaljnje letošnje načrte, zlasti potovanje na Kubo in v Mehiko. Ta slavni pevski ansambel je odpotoval iz Beograda v Sydney z rednim letalom avstralske družbe Guantas, ki je tudi povabila štiri pevce okteta na svojo
V soboto, 24. maja, ko je naše doline še pokrivala tema, smo vstopali v omnibus podjetja Sienčnik in se napotili proti nemški meji ter dalje proti Hesselbergu in Dachauu. Zbralo se nas je 43 romarjev in potnikov iz Podjune in Roža. Tisti, ki so trpeli na teh mestih grozot in ponižanja, so bili romarji, ostali pa potniki. To so bili večinoma otroci
sprememba pri sedenju je namreč telesu dobrodošla.
Po delu pojdimo domov peš ali pa se, če je pot dolga, peljemo s kolesom, da se mimogrede naužijemo čistega zraka. Kolesarjenje je izvrstna telovadba za ljudi, ki pri delu sede. Tudi doma si skušajmo najti delo, pri katerem se bomo gibali in pripogibali. Ne lezimo na zofo oziroma ne sedimo za mizo h knjigi! (To velja bolj za moške, zakaj za ženske te nevarnosti skoraj ni, ker jih povečini čaka doma po službi še gospodinjstvo.)
Nikar pa ne zanemarimo tudi večerne telovadbe. Ta nam nudi več sproščenosti v obleki in gibih.
1.	Napravimo vsaj deset počepov.
2.	Na tleh na hrbtu ležč vzdigujemo spodnji del telesa, tako da pridemo s konci nog po možnosti na glavo (5 do 10-krat.
3.	Leže na hrbtu delajmo z nogami gibe, kot da gonimo kolo.
4.	Stoje krožimo v pasu z gornjim delom telesa. (Vajo napravimo vsaj desetkrat!)
5.	Stoje večkrat izmenoma vzdignimo iztegnjeni nogi.
6.	Stoje vzdignimo koleno čim više
do čela, se pri tem zgrbimo, nato pa se sunkoma vzravnajmo in iztegnimo nogo navzdol. Vajo ponovimo vsaj desetkrat izmenoma z desno in levo nogo.
Ženska, ki veliko sedi, pa naj pazi tudi na prehrano. Uživa naj le lahko prebavljive jedi, ki niso premastne ali premočno začinjene in ki ne napenjajo. Ako opazi, da se nagiba k debele-nju, naj ne je preveč. Ob nedeljah ter v času dopusta pa naj pošteno razgib-Ije mišice, da bo ostala zdrava in vitka.
sednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Mitja Rotovnik, ki se je najprej dotaknil vprašanja o svobodi umetniškega ustvarjanja, nato pa je dejal, „da smo tudi v kulturnem življenju ne glede na stil ali formo podprli zlasti tiste načrte, snovanja in prodore, ki so smeli in kritični, ki izražajo visoko kvaliteto umetniškega ustvarjanja, ki so prežeti s humanizmom". Dodal je, da je bilo v minulem letu dni veliko dosežkov, ki imajo takšne značilnosti, tako da je „ostalo še nekaj velikih kulturnih dejanj, ki bi tudi zaslužila posebno kulturno priznanje mesta Ljubljane".
novo progo kot svoje goste, medtem ko je sredstva za ostalih pet pevcev prispevalo zunanje ministrstvo Avstralije. Poleg tega, da so dobili slovenski pevci visoko avstralsko priznanje, saj so šli na turnejo v nekem smislu kot vladni gostje meddržavnega kulturnega sodelovanja, pa so slovenski in ostali jugoslovanski izseljenci ustanovili v Avstraliji tudi poseben organizacijski odbor, ki je pripravil program gostovanja po Avstraliji.
Slovenski oktet poje na svoji turneji tako splošen reprezentančni koncertni spored, namenjen avstralskemu občinstvu in kritiki, posebej pa tudi domač slovenski in jugoslovanski spored.
njih, ki so okusili bridko trpljenje taborišč.
Sonce se je nagibalo k zatonu, ko smo prispeli v Hesselberg, kjer je bilo med drugo svetovno vojno zbiralno taborišče. Od tu so pošiljali izseljence v druga taborišča. Zamišljeni smo korakali po ozki stezi na kraj, kjer je stalo nekdaj mogočno taborišče. Sledovi so izbrisani, le visoka trava se je zibala v večernem vetru. Nobenih barak, samo majhna koča stoji na tem kraju. Okrog nje pa visoka drevesa, žive priče nekdanjih grozot, ki bi lahko ponavljala žalostinke naših izseljencev. „Ako bi ta drevesa mogla govoriti," je pripomnil neki izseljenec, „bi pripovedovala o solzah, ki so tekle, o gorečih molitvah in grozovitem trpljenju." Nekateri so nam pripovedovali, kako so v tem taborišču čakali navodil za nadaljnje izseljevanje. Družine so razkropili po drugih taboriščih. Tako so se nekateri videli šele ob srečni vrnitvi v domovini, mnogi pa so našli poslednji dom v tuji zemlji...
Notranje prevzeti smo zvečer dospeli v Dachau, kjer smo prenočili. Nedeljsko dopoldne smo imeli na razpolago za ogled nekdanjega zloglasnega taborišča. V muzeju je videti mnogo slik in dokumentacij o grozotah in krivicah tega kraja. Na vseh slikah je „Fiih-rerjev" obraz razpraskan! Razumljivo!
Na prostornem kraju nekdanjih barak nam je pod nogami škripal (Dalje na 8. strani)
Kratke kulturne
MEDNARODNE POLETNE
KULTURNE PRIREDITVE V LJUBLJANI
V Ljubljani so se pred kratkim začele 23. mednarodne poletne kulturne prireditve. Pravzaprav je to peti operni bienale. Za začetek se je, kot vsako leto, predstavila ljubljanska Opera, in sicer z odrsko noviteto domačega avtorja. To je namreč opera ..Partizanka Ana", Rada Simonitija, libreto pa ie napisal Smiljan Samec.
Poleg oper so na sporedu še: folklorne, koncertne in gledališke prireditve. Skupno bo 42 prireditev z več kot 2000 izvajalcev iz vse Jugoslavije in iz 12 drugih dežel.
Kluturne prireditve bodo trajale do konca avgusta.
*
KNJIŽNE IZDAJE ŠTUDENTOV
Pred kratkim so v prostorih študentskega časopisa ..Tribuna" v Ljubljani predstavili slovenski kulturni javnosti tri knjige mladih študentov, in sicer: ,,Prisilno zreli paradižnik" Blaža Ogorevca, „Desperado Tonic VVater" Ivana Volariča ter atologijo pesmi, ki so izhajale v ..Tribuni" med leti 1965 do 1970.
NA SVETOVNI RAZSTAVI PRVA NAGRADA SLOVENKI
Na svetovni razstavi otroške umetnosti, ki so jo že tretjič zapored pripravili v italijanskem mestu Bologni, je dobila za starostno dobo sedmega razreda osnovne šole prvo nagrado Slovenka Marjanca S u r I a iz Gornje Lakovnice pri Novem mestu. Njena risba »Delo na polju11 je bila ena izmed 130 del, ki so jih bralci verskega lista »Mavrica11 pripravili za ta posebni mednarodni tečaj. V Italijo je romalo od tega števila le 57 listov. Na samo razstavo pa ie komisija sprejela osem del.
Če pomislimo, da je sodelovalo na tej mednarodni razstavi nad 40.000 otrok, potem to res ni majhno priznanje. Med razstavljale! so otroci od Madžarske do Japonske, od Argentine do Nemčije in od Indije do Singapura.
TEDEN SREČANJA 1975
Kot smo že v prejšnji številki NT zabeležili, poteka v Celovcu od 20. do 29. junija Teden srečanja, ki je že sedmo po vrsti. Na programu so
Darujte za
tiskovni skladi
likovne, glasbene, folklorne, televizijske in znanstvene prireditve.
Da je prireditelj, celovški kulturni urad in koroški studio ORF, pozabil pritegniti tudi predstavnike slovenske narodne skupnosti k aktivnemu sodelovanju, ni treba posebej omenjati, čeprav naslov prireditve tako možnost na široko ponuja.
Letošnja tema srečanja se glasi: „2000 — 25 let pred tem11.
---- ŽENSKI KOTIČEK: ---------
žene in dem
Za zdravje — telovadba
Slovenski oktet v Avstraliji
Romanje v Hesselberg in Dachau
PROF. DR. ANTON WUTTE:	(12. nadaljevanje)
Potovanje maturantov po Jugoslaviji (2.dei)
Mira
V gozdovih zopet je bilo treba sekati les, cepiti drva in jih spraviti pod gospodovo streho. Drugi so delali tlako z vozom. Nekateri podložniki so morali delati in popravljati pota in mostove, ograjati travnike in vrtove. Bilo je določeno, koliko v enem letu se naj pritegne ta ali oni k tlaki. Za podložnike vetrinjskega samostana južno od Drave je znašala tlaka 134 dni na leto, to je približno vsak tretji dan. Na vetrinjskem posestvu pri Mariboru so morali po zapisku vetrinjskega urada Maribor podložniki kositi travo na samostanskih travnikih, jo posušiti in pripeljati v tamkajšnji vetrinjski dvor. Pomagati so morali pri pospravljanju zelja in repe ter skrbeti za to, da je bilo dovolj drv na razpolago. Ako je priplul po Dravi do Maribora vetrinjski splav, so ga morali podložni kmetje raztovoriti in pripeljati tovor v vetrinjski dvor. Kadar so delali podložniki tlako, jih je prehranjeval samostan.
Desetino so začeli uvajati po naših krajih salzburški nadškofje, ko so razširjali po svojih duhovnikih med Slovenci krščanstvo. Slovenci v začetku niso dajali polne desetine, kakor je bilo predpisano, marveč dosti manjšo. Šele nadškof Gebhard jih je prisilil do zakonite ali katoliške desetine. Del od nje so porabili za cerkve in duhovščino, eno tretjino pa je obdržal škof za svoje potrebe. Po samostanih so
Slovo
Čeljusti brezzobe, tresoče roke, na plečih je križev devet...
Še enkrat jo žene ljubeče srce na polje vse njive preštet.
„0 zemlja!" iz ust se izvije šepet. „Kako sem te vedno ljubila!
Z znojem, solzami, žulji, krvjo sem ti vse življenje gnojila."
In ve, da se bo v njej — odpočila ...
z desetino podpirali romarje in reveže. Mnogo desetin so škofje podelili samostanom. Desetino so po-
Vetrinjska samostanska cerkev je edina burgundsko-cistercijanska bazilika s stebri in sodastimi oboki iz 12. stoletja na področju nemško govorečih držav.
birali na posebnem dvoru. Dajati so jo morali od žita, vina, goveje živine, ovac in druge drobnice, od krme, prosa, zelišča in od drugega.
Razen davščine so morali dajati podložniki svojemu gospodu od svojih kmetij tudi urbarščino v novcih ali v blagu. Razen novcev so dajali razne poljske in živinorejske pridelke.
Posebno pozornost je posvečal vetrinjski samostan vinogradništvu in ribolovu. Že v bližini samostana so bili vinogradi kot na primer v vaseh Vinograd in Vinče ter ob Vrbskem jezeru. Ker pa koroško vino ni zadostovalo in ni odgovarjalo zahtevam samostana, so dovažali vino na splavih po Dravi iz Maribora. Pri Mariboru je imel samostan številne vinograde, ki so dajali boljše vino, v mestu samem pa veliko vinsko klet. Za brezcarinski izvoz vina iz Maribora je moral delati vetrinjski samostan mestu Mariboru protiusluge, prav tako Muti in Dravogradu ob Dravi. Le za prevoz
praznih vinskih sodov po Dravi navzdol mimo gradu bamberškega škofa pri Muti leta 1291 ni bilo treba plačati mitnine. Ko je bil samostan leta 1786 razpuščen, je bilo vina po vseh vinskih kleteh skupaj v vrednosti 6109 steklenic, vrednost vinskih sodov pa so cenili na 676 goldinarjev.
Ribolov je bil potreben zaradi samostanskih postnih zapovedi. Na Vrbskem jezeru je ribarilo pet ribičev, od katerih je moral vsak oddati samostanu ob Božiču 70 rib. Leta 1534 je bil med novinci mojster ribolova. Župnika v Kapli ob Dravi in Kotmari vasi sta morala dajati samostanu poleg denarja še vsak po 10 kopunov na leto. Kot protidar pa sta prejela od samostana po 12 rib. Ko je proti koncu 15. stoletja dospela komisija v Kaplo ob Dravi, ki jo je odposlal oglejski patriarh, da bi inšpicirala župnije, ji je poslal vetrinjski opat po slugi več somov.
Nad samostan pa so prišle tudi hude nadloge, ki so povzročile zmanjšanje zemljiške posesti in začasno notranjo razrvanost samostana. Ko se je I. 1307 potegoval koroški vojvoda Henrik za oblast na Češkem, je poslal avstrijski vladar Albrecht, ki je bil hkrati nemški kralj, vojsko na Koroško, ki je zasedla Celovec. Velikovec in Št. Vid ob Glini. To pa je hudo prizadelo tudi vetrinjski samostan. Kajti takrat so dobili samostanski bratje sedem tednov samo kruh, ki je imel okus po pepelu. Zato je večina od njih zapustila samostan, da je bil skoraj prazen.
Proti koncu 14. stoletja je uničil požar večino samostanske stavbe. Najhujša od vseh nadlog pa so bili turški vpadi v 15. stoletju. V samostan sicer niso mogli vdreti, ker je bil obdan z obzidjem s stolpi in strelnimi linami ter vodnim jarkom. Zato so pa požigali, morili in ropali po njegovih kmetijah in odgnali s seboj veliko samostanskih podložnikov v suženjstvo.
(Dalje prihodnjič)
Spoznali sva se v mestni knjižnici. Prihajala je skoraj vsak dan ob isti uri in vedno sem podzavestno dvignila oči, ko je vstopila. Slekla je olivno zelen, že precej oguljen plašč ter se, upirajoč oči v pisano preprogo na parketu, napotila k veliki knjižni omari. Nato se je zasukala na prstih in odšla v kot. Nepremično je posedala na starem majavem stolu iz katerega je na vseh koncih silila rjavkasto rumena vata. Ko sem jo pri branju opazovala, se mi je zdelo, da samo gleda knjigo pod seboj, premišljuje pa kdove o čem, ne da bi se kdajkoli ozrla po polni knjižnici. Bleda v obraz je prižigala cigareto za cigareto in nikoli je nisem mogla zalotiti, kdaj obrne list v knjigi. Opazila pa sem, da bere mnogo hitreje od mene, saj je romane požirala. Ne vem, mogoče je pa prebrala le tu pa tam kakšno stran na preskok? Večkrat sem jo tudi zalotila, da je dolge minute sedela ob zaprti knjigi v naročju in strmela v praznino skozi okno. In tako je vzbudila v meni tolikšno pozornost, da sem si rekla, da jo hočem spoznati.
Ko sem videla, da je nehala brati, sem tudi sama zaprla knjigo in pohitela za njo na ulico, a kakor bi se vdrla v sivi pločnik pred menoj, je izginila v mestnem vrvežu.
Naslednjega dne sem jo poizkusila ogovoriti v knjižnici, ker sem se bala,
da bo vsak čas prenehala zahajati vanjo. Namerno sem prišla kasneje kot navadno. Samo še nekaj stolov je bilo praznih in kot nalašč vsi okoli nje. Obesila sem plašč na stenski obešalnik in se napotila h knjižni omari.
Sedla sem poleg neznanke in začela brati. Čakala sem, da je segla po cigaretni dozi. Prehitela sem jo in ji ponudila cigareto. Presenečena se je za trenutek obotavljala, nato pa je le stegnila roko po ponujeni cigareti. Zmrazilo me je ob pogledu na tanko, skoraj prozorno dlan. Gledala sem v njeno roko in pozabila na cigarete, ki sem jih še vedno držala ponujene. Bila sem malce v zadregi. Nasmehnila sem se ji in tudi njene bele ustnice so se premaknile v nekaj nasmehu podobnega.
„Katero knjigo bereš?" sem jo vprašala.
„Bratje Karamazovi," je odgovorila in si v zadregi potegnila krilo čez kolena.
„Pa ti?"
„Jenny“.
„Je dobra?"
„Še ne vem. Da je konec žalosten, mi je povedala sestra," sem ji odgovorila.
Tako je stekel najin prvi pogovor, čeprav sem bolj sama govorila. Led pa je bil prebit. Ko sva nehali brati,
(Dalje na 7. strani)
V.V.VAVAV/.V/.V.V.V.VAV.V.V.V.V.V.V.V.VV.V.V.V.V.'.
:•
v
I
.■
.■
!
I
■:
v
«.
V.V.'
tadi usihate ?
Kaj je kofein?
Kaj pomeni beseda kompromis?
Kje živš Eskimi?
■ KOFEIN je bela kristalna snov, alkaloid. Najdemo ga v semenju kave in v čajnih lističih, v koki in kakau. Kofein poživlja srce in večje količine povzročajo zastrupitev. Uporabljajo ga v medicini.
B KOMPROMIS (lat.) je sporazum, dogovor med strankami, ki ga dosežemo z obojestranskim popuščanjem. Je tudi poravnava, izravnava — srednja pot.
B KJE 2IVE ESKIMI?
Eskimi žive na Gronlandiji, Labradorju, v severni Kanadi in na severu Aljaske. Sedaj jih je še okrog 47.000 in živijo v skupinah od 10 do 700 ljudi. Eskimi so spretni in vzdržni lovci, v zadnjem času pa se zaposlujejo tudi kot vodiči ekspedicij in pomagajo na znanstveno raziskovalnih posta-jih. Njihov način življenja se je precej spremenil, tako da postopoma ne-havajo biti posebna vrsta naroda.
JACK LONDON:	16
TRI SRCA
^_________________________________________C
In pri tem je v kapitanu indijanska kri prevladala nad zamorsko. Ves besen je planil pokonci in v njegovi roki se je zasvetil nož. Plavolasi mešanec Juan se je pojavil od nekod, kakor bi zrasel iz zemlje. Tudi on je vihtel v roki nož. Nekaj mož kapitanove posadke je obstopilo oba tovariša in čakalo ugodnega trenutka, da napade Henryja. Toda Henry ni poznal strahu. Naglo je stopil korak nazaj in udaril po ograji s tako silo, da je železna palica odletela v zrak. Henry jo je prestregel in se pripravil k obrambi. Francis je opazil, da je njegov sorodnik v nevarnosti. Pustil je krmilo, potegnii samokres in priskočil Henryju na pomoč.
„Kaj je rekel?" je vprašal Francis svojega sorodnika.
„Saj lahko ponovim, kar sem rekel," je dejal kapitan grozeče, zakaj njegova zamorska kri je znova prevladovala nad zdravo pametjo. Mož je hotel najbrž s pretnjo o škandalu doseči kompromis. „Dejal sem ..."
„Stoj, kapitan!" ga je prekinil Henry. ..Obžalujem, da sem vas udaril. Držite jezik za zobmi in pozabite na vse, kar se je zgodilo. Zelo obžalujem. Pripravljen sem ..."
Henry Morgan je moral umolkniti, da skrije jezo, ki je kipela v njem proti samemu sebi za to, kar je hotel reči. In vendar je izgovoril te ponižujoče besede, zakaj v bližini je bila Leoncie, ki ga je gledala in poslušala.
„Da ... Pripravljen sem ... prositi vas odpuščanja, kapitan!"
„Kaj pa s telesno poškodbo, a?“ je vprašal kapitan užaljeno. „Saj ste me udarili, tako da sem ves obtolčen. Nihče nima pravice poškodovati podanika kralja Georga
— Bog ga ohrani — brez denarne odškodnine."
Kapitan je prišel z barvo na dan tako brez sramu, da je malo manjkalo, da ga ni Henry še enkrat udaril. Ker je pa začutil na svoji rami Francisovo roko, se je s težavo premagal, potegnil iz žepa dva cekina po deset dolarjev in ju stisnil kapitanu Trefethenu v roko.
„Bogme, toliko ni vredna ta zamorska mrcina z dušo in telesom," je zamrmral Henry.
„Zelo me veseli, da ste tako bogato poplačali moje bolečine," je dejal kapitan. ..Dvajset zlatih dolarjev je res lepa odškodnina za obtolčeno glavo. Vedno sem vam na razpolago, sire. Priznam da ste gentleman. Za to ceno me lahko udarite vedno, kadar vas bo srbela roka."
„Mene tudi, sire, mene tudi!" je bleknil kingstonski črnec Parcival in se zarežal. „Kar nabunkajte me, sire, za isto ceno, kadar hočete, četudi takoj! In tepete me lahko vedno, kadar boste imeli preveč denarja..."
Tisti hip pa se je razlegel glas straže, in tako je bil ta komični prizor nepričakovano končan.
„Dim! Oblak dima se vali za parnikom! Nekdo nas zasleduje!" je vzkliknila straža.
Kmalu je bilo vsem jasno, kaj pomeni ta dim na obzorju. Veter je polagoma ponehal in ..Angelika" je obtičala na morski gladini. Z veliko brzino se ji je bližal parnik „Dolores“, ki je bil oddaljen samo še dobre pol milje, tako da so z ..Angelike" z daljnogledom prav lahko opazili oborožene ljudi na krovu bližajočega se parnika. Henry in Francis sta takoj spoznala poglavarja na čelu orožnikov.
Nosnice starega Enrica Solana so se znova napele, ko se je začel s svojimi sinovi pripravljati na boj. Leoncie sama ni prav vedela, za koga se bolj boji — za Francisa ali za Henryja. Na videz se je sicer pridružila splošnemu smehu in veselju, ki je zavladalo na krovu ..Angelike", ko so spoznali v parniku staro, napol polomljeno jahto „Do-lores", toda srce ji je govorilo, da se bliža nevarnost. Veselje med potniki in posadko je bilo še večje, ko je veter znova napel jadra in pognal ..Angeliko" proti severu z brzino devetih vozlov na uro.
Toda veter je bil nezanesljiv. Morje je zdaj valovilo, zdaj zopet mirovalo.
„Žal vas moram opozoriti, sire, da se nam ne posreči uiti," je dejal kapitan Trefethen Francisu. „Ce bi veter stalno pihal, bi bila stvar drugačna. Tako pa zapiha in zopet poneha. Vse kaže, da je nevarnost blizu in da smo tako rekoč že ujeti."
Henry je mirno opazoval bližnjo obalo. Odložil je daljnogled in pogledal Francisa.
„Govori ti!“ je vzkliknil Francis. „Ti veš, kako se lahko rešimo. Saj se ti že na obrazu pozna, da si si izmislil načrt. Pojasni nam, kako in kaj naj počnemo!"
„Pred nami sta dva otoka. Poznam te kraje in vem, da sta to Tigrova otoka," je spregovoril Henry. „Med njima je tako imenovana Vuchitanska ožina. Vhod v to ožino imenujejo El Tigre. In verjemite mi, da ima ta ožina res tigrove zobe. Na obeh straneh je morje tako plitko in povsod je toliko skal, da niti čoln ne more skoz ožino, če ga ne vodi spreten krmar, ki dobro pozna pot. Samo sredi ožine je morje globoko. Ožina je samo za jadrnico, pa še to mora goniti veter od zadaj. Veter piha zdaj nalašč v pravi smeri. Nevarno morsko ožino bomo torej z lahkoto prepluli. Toda to je samo polovica mojega načrta... “
„Kaj pa, če veter spremeni svojo smer ali če poneha, sire?" je vprašal kapitan Trefethen. „Ta morska ožina mi je prav dobro znana. Tam so vedno hudi vrtinci in moja jadrnica se lahko razbije ob skalo."
„Če bi se to zgodilo, vam povrnem vso škodo v zlatu," je dejal Francis. „Zdaj pa le urno na dan z besedo, kakšna je druga polovica tvojega načrta, dragi Henry.“
„Sram me je priznati," se je zakrohotal Henry, „toda zdi se mi, da bomo slišali več pristnih španskih kletev, kakor se jih je razlegalo po chirguiskem zalivu, odkar je stari sire Henry pustošil San Antonio in Bocas del Toro. Kar zijali boste!"
Leoncie je od veselja zaploskala in vzkliknila:
„Cutim, da je vaš načrt imeniten, dragi Henry! Saj se vam že na obrazu pozna. Povedati mi morate, kaj ste si
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDA1E
NEDELJA, 29. 6.: 7.05 Duhovni nagovor. — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 30. 6.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Polka je ukazana... — Iz ljudstva za ljudstvo. TOREK, 1. 7.: 9.30 Land an der Drau
—	dežela ob Dravi. — 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Šport. — Otroci, poslušajte!
SREDA, 2. 7.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Kako uničujemo zemljo — problemi varstva okolja — 1. del (Milena Merlak).
ČETRTEK, 3. 7.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — (2. del akademije Slovenske gimnazije).
PETEK, 4. 7.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Jakob Petelin-Galius. (Ob 425-letnici rojstva).
SOBOTA, 5. 7.: 9.45 Rubrika za jugoslovanske delavce, začasno zaposlene v Avstriji. — Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
IV »SIRIH
1. PROGRAM
NEDELJA, 29. junija:
9.00	Svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah v Skoplju — 17.00 Živalski leksikon: Krokodili — 17.30 Viking Viki
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Glasba v sliki — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času
—	19.30 Čas v sliki in kultura — 20.15 Plemiško gnezdo, film po Turgenjevom romanu — 22.00 Orientacija — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 30. junija:
10.00	Mrtve oči Londona — 17.55 Za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.20 Šport
—	19.30 Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Šport — 20.45 Ljudje na renču Shilu — 21.45 Poročila.
TOREK, 1. julija:
10.00	Magic Kristjan — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Gospod Kotnik. Kako je gospod Kotnik skoraj zašel v past
—	18.25 Ml — 18.50 ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Potem takem vse v redu. Jožef Meinrad in njegov svet — 21.05 Kako umoriš svo-
jo ženo? Hrupna komedija — '23.00 Poročila.
SREDA, 2. julija:
17.00	Stric Trik — 17.30 Dr. Doolittle in gorila — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Naslednji, prosim — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Miška, burka Filipa Kinga —- 21.25 Vojna in mir (20): Sedem let kasneje —
22.10	Poročila.
ČETRTEK, 3. julija:
17.55	Za lahko noč — 18.00 Bridget in Bernie; delikatese — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Srečanje z živaljo in človekom
—	20.45 TV v preteklosti; spomini na najnovejše od včeraj — 21.30 Cousine Angelica. Resničnost in spomin: Trideset let v življenju Španca — 23.15 Poročila.
PETEK, 4. julija:
17.55	Za lahko noč — 18.00 Družina Feuerstein: Fred kot rešitelj življenja
—	18.25 Ml — 18.50 ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Homer reče: Zeus je kriv vsega — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni — 21.20 Gornjih deset tisoč; veseli musical o ameriški razkošni družbi — 23.10 Uradni spisi XY-nerešeni — poročila in reakcije •— 23.25 Poročila.
SOBOTA, 5. julija:
16.30	Živordeči avtobus — 17.00 Risati — slikati — oblikovati — 17.30 Indijanska reka — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Heinz Conrads v soboto zvečer
—	18.25 Prizma: Magazin za žensko — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno —
19.30	Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Halo... hotel Sacher Obisk iz ZDA — 21.20 Panoptikum —
21.40	Obkroženi; farmerska družina se brani proti roparjem — 23.00 Poročila.
TV AVSTRIJA
2. PROGRAM
NEDELJA, 29. junija:
15.00	Svetovno prvenstvo na divjih vodah v kajaku v Skoplju — 2. krog —
19.30	Leticia — mejna postaja ob Amazonki — 20.00 Enciklopedija, znanstvena knjiga — 20.15 Poznate melodijo? — 21.00 Derrik: Hoffmannova pot v pekel.
PONEDELJEK, 30. junija:
17.55	Matematika in poskus — 18.25 Znanje — aktualno — 19.00 Votlina božje teme — 19.30 Alpe — most Evrope; rojstvo iz morja — 20.00 Vojna in mir
(20): Sedem let kasneje (zadnji del filma).
TOREK, 1. julija:
17.45	Iz parlamenta: Ura vprašanj —
19.00	V varstvu divjine — 19.45 Dvakrat risarski film — 20.00 Dunajski krog; avstrijski doprinos razvoja eksaktne filozofije.
SREDA, 2. julija:
14.00	Teniško prvenstvo Anglije —
17.45	Iz parlamenta: Ura vprašanj —
19.00	Potovanje v globino časa: Slike iz Turčije — 19.50 Dvakrat risarski film
—	20.00 Energija na račun prihodnosti? Atomski reaktorji kot prekletstvo ali blagoslov — 21.00 Novele iz Divjega za-pada.
ČETRTEK, 3. julija:
14.00	Teniško prvenstvo Anglije —
17.45	Iz parlamenta: Ura vprašanj —
19.00	Pomoč Donu Petersu, poročilo o boju proti gozdnim požarom — 20.00 Parada; Aleksander Sacher-Masoch.
PETEK, 4. julija:
14.00	Teniško prvenstvo Anglije —
17.45	Iz parlamenta: Ura vprašanj —
19.00	Pustolovščina kot posel? — 19.45 Dvakrat risarski film — 20.00 MIDEM 75
—	mednarodna slavnostna predstava —
20.45	Kultura — posebno.
SOBOTA, 5. julija:
14.00	Teniško prvenstvo Anglije —
19.00	Zlata država — igra Herberta Asmodija — 21.45 Vprašanja kristjana.
TV liubliana
NEDELJA, 29. junija:
8.40	Poročila — 8.45 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — 9.55 Otroška matineja — 11.00 Ljudje in zemlja —
12.00	Poročila •— Nedeljsko popoldne — 17.45 Poročila — 17.50 Reuter poroča — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 G. Mihič: Djavolje merde-vine — 20.45 Karavana: Hrvatsko Zagorje — 21.15 Športna reportaža —
21.55	TV dnevnik — 22.15 športni pregled.
PONEDELJEK, 30. junija:
18.00	L. Suhadolčan: Medvedek na obisku — 18.15 Risanka — 18.30 Od zore do mraka: Zgodba o inženirjih —
19.10	Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 B. Behan: Obešenec •— 21.10 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma — ... TV dnevnik.
TOREK, 1. julija:
18.05 Na črko, na črko — 18.35 Ikebana: Uvodna oddaja o japonskem načinu aranžiranja — 18.45 Egipt za časa tutankamona — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Pogovor o... 30 let OZN — 21.00 R. M. du Gard: Thi-baultovi — 21.45 TV dnevnik.
SREDA, 2. julija:
18.10	Vrančeve dogodivščine — 18.40 Mladi za mlade: Ljutomer — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Igra kart — 21.55 Gorenje novosti — 22.00 Miniature — 22.15 TV dnevnik.
ČETRTEK, 3. julija:
18.20 Vzpon človeka — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 E. Pa-nitz: Sedem ljubezni Done Juanite — 21.25 Kam in kako na oddih — 21.35 Četrtkovi razgledi — 22.05 Zagrebški bienale •— 22.35 TV dnevnik.
PETEK, 4. julija:
9.00	Poročila — 9.05 S pesmijo v praznik — 9.35 Zbor pionirjev v Ajdovščini — 10.15 Vojaška parada ob dnevu zmage — 14.00 VVimbeldon: Tenis —
18.00	Poročila — 18.05 Veseli tobogan: Švica — 18.35 Mozaik — 18.40 Partizanska romanca •— 19.10 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Varnostna služba zapira obroč — 21.40 625 — 22.00 TV dnevnik.
SOBOTA, 5. julija:
13.40	625 — ponovitev — 14.00 Wim-bledon: Tenis — 16.00 Atletsko državno prvenstvo posameznikov — 18.00 Risanka — 18.05 Obzornik — 18.35 Mozaik — 18.20 Razbojniki na plesu —
19.10	Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Iz del Jožeta Horvata —
20.30	Melodije Jadrana — Split 75 —
21.40	Barvna propagandna oddaja —
21.45	Kojak — 22.35 TV dnevnik.
Mira
(Nadaljevanje s 6. strani)
sem jo povabila k sebi na skodelico kave. V moje veliko razočaranje je povabilo odklonila, vendar pa je obljubila za naslednjič.
Potem jo do konca tedna ni bilo na spregled. Ugibala sem, zakaj je ni. V začetku drugega tedna se je spet prikazala; še bolj plaha, še bolj suha in prozorna je bila.
„Zdravo, Mira! Kje si tako dolgo tičala?" sem jo ogovorila.
„Mama je hud-o zbolela. V bolnišnici je in tako nisem mogla nikamor," se je opravičevala in nekaj v meni je reklo, da je bilo v resnici vse drugače.
„Greš danes z menoj?"
„ G remi" je rekla, vendar prav nič veselo.
Tisti večer se je Mira zelo razgovorila. Ne vem, kaj je tako močno vplivalo nanjo. Mogoče prijeten vonj po kavi, škrlaten soj sonca na zahodu ali pa morda zaupnost, ki je bila med nama?
Od takrat naprej me je vedno spremljal strah, da bi kdaj v pogovoru kaj takega rekla, da bi jo vznemirilo, kajti Mira je bila neozdravljivo bolna na želodcu. Bila je sirota brez staršev in drugih sorodnikov, oskrbniki pa se zanjo niso zanimali. Še bolj sem se trudila, da bi bili zaupni prijateljici, da bi ji vcepila misel, da ni tako sama in zapuščena na svetu, kot si misli. Ob sobotah, ko sem odhajala domov, sem jo večkrat povabila s seboj. Domači so ji izkazovali veliko pozornosti in razumevanja.
Nekega jesenskega popoldneva pa je prenehala zahajati v knjižnico in tudi nikjer drugje je nisem nikoli več srečala. Doštudirala sem in se vrnila v domači kraj, kjer sem se zaposlila. Ko sem se po letu dni poročila, sem v moževi omari našla star časopis in se zastrmela v osmrtnico sredi lista. V njej je tičala zadnja vest o Miri. Zaužila je preveliko količino uspavalnih tablet — prostovoljno odšla v smrt...
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381
RUTAR-
CENTER
S ugodno dobavi
•	in hitro na dom
#	dostavi
?cojocooccacx>pocoooaooaooooaooccooggpoooooc«oc^co^rcs.cooaooaoc>acoococJOCCCOCOOCOCOOPOOCC
izmislili."
Stopila sta vstran, da bi ju nihče ne slišal. Henry jo je objel čez pas in ji začel nekaj šepetati na uho, medtem ko je Francis začel z daljnogledom opazovati oborožene ljudi na krovu parnika „Dolores“, da skrije jezo, ki se ga je polastila ob pogledu na zaljubljeni parček. Kapitan Trefethen se je škodoželjno nasmehnil in pogledal plavolasega mornarja, češ, le paziva, da ne prideva ob masten zaslužek.
„Zdaj, kapitan," je dejal Henry, ko je končal pogovor z Leoncio, „smo tik pred ožino El Tigre. Stopite h krmilu in obrnite ladjo, tako da pridemo v ožino. Še nekaj. Takoj mi prinesite klopčič starega manilskega motvoza, nekaj bičevja, kotličke in pločevinasto posodo, v kateri je pivo v steklenicah."
„Moramo vas opozoriti, da je motvoz zelo drag, sire," je tarnal kapitan Trefethon.
„Plačam vam, kolikor zahtevate," je dejal Francis.
„ln kotliček za kavo je malone povsem nov."
„Plačam ga.“
Kapitan je vzdihnil in umolknil, potem je znova vzdihnil, ko je opazil, kako Henry odpira steklenico za steklenico in izliva pivo v morje.
„Prosim vas, sire," se je oglasil Parcival. „Ce že morate izprazniti steklenico, vam bom zelo hvaležen, če izli-jete pivo v moja usta."
Ostalega piva ni bilo treba izliti v morje, zakaj moštvo se je z veseljem lotilo tega posla in Henry je kmalu prišel do praznih steklenic. Zamašil jih je in privezal za vrv, tako da je bila steklenica od steklenice oddaljena šest čevljev. Na en konec vrvi je privezal kotliček in dve pločevinasti posodi za petrolej, na drugega pa prazen zaboj. Nato se je ozrl na Francisa, ki je prikimal z glavo, rekoč:
„2e pred petimi minutami sem vedel, kaj nameravaš s to ropotijo. El Tigre je najbrž zelo ozek, sicer bi se parnik izognil tvoji pasti."
„EI Tigre je kot nalašč tako ozek, da se naš načrt ne more izjaloviti," je odgovoril Henry. „Na enem kraju je
ožina široka komaj trideset čevljev. Parnik se ne ujame v našo past samo tedaj, če obtiči na pesku. Sicer pa ni nevarnosti, da bi posadka utonila. Zdaj pa odnesimo to ropotijo na zadnji del, da jo vržemo v morje. Ti stopi na desno stran krova, jaz pa ostanem na levi. In ko ti dam znak, vrzi ta zaboj kar se da daleč v morje."
Daši je veter popolnoma prenehal, je „Angelika“ vendar še vozila z brzino petih vozlov na uro. Toda „Dolores“ se ji je počasi bližala, ker je delala na uro šest vozlov. Ko so začeli s krova ..Dolores" streljati, je kapitan pod vodstvom Henryja in Francisa iz starih jader, klopčičev motvoza in vreč, polnih krompirja in čebule napravil na krovu barikade. Krmar se je skril za te barikade in ostal pri krmilu. Ko so krogle začele švigati bolj na gosto, se je Leoncie na splošno zahtevo umaknila za kabino. Drugi mornarji so se poskrili, kjer in kakor je kdo mogel. Stari Solano je ležal s sinovi na krovu in odgovarjal na strele s svinčenkami.
Tudi Henry in Francis, ki sta vsak na svojem mestu čakala, kdaj bo čas spustiti v morje past, sta pomagala streljati.
..Čestitam, sire," je dejal Francisu kapitan Trefethen, čigar indijanska kri se kar ni mogla sprijazniti, s tem da bi mirno čepela na tleh. Zamorska kri ga je sicer preganjala, naj skrije glavo, vendar je neprestano gledal, kako se razvija bitka. „Pri krmilu je stal sam kapitan Rosaro. Naenkrat je skočil in se prijel za roko. Iz tega bi se dalo sklepati, da ste ga zadeli v roko. Ta kapitan Rosaro je zelo vročekrven mož, sire. Zdi se mi, da slišim, kako vas preklinja."
..Pripravi se, Francis," je dejal Henry, položil puško na krov in se zagledal v nizko obalo otokov, ki sta zapirala ožino El Tigre. „Kmalu dosežemo cilj. Pazi na moje povelje. Ko zakličem tri — vrzi zaboj v morje."
Parnik je bil oddaljen od ..Angelike" še kakih 200 yar-dov, ko je Henry začel šteti. Francis in Henry sta se zravnala in pri besedi „Tri“ vrgla svoje konce pasti v morje. Zaboj in pločevinasta posoda sta odletela vsak na svojo
stran in potegnila za seboj motvoz, na katerem so visele prazne steklenice, škatlice in kotlički.
Henry in Francis sta bila tako zaverovana v svoj načrt, da se za svinčenke nista prav nič zmenila. Stala sta na krovu in gledala v morje, kamor se je pogreznila čudna past. Kmalu so steklenice in škatlice splavale zopet na površje. Posadka na parniku ..Dolores" je začela na vso moč streljati in tako sta se morala naša junaka skloniti. Kljub nevarnosti sta pogledala čez krov in opazila, kako je parnik potegnil podse plavajočo vrvico. Kmalu je začel voziti počasneje in takoj nato se je ustavil.
„Motvoz se je z vso ropotijo zapletel v vijak," je vzkliknil Francis. „Čestitam, Henry.“
..Angelika" je nadaljevala svojo pot in pustila daleč za seboj parnik, ki je postajal čedalje manjši. In ves čas, dokler ni izginil v daljavi, je moštvo ..Angelike" videlo, kako si posadka na krovu ..Dolores" zaman prizadeva spraviti parnik nazaj. Mornarji so se slačili in skakali v vodo, da ugotove, kaj se je zgodilo z vijakom.
„Zdaj pa morava zapeti našo pesem," je vzkliknil Hen-ry ves iz sebe od veselja in zapel:
„Proč s temo na tem obzorju!
Kjer je veter gospodar, tam na burnem, sinjem morju smeje strahu se vihar..."
„Vse to je zelo lepo, sire," ga je prekinil kapitan Trefethen. „Veter je ponehal, sire. Že zopet stojimo in se ne moremo nikamor ganiti. Kako pa naj pridemo iz Vuchitan-skega zaliva brez vetra?
.Dolores' je nepoškodovana. Vaša ropotija jo je samo zadržala. Ne bojte se, da bi naši sovražniki ne našli črnca, ki se potopi v morje in spravi vijak zopet v red. Tedaj nas .Dolores' preseneti kakor jastreb piščanca."
„Do obale ni tako daleč," je dejal Henry in se obrnil k Enricu.
(Dalje prihodnjič)
Občni zbor kluba SAK
V petek, 20. junija, je imel Slovenski ati. klub v dijaškem domu, Tarviserstr. 16, svoj redni občni zbor. Predsednik dipl. inž. Franc K o n z i I i a je po pozdravu, nad 20 navzočih članov, podal kot prvi svoje poročilo. Dejal je, da ta občni zbor ni več redni občni zbor, kajti zadnji je bil decembra 1973.
Navzlic dejstvu, da je moštvo doživelo preteklo sezono športno in disciplinarno polomijo, bi bil občni zbor že prej potreben, a bi bil za kak resime ali načrt za bodočnost brez pomena. Po občnem zboru decembra 1973 sta se podala prejšnji predsednik dr. Zdravko Inzko in dipl. inž. Konzilia k podjetju Zimmer, da sta zaprosila za podporo, kateri je renomirani podjetnik tudi ustregel. Zahteval pa je, da se v prvi vrsti porabi podpora za mladinsko delo v klubu, kar se je tudi zgodilo v nakupu novih športnih dres za mladince. Zal je po športni sezoni 1973-74 zapustil klub vodja mladinskega moštva in igralec Jožko Vrolich, tako da ni bilo mogoče spraviti na noge mladinskega moštva.
Sledilo je poročilo tajnika prof. Antona Malleja. Dejal je, da po pe-
Romanje...
(Nadaljevanje s 5. strani)
gramoz in zdelo se nam je, da pod njim ječi tisoče in tisoče ujetnikov, ki so tukaj — na oltarju napuha in velenemštva — darovali svoje življenje. Taborišče je bilo sprva zgrajeno za 5000 ujetnikov in so ga pozneje povečali. Nad 206.000 ujetnikov je bilo v letih 1933 do 1945 zabeleženih v tem taborišču. Poleg muzeja stoji še krematorij, kjer so sežigali ujetnike. Zraven njega je plinska celica. Njen uradni napis je bil „soba za prhanje". Ker je bilo tukaj usmrčenih več tisoč Judov, so Judje sami postavili svoje spominsko svetišče.
Za ogled taborišča smo imeli na razpolago dosti časa. Nismo hodili v skupini. Vsak je zase premišljal nečloveško preteklost. In ob tem se je orosilo marsikatero oko.
Ob 11. uri smo se zbrali v kapeli karmeličank in obhajali skupno sv. daritev za vse žive in pokojne izseljence. Na tem kraju smo posebno občutili Kristusovo trpljenje, ki se je nadaljevalo in dopolnjevalo ravno v teh nedolžnih žrtvah. K Bogu se je dvigala naša iskrena prošnja, da bi trpljenje in smrt mnogih naših in drugih izseljencev bili živ opomin vsemu človeštvu. Na kraju teh nepopisnih grozot nam ie postalo jasno, kam vodita napuh in nasilje!
Notranje presunjeni smo se vračali domov. Objemala nas je skrivnostna noč, a v naših srcih se je dvigala jutranja zarja zahvale Bogu, da smo preživeli nepopisno izseljeniško trpljenje!	- mi -
tih letih obstoja SAK-u zopet ni uspel zaželeni podvig v višji razred, marveč četrtič zaporedoma 2. mesto na lestvici, 7 točk za prvakom DSG iz Borovelj. SAK je dosegel v 22 tekmah 15 zmag, 3 remije, doživel pa je 4 poraze, od katerih je bilo izrečenih kar 3 ob zeleni mizi. Jeseni sta bili 2 tekmi kazensko potrjeni proti SAK-u zaradi igralca Hobla, ki je igral brez vednosti klubskega vodstva pri Bil-čovsu, na kar ga je koroška nogometna zveza (KFV) kratkomalo prodala Bilčovsu. Omeniti je treba, da je treba, da je pri tem ravnala koroška nogometna zveza proti lastnim pravilom in pravilom avstrijske nogometne zveze (OFB). Edini izhod iz te dileme bi bila civilna tožba, ki pa bi privedla do izključitve SAK-a iz nogometne zveze.
SAK je zatresel 84 krat nasprotnikovo mrežo. Najuspešnejši strelec golov je bil „Gigi“ W a I d -h a u s e r z 28 zadetki; reči pa je treba, da je bil od srede pomladanske sezone več ali manj navezan v napadu sam nase, saj se je poškodoval proti Galiciji. Po številu golov je Jože Fe ra, s 16 zadetki, medtem ko je postal tretji najboljši strelec, legionar Ivan Na-v r š n i k z 11 zadetki.
Proti koncu vigredne sezone pa je postalo moštvo vedno bolj nedisciplinirano; višek je bila tekma v Škofjem dvorcu (Pischeldorf), kjer so bili izključeni kar trije nogometaši SAK. Prof. Malle je omenil, da je imel klub kar 6 nogometašev iz sosedne Slovenije, ki pa niso pokazali tega, kar smo pričakovali od njih. Izjema so bile desno krilo Navršnik in oba vratarja.
Poročilo blagajnika, ki ga je podal Štefan Rigelnik je obsegalo pregledno skalo klubskih dohodkov in izdatkov. Kljub precejšnjim izdatkom se je posrečilo predvsem od podpor slovenskih organizacij (Fis — kulturna zveza, NSKS), članarine itd. Treba pa je tudi pri tem omeniti, da je šel precejšnji del za „legionarje“ iz Slovenije (Velenie), ki so se vozili na tekme v 100 km oddaljeni Celovec.
Po poročilu odbornikov je sledila živahna diskusija, v katero se je
POSEBNA VOŽNJA Z ZGODOVINSKIM VLAKOM IZ CELOVCA V MARIBOR
Kot je znano, naš list je o tem že poročal, bo Avstrijsko-jugoslo-vansko društvo priredilo v nedeljo, 29. junija 1975, posebno vožnjo z zgodovinskim vlakom iz Celovca v Maribor in nazaj. Vozila bo parna lokomotiva JŽ 18.
Odhod vlaka iz Celovca bo ob 8.30 na 3. peronu glavnega kolodvora v Celovcu. Prihod vlaka v Celovec bo ob 21. uri.
Vožnja za odrasle (tja In nazai) stane 150.— šilingov; za otroke od 6. do 15. leta pa 75.— šilingov.
Naročam se na	Naročam
e „naš tednik"	• „naš tednik"
naročnina letno 150.— šil.	• „nt“-Pressedienst in
za tuzemstvo	deutscher Sprache
O „nt“-Pressedienst in	tudi za svojega znanca — prijatelja
deutscher Sprache	— kolega. (Ustrezno podčrtaj):
naročnina letno 150.— šil.	Ime in točen naslov:
za tuzemstvo	
Ime in točen naslov:	
				lastnoročen podpis
Izrežite in pošljite na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26,	
9020 Klagenfurt-	—Celovec
vključil predvsem učitelj Jožko Vrolich, ki je dejal, da je izgubil SAK svoj dober glas, tako pri svojih kot tudi pri nemško govorečih simpatizerjih. Ugled pa je izgubil klub tudi pri sodnikih in pri novinarjih.
Višek občnega zbora pa so bile volitve novega odbora, saj bo od njega odvisen v precejšnji meri uspeh in neuspeh kluba v bodočnosti. Za mesto predsednika sta bila predlagana 2 kandidata, in sicer dipl. inž. Blaž Singer ter učitelj Jožko VVrolich. Svoje zaupanje je večina članstva izrekla dipl. inž. Blažu Singerju, ki je postal tako novi predsednik SAK.
Mesto prvega in drugega podpredsednika pa sta prevzela upravitelj dijaškega doma Matevž VVieser, ter dir. ljudske šole Sele—Kot Hermann Velik. Mesto tajnika je obdržal prof. Anton
Malle, njegov namestnik pa bo vzgojitelj Miha Z a b I a t n i k. Mesto blagajnika in njegovega namestnika je ostalo nespremenjeno, saj sta se obnesla že prej Štefan Rigelnik in Milan Blažej. Vodja, spet v življenje poklicane mladinske sekcije, je postal Jožko Vrolich, njegova desna roka pe je Miha Zablatnik. Za preglednika sta bila izvoljena Nužej T o I -m a j e r iz Radiš in Smrečnik-Š o št ar iz Globasnice.
V svojem nagovoru je novi predsednik dipl. inž. Blaž Singer dejal, da bo skušal najti nova pota za sodelovanje v moštvu in izven njega. Posebno je poudaril, da bo treba graditi pri mladini, saj je le ona porok za bodoče uspehe. Predvsem pa bo treba pridobiti klubu zopet tisti glas, ki ga je užival prej tako pri slovensko kot tudi nemško govorečih gledalcih.
Novemu odboru in igralcem pa želimo za bodočnost mnogo uspeha in sreče, da bi tako le dosegli zaželeni cilj, uvrstitev v višji razred!	SAK
Dr. Avguštin Lah o odnosih s sosedi
Ob priliki 30-letnice radia v svobodni Jugoslaviji, je na proslavi mariborskega radia podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Avguštin Lah povedal:
„V mariborskem radiu sem se pozanimal, kakšno je sodelovanje s sosednimi deželami. Stiki so različni, radio ne more biti neprizadet do odnosov, ki jih vse poznamo. Predvsem odnosi sodelovanja niso sproščeni.
Na območju vzhodne Slovenije, ki ga sicer pokriva tudi lokalni radio Murska Sobota, živi blizu deset tisoč Madžarov. To je pol odstotka prebivalstva Slovenije. Dober del občanov madžarske narodnosti se ukvarja s kmetijstvom, toda veliko jih je zaposlenih na drugih področjih. Uživajo vse pravice kot drugi naši ljudje. V primerjavi s poprečjem poklicne in izobrazbene usposobljenosti slovenskega življa Madžari prav nič ne zaostajajo in v svojem okolju dosegajo uspehe kot vsi drugi občani. Imajo dvojezične šole, iz njih pa odprta vrata na vse stopnje izobraževanja. Uporabljajo
knjige, katerih založbe so pri nas ali v sosednji Madžarski. Imajo svoje kulturno življenje in po radiu slišimo njihovo besedo in pesem.
Takšne odnose in sproščenosti želimo tudi za naše ljudi, ki žive na dedovini slovenskega rodu ali delajo na tujem, zlasti še v sosednji Avstriji. Ti živijo v slišnem območju radia Maribor, ki jim lahko pomaga in bi lahko bil dober partner enakopravnega sodelovanja z ustrezno mrežo sosednje dežele. Tudi nas bi zanimalo več obvestil o življenju sosednega ljudstva, lahko bi primerjali uspehe in spodbujali sodelovanje. Mi smo s težavami iz preteklosti počistili, zato se ne moremo sprijazniti z razbitimi partizanskimi spomeniki in grozečimi nagrobnimi govori sovražnikov našega in njihovega ljudstva. Najmanj pa, ko proslavljamo tridesetletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. To je bila zmaga osvobodilnih evropskih narodov, ki jih druži ideja miru in za katere utrditev se še danes zavzemajo v različnih ak-cijah.“
OTVORITEV ODSEKA AVTO CESTE PREKO TUR:
Celovec-Salzburg eno uro manj
Preteklo soboto je bil v zelo slovesnem okviru odprt nov odsek avto ceste preko Tur (Tauernautobahn) v dolžini 52 km, ki povezuje na koroški strani Rennvveg, na salzburški pa Eben. To je dosedaj najdaljši odsek kake nove avstrijske avto ceste, ki je bil na en dan predan prometu.
Nad 2000 gostov se je zbralo ob tej slovesni otvoritvi iz vseh delov Avstrije kot tudi iz bližnjega inozemstva, v prvi vrsti seveda vse osebnosti, ki imajo kakršenkoli vidnejši položaj — od zveznega predsednika dr. Kirchschlagerja s soprogo, zveznega kanclerja dr. Krei-skega, nekaj aktivnih in bivših ministrov pa do raznih državnih tajnikov, državnih in deželnih poslancev, okrajnih glavarjev, vojaških in civilnih oblasti, zastopnikov gospodarskih in ostalih institucij, uradov in podjetij.
Vse zbrane je v imenu nadzornega sveta Turske avto ceste d. d. pozdravil njegov predsednik, bivši minister dr. Heilingsetzer in je prikazal kratek razvoj od prvih zasnutkov preko začetka gradnje do današnjega slavnostnega dneva avto ceste. Nato je generalni direktor te gradbene družbe dipl. inž. G. Kollensperger orisal posamezne dobe gradnje in njenega načrta v zvezi z njegovo izdelavo, odkupom zemljišč (pri
POPRAVEK
V članku „Zdrav duh ob zdravem športu", 25. številka NT, na 8. strani manjka med drugim in tretjim odstavkom vprašalni stavek: Kakšen naj bo športni ..delovni teden" povprečnega študenta?
čemer so našli pri prizadetih lastnikih v splošnem veliko uvidenosti), izkopavanjem zemeljskega materiala in gradnjo dveh predorov — kar je vse potekalo točno po predvidenih načrtih. Tudi višina celotnih gradbenih stroškov, ki je bila predvidena v znesku 6,2 milijarde šil., ni bila prekoračena.
Po njegovem govoru sta blagoslovila novi del ceste salzburški nadškof dr. Berg in superintendent Sturm. Nato so se častni gostje peljali po njej do Renn-wega in nazaj do St. Michaela/Pongau, kjer so poslopja glavne cestne tehnične uprave. Tu se je odigral poleg blagoslovitve glavni del slovesnosti tega dne. Slavnostni zvoki dveh pihalnih godb so pozdravljali zelo številne goste.
O pomenu nove ceste je govorilo več govornikov. Zvezni predsednik dr. Kirchschlager je poudaril njeno važno vlogo v povezavi med narodi; posebno bo koristila turistom, ki bodo iskali oddiha na Koroškem ali pa na Jadranu. Spomnil se je z besedami hvaležnosti tudi enajstih človeških žrtev pri tej gradnji.
Zvezni kancler dr. Kreisky je podčrtal njen pomen povezave med Severom in Jugom zlasti iz gospodarskih in splošnoprometnih ozirov. Isto mnenje so več ali manj izrazili tudi ostali govorniki. Koroški deželni glavar VVagner je še posebej poudaril njen pomen za poživitev zimske sezone na Koroškem. Nič manj važno pa je dejstvo, da sta se Salzburška in južnonemški predel znatno približala Koroški, tako da bodo oddiha, dobrega zraka in koroških pokrajinskih lepot željni sedaj dosti lažje napravili tja izlet tudi ob koncu tedna.
Pomen tega novega 52 km dolgega
DR. APOVNIK —
ŠTIRIDESETLETNA
V petek, 27. 6. praznuje v krogu svoje družine štiridesetletnico višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik, uradnik manjšinskega referata pri deželni vladi in nosilec KEL pri deželnozborskih volitvah. Dr. Apov-niku, ki opravlja poleg tega še lepo število drugih funkcij v slovenskih organizacijah, želita tudi NSKS in „nt“ obilo zdravja, da bi te svoje funkcije še nadalje uspešno izvrševal.
PEVCI IZ LAUTERBACHA
GOSTUJEJO PRI NAS
Ta teden gostuje pevski zbor iz Lauterbacha v Nemčiji po naših krajih. Povsod navdušujejo mladi pevci s svojim mednarodnim programom pod naslovom „pesmi miru". Na povabilo KKZ in Katoliške prosvete gostuje zbor pod vodstvom Janeza in Karin Jezovška predvsem po dvojezičnem ozemlju, pa tudi po nekaterih nemških krajih.
PLIBERK: KRESNA NOČ
SPD „Edinost“ je v soboto priredilo kulturno-zabavno prireditev „Kresna noč". V kulturnem delu sta sodelovala moški zbor „Edi-nost“ pod vodstvom Foltija Hartmana ter mladinski mešani zbor „Podjuna“ pod vodstvom Otona VVutteja. Za ples je igral ansambel „Bellamies“.
GLOBASNICA: TAJNIK ZBEŽAL
Ker se je bal kontrole nadzorne oblasti, je zaprl globaški matičar in podžupan OVP VValter Kogoj svoje papirje v tresor in odšel za nekaj dni na bolniški dopust. Že dalj časa je bil namreč v zaostanku z zapisovanjem. Vprašljiva je zato tudi njegova nadaljna kariera kot občinski tajnik.
DVA SLOVENSKA
NOVOMAŠNIKA
Dva slovenska duhovnika bosta letos prvič brala mašo: Jurij Buch iz Št. Ruperta pri Velikovcu in Janez Tratar, doma izpod Sv. Katarine. Oba sta maturirala leta 1969 na Slovenski gimnaziji — tako skrajno levičarska pač ta šola spet ni.
POBALINSTVO V KOTMARI VASI
Zelo pobalinsko dejanje je napravil neznan storilec v Kotmari vasi: Iz tabernaklja je vzel mon-štranco in dva ciborija ter te predmete skupno s slovensko mašno knjigo skril v raznih kotih cerkve. Župnik Maks Mihor je to skrunitev opazil pri večerni maši in obvestil takoj žendarmerijo. Predmete so pozneje našli.
ČESTITAMO!
Te dni je na ljubljanski univerzi dosegla čast doktorata iz medicine ga. Marica Urank, žena pedagoga Uranka. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo „nt“.
odseka avto ceste, ki je izpeljana skozi najlepše alpske predele, je zlasti v tem, da bo vsakdo, ki bo hotel od severa preko Salzburga proti jugu na Koroško, v Jugoslavijo ali Italijo tudi pozimi brez skrbi šel z motornim vozilom na to pot preko oziroma skozi Vzhodne Alpe, kajti ne bo mu več treba mučiti se preko dveh njihovih prelazov (Katschberg, TauernpaB), temveč se bo lahko peljal skozi dva tehnično po najmodernejših predpisih zgrajena predora (prvi je dolg 5,4 km, drugi pa 6,4 km). Poleg teh dveh predorov je bilo potrebno zgraditi še 74 daljših ali krajših mostov (od 7 do 460 m dolžine). Ob času najbolj obsežnih gradbenih del je bilo zaposlenih hkrati 3500 delavcev (med njimi tudi jugoslovanski sezonski delavci).
Povprečni stroški gradnje enega tekočega metra te avto ceste nikakor niso nizki, saj znašajo 105.000 šil. V zvezi s tem je finančni minister dr. An-drosch v svojem govoru hotel opravičiti precej visoko mitnino (180 šil. za avto v eno smer), češ da gradnja marsikatere druge avto ceste še daleč ne doseže te vsote.
Posebno vroča želja mnogih navzočih (tudi nekaterih govornikov) pa je bila, da bi čimprej dogradili še manjkajoče odseke ceste proti Salzburgu. Beljaku in Italiji oz. Jugoslaviji ter še posebno tako imenovano južno avto cesto Dunaj—Gradec oz. Celovec.