TEDNIK
M
Postni ura*1: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. P.
CELOVEC, DNE 14. DECEMBRA 1967
CENA 2.- ŠILINGA
Slovenski kulturni praznik v Mestnem gledališču
Ob krstni predstavi Martina Krpana
LETO XIX / ŠTEVILKA 50
Pred občnim zborom Združenja staršev
Preteklo soboto smo zaključili v Avstriji na višjeizobraževalnih šolah prvo tromesečje v šolskem letu 1967/68. Tudi na Državni gimnaziji za Slovence so delili razredniki učencem spričevala; v soboto, dne 16. decembra, pa bodo imeli starši in vzgojni upravičenci možnost, da se na Dan staršev ob direktnem kontaktu z ravnateljstvom in profesorji porazgovorijo in posve-tujejo s šolniki, ki so jim njih otroci in varovanci izročeni v vzgojo.
Razveseljivo na Slovenski gimnaziji je, da se starši te možnosti vsakikrat v zelo lepem številu poslužijo. To kaže, da jim je napredek njihovih otrok zelo pri srcu, da želijo slišati glede študijskega uspeha ali neuspeha tudi mnenje profesorja ali profesorice, razrednika, ki otroka dobro pozna, ki ve, s kakšno resnostjo, skrbnostjo je otrok pri delu ali pa da študij morda celo zanemarja. V enem kot drugem primeru je prav, da iščemo kontakta s šolo, kajti vzgoja more uspevati le tam, kjer šola in dom tesno sodelujeta.
Mnogo staršev ima svoje otroke v dijaških domovih. Gotovo se bo tudi vodstvo domov zanimalo na gimnaziji po tem, kako učenci napredujejo, kako se vedejo, kaj jih študijsko predvsem zanima, kako je z njihovo pridnostjo in nadarjenostjo, na kakšen način bi se jih moglo pri študiju še bolj podpreti, ali se nahaja otrok morda — vzgojno gledano — v kaki krizi itd. Cela vrsta vprašanj je, o katerih se je treba s profesorji pogovoriti. Iz tega pa tudi razvi-dirno, da je vprašanj preveč in da so preresnega značaja, da bi vse mogli prepuščati samo vzgojiteljem v domovih. Ti morajo namreč povpraševati po napredku 30 do 40 ali še več otrok, medtem ko se je treba staršem pozanimati le za njihove otroke. V vsakem slučaju je torej potrebno in priporočljivo, da izrabijo starši — pa naj so njih otroci v domovih ali ne — dano priliko ter iščejo možnosti za razgovor in posvet s profesorji.
Starši pa se bodo v soboto zbrali tudi na občnem zboru Združenja staršev. Tudi ti občni zbori so bili vsako leto dobro obiskani. Na njih so starši prisluhnili ravnateljevi besedi, predavanjem profesorjev Slovenske gimnazije, a tudi sami so izpovedali na občnem zboru marsikatero misel in željo, ki so jo vzgojitelji na gimnaziji upoštevali. Združenju staršev pripisujejo dandanes v javnem življenju veliko važnost. Zato je prav, da ga slovenski starši ne podcenjujejo, saj soodgovarjajo za rast in uspešen razvoj šole.
Ko se bodo starši zbrali v soboto na občnem zboru, pa bodo, žal, ponovno morali ugotoviti, da oblast gradnjo lastnega po-slopja za Slovensko gimnazijo iz leta v leto °dlaša. Ni manjkalo ves čas izgovorov glede Uakupa zemljišča, slišati je bilo, da je treba najprej zagotoviti na Koroškem vsakemu °kraju srednjo šolo. Sedaj je tudi ta načrt prosvetnega ministrstva uresničen in bi člo-Vek mislil, da se bo vendar enkrat premak-uilo to vprašanje z mrtve točke. A glej, Uiedtem ko so v posameznih okrajnih mestih dežele prvotno zahtevali le srednje šo-ic, postajajo že sedaj zahteve po gradnji iastnih šolskih poslopij vedno močnejše, kljub temu, da nobena gimnazija na Ko-r°škem nima — razen Slovenske gimnazije
popoldanskega pouka.
Obljub je bilo zares dosti, potrpežljivosti tudi. Ako je bilo pred kratkim kupljeno stavb išče, naj se sedaj razpišejo načrti, podrti pa naj se takoj prične z gradnjo, da bo tttugla Avstrija pokazati v zvezi s slovensko JUanjšino na Koroškem vsaj na nekaj, kar ui moglo vzbuditi pozornost tudi pri tuj-
Levstikova klasična povest, ki je leta 1858 izšla v Celovcu pri Mohorjevi družbi in s katero je pisatelj Fran Levstik hotel slovenskim pisateljem pokazati tip in vzor ljudske povesti, iz ljudstva zajete in za ljudstvo podane, je doživela že drugo dramatizacijo, prvo pred dobrimi 50 leti pp pisatelju Govekarju, drugo novejši čas po dramatiku Jožetu Vombergarju.
Levstikova povest Martin Krpan se je slovenskemu ljudstvu izredno priljubila zaradi ljudskega junaka — orjaka Martina in zaradi vedrega in šegavega Levstikovega .sloga v sočni domači besedi. Zato so ponatise te povesti ilustrirali tudi razni slovenski umetniki slikarji. Zadnjo ilustracijo k izdaji te povesti (tudi v nemščini in angleščini) je prispeval priznani slovenski umetnik Tone Kralj v slikovitih ba-rvah in mogočni dinamiki. Izvod tega ilustriranega
(tudi v angleškem prevodu) izdanega Martina Krpana je kot darilo ob nastopu svoje predsedniške kariere prejel tudi ameriški predsednik John F. Kennedy (gospa Jacque-line pa krasno barvno podobo slovenske matere v narodni noši v molitvi pred križem). Predsednika Kennedvja j.e »Martin Krpan« močno razveselil in je pisatelju dr. Metodu Turnšku, ki mu ga je v imenu slovenskih pisateljev poklonil, poslal toplo zahvalo po generalnem konzulu v Salzburgu, gospe Rebeki Wellington, v februarju 1961.
»Martin Krpan« je po svoji zgodbi in po mičnih ilustracijah vselej bil v radost in v občudovanje slovenski mladini v šolah in tudi vsem drugim bravcem. Umljivo, da je sedaj, ko je bila napovedana njegova igra (dramatizacija), našo javnost od preprostega človeka do izobraženca pritegnilo in so za krstno uprizoritev 8. decembra v Mestnem gledališču v Celovcu bile takoj razprodane vse vstopnice.
Pred pričetkom satirične komedije v 5 dejanjih (8 slikah), ki jo je po Levstiko-
cih oziroma raznih delegacijah, ki se vsepovsod v svetu zanimajo za položaj manjšin. Na lastno poslopje čaka 407 učencev, 22 profesorjev, ki se morajo že skozi deset let kretati v konferenčni sobi, dolgi 5 metrov in široki 4 metre, ki je vrhu tega še istočasno zgodovinski in geografski kabinet ter šolska knjižnica, čaka pa na gradnjo lastnega poslopja tudi slovenska javnost. Dosti dolgo je verovala v že pred leti pismeno dana zagotovila. Sedaj je na oblasti, da možato ravna.
vem Martinu Krpanu priredil dramatik Joža Vombergar, režijo pa prevzel g. Vinko Zaletel, je občinstvo pozdravil predsednik Krščanske kulturne zveze, prof. dr. Pavel Zablatnik in napovedal, da je prireditev posvečena trem kulturnim jubilejem: 110-letnici, kar je »Martin Krpan« kot vzorna povest izšel na Koroškem, 100-letni-ci slovenske gledališke umetnosti v Ljubljani in 60-letnici, kar je na Koroškem bila ustanovljena Krščansko-socialna kulturna zveza. Prisrčen pozdrav je izrekel celovškemu g. škofu dr. Kdstnerju, ki je obljubil svojo udeležbo, vendar se zaradi duhovniškega pogreba rojaka iz domače župnije, tragično umrlega dr. Hackla ni mogel udeležiti predstave, zastopal ga je na prireditvi prelat Aleš Zechner, dalje je izrekel pozdrav jugoslovanskemu generalnemu konzulu, dipl. inž. Karmelu Budihni
in gospe, zastopniku šolske oblasti, nadzorniku dr. Valentinu Inzku, ravnatelju Slovenske gimnazije, dvornemu svetniku dr. Jošku Tischlerju, gostom iz Trsta, ravnatelju dr. Turini in prof. dr. Tavčarju, dramaturgu Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Prav tako je izrekel pozdrav predstavnikom slovenskih organizacij na Koroškem.
In oder se je odprl ter nam pokazal cesarski dvor na Dunaju, takšen, kakor si ga je zamišljalo slovensko ljudstvo njega dni, ko cesarskega dvora ni nikoli videlo, le o njem slišalo: cesarja z ministri in cesarsko stražo. Kljub primitivnosti je cesar na tiranu in ob njem zbor ministrov po lepih frizurah in kostumih pričaral cesarsko ve-ličje.
Nedvomno je cesarjeva vloga bila zelo zahtevna, ker je skoz vso igro vodilna m vseskoz postavljena v resnobne položaje. Posrečeno ji je bil kos dr. France Vrbinc z umerjenim in preudarnim značajem, ki je ves čas znal ohraniti cesarsko dostojanstvo, hkrati pa je bil prisrčno domač tudi s preprostim človekom, kot je bil njegov kočijaž in najbolj Martin Krpan.
Igra se je razvijala zanimivo, vedno bolj napeto. Ker je igra hkrati burka (satira), je dramatik vešče pritegnil svojaki element, dvornega norca, ki vsem na dvoru, tudi cesarju, soli pamet.
Vloga dvornega norčaja, ki jo je igral kaj spretno in živahno dijak sedmošolec Janez Tratar, je igri dala temperament, jo veselo razgibala, hkrati pa naredila dramat-sko napeto, saj je norčaj, Frfra bil tudi poslanec tolovaja Brdavsa, ki je že terjal toli-
ko žrtev, sedaj pa po poslancu napovedal desetdnevno premirje pod zelo težkimi pogoji, katerih najvažnejši je bil izročitev ce-sarične Marjetke za ženo. Cesar išče rešitelja sebi in cesarstvu, a ga ne more najti, dokler ga ne spomnijo na močnjaka Martina Krpana.
Da dramatik nakaže moč in veljavo kmetskega junaka Krpana, v katerega stavi cesar vse zaupanje, dvorni ministri pa se posme-
Objava Slovenske gimnazije
V soboto, 16. decembra 1967, bo ob 10. uri dopoldne v modri dvorani Doma glasbe občni zbor »Združenja staršev«. Istega dne popoldne od 13. do 17. ure je na šoli »Dan staršev«.
Starši imajo priložnost, da se z vsemi profesorji pogovorijo o učnem uspehu svojih otrok.
Ravnateljstvo
hujejo kmetavzu, ki gotovo ni vajen meča kot vitezi, pritegne v igro dogodljaje od prej, ko je Krpan obračunal s svojimi zalezovalci — financarji, ki so mu zaradi ne-postavnega prenašanja soli iz Trsta bili gorki. Kmečke scene in nastop financarjev so igravci podali dokaj naravno. Scenerija kmečkega okolja (kmečke gostilne) je bila primerna. V kmečki gostilni je bilo tudi prvo srečanje z Martinom Krpanom, ki ga je igral Janez Hudi iz Globasnice. S svojo krepko postavo, starinsko kmečko nošo ter zlasti z ljudsko podjunsko govorico je bil naraven in prikupen, v vsakem oziru odličen. Bil je posrečen tip. Pritegnitev ljudske govorice (na Koroškem narečja igravčevega) je igri dala svežost in pristnost.
Vse občinstvo je željno pričakovalo, kakšen bo prihod in nastop Krpanov na dvoru, ki se je za ta dogodek (kot ob cesarskem kronanju) slovesno pripravil. Krpan, ki še nikoli ni bil na Dunaju in o cesarskem dvoru ni imel pojma, zlasti ne o ceremonielu na dvoru, preveč mu je podoba cesarjeva blestela v življenju kot nekaj nadzemskega, je ob prihodu pred cesarja tako zavzet, da ne vidi njegovega okolja (ne cesarice in cesarične in ministrov), marveč samo »presvetlega cesarja«, kateremu velja prvi in edini poklon. Zato je njegovo vedenje na dvoru nekam »nerodno in neotesano«, kar se je igravcu 'posrečilo. Tudi priprave na boj z Brdavsom razodevajo vso duhovitost kmečkega človeka.
Dramatik je vešče povezal osrednjo zadevo, boj z Brdavsom, tudi z ljubezensko zadevo, ki v cesarici vzbudi še večji odpor do Krpana, v naivnosanjavi cesarični pa se prvotna zanesenost za junaka Brdavsa prenese na močnjaka Krpana ne glede na njegovo kmečko poreklo in nerodnost. Cesarica Kunigunda, gospa Marica Tischlerjeva, in cesarična Marjeta, gdč. Anica Černičeva, sta svoji ženski vlogi podali odlično. Cesarica je igrala z vsem ženskim temperamentom in tudi z gosposko eleganco.
Tožarjenje Martina Krpana na dvoru s strani mejačev je bilo sicer zaviralni moment v igri, kot satira na cesarsko uradovanje (namreč ministrov) pa zabavno.
Zelo posrečen je bil prizor, prikaz velikana Brdavsa, ki ga je prevzel in zelo dobro podal Janez Pleškaternik iz Globasnice. Njegova postava, kosmat obraz in kostum so ga delali eksotičnega. Tudi vedel se je pristno, svoji vlogi primerno.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Politični teden
Po svetu
OBRAMBNI MINISTER MC NAMARA ODSTOPIL
Konec novembra je odstopil obrambni minister Združenih držav Amerike Robert McNamara. Kmalu za tem sta Svetovna banka in predstavnik Bele hiše potrdila, da je bil McNamara imenovan za predsednika svetovne banke.
Predsednik Bele hiše Christian je zanikal trditve o nesoglasjih med McNamaro in Johnsonom. Zatrjuje se, da je McNamara nasprotoval vključevanju »političnih« faktorjev v izključno vojaške odločitve. Baje je nasprotoval zgraditvi protiraketnega sistema in tudi razširitvi bombardiranja na nove objekte v Severnem Vietnamu. Ugotavlja se, da je bil McNamara mnenja, da je odveč izdajati ogromne vsote za graditev protiraketnega sistema. Glede bombardiranja Severnega Vietnama pa je bil mnenja, da to ni bistveni element za izboljšanje ameriških položajev v Vietnamu. Zagovarjal pa je zgraditev elektronske pregrade med Severnim in Južnim Vietnamom.
RAVNOTEŽJE VOJAŠKIH SIL
Inštitut za strateške študije v Londonu je objavil pred dnevi poročilo o vojaškem ravnotežju v letih 1967-68. V poročilu pravi med drugim, da se je število sovjetskih medcelinskih raket lani povečalo za 50 odstotkov. Sovjetska zveza je zgradila tudi omejen sistem protiraketne obrambe. Toda zmogljivosti ameriških oboroženih sil so še vedno največje na svetu. Kitajska, ki ima baje kakih 30 atomskih bomb, žrtvuje petino proračuna za obrambo, raziskovanje in razvoj vojaške tehnike.
Premoč Združenih držav Amerike na področju medcelinskih jedrskih raket se v primerjavi s Sovjetsko zvezo še vedno zmanjšuje. Od 4:1 v letu 1965 je ta premoč v letih 1966-67 padla na nekaj več kot 3:1, zdaj pa znaša že celo manj kot 3:1. Amerikanci imajo v resnici 1054 raket tipov miinute-man in tkan ter 656 raket tipa polaris, medtem ko ima Sovjetska zveza 520 'kopenskih in 130 pomorskih raket. Inštitut poudarja v poročilu, da so sovjetske rakete še vedno opremljene z jedrskimi glavami, katerih rušilna moč je večja kot pri ameriških projektilih, čeprav so le-ti natančnejši.
Protiraketni sistem okoli Moskve
Poročilo zdaj prvič govori tudi o zanesljivem obstoju sovjetskega sistema protiraketne obrambe, ki je razporejen okoli Moskve in sloni na posebni protiraketni raketi. To je raketa s trdim gorivom in z dosegom več sto kilometrov. Opremljena z jedrsko glavo z močjo od ene do dveh megaton. Kljub temu pa baje ni sposobna zagotoviti popolne obrambe pred raketami minuteman in polaris.
Na še zanesljivo, ali so takšen protiraketni obrambni sistem zgradili tudi okoli Leningrada, niti to, ali ni tako imenovana »linija Talin«, ki se razteza vzdolž baltiške obale, namenjena naglemu opozorilu, uporabljajočemu rakete zemlja-zrak tipa grif-fon.
Kitajska po mnenju londonskega inštituta še vedno nima operativnega sistema za izstreljevanje raketnega orožja, vse pa kaže na to, da namerava zgraditi svoj sistem na balističnih raketah. Kitajci so dosegli pomemben napredek »kljub političnim težavam«. Izvedenci inštituta sodijo, da je imela termonuklearna naprava, ki so jo sprožili 17. junija letos, moč od 2 do 7 megaton (megatona == 1 milijon ton).
Kulturna revolucija je v celoti bolj škodovala kot koristila kitajski armadi. Narodnoosvobodilno armado so postavili zdaj na vse ključne položaje politične in gospodarske strukture dežele in to je povečalo njen vpliv. Toda to je povzročilo tudi preveliko razdrobljenost vojaških naporov, za-vrlo program vojaške vzgoje in zmanjšalo borbeno učinkovitost kitajskih oboroženih sil. Čistka je prav močno prizadela letalske sile. V 13 vojaških okrožjih so razrešili pet glavnih poveljnikov in devet prvih političnih komisarjev.
Najpomembnejše ameriške vojaške zmogljivosti
Nič ne potrjuje, da bi kitajsko protisovjetsko politično gonjo spremljala tudi krepitev vojaških enot vzdolž kitajsko-sovjet-
ske meje, čeprav so verjetno na obeh straneh pospešili izvidu iške in nadzorstvene operacije, pravi med drugim poročilo londonskega inštituta za strateške študije. Čeprav na kitajisko-mongolski meji niso zabeležili nobenega novega incidenta, govore napadi na Mongolijo vendarle o nezado-voljstvu, ki ga je na Kitajskem po vročil sovjetsko-mongolski obrambni sporazum, podpisan lani.
Poročilo pravi glede rednih oboroženih sil, da so ameriške vojaške zmogljivosti s 3,400.000 možmi najpomembnejše na svetu v primerjavi s 3,400.000 možmi v Sovjetski zvezi in z 2,700.000 možmi na Kitajskem. Toda v zadnjih dveh primerih je treba tem številkam dodati še polvojaške varnostne sile, pri Kitajski pa tudi še civilno milico, ki šteje verjetno več milijonov ljudi.
Deželi, ki žrtvujeta največji del obrambnih proračunov vojaškim raziskavam, sta Kitajska (20 odstotkov) in Francija (14 odstotkov). Obe si prizadevata, da bi razvili svoje termonuklearne sile. Poročilo pristavlja, da je delež narodnega bruto dohodka, ki ga dajejo za narodno obrambo, naj večji v deželah Bližnjega vzhoda, saj doseže na primer v Izraelu, Egiptu in Saudo-vd Arabiji tudi 12 odstotkov. Na Kitajskem in v Vietnamu znaša 10 odstotkov.
NOVA DRŽAVA - REPUBLIKA '
JUŽNI JEMEN
V spodnji zbornici je angleški zunanji minister Brovvn sporočil, da je Južna Arabija postala neodvisna. V Ženevi so namreč 29. novembra po dolgih pogajanjih podpisali končni sporazum o prenosu oblasti.
S tem sporazumom uradno nastaja nova država: Republika Južnega Jemena.
Uradno sporočilo, ki so ga objavili v Ženevi ob zaključku pogajanj, javlja, da je bil sklenjen tudi sporazum o britanski gospodarski pomoči novi d»žavi, toda samo z veljavnostjo 6 mesecev. Velika Britanija ni hotela prevzeti nadaljnjih obveznosti, dokler problema temeljito ne prouči. Zato so se sporazumeli, da bodo nadaljevali pogajanja s tem v zvezi.
Velika Britanija se je obvezala, da 'bo dala vojaško pomoč 10 milijonov funtov in civilno pomoč za drugih 50 milijonov funtov, razdeljenih med tri leta po neodvisnosti. Poleg tega je Velika Britanija postavila pogoj, da se ohranijo prijateljski odnosi med novo državo in Veliko Britanijo. Voditelji Južnega Vietnama so se sklicevali na razvrednotenje funta in so zahtevali dodaten znesek. O tem pa se niso mogli sporazumeti.
Uradno javljajo tudi, da bosta Velika
Britanija in Južni Jemen navezala diplomatske odnose in imenovala svojega poslanika. Jemen se obvezuje, da bo jamčil varnost tujih skupnosti na svojem ozemlju.
Južna Arabija bo postala neodvisna 40 dni pred prvotno določenim datumom. Nova država zajema z ozemljem Adena 17 emiratov in sultanatov, ki so do sedaj sestavljali Južnoarabsko zvezo.
Nova država meri 155.400 kvadratnih kilometrov, od katerih je samo ena stotina obdelovalna. Celotno ozemlje šteje 1 milijon 250 tisoč prebivalcev, od katerih jah 220.000 živi na ozemlju Adena, ki je naj manjši in najbogatejši v federaciji. To področje so najprej zavzeli Portugalci, pozneje pa je pripadlo Otomanskemu imperiju. Velika Britanija je leta 1799 zasedla otok Pe-rim, 16. januarja 1839 pa je zavzela Aden. Z zgraditvijo Sueškega prekopa je vse to področje, posebno pa Aden postalo važno trgovsko in strateško področje. Od leta 1882 do 1914 je nad 23 arabskih državic tega področja postalo protektorat Velike Britanije na podlagi sporazumov, ki so jih šejki sklenili z Veliko Britanijo. Leta 1959 je šest šejkatov podpisalo z Veliko Britanijo sporazum, ki odobrava ustanovitev federacije arabskih emiratov na jugu. V naslednjih treh letih so pristopili v federacijo še drugi šejkati. Aprila 1962 se je ime spremenilo v Južnoarabsko federacijo.
5 TOČK LEVA EŠKOLA
Izraelski premier Levi Eškol je pretekli teden v Jeruzalemu razložil načrt petih točk za rešitev krize na Srednjem vzhodu.
Izraelski ministrski predsednik je ponovno zahteval direktne pogovore in sklenitev mirovnega sporazuma med Izraelom in njenimi sosedi.
Kot eden izmed pogojev za mir je izraelski premier zahteval svobodno plovbo za izraelske ladje skozi Sueški prekop in Tiransko ožino.
Vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu in začetek deželnega sodelovanja bi po njegovih besedah odprlo možnosti za rešitev problema beguncev.
V	skladu s tako formuliranimi cilji je premier Eškol obljubil sodelovanje s posebnim odposlancem U Tanta Gunnarjem Jairrimgom.
Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je izjavil, da prebivalstvo okupiranih arabskih ozemelj ne sme imeti nobenih iluzij o odločitvi Izraela, da bo ostal tam vse dotlej, dokler ne bo podpisan sporazum o miru.
V	zvezi z odnosi z Britanijo je Eban dejal, da med Jeruzalemom in Londonom obstajajo raizlike v mišljenju, hkrati pa se tudi strinjajo o bistvenih vprašanjih, kot je med drugim, da se ni mogoče vrniti na sporazum o premirju iz 1949. leta.
in pri nas v Avstriji
POGAJANJA O JUŽNI TIROLSKI
V zadnjem času so se razširile vesti, da sta se Avstrija in Italija v zadnjem času pogajali v Švici o južnotirolskem problemu. Tako je o zadevi najprej poročalo glasilo južnotirolske stranke »Dolomiten«. Ta je napisal, da je iz Rima nenadoma odpotoval veleposlanik Mario Toscano, ki je bil že prej med strokovnjaki za južnotirolsko zadevo.
Šele sedaj pa se je izvedelo z Dunaja, da je avstrijsko zunanje ministrstvo potrdilo vest o novih pogajanjih med avstrijskimi in italijanskimi strokovnjaki glede južno-tirolskega problema. Pogajanja pa niso bila v šivici, temveč v Londonu.
Na pristojnem mestu naglašajo, da že samo dejstvo, da je prišlo po več mesečnem presledku in vrsti neprijetnih dogodkov do ponovnih stikov, pomeni pozitivno znamenje. Na tem sestanku je bilo vnovič načeto vprašanje mednarodnega jamstva za izpolnitev obvez, ki jih vsebuje »paket«, vendar ni bil v tem pogledu dosežen ni-kakšen napredek; na obeh straneh vztrajajo pri svojih starih stališčih. Kdaj utegne priti do novih stikov med italijanskimi in avstrijskimi predstavniki, ni mogoče reči.
OVADBA PROTI TERORISTOM
NA JUŽNEM TIROLSKEM
Policijsko ravnateljstvo v Bocnu (Južna Tirolska) je vložilo kazensko ovadbo proti trem avstrijskim državljanom, ki so se udeležili atentata (25. junija letos) na hribu Porze-Scharte, pri katerem so bili ubiti italijanski oficir in trije vojaki. Ti trije teroristi so: Peter Kienesberger, ki velja za po-
močnika prof. Burgerja, zdravnik v Innsbrucku dr. Erhard Hartung in podoficir avstrijske vojske Egon Kufner. Kot sodelavci so obtoženi 26-letni nemški državljan Hans Christian Genck iz Osnabrucka in njegova žena Barbara Percht iz Innsbrucka. Genck je iz Avstrije pobegnil v Nemčijo, vse druge pa je aretirala avstrijska policija in jih zaprla v Innsbrucku. Državno tožilstvo je poleg tega na predlog zunanjega ministrstva obtožilo 5 oseb, da so 27. aprila 1963 izvršile več atentatov. To so bratje Fritz in Heinrich Biinger; od teh so enega aretirali v Zahodni Nemčiji, drugega v Avstriji; nadalje Klaus Gobel, ki ga je aretirala nemška policija, ter neonacista Hansa Juarga Gerberja in Naidharda Schufer. Ti so obtoženi, da so na milanski postaji v garderobo postavili kovčke z razstrelivom, prav tako v Cesanu Madernu, Comu in Genovi.
(Kdor je zasledoval naša poročila o Južni Tirolski, ki smo jih objavili do sedaj, mora imeti jasno sliko o tem problemu.)
AVSTRIJSKA DONAVSKA VOJNA
MORNARICA NA VIDIKU
Avstrijska zvezna vojska načrtuje, da bi uvedla donavsko floto (majhno ladjevje). To nujnost je v torek, 5. decembra, v televizijskem intervjuju utemljeval nadzornik pionirskih enot, polkovnik Muller-Elblein. Za začetek bi zgradili dva 32 metrov dolga bojna čolna z oklepom; vsak od njiju bi bil opremljen z dvema protiletalskima topovoma, kalibra dveh centimetrov. V vojaških krogih menijo, da bi ti dve ladji patruljirali na odseku češkoslovaške meje.
SLOVENCI
dama Ul pa sneta
60-letnica rektorja ljubljanske Akademije za glasbo Karla Rupla
Pred kratkim je slavil svoj šestdeseti rojstni dan redni profesor in rektor ljubljanske Akademije za glasbo Karlo Rupel.
Že kot otrok je Karlo Rupel zbujal pozornost kot talentiran violinist med tržaškimi rojaki — rodil se je v Proseku nad Trstom. — In prav ta nadarjenost, združena še z neizmerno pridnostjo, ga je pozneje pripeljala do uglednega violinskega virtuoza. Kmalu po opravljeni maturi je z odličnim uspehom končal državni konservatorij v Ljubljani in se nato izpopolnjeval v Parizu. Pozneje se je s svojimi koncertnimi nastopi uveljavil kot prvi in vodilni slovenski koncertni violinist. Po drugi svetovni vojni je vsa teža njegovega javnega violinskega udejstvovanja spočetka slonela prav na njem. Tako je podaril prav v tem času Slovencem izredno važno violinsko knjigo o lokovanju, v svojem violinskem razredu je beležil prve diplomante, a kot koncertni mojster je več let stal na čelu vodilnih slovenskih orkestrov. Prav njegova nenehna skrb za instrumentalno glasbeno vzgojo in njegova zavzetost za pravilno usmeritev Akademije za glasbo so ga ponovno pripeljali na rektorsko mesto tega zavoda.
NOVICE IZ ARGENTINE Sveži grobovi
V Velikem Buenos Airesu je nedavno umrla gospa Julija Jelenc - Zurčeva, stara 72 let, žena odvetnika in znanega slovenskega delavca dr. Celestina Jelenca. Vest o smrti blage žene, je hudo zadela vse Slovence na področju velikega Buenos Airesa. Prav tako je v tem velemestu v cvetu moške dobe, v starosti 42 let nenadoma za srčno kapjo preminil Srečo Belič. V San Justu so se pretekli mesec iztekli življenjski dnevi Andreju Dolencu. Tam mu je lansko leto umrla tudi njegova žena ga. Lojzka, roj. Dolničar.
Vsi trije počivajte mirno, daleč od domovine, v tuji zemlji.
Ugledni rojak iz Avstralije
Pred kratkim se je mudil v Buenos Airesu na obisku g. Dušan Lajovic, slovenski industrialec iz Syd-neya v Avstraliji. G. Lajovic je član avstralske uradne trgovinske delegacije, ki je doslej obiskala naslednje ameriške države: Meksiko, Venezuelo, Peru in Čile.
Avstralska trgovinska delegacija ima 16 članov ter so v njej zastopane vse avstralske gospodarske panoge.
G. Dušan Lajovic je v njej kot predstavnik avstralske industrije aluminija. Njegova tovarna Im-pakt spada med največje tovarne aluminija v Avstraliji z letno proizvodnjo 120.000 ton.
Smisel za industrijo je g. Dušan Lajovic dobil od svojega očeta, ki je bil v Ljubljani ustanovitelj Saturnusa, nato pa je imel tovarno za izdelovanja aluminijastih predmetov v šiški.
Lajovičeva tovarna aluminija v Sydneyu je gospodarsko najtesneje povezana s tovarnami aluminija Kuala Lampur v Malariji, v Manili na Filipinih in Maracaya pri Caracasu v Venezueli. V vseh teh tovarnah ima g. Dušan Lajovic večino delnic ter je v njih chahman in managing direc-tor. Prodajo izdelkov njegove tovarne v Sydneyu vodi njegov brat Milivoj.
Kreftova Balada o poročniku in Marjutki v nemščini
Pred kratkim je izšla v znani gledališki založbi Chronos-Martin Mbrike v Hamburgu v lični izdaji Kreftova „Ba!ada o poročniku in Marjutki”, ki zajema snov iz oktobrske revolucije in državljanske vojne. Dramo je prevedla znana pesnica in prevajalka iz jugoslovanskih književnosti Ina Jun-Broda. Pri svojem delu je uporabila tudi surov prevod, ki sta ga že pred leti pripravila prof. Štefanija Dollar in dr. Guido Soklič.
Stroški bi znašali 12 milijonov šilingov; zgradila pa bi ju ladjedelnica v Korneu-burgu.
Ko so obrambnega ministra dr. Georga Praderja v ožjem krogu vprašali, če ima zgraditev donavske flote vobče kak smisel, je, ta odgovoril, da je uresničitev le-te pravzaprav problem, ki bi ga morali rešiti strokovnjaki.
V televizijski oddaji »Obzorja« so hkrati ugotovili, da bi bilo kljub veliki vojaški vrednosti takih bojnih čolnov, njih gibanje na Donavi omejeno, ko bodo zgradili šest novih donavskih hidrocentral, kajti ti bodo morali skozi 14 zatvornic, predno bodo preplovili avstrijsko Donavo.
Ob 1100-letnici obiska sv. Cirila in Metoda
v Panoniji
Slavna zgodovina Porabskih Slovencev (II.)
Preteklost Porabja je preslavna. Porab-ski Slovenci so najbliže Blatnemu jezeru, •ob katerem «e je pred 1100 leti razprostirala Spodnja Panonija, dežela, ki je merila čez 10.000 kvadratnih kilometrov in ji je od slovenskih vladarjev najprej (za časa vključitve Panonije v frankovsko Vzhodno marko) vladal knez Pribina (do 860), za njim pa njegov sin knez Kocelj.
V tej deželi ob reki Rabi in ob reki Zah, ki teče v jngozapadni konec Blatnega jezera, je knez Pribina sezidal prestolnico z imenom Blatograd ali Blatenski kosteh Sezidal je gradišče na nizki, vzpetini tam, kjer reka Zala pod Blatnim jezerom naredi ro-
velikih načrtov. Zbral je močno vojsko in se ob njeni moči ni več čutil od Nemcev odvisnega in tudi ni več spolnjeval obveznosti do vzhodnbfrankovskega kraljestva. Hotel pa se je osvoboditi tudi na cerkvenem področju. Ker je po zgledu misijonov pri Frankih tudi on hotel biti lastnik cerkva in cerkvene posesti, je tuje (nemško) duhovništvo v deželi zamenjal z drugim, z onim »iz Italije in Grčije«, kolikor ga je mogel dohiti, zlasti pa se je obrnil v Bizanc na cesarja Mihaela III. in ga zaprosil za sposobne misijonarje, predvsem za osebo, ki naj bi na Moravskem postala deželni škof namesto bavarskih škofov v Passauu in v
Knez Kocelj sprejme (867) sv. brata Konstantina (Cirila) in Metoda na njuni poti v Rim. Sveta brata nosita s seboj skrinjico z relikvijami papeža-mučenca Klementa — in slovenske bogoslužne knjige. Z njima je prišlo nekaj učencev, tako n. p r. učenec Klemen, ki je pozneje postal nadškof v
Ohridu v Makedoniji in je tudi svetnik.
kav. Zaradi varnosti je v teh ravninskih krajih Blatenski kostel stal sredi gozdov in v močvirju in bil seve utrjen. Po latinsko se v listinah imenuje Urbs paludarum, Nemci pa so ga imenovali Mosaburg. Dohod do te spodnjepanonske slovenske prestolnice je bil po sporočilu sodobnikov »zelo težaven in kraj zelo utrjen«.
Ker je knez Pribina zemljo pridno kultiviral, naseljeval na njej koloniste, Slovence in tudi Nemce, mu je kralj Ludvik Nemški (vzhodnofrankovski) podaril še 100 kmetij okrog Blatnega jezera. Povzdignil je Pribina, s Slovaškega pribeglega kneza, tudi v spodnjepanonskega mejnega grofa.
Pribina je zelo širil krščanstvo med Slovenci v Panoniji. V Blatenskem kostelu, svoji prestolnici, je sezidal cerkev, ki jo je leta 850 posvetil sam salzburški nadškof Liupram, ker se je salzburška nadškofjia severno od Drave razprostirala tja do Donave, sicer pa je imel v Spodnji Panoniji oblast pokrajinski koroški, gosposvetski škof, ki je bil odvisen od opata in nadškofa pri Sv. Petru v Salzburgu. Leta 860 je postal misijonski škof pri Gospe Sveti Ozvald, ki je pa že čez dobro leto bil odstavljen, tako da leta 863 ni imel več oblasti ne na Koroškem in ne v Panoniji.
Knez Pribina je padel v boju z Morava-ni. Sledil mu je leta 860 ali 861 sin Kocelj, hil je vzoren krščanski vladar. Spočetka je Zvesto hodil po stopinjah očetovih in verno služil vzhodnofrankovskemu kralju in salzburški nadškofiji. Zgradil je več cerkva v svoji deželi in bil darovnik celo Marijine cerkve v Freismgu na Bavarskem. V daril-tti listini se je imenoval »grofa Slovencev«.
Na Panonijo je mejila Moravska, ki je Postajala vedno bolj mogočna in od Nem-cev neodvisna. Že za Mojmira, ki je s sionskih tal okrog Nitre pregnal kneza Pribina, so se Moravani uprli Nemcem. Naslednik knez Rastislav pa je še bolj težil n samostojnostjo moravskih rodov v zdru-zeni Veliki Moravski. Rastislav je bil mož
Salzburgu. Bilo je to leta 862. Bizantinski cesar je velikomoravskemu knezu ustregel ter poslal najsposobnejša, že preizkušena misijonarja brata Konstantina (Cirila) in Metoda ter njune učence. — Na Moravsko sta Ciril in Metod prispela s slovanskimi bogoslužnimi knjigami leta 863 v veliko radost kneza in ljudstva. Knez jima je izročil svojie učence, ki so v domači šoli, v šoli z
domačim jezikom izredno naglo napredovali. Ciril in Metod sta se mudila na Moravskem 40 mesecev in imela izredne uspehe, taiko na dušnopastirskem kot kulturnem področju.
Ker je pouk v bogoslovjiu pri učencih tako hitro napredoval in je dežela potrebovala mladih duhovnikov m tudi domačega škofa, sta se svetniška brata Konstantin in Metod napotila v Rim, da tam pri papežu dosežeta odobritev domačega slovanskega bogoslužja in domačih slovanskih bogoslužnih knjig ter posvetitev prvih učencev v duhovnike. Na pot sta se z nekaterimi učenci odpravila spomladi ali v poletju 867. Pripotovala sta v slovensko Spodnjo Panonijo h knezu Koclju, s katerim sta se utegnila spoznati bržčas že 863, ko sta potovala na Moravsko. Knez Kocelj je solunska brata in njune učence v svojem Blatenskem kostelu slovesno in prisrčno sprejel. Žitje (najstarejši slovanski življenjepis o sv. bratih) poudarja in naglasa, da je knez Kocelj močno vzljubil slovenske (bogoslužne) knjige, ki sta jih nosila s seboj, in da je želel se jih naučiti. Dal jima je do 50 učencev, da bi se učili. Tudi veliko čast jima je skazoval, sporoča Žitje.
Sprejem z veliko častjo spriču j e o veliki radosti, ki je zavladala pri panonskem knezu in pri panonskih Slovencih ob prihodu sv. Cirila in Metoda ter njunih učencev. Vemo, da je bil z njima vsaj en učenec iz njune grško-makedonske domovine, Klemen, ki je potem v Rimu bil posvečen v duhovnika, ostali učenci, duhovniški kandidati, pa so bili z Moravskega. Knez Kocelj se je po vzoru velikomoravskega kneza Rastislava tudi odločil za veliko reč, da sta namreč solunska misijonarja tudi v njegovi kneževini uvedla domače slovensko bogoslužje, ustanovila bogoslovno in književno šolo za Slovence. Ker je tedaj vladar odločal o nastavitvi duhovnikov pri cerkvah, jih poljubno mogel sprejemati in odslavlja-ti, so se po volji kneza Koclja domači duhovniki morali takoj oprijeti novega slovenskega pismenstva in novih, domačih bogoslužnih knjig, ki so jih pač naglo prepisovali. Ker stari vir navaja, da je »knez vzljubil slovenske knjige, da bi se jih učil«, se je gotovo učil novega pismenstva v domačem jeziku, z njim pa tudi veljaki v deželi, ki jih je bilo precej, kot izvemo iz poznejšega sporočila.
Odločitev kneza Koclja za domače slovensko pismenstvo in domače bogoslužne knjige ter za uvedbo domačega bogoslužja je toliko bolj pomembna, ker Kocelj ni bil tako mogočen in tudi ne tako neodvisen vladar kot velikomoravski knez Rasli-slav, marveč je bil le mejni grof vzhodnonemškega kraljestva. Vendar je kot resnično krščanski vladar, ko je spoznal, da bo to dvignilo in poglobilo versko življenje ter slovenski narod pritegnilo k verski in kulturni izobrazbi, s pravim krščanskim pogumom izbral novo pot, čeprav je to kasneje bilo zanj usodno.
Adventna prireditev v Škocijanu
V nedeljo popoldne, 10. decembra 1967, je bil v dvorani farnega doma v Škoci-janu koncert Marijinih pesmi. Pobudo za to je dal Katoliški delovni odbor ozi-ziroma katoliška prosveta. Peli so cerkveni zbori iz Podjune, ki jih je organiziral g. Tomaž Holmar.
Ko so se skoro hkrati s »Krpanovimi« plakati pojavila v naših časopisih naznanila za koncert Marijinih pesmi v Škocijanu, so mnogi zmajevali z glavo češ, v nekaj dneh dve veliki prireditvi — ali ni to nekoliko preveč?! Pa so se dvomljivci zmotili: udeležba je bila pri obeh prireditvah rekordna. Za »Krpana« so bile vstopnice dva dni pred predstavo razprodane, na koncertu v škocijanu pa so vstopnice zmanjkale: dvorana je bila nabito polna (»Mav obivn, nas je,« sem čul možaka, ki se je s komolci prerival naprej ...); polna je bila tudi veža in še zunaj so nekateri prisluškovali, dokler jih mraz ni pregnal.
Verjetno se je prav zato začetek nekoliko zakasnil. V pozdravu pevcem in poslušalcem je dr. Vinko Zwitter opozoril na geslo prireditve: naj bi se ob vnemi pevcev, pevovodij in skladateljev v letu vere v nas vseh še bolj razplamtela ljubezen do naše velike Gospe, saj je adventna Kraljica — Devica verna!
Nato so nastopili pod vodstvom svojih pevovodij po vrsti zbori iz škocijana, Dobrič vesi, Kazaz, z Obirskega in Želinj (skupaj), izven programa pa še moški kvartet iz Št. Petra na Vašinjah. V drugem delu pa so peli posamič cerkveni zbori iz Pli-
berka, Rebrce, Šmihela in Globasnice (skupaj) in Št. Vida, nato pa vsi zbori pod vodstvom g. Holmarja. Na harmoniju je petje spremljal g. prof. Silvo Mihelič, zbore in njihov program — po dve ali tri pesmi — pa napovedoval g. dr. France Vrbinc. V začetku in med odmorom je igral mladinski orkester z Rebrce pod vodstvom g. Mirka Hajnžiča, a je prevladoval vtis, da ti vložki niso spadali v okvir celotnega programa.
številno občinstvo je pozomo sledilo petju ter pevcem in njihovim pevovodjem dajalo priznanje z navdušenim ploskanjem. Neutrudni organizator g. Holmar pa je na koncu prejel lep šopek rdečih nageljnov.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim je treba reči, da je ta koncert lepo uspel. S kakšno zavzetostjo so bili pri stvari pevci in pevovodje. Dragocena pa je predvsem zamisel: kaj bi pomenilo za uspešen razvoj našega cerkvenega petja, če bi tak nastop bil vsako leto, kot imajo to že nekaj let uspešno vpeljano v Gorici in Trstu! Zato bi bila nujna — posprava: organizatorji in pevovodje naj bi si vzeli čas in skupno ugotovili sončne in senčne strani koncerta, nato pa razmislili, kaj in kako bi bilo treba storiti, da bi kvalitetno zboljšali spo-
red, to je izbor pesmi, posebno pa še predvajanje, to je podajanje pesmi in kulturo glasov. Na ta način bi pridobljene izkušnje mogli s pridom uporabiti za nadaljnje načrtno delo.	Dr. F. C.
ZAHVALA PO MARIJANSKEM KONCERTU V ŠKOCIJANU
Katoliški delovni odbor smatra za svojo dolžnost, da se vsem, ki so prispevali h krasnemu uspehu nedeljskega koncerta Marijinih pesmi v Škocijanu, za njihovo žrtev iskreno zahvali. Skupnemu zborovodji g. Tomažu Holmar ju, ki je bil duša prireditve, vsem pevovodjem posameznih pevskih zborov, vsem številnim pevcem in pevkam, mladim glasbenikom rebrškega orkestra in njihovemu vodji g. Mirku Hajnžiču veljaj naše posebno priznanje. Hvaležno pritrjevanje nabito polne velike dvorane k posameznim točkam jim bodi dokaz, da je zanimanje za našo umetno in ljudsko cerkveno pesem in posebej Marijino pesem med našim ljudstvom nenavadno živo in da je v tem za naše cerkvene zbore posebno poslanstvo. Topla zahvala velja tudi g. župniku Kogleku in sestri Gabrijeli, ki sta dala na razpolago farni dom in toplo gostoljubje, nadalje velikovškim gojenkam in celovškim skavtom.
Katoliški delovni odbor
Kardinal Speliman umrl
V	soboto, dne 2. decembra, je umrl new-yorški nadškof kardinal Francis Speliman. Umrl je za možgansko krvavitvijo.
Kardinal Speliman, ki je bil tudi katoliški kaplan ameriških oboroženih sil, je bil star 78 let. Rodil se je 4. maja 1889 v Whit-manu v bostonski škofiji. Za duhovnika je bil posvečen 14. maja 1916, za škofa pa 8. septembra 1932. Newyorški nadškofiji je bil dodeljen 15. aprila 1939 in 18. februarja 1946 ga je papež Pij XII. imenoval za kardinala.
Lani je Speliman ponudil papežu Pavlu VI. ostavko na položaj newyorškega nadškofa, ker je prekoračil 75 let, toda papež ni sprejel ostavke in ga je prosil, naj ostane na svojem mestu.
-f Ossip Zadkine
V	Neuillyju, nedaleč od Pariza, je umrl znani pariški kipar ruskega rodu Ossip Zadkine, star 77 let. Njegova dela so razstavljali. v evropskih državah, v Ameriki in Aziji. Smrt ga je zadela skoraj pred otvoritvijo njegove retrospektivne razstave.
Ossip Zadkine se je rodil v Smolensku in je prišel kot 16-letni mladenič v Anglijo, da bi se naučil tujega jezika; kmalu pa je posvetil ves svoj čas in energijo kiparskemu delu. Odšel je v Pariz in postal član umetniške skupine na Montparnasu, v kateri so bili tudi Chagall, Soutine in Modighani. Pristopil je h kubistični šoli in dosegel prvo večje priznanje leta 1921., ko je razstavil skulpturo »Kitarist«. Šele po drugi svetovni vojni si je pridobil visoka nacionalna in mednarodna priznanja.
Ossipu Zadkinu, ki se je 10. decembra 1966 v Slovenj Gradcu udeležil svetovne likovne razstave pod geslom »Mir, humanost in prijateljstvo«, je mesto, poleg petim drugim tujim (med njimi koroškemu slikarju Wernerju Bergu) in domačim umetnikom, podelilo naslov častnega občana.
Slovenska likovna umetnost se uveljavlja v tujini
V	reprezentančni umetnostni galeriji Galerie de France v Parizu so odprli osebno retrospektivno razstavo 25 izbranih del slikarja in grafika, našega rojaka Zorana Mušiča. Razstava zbuja upravičeno zanimanje in tudi kritika je ponovno potrdila sloves tega umetnika. Že v razstavnem prospektu je ugotovljeno, da sodi'Mušič med najvidnejše sodobne evropske umetnike, da je imel doslej (v letih od 1947 do 1967) retrospektivne razstave v Novi galeriji deželnega muzeja v Gradcu, v Modemi galeriji v Ljubljani, v galeriji umetnostnega združenja za Porenje in Vestfalijo v Diissel-dorfu in inštitutu za moderno umetnost v Niirnbergu, kjer je med drugimi publikacijami o Mušiču nedavno izšla njegova obširna monografija. Skupaj je sodeloval Mušič v tem obdobj u na 116 večjih mednarodnih razstavah ter med drugim dobil nagrado na drugem grafičnem bienalu v Ljubljani, trikrat nagrado na beneškem bienalu in dve nagradi mesta Pariza.
n nas na
foškem
Siovo od pokojne Ane Wastel
IZ LOVANK pri DOBRLI VESI
Bil je jesenski dan kakor vsi drugi. Megla je ležala po naših dolinah, nad meglo pa je sijalo sonce. Nič nenavadnega ni taka slika v jeseni. En dan je podoben drugemu. Jesensko razpoloženje napeljuje naše misli na umiranje zunaj v naravi, obenem pa na dejstvo, ki mu nobeden ne more uiti, na smrt. Posebno živa nam postane ta resnica, če eden izmed tistih, ki so živeli med nami, zapušča ta svet. Tako se je zgodilo 23. novembra t. L, ko se je širila vest o smrti g. Ane Wastel, Topličinje iz Lo-vank.
Dolgo se je pripravljala na odhod iz te solzne doline, saj jo je Bog že dalj časa poprej obiskal s starostno boleznijo. Mnogo je molila v teh težkih dneh. Pogostokrat, da, skoraj vsak dan, je prejemala Jezusa v- Najsvetejšem zakramentu in od njega dobivala moč za dušo m telo, kajti nikoli ni tožila, ko se je odpravljala, za tem življenjem.
»Kakor človek živi, tako tudi umrje,« se pravi. — Od svoje mladosti naprej je bila rajnka marljiva služabnica Gospodova. Rodila se je na Veselah v šentviški fari in še mlada prišla v proštijo v Dobrlo ves. Tukaj je služila dolga leta s kuharico Tončko g. proštu Matiji Ramdlu. Lahko rečemo, da je ravno, v teh letih storila mnogo dobrega v 'požrtvovalni postrežbi bolnemu g. proštu. Videla jih je ne samo telesno trpeti, ampak tudi duševno. Kolikokrat je v svojem življenju ravno o teh letih govorila.
Od dobrolske proštije je odšla, ko se je poročila leta 1928 k Topliču v Lovankah, kjer je srečno živela s svojim možem 23 let. Rajni Martin Wastel je bil dober gospodar, pobožen mož, zvest svojemu ljudstvu in spoštovan od vseh. Zelo ga je pogrešala, ker je tako zgodaj umrl. Sama je živela na Topličevem domu, skrbela za posestvo, pridno delala in še zmeraj našla dosti časa za molitev ter druge krščanske dolžnosti. Ker ji Bog ni naklonil blagoslova zemeljskega materinstva, je mnogim postala duhovna mati kot botra za krst in birmo. V tej ženi je lahko vsak našel pravo mater, ki je posebno z zgledom globoke vernosti vplivala na druge. V večnosti bomo spo-
CELOVEC (J Franc Napotnik)
V četrtek, 7. decembra, so ob številni udeležbi prijateljev iz prve svetovne vojne, njegovih odjemalcev ter znancev iz mesta in celovške okolice, pokopali na pokopališču v Trnji vesi (Annabichlu) trgovca z železnino Franca Napotnika, starega 78 let. Pokojni je že skoraj pred 50 leti odprl trgovino z železnino in podobnim materialom ob Velikovški cesti v Celovcu, in jo osebno vodil skoraj do zadnjih dni svojega življenja, to je do 2. t. m.
Doma je bil iz Raven-Guštanja v Mežiški dolini na Koroškem. Odtod je prinesel lepo domačo slovensko besedo, ki jo je rad uporabljal v svojem trgovskem podjetju. Ni čuda, da so naši ljudje prav zategadelj
MASNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer StraBe 5, tel. 22 51.
iz vse celovške okolice tako radi prihajali v njegovo trgovino, ko jim je rajni s svojo prijazno šegavostjo in šaljivostjo postregel.
V spominu ga bodo ohranili tudi vsi tisti naši številni kmetje, ko jim je v tistih »suhih sedmih letih« zadnje vojne in povojne dobe mimo raznih nakaznic preskrbel kakšen kilogram žebljev ali vsaj vrečko cementa ali apna za prepotrebna popravila pri hiši.
Franc Napotnik je bil še mož starega avstrijskega kova ter bil močno navezan na stare sorojake izpred prve svetovne vojne; bil je z njimi do zadnjega v prijateljskem stiku.
Se eno naj omenimo, da je rajni vsa leta oglašal od časa do časa tudi v Našem tedniku in vsako leto v Družinski pratiki, tako še za leto 1968.
znali, koliko je ona s svojo molitvijo izprosila pri Bogu.
V svojo največjo srečo pa si je štela, ko je spremljala duhovnega sina k mašniškemu oltarju. Vsak duhovniški poklic je velika milost. Prepričani smo, da je ona med drugim mnogo molila v ta namen, da bi »njen študent« in poznejši bogoslovec postal maš-nik. Njena najbolj iskrena želja se je izpolnila leta 1960. Svet bi dandanes.potreboval še več takih žena, ki bi se hotele posvetiti podobnim .idealom in se zanje žrtvovati. Ljubi Bog, daj nam še več takih!
Čutila je, da njene moči vedno bolj pešajo. Vse zemeljske zadeve je hotela imeti urejene. Imetje je izročila mlademu sorodniku Martinu Wastelu, ki je, kar vsi upamo, njen vreden naslednik. Bolehala je, šla se zdravit v bolnico in končno so jo zopet pripeljali domov. Dobri ljudje so ji stregli z veliko požrtvovalnostjo, posebno zadnje mesece, ko je bila popolnoma navezana na posteljo.
Gospod jo je poklical k sebi. Mirno in lahko je stopila pred Sodnika, saj je bila dobro pripravljena za odhod s tega sveta. Na praznik svete Katarine, 25. novembra popoldne, smo jo spremljali k zadnjemu zemeljskemu počitku. Od vseh krajev Podjune so se zbrali sorodniki in znanci ter se od nje za zmeraj poslovili. Na domu so ji domači cerkveni pevci zapeli žalostinko v slovo. Duhovni sin Martin Hotimitz se je od svoje duhovne matere poslovil na domu in se ji zahvalil za vse molitve m vso podporo med leti svojega študija in pozneje. Z letošnjim dobrolskim novomašnikom Leo-jooldom Zundrom sta opravila mrtvaški obred na domu.
Lovanški zvonovi so milo zvonali v slovo, ko se je pogrebni sprevod pomikal skozi vas proti Dobrli vesi. Pri križu pred proštijo so še štirje drugi duhovniki ter mnogo žalujočih pristopili in se uvrstili v dolgo procesijo proti pokopališču na Gori. V gorski cerkvi še je darovala zadušnica za rajno. Nato pa smo jo položili v blagoslovljeno zemljo ob strani njenega moža, kjer bo njeno truplo čakalo častitljivega vstajenja. Č. g. dr. Janez Skuk se je od rajnke na grobu poslovni v ganljivih besedah. Zahvalil se ji je tudi v imenu mil. g. prošta Brand-statterja, ki se zdravijo od težke bolezni v bolnici v Celovcu. Zahvalil se ji je za vse dobrote, ki jih je delila vsem z odprtimi rokami: rada je darovala za misijone, za cerkvene ustanove, za potrebe domačih cerkva. Veselo je prebirala verske liste in še posebej Mohorjeve knjige. Na bolniški postelji so ji delale mnogokrat kratek čas. Komur velja hvala, tistega lahko pohvalimo, kajti drugim naj bi naštevanje dobrih del bilo v spodbudo in zgled. Kako je trpela na tem, ko ni mogla hoditi več v cerkev k sveti maši in k drugim pobožnostim. Večkrat je
BOŽIČNE PESMI
SLOVENSKEGA OKTETA
posnete na gramofonske plošče,
lahko kupite
v Mohorjevi knjigarni.
dejala: »Jaz bi tako rada šla, pa ne morem, drugi pa bi lahko šli, pa nočejo.« V duhu se je pridružila farni družini v cerkvi, ko je doma molila mašne molitve ob nedeljah in delavnikih. Ali se čudimo, da se takemu človeku smrti ni treba bati?
Za Ano Wastel res velja beseda iz Sv. pisma: »Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu. Odslej, govori Duh, naj se spočijejo od svojega truda, zakaj, njih dela gredo z njimi.« (Raz 14, 13)
Mračilo se je že, ko so se cerkveni pevci zadnjič poslovili od rajne. Kar je bilo na njej, umrljivega, je zagrnila črna prst. Kar pa je neumrljivo, je šlo v nebesa po večno plačilo. Njena osebnost in njena dobra dela naj bi ostala živa med nami. Njena nepregledna duhovna darila kot priproš-njice pri Bogu pa bodo nam vedno svetla luč v naši temi, kakor svetloba svečic, ki so gorele na novi gomili pozno v noč.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
Zahvala
Izrekamo toplo priznanje, čestitamo in se lepo zahvaljujemo gospodu režiserju Vinku Zaletelu in niegovim vrlim in požrtvovalnim amaterskim igralcem, neplačanim idealistom, da so nas na praznik Brezmadežne, 8. decembra t. L, v Mestnem gledališču v Celovcu razveselili z lepo uspelo uprizoritvijo Vom-bergarjeve satirične komedije MARTIN KRPAN.
Avtorju Jožu Vombergarju pa se posebno toplo zahvaljujemo, da nam je dovolil igrati svojega MARTINA KRPANA kot krstno predstavo na Koroškem — brez tantieme.
Zelo hvaležni smo vodstvu Mestnega gledališča v Celovcu, da nam je tudi tokrat z vso naklonjenostjo ustreglo in nam dalo na razpolago svoj hram umetnosti.
Celovškemu radiu pa gre iskrena zahvala za vsa topla priporočila v okviru »Kulturne panorame« in še posebej za snemanje naše prireditve.
Nužej Tolmaier Dr. Pavle Zablatnik tajnik	predsednik
pisma foatcev
■Mimo resnice ne moremo
Ker je bil zadnji petek praznik, smo dobili slovenske liste šele v soboto. Takoj sem sedel in začel prebirati „Naš tednik”, posebno me je zanimal uvodni članek na prvi strani, kako skrbijo koroški poslanci im deželna vlada za njeno manjšino. Pravilno piše člankar in toži, da nas koroške Slovence prezirajo, kakor bi nas sploh ne bilo in to ni čudno, kajti spominjam se, da so se med plebiscitom vse stranke zaklele oziroma sporazumele, da bodo po plebiscitu skupno nastopile proti nam in to obljubo tudi zvesto izpolnjujejo, kar so že večkrat dokazali. Razlika je samo ta, da so socialisti bolj diplomati, to je dokazal tudi bivši deželni glavar Wedenig, ko je namesto, da bi šolske štraj-ke v Pliberku proti pravičnemu šolskemu pouku na mešanem ozemlju kaznoval, je razveljavil oni pouk, ki so ga prinesli iz švicarskega kantona Graubundna, da pokažejo velesilam, kako so pravično rešili manjšinsko vprašanje na Koroškem. „Volk je bil sit, koza pa cela.” Odredil je, da morajo starši otroke k slovenskemu pouku prijaviti. Dejal je, da je to demokratično! Demokratično bi bilo, ko bi deželni glavar odredil, da otroci nemških staršev niso obvezni za slovenski pouk.
Na žalost pa se je vključil v raznarodovanje tudi ordinariat. Ni moj namen, da bi zopet trgal stare rane, saj itak vsi Slovenci vedo, kako je s to zadevo. Na deželi se čudimo, zakaj še ni bil imenovan slovenski kanonik, zakaj tudi ne dekan za boroveljski okraj. Že leta so minila, ko je umrl g. Košir, dekan na Žihpoljah. Zastopati ga mora g. prelat A. Zech-ner, ki je itak tudi zastopnik našega škofa.
Glede „Našega tednika” naj še omenim, da objavlja zelo dobre članke v prid slovenskemu narodu.
-lj
POSEBNA PONUDBA:
Skrinje
za globoko hlajenje
305 litrov sedaj 5.680- šil.
nudi
TRGOVSKO PODJETJE
Bt&OZ&jf PLIBERK — LIBUČE telefon 0 42 35-394 noč. štev. 302
Slovenski kulturni praznik v Mestnem gledališču
(Nadaljevanje s L strani)
Višek igre je bilo srečanje Krpana in Brdavsa in njun boj. Srečanje je bilo napeto, le boj je bil igravcem odmaknjen. Umljivo, da se usmrtitev ni dala uprizoriti na pozornici, tako je njun boj, napovedoval kronist.
Razplet igre se je dobro, kar ganljivo odvijal, ker je dramatik spretno pokazal kontrast med cesarico in cesarjem ter vnemo
življenjski problematiki in barvitosti. Igrav-ci so se zelo vživeli v svoje vloge in nam nudili zelo prijetno igro. Režiser g. Vinko Zaletel je vložil vanjo svoj dober čut za umetnino in svojo organizatorično sposobnost za kreacijo psihološko aktivnost vlog.
Občinstvo je igravce med igro in po njej nagradilo z močnim aplavzom. Zadovoljni smo se vsi razhajali z najlepšimi vtisi.
Martin Krpan se odpravlja na Dunaj nad Brdavsa. (Prizor iz 2. dejanja)	Foto: Domanjko
cesaričino za zmagovavca in junaka Krpana, na drugi strani pa je Krpanove toži-telje-ministre cesar učinkovito obrzdal.
Odpoved Krpanova Marjetki in sprava med cesarjem in cesarico izzvenijo ob zaključku psihološko posrečeno. Krpan se kot kmečki človek s cesarskim patentom, z darom cekinov in s culo na rami spet vrne v svoj kraj v zmagoslavni zavesti, da je tudi kot kmečki človek bil cesarju potreben in bo cesarstvu še posebej rad pomagal.
Dramatski liki so v Martinu Krpanu bili dokaj konkretno oživljeni, so dihali v
Takšne prireditve so za Slovence na Koroškem praznik. Zbere se naše ljudstvo iz vseh treh dolin in z Gur, da se ob njih duhovno obogati in razvedri. Takšne prireditve so pa tudi priča naše kulturne dejavnosti in priča smisla našega ljudstva za kulturo. Nabito polno gledališče celovškega Mestnega gledališča je bilo dokaz, da je narodnozavednih Slovencev lepo število, in to v vseh plasteh naroda. Takšne kulturne prireditve so pa tudi vzpodbuda za nadaljnje kulturno ustvarjanje med Slovenci na Koroškem.

MIRKO KUMER:
13. nadaljevanje
Obisk koncentracijskega taborišča Dachau
Slovo drugi dan je bilo težko. Kdo ve, ali se še kdaj vidimo? Prijatelj Brings me je pospremil 'k železnici, iki me je popeljala po Renu navzgor skozi najlepše kraje tega področja. Dočim teče Ren prej po široki ravnini, se tu vdolbe med skale in teče v globokem koritu, kot Donava skozi Waichau. Na robeh korita stojijo starodavni renski gradovi in pričajo o slavi nekdanjih dni. Tu so vladali nekdaj mogočniki, katerih gospodarska moč je posegla globoko v Avstrijo in med Slovence. Se moji starši so računali v »rajniš goldinarjih«. Malokdo je vedel, da je izvor te denarne vrednote od gospodovalcev ob reki Reni, ki so imeli svoj denar. Podnebje je tu toplo. Vsaka ped zemlje je izrabljena za vinsko trto. V strme skalnate stene obrežja reke, so vklesane terase z nasuto zemljo, na kateri se goji rensko vino. Obdelujejo jo samo ročno, kar je hudo težavno. Menda trto tu gojijo bolj kot hobby (konjiček). Sele dalje na jugu vidimo vinograde na položnih pobočjih z razmaknjenimi vrstami. Tu je možno obdelovanje s stroji. Ugotovil sem, da so vinogradi dobro oskrbovani. Nikjer nobenega plevela, trte stoje privezane na nizke količke kot vojaki v ravni vrsti.
V	ravnini pa raste samo žito. Ni ne travnikov ne pašnikov. Menda tod gospodarijo čisto brez živine. Sredi junija so že s stroji pobirali zgodnji krompir in za njim takoj sejali povrtnino. Opazili smo vehke nasade tobaka. Iz tega delajo znamenite nemške »Stumpen«-cigare.
Od Rena zavije železnica pri mestu Karlsruhe na vzhod. Po rodovitni Nekarski dolini se peljemo mimo mest Worms, Mann-heim, Heidelberg in Stuttgart. Ob velikih tovarnah teh mest smo videli velikanske kupe starih avtomobilov. Žerjav, velik kot pri gradnji stolpnic, pa še vedno vlači stare odslužene vozove na kup. Tam jih v hali za železo zmečkajo v železne bale, katere potem v livarnah zopet topijo.
V	Ulmu sem videl veličastno stolnico. Je podobna stolnici v Kolnu, vendar samo z enim zvonikom. Od Ulma gre proga navzgor, vedno više na Bavarsko. Tu smo videli zopet koruzo na njivah, dočim je vsa srednja im severna Nemčija nima. Vidimo spet živino na paši; in sicer rdeče-lisasto pasmo. Vreme je tu že dolgo časa de-
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za drugič. Cenjene dopisnike prosimo, da nam to oprostijo.
Uredništvo
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
Nedelja, IV. 12.: 07.‘10-08.00 Duhovni nago-0r- — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voSči-110. _ PONEDELJEK, 18. 12. 14.15 - 15 00 Poro-ila, vreme, objave, pregled sporeda. — Za našo vas. ' Kaj nam pravi živinozdravnik? — 18.00—18.15 b>ber večer našim malim poslušalcem. — TOREK, 9- 12.: 14.15—15.00 Poročila, vreme, objave. — Portni mozaik. - Koroški kulturni pregled. -Beda, 20. 12.: 14.15-15.00 Poročila, vreme, ob-ive. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 21. 12. 4.15—15.00 Poročila, vreme, objave. — Slovenska orodna in zborovska glasba. Prof. M. Rus: Jezi-°vne napake - 7. - PETEK, 22. 12.: 14.15-15.00 °ročila, vreme, objave. — Od petka do petka po aših krajih in pri naših ljudeh. — Iz ljudstva za iudstvo (O zdravilnih rastlinah — L). — SOBOTA, 3- 12. 09.00-10.00 Od pesmi do pesmi - od srca.
ScRei&ct
Damska moda
v veliki izbiri!
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 33 95
ževno. Seno gnije na tleh. Strečni so oni, ki so ga obesili na 'kratke ostrvi ali na žico.
Met potjo so nekje vstopili mladi ljudje z velikanskimi kovčki. Govorili so neznan jezik. Med njimi so bili tudi črnci. Oblečeni so bili celo bogato in moderno. Kmalu sem spoznal, da so to amerikanski visoko-šolci, ki hočejo počitnice preživeti v Evropi. Ljubko dekle mi je v slabi nemščini povedalo, da gre služit v Gornjo Bavarsko, v nek tujsko prometni obrat. Pokazala mi je delovno pogodbo, katero so ji poslali v Ameriko. Plačali ji bodo na mesec 300 nemških mark; zraven dali hrano in stanovanje. Delala bo kot vratarica in vodila bife. Do-
VABILO
Zveza slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol vabi člane in nečlane na občni zbor 28. decembra 1967, ob 9. uri v Delavski zbornici v Celovcu — dvorana I.
Po občnem zboru bo zanimivo predavanje: Dravske elektrarne in njihova medsebojna povezanost.
Vabi odbor.
ma je bila iz Clevelanda v državi Ohio v Združenih državah -Amerike. Povedal sem ji, da ima moja žena isto tam svojega strica. Hotela je vedeti njegov naslov, še danes bo o tem domov telefonirala.
Hitro je minevala vožnja. Že smo v Miinchnu. Na velikanskem osebnem kolodvoru je čez 20 tirov. Vsi se končajo v slepi ulici. Vsak vlak mora zadenjsko odpeljati. Tu sem prekinil vožnjo, poiskal naslednji vlak v Dachau in se odpeljal na kratek obisk k prijatelju Žoržu Gartnerju. Spoznala sva se med vojno v Rusiji. Bil je naš krojač. Skrbel je, da nismo bili preveč raztrgani pri našem težkem topniškem delu. Tudi on je bil nasprotnik nacizma, krščanski demokrat in človekoljub. Ko so me takrat zasliševali pred vojnim sodiščem, je doma molil, da bi se mi nič hudega ne zgodilo. Uničil je tudi del mojih zapiskov o vojni. Prosil sem ga zato, ker sem se bal, da bi jih nepoklicani ne našli, in bi mi bili v škodo. Tudi on je bil dolgo na Ruskem ujet. Po treh letih so ga kot invalida odpustili iz ujetništva. Kmalu si je doma opomogel in si priženil lično hišico. Bil je krojač pri amerikanski vojski. Ko je ta odšla, dela sedaj v papirnici.
Žorž Garntner me je čakal že na kolodvoru. Veselo svidenje po sedmih letih. Takrat sem bil tri dni pri njem, ko sem bil na svet. evharističnem kongresu v Miinchnu. Takrat -me je peljal tudi v bivše koncentracijsko taborišče za politične zapornike v Dachau in mi vse razložil in pokazal. Ogledala sva si krematorije. Prvotni mali krematorij je imel samo dve peči. Le dva mrliča sta se mogla naenkrat potisniti v peč in upepeliti. Proti koncu vojne je šlo sežiganje mrličev prepočasi. Naredili so nov večji krematorij, za štiri peči, zraven pa postavili plinsko celico. Tja bi nagnali na smrt obsojene, jih s plinom zadušili in potem sežigali po četverkah. Sežgali so v Dachauu po zapiskih čez 32.000 trupel; verjetno pa več. Ob koncu vojne jim je zmanjkalo premoga in nabralo se je do 5 tisoč trupel. Te so potem pokopali na bližnjem griču v množičnih grobovih. Prijatelj mi je pravil, da so ob koncu vojne od vseh krajev vlačili pripornike v Dachau, boječ
9i(§S
Že zdaj na Božič mislite, in obiščite trgovino domačina
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja, p. Dobrla ves Telefon: 042 37-246
Vse za GOSPODINJSTVO in GOSPODARST VO
se, da bi jih zavezniki ne osvobodili. Na kolodvoru je stalo več transportov živinskih vagonov z zaklenjenimi vrati. Spremljevalci transportov so ušli, priporniki v vagonih pa so stali na tračnicah brez jedi in pijače. Ko so prišli Amerikanci in odtrgali zavezana vrata, so se začeli mrliči kotaliti ven. To je Amerikance močno razsrdilo. Pobrali so v mestu Dachauu vse dela zmožne ljudi, da so kopali grobove in zagrebli od lakote in žeje pomrle ljudi.
(Dalje prihodnjič)
Avdcifalca tdevi&ia
SOBOTA, 16. decembra: 16.15 Poročila — 16.20 Za otroke od 6. leta dalje: Dve pravljici — 16.35 Za družino: Letalska površina — 17.25 Šah za vse —
17.40	Ples z zakoncema Fern — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Poročila — 18.40 Kaj vidimo novega? S’Heinzom Conradsom — 19.21 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba kratki filmski mozaik — 20.15 Nepoboljšljivi; družinska zgodba Roberta Strombergerja — 21.40 Športni žurnal — 22.10 Čas v sliki — 22.30 Naš nočni program: Smrtni jezdeci iz Loreda; film divjega zapada.
NEDELJA, 17. decembra: 15.30 Poročila — 15.33 Šport — 16.33 Za mladino od 11. leta dalje: Vztrajen kositrni vojak — 17.05 Mladinski svet — 17.30 Za družino; literatura na Longolayu — 18.00 Naš nedeljski roman: Pustolovščine dobrega vojaka Švej-ka — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Veselje ob glasbi: Paul Schofler (basist) —
19.00	Čas v sliki in od tedna do tedna — 19.30 šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Moja gejša; filmska komedija — 22.10 Čas v sliki — 22.30 Sedem stvari „či»temu je vse čisto”.
PONEDELJEK, 18. decembra: 18.00 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke
—	18.30 Naša velika sestra; družinska zgodba —
19.00	Londonski dnevnik; dokumentacija — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 77 Sunset -strip — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 šport — 22-15 Čas v sliki — 22.35 Posebno za vas: „Hočem mir”; igra.
TOREK, 19. decembra: 18.00 Tečaj angleškega jezika — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Nočni sel javlja — 19.00 Avstrijska slika — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik
—	20.15 Obzorja, razgledi, poizvedovanja, pojasnila — 21.00 Prenos bavarskega radia: „čas in nekaj simpatije”; igra Roberta Andersona.
SREDA, 20. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 11.00 Program za delavce: 77 Sunset strip — 11.45 Šport — 17.00 Poročila
—	17.03 Za otroke od 6. leta dalje: Gašperček in zimski šport — 17.30 Za mladino od 11. leta dalje: Tukaj prihaja Peter — 18.00 Kuhinja v televiziji — 18.20 Poročila — 18.25 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Kulturne aktualnosti — 19.10 Mathias Wiemann pripoveduje — 19.20 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Kdor ravna odločno, pa brez pomišljanja, pustolovski film — 22.15 Iz parlamenta: Pogovor za okroglo mizo — 23.15 Čas v sliki.
Televizija Ljubljana
PETEK, 15. decembra: 9.40 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev 17.05 Poročila — 17.10 Oddaja za otroke — 17.55 TV obzornik — 18.15 Mladinski koncert — 19.05 Človek, znanost in proizvodnja — 19.35 Cikcak — 19.40 Aktualna tema — 20.00 TVD — 20.30 Cikcak 20.40 Celovečerni film — 22.10 Zadnja poročila.
SOBOTA, 16. decembra: 9.40 TV v šoli — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 17.00 Dežurna ulica — ponovitev — 17.40 Vsako soboto — 17.55 TV obzornik — 18.15 Marjan Belina: Užaljeni medvedek
—	mladinska igra — 19.15 Baletna oddaja — 19.40 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 Cikcak - 20.40 Ljubezen — humoreska — 21.30 Junaki cirkuške arene
—	serijski film — 22.00 Gideon — serijski film — 22.50 Zadnja poročila.
NEDELJA, 17. decembra: 9.25 Poročila - 9.30 Narodno zabavna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja
—	10.45 Ne črno, ne belo — ponovitev — 11.30 Junaki cirkuške arene — serijski film — 12.00 Nedeljska TV konferenca (do 13.00) Nedeljsko popoldne — 18.25 Karavana — reportaža — 18.55 Cikcak
—	19.10 Dolgo, vroče poletje — serijski film —
20.00	TVD - 20.45 Cikcak - 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Portreti in srečanja — 22.05 TVD.
Na policah
Mohorjeve knjigarne v Celovcu
Božična darila vseh vrst, dobite v Mohorjevi knjigarni.
Za vase male povesti in pravljice:
France Bevk: Lukec in njegov škorec; 101
str., broš....................12.— šil.
France Bevk: Tatič; 68 str., broš. 12.— šil. France Bevk: Pestema; 85 str., broš.
..............................12.— šil.
Josip Jurčič: Jurij Kozjak; 149 str.
broš..........................15.— šil.
Josip Jurčič: Domen; 85 str., broš. 14.— šil. Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega
galeba; 107 str., vezano . . 21.50 šil. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj; 147
str., broš....................12.— šil.
A. A. Milne: Medved Pu; 147 str.,
broš..........................12.— šil.
Slovenske pravljice; 142 str., broš. 12.— šil. Pastirica Drobtinica; 192 str., broš. 14.— šil.
Na zalogi imamo tudi otroške pravljice, posnete na gramofonske plošče: Martin Krpan, Pepelka, Desetnica, Mlada Breda, Svinjski pastir, Gospod in hruška, Trnjul-čica.
Romani za odrasle:
Dr. Julius Kugy: Delo, glasba in gore,
245 str., vez................. 137.50	šil.
Han Suynin: Gora je mlada, 576 str., vez.
134.50 šil.
Kalinšek: Slovenska kuharica, 738 str.
vez..............................95.-	šil.
Boleslau Prus: Faraon (zgodovinski roman), 643 str., vez. . . . 125.— šil. Ivo Andric: Travniška kronika, 457 str.,
120,- šil.
Emilijan Cevc: Srednjeveška plastika na Slovenskem; 392 str., .... 120.— šil.
Poleg zgoraj navedenih povesti, pravljic in romanov imamo še mnogo drugih del te vrste literature.
Poleg knjig imamo tudi različne gramofonske plošče na razpolago:
Mati, Zlati časi, Triglav, Podoknica;
EP - 3070 .................... 55,- šil.
Kadar pa mim’ hiš’ce grem; LPY — 665
78.- šil.
Ce te srce boli; LPY — 627 . . 78.— šil. Srečno pot (Avsenik) LPY — 642 78.— šil. Polje, kdo bo tebe ljubil; LPY — 676
78.- šil.
Polke in valcerji (Veseli planšarji)
LPY - 17....................... 78- šil.
Anton Foerster: Gorenjski slavček
(Opera v treh dejanjih) . . 240— šil.
PONEDELJEK, 18. decembra: 9.40 TV v šoli —
10.40	Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe —
11.40	TV v šoli: Kulturni spomeniki — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.50 Ruščina — ponovitev —
16.10	Angleščina — ponovitev — 16.55 poročila —
17.00	Mali svet — oddaja za otroke -- 17.25 Risanke — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 TV obzornik — 18.15 Vsi so prihajali — odd. Lepe pesmi so prepevali — 18.45 Kuharski nasveti — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Rezerviran čas — 20 00 TVD — 20.30 Cikcak - 20.40 TV drama - 21.40 Glasbena oddaja - 21.10 TVD.
TOREK, 19. decembra: 9.40 TV v šoli — 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 18.00 Film za otroke — 18.15 Razstava v Modemi galeriji — prenos — 18 50 Svet na zaslonu — 19.30 TV obzornik — 20.00 Cikcak — 20.10 Celovečerni film — 21.40 Kulturna panorama — 22.20 Zadnja poročila. —
SREDA, 20. decembra: 17.00 Poročila — 17.05 Serijska Lutkovna igra — 17.25 Poljudno znanstveni film — 17.55 TV Obzornik — 18.15 Združenje radovednežev — odd. za otroke — 19.00 20 milijonov — reportaža — 19.30 Mozaik kratkega filma — 20.00 TVD - 20.30 Cikcak - 20.40 Gledališki Quiz -
21.40	Mednarodni Jazz festival v Ljubljani — 22.00 Zadnja poročila.
ČETRTEK, 21. decembra: 9.40 TV v šoli — 10.35 Angleščina - 11.00 Angleščina - 14.50 TV v šoli -ponovitev — 15.45 angleščina — ponovitev — 16.10 TV v šoli: Kulturni spomeniki — 17.05 Poročila —
17.10	Vijavaja - ringaraja, 8. odd. — 17.55 TV obzornik — 18.15 Po sledeh napredka — 18.35 Po izbiri — glasbena oddaja — 19.00 Dežurna ulica — humorist, odd. — 19.40 TV prospekt — 19.54 Propagandna medigra — 20.00 TVD — 20.30 Aktualni razgovori — 21.30 Rezerviran čas — 21.40 G. Verdi: Othello — opera — 24.00 Zadnja poročila.
has tednik
izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: Naš tednik” Cetovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58, Naročnina znaša mesečno 7- šil letno 80- šil Za Italijo 2800- lir, za Nemajo 20- DM, za Francijo 22- ffr., za Belgijo 250- bfr., za Švico 20- šfr., za Anglijo 2— f. sterk, za U; S. A. m ostale države 6— dolarjev na leto. - Lastnik m izdajateli: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diSe, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.	J
IZVIRNO POROČILO
Učiteljski shod v Dobrli vesi pred 116 leti
Dne 23. avgusta 1851 je bil v Doberli vesi (Eberndorf) na Koroškem pervi učiteljski shod. Pričujoči so bili naš častiti c. k. šolski svetovavec, gosp. Rudmaš, duhovni svetovavec, šolski ogleda, in fajmo-šter u Kapli, gosp. Balant Bergman, trije gospodi kateheti in vsi gospodi učitelji. Gospod B. Bergman je bil učiteljem svoje dehantije naložil, na sledeče dve prašanji pismeno odgovoriti:
1.	Kako bi se otroci najhitrej pismena (pismenke, črke) naučili in kak najročnej k branju (čitanju) peljati mogli; in
2.	Ali bodemo u slovenskih krajih na Koroškem zanaprej slovenski ali nemški ali pa oba jezika u šoli učili?
Vsi učitelji so bili odgovorili in skoraj vsi prav dobro in modro. Pa najbolje je odgovoril izgledni učitelj u Doberli vesi, gosp. Janez Hofbauer. Ednoglasno je bilo sklenjeno, da se imata ta dva odgovora tiskati dati, in »Šolski prijate!« (list) to prav rad stori, zraven pa se vse gospode šolske svetovalce in dehante lepo prosi, vse, kar slov. šole zadeva, njemu pošiljati. On bode vse rad in po mogočosti hitro ponatisnil.
Na pervo uprašanje, kako bi se otroci najhitrej naučiti in naročnej k čitanju peljati mogli, je gosp. Hofbauer takole odgovoril:
Otroke brati učiti je bila dosedaj poglavitna skrb učitelja. Otrok še ni prav in gladko govoriti znal, in že je moral se učiti, pismene črke poznati, po tem slovkovati in slednjič tudi brati. Otroci dobre glavice in bistre pameti so še take nerazumne robe popadli in. pisme za pismenom imenovati, s časom slovkovati in tudi brati začeli. Drugi otročiči so nekaj: časa z njimi hodili in napredovali. Ker pa niso več bili u stanu, težave zmagati, so zadej ostali; največ pa se jih pismen (črk) ni naučilo, ker je učitelj z boljšimi naprej šel in mu ni ostalo časa, s slabejšimi na škodo boljših se pečati in muditi.
Za tega voljo je malo po malem nastajalo po različnej zmožnosti otročičev (otrok) u šoli veliko razdelkov, ki so uk močno težaven narejali in ga motili. Le malo pripravnih je naprej šlo, večji del jih je pa dve, tri leta u enej šoli ostajalo, nekaj je jih pa tudi,. zgubivši vse veselje, celo šolo brez vsega dobička zapustilo.
če se vsei to prevdari, se najde, da je vsega tega krivo bilo:
E Ker pamet otročičev še dosti razvita in razjasnjena ni bila. Pismena (črke) poznati, za učence ni tako lahka reč. Treba je, si toliko iz čert narejenih (podob, imen in glasov, ki si jih še svesti niso, tako u glavo utisniti, da jih ne le samo natanjko razločiti, temuč tudi, kakor jih zagledajo.
hitro in gladko imenovati in glaskovati znajo. Morajo namreč vsih pismen tri reči: podobo, ime in glas poznati. Glede na takšne težave ,in na njih izvir se lahko ve, da bode to le tedaj za otroke lehka reč, kadar se otroci vadijo podobe pismen, ki se jim pred oči stavijo, ogledovati, med seboj primerjati in razločevati. Tako bi se njih oko izbistrilo, njih pamet prebudila m njih govorni udi omikali in se pripravili ob svojem času gladko in pravilno brati;
2. temu je kriva tudi navada, da se u letu otročiče po dvakrat u šolo jemlje. To ni le samo zoper postavo, temuč tudi postane nova versta ali razdeljk učencev, in tako potreba, jih posebej učiti. Na take nove učence učitelj le malo časa obernki more, in še tista ura, ki se nanje obrne, podkupuje omiko in napredovanje večjih učencev.
3.	Pervi nauk strašno moti tudi ta navada po deželi, da novi učenci le po malem šolo nastopujejo. če taj (tedaj) nek-tera kesna bajibiioa čez 14 dni, kaka nemarna dekla po 6 do 8. nedeljah in kak nezarobljen kmet šele tedaj svojiga otroka u šolo pošlje, kedar se njemu poljubi, tako ta spaka učitelja zaderžuje, svojo šolo ročno opravljati in lepo dalje postopati. On ne bode u stanu, vse učence godno pismena (črke) učiti in kazati. Tudi ne bo mogel otroke u branju pogosto in pridno vaditi rn izuriti, če učenci iz šole ostajajo. Da se bodo tedaj otroci srečno in hitro pismena naučili in k branju ročno pripravljali, se mora ravno to, kar tudi dosedanja c, k. ukoslovna knjiga (Medhodenbuch) priporoča, prav iskreno priporočiti:
a)	da so učitelji prijazni z otročiči;
b)	da se pripravnice (pripravne šole, Vorbereitungschulen) napravijo, u kterih se otroci učijo, reči ogledovati že prej, da se začno pismena učiti;
c)	da se otroci vadijo govoriti.
(Dalje sledi)
Koroški slovenski skavti v Beli peči
Ob tabornem ognju
Višek skavtskega življenja je brezdvomno vsakoletno taborjenje. Letos smo dobili od tržaških skavtov dve ponudbi: v bližino Gortine d’Ampezzo ali pa v Belo peč. Odločili smo se za bližnjo pot v Belo peč, in sicer od 25. julija do 5. avgusta.
V	ponedeljek, 24. julija, je obhajal 40-letnico svoje prve sv. maše preč. gospod dr. Franc Blatnik, ki deluje sedaj v Ameriki in je velik dobrotnik koroških slovenskih skavtov. Obhajal je to slavje v Selah. Udeležil se ga je tudi zastopnik koroških skavtov.
V	ponedeljek zvečer pa je bilo že nekaj skavtov zbranih v Heimlingerju v Celovcu. Naslednji dan so se nekateri peljali do Trbiža z vlakom, ostali pa z avtobusom. Tisti, ki so se peljali z vlakom, so šli peš do Bele peči in tam čakali ostale. Tržačani, ki so bili prišli že v ponedeljek, so nam bili napravili znamenje ob cesti. Steza je bila ozka in cele četrt ure smo jo mahali navkreber. Zraven smo pa nosili še težke šotore in prtljago. Prav vsi smo se potili, ko smo dospeli do vrha. Kraj je bil odlično izbran. Vse je bilo ugodno za taborjenje. Voda je bila napeljana po ceveh. To edino bi bilo želeti, da bi bil deroč potok. Najprej smo se pošteno oddahnili. Do večera smo imeli ze lepo urejene šotore. Jedi ni primanjkovalo. Ponoči je pošteno grmelo, se bliskalo in tudi deževalo. Enkrat je v bližini pošteno urezalo, tako, da je naš najmlajši začel klicati na pomoč. Nekateri pa se sploh zbudili niso.
Drugi dan smo začeli z delom. Koroški skavti smo dobili nalogo, da postavimo ol-
tar, vhod in ograjo. Na žalost je bilo v sredo slabo vreme, tako da je oltar le počasi napredoval. Delo je vodil „Spretni gams“. Odločili smo se, da postavimo moderno daritveno mizo. Kljub slabemu vremenu smo bili do večera gotovi.
V četrtek nam je predlagal „skrbni gams“ svoj načrt za vhod. Malo smo ga spremenili in ga nato začeli graditi. Tudi tega dne nam vreme ni bilo preveč naklonjeno. Isti dan pa je druga skupina postavila jambor, ki je bil 14 metrov visok. Končno pa je v petek posvetilo sonce v vsej svoji krasoti.
Služba božja v naravi
Napravili smo ograjo ter mize. Ta dan je prišel tudi traktor in pripeljal hrano. Zvečer taboru ni nič več manjkalo. Vodi so bili štirje. Iz Koroške nas je bilo na žalost samo deset. Štirje starejši smo pristopili k roverjem in imeli tudi lasten šotor. Mlajši, gamsi,
Hitro se domenimo, da gresta dva roverja h karabinjerjem (orožnikom) z aparatom za funkanje. Cez nekaj minut že pride sporočilo, da so streljanje povzročili teroristi. Vsi iz tabora naj jih poskušajo ujeti. Takoj smo razdelili manjše v dve skupini. (Dalje)
so spali skupaj. Po večerji smo imeli prosto ter ta čas igrali nogomet. Pozneje smo igrali vsak večer nogomet. Večer ob ognju je potekel zelo veselo in precej utrujeni smo se vlegli spat.
V soboto je res lepo zasijalo sonce. Imeli smo sveto mašo, dviganje zastave, nato je sledil zajtrk: po zajtrku pa pregled šotorov. Istega dne so bili naši gamsi dežurni (službujoči). Za spremembo smo imeli torej enkrat avstrijsko kuhinjo. Popoldne pa smo jo odrinili proti Belopeškim jezerom. Pogled, ki se nam je tam nudil, je bil nad vse očarljiv. Mimo spodnjega in večjega smo šli do zgornjega. Obrežje tega je precej skalnato. Obe dve jezerci pa obdajajo skalne pečine visokega Mangarta. Kar načuditi se nismo mogli tej lepoti. Pri manjšem jezercu smo se malo skopali ter šli potem do prvega, kjer smo se s čolni peljali naokrog. V taboru pa nas je čakalo majhno j presenečenje. Prišel je prejšnji voditelj tr- ! žaških skavtov Pavle s svojo ženo. Korošci ; smo ga že poznali. Taborni ogenj je pripra-vil nadvse pestro. Trajal je precej dolgo, a vsem se je zdel prekratek.
Po tabornem ognju je Pavle peljal roverje v malo oddaljen senik. Ob vinu in majhni luči smo se začeli hudomušno po- ! svetovati, kako bi bilo najbolje napraviti nočni pohod. Dobro je namreč, da se človek že v mladosti skuša znajti v nevarnosti | in pokaže pravo odločitev ter pogum. Prav j pogum mlajših nas je zanimal. In napravili smo precej grozen načrt ter se vlegli spat.
Teroristi napadli taborišče
Nekaj čez polnoč se je čulo v bližini tabora streljanje. Straža pri tabornem ognju je zbežala v šotore, kjer je zbudila še druge. Čez deset minut se zopet sliši streljanje in mnogo bliže. Kar kmalu so se vsi prebudili.
Janez Jalen	37
lipi Ograd |
»Ljuba moja Pavelca!
Častita sestra prednica in vse soisestre, posebno pa jaz, Ti želimo veselo alelujo. V dneh bridkega trpljenja Gospodovega, katerim sledi častitljivo vstajenje, se Te prav posebno spominjam v molitvi. Minca mi je pravila, da Ti Bog nalaga nove križe. Zato pa, draga Pavla, moli. In Tvoj angel va-•ruh naj Ti noč in dan na strani stoji m Tvoj patron, veliki apostol Pavel, ki ga ni bilo sram javno v pismu priznati vernikom, da ga biča želo mesa, naj Te vzame v svoje mogočno varstvo.
Novic pri nas posebnih ni. Jih kaj prida biti ne more. Smo ograjeni.
Oglasi se kaj!
Še enkrat želi Tebi pa tudi mami in atu blagoslovljeno veliko noč, in vse, posebno pa tebe, ljuba moja Pavelca, prisrčno pozdravlja ljubeča Te nekdanja sošolka
s. Ks a veri j a.«
Na veliko noč so Gradišnikovo Pavlo navsezgodaj zbudili zvonovi. Z vseh stolpov je vabilo ubrano potrkavanje vernike k vstajenju. Vmes so se v mesečno*noč sanjavo oglašali slavci. Pavla ni mogla več zaspati, čeprav je mižala. Venomer je morala misliti ma temnico v Begunjah im bilo jo je strah. Slutnja ji je prišepetavala, da tudi iletošmja velika noč zanjo ne bo dan veselja.
V jutranjem -Somraku je Pavla že klečala v cerkvi. Trikratna vstajenska aleluja je
kakor sončni ž.arek posijala v mj-ene mračne misli. Kasneje pri procesiji pa jo j-e pesem
»Dan presvetli, -dan veselja, srčno mi pozdravljen bod’. ..«
-spet potrla. Menda ji življenje res ne prinese več čistega veselja.
Doma j-e bila miza obložena z gnjatjo in pirhi in hrenom, s pinco m sladko guba-nico, v katero so bili zaviti orehi in rozine in pin-ole. Kakor drugod otrokom je -pri Gradišniku spekla mama Pavli še »meniha«, pleteno štručico, k-i je imela za glavo jajce. »Meniha« je mama svoji ljubi Pavlici poslala vsako leto za veliko noč v Begunje. Pavla ga je hranila vedno prav do zad-njega. Ko pa je prišel na vrsto, da je tudi njega načela, je kar vselej jokala.
V opojno spomladansko jm-tro se je čez Brda razlivalo samo veselje. Gradišnikova Pavla pa je bila zamišljena. Velikonočnega blagoslova se je pritaknila samo toliko, da ni žalila očeta in matere. Venomer je morala misliti na opozorilo sestre Ksaverije: Kaj bo, če Filip še živi? Groza jo je obšla pred trnovo potjo, ki bi jo morala prehoditi.
Popoldne je prišel h Gradišnikovim v Brda doktor Vipavec. Pavla je koj uganila, da ni nič prave volje. Pa se ni hotel izdati, kaj mu je. Samo mimogrede je omenil, da se svetnik Gartner sedaj nekaj obotavlja, ko je bil že povsem voljan Filipa razglasiti za mrtvega. Ji že pove. Mora še sam prej premisliti.
Po Brdih se je razlegala v omamn-o cvetoči velikonočni dan vesela pesem, petje
ptičev in ljudi. Gradišnikovi Pavli pa s-e je zdelo, da njena duša trepeče v hladni samoti temnice.
Po beli nedelji — cvetje z zgodnjega drevja se je bilo že osulo — je Pavla spet odšla v Gorico. Da ima za nekaj dni -opravkov v mestu, je rekla doma. V resnici pa le ni mogla več strpeti, kaj ji pove Andrej zavoljo obotavljanja svetnika Gartnerja. Barbka je ostala v Brdih.
Zdravnik Vipavec se j-e pri Gradišnikovih po veliki noči -samo enkrat oglasil. Še -takrat samo mimogrede. Mudilo se mu je naprej. Pavla je koj uganila, da se zato noče pomuditi, ker ni še razmislil izjave sodnika Gartnerja o Filipovi razglasitvi za mrtvega.
Šele drugi dan sta se Andrej in Pavla srečala. Vipavcu se je spet mudilo, vsaj delal se je tako. Da bi pa morebiti pod noč utegnil priti pogledat na stanovanje, če namreč Pavli ni nerodno, je obotavljaje še povedal Andrej in se hkrati že opravičeval.
»Pridi! Naju vsaj nihče ne bo motil pri pogovoru, ki se tiče samo naju.« ^
»Saj res.«
In sta se razšla. Zdravnik je odhitel po svojih potih, Pavla pa je počasi stopala prek travnika. Sedaj je vedela, da Andreja tare huda skrb. Za nekaj se kar ne -more odločiti; sam Bog ve, za kaj?
»Moli tudi sama,« se je -spomnila naročila sestre Ksaverije. »Res je,« si je rekla in zavila v cerkev svetega Ignacija, da pri-poro-či Andrejevo skrb in sebe samo Gospodu.
Mračilo se j-e že, ko j-e pozvonil zdravnik Vipavec na stanovanju zapuščene žene
doktorja Andrejčiča. Pavla mu je odprla in ga -vedla v obednico. Na mizi je dišal velik šopek. Pavla je Andreju postregla, pa se je ponujenega pomaj dotaknil. Vmes sta se pogovarjala najbolj vsakdanje, kakor bi se oba bala razgovora, zavoljo katerega sta se pravzaprav sešla. Pavla je uvidela, da tako -ne -prideta nikamor. Eden mora začeti. Andreju je nerodno. Laže sprožim jaz besedo: In je vprašala:
»Kako je sedaj —? Kaj pravd svetnik Gartner?«
»Ne vem, ali naj ti povem ali ne?«
»Čim dlje boš čakal, -tem teže bo obema. Meni in tebi.«
»Če ne boš huda?«
»Andrej —?« Pavla je Andreja karajoče pogledala.
»Imaš prav. Res nisi več otročje zasanjana samostanska gojenka. Bila si že poročena in si v nekaj letih prestala več kakor redko katera druga vse življenje, jaz pa sem zdravnik, v katerega skrb spadajo tudi take stvari,«
Doktor Vipavec je obmolknil. Pavla ga je pa vzpodbudila: »Govori! čakam.«
»Prav! Sodnik Gartner mi je rekel, če bi ti pričakovala že otroka in bi ti groziU osramotitev, bi se prav nič ne obotavljal-Tako pa —«
Doktor Vipavec je obmolknil. Pavle ui upal pogledati.
Vsak zase predse zazrta sta sklonjena sedela na zofi drug poleg drugega. V sobi je bilo tiho, le ura na steni je počasi tiktakala.
Prvi se je zravnal Andrej.
»Si zdaj huda name?«
	
1-^ OO	j	OO	^	QO	00	00	B 00 R 00 /\ 00 N 00 j 00 E
FRANC RESMAN:
Iz dnevnika slovenskega izseljenca
Prišla je pomlad in začeli smo trebiti 'travnike ter pobirati kamenje. Moj šef je bil Panzenbbck in sva v glavnem skupaj delala. Vozila sva gnoj na njive in orala in sejala. Ker pa so voli njega bolj ubogali kot mene, sem jaz hodil za plugom. Ko smo začeli kositi, je košnja trajala skozi celo poletje v pozno jesen.
Iz majerije smo dobili nekaj krav in junic, da smo jih pasli najprej v gozdu, potem pa po travnikih. Hči Fani je bila določena, za kravarico in je tako lahko ostala doma. V majeriji sem dobil tudi majhnega prašiča in, ko sem ga pripeljal domov, je žena sklenila roke, kaj naj mu da jesti. Dobili smo nekaj krme od doma, nekaj pa je bilo odpadkov in zredili smo ga prav dobro ter nam je zelo prav prišel za naj-hujše čase ob koncu vojne.
Pridne čebele
Čebelarji so mi poslali od doma z vlakom tri panje (v Rožu jih imenujemo sode) čebel. Na postajo v Waldegg sem šel ponje kar s kolesom in jih srečno pripeljal domov. Doma pa sem si napravil za hišo majhen čebelnjak. En sod je bil zelo dober, druga dva pa bolj slaba, a sem spravil vse tri dobro naprej, dokler se ni začela čebelja paša. In leta 1944 je bila tako dobra paša, kakršne še ne pomnim. Pri sosedu sem dobil trcalnico za strd in vsak dan, ko sem prišel domov na kosilo, sem vzel iz enega teh panjev nekaj satov ter jih otrcal; čez nekaj dni je bilo satovje spet polno medu. čeprav sem dobil od teh čebel več kot 40 kg strdi, so tako pridno rojile, da sem imel na jesen sedem dobrih sodov čebel. Burne "vojne dni so te čebele prav dobro prestale, a ker sem jih moral potem pustiti tam so-'Sedu-nečebelarju, so drugo zimo vse poginile.
Nabrala se nas je cela kolonija
Od časa do časa smo se peljali tudi na ^Rehhof« ali na »Hirschhof«, na Mare-ševa posestva v bližini Kaumberga v dolini Triesting. Tudi tam je bilo nekaj družin naših izseljencev, med njimi Čemernjakovi, Triesnigovi in šošelnovi. Nedaleč od Kaumberga pa so bili Dragašnikovi s Kostanj, Ogrisovi iz Bilčovsa pa so šli na naj višje Mareševo posestvo v bližini Fiirtha, da bi tam drvarili. Ko so prišli na poti pri nas mimo, stopi predme njegov približno desetletni sin Jozej, ki je potem domov grede umrl, in mi rečei
»Ne vem, kako bomo delali! Jaz ne znam
drvariti, atej ne, Hanzej pa še manj!« — čemur smo se vsi od srca smejali.
Na Plohe Wand, na hrib, (visok 1100 m), ki se vleče levo od Gloggnitza do Wr. Neu-stadta, je k nekemu baronu prišel Kofler, pd. Vavčar iz Štebna pri Maloščah. Tudi on je bil zadovoljen. Imeli so lepo stanovanje; med tednom je vozil z voli hlode iz obsežnih gozclov. Neko nedeljo smo tudi njega obiskali. Gor smo šli preko Waldegga po ozki poti in potem naravnost po železnih lestvah skozi skalovje. Na vrhu, ki je pravzaprav velika planota, je znana izletniška točka za Dunajčane. Zato je tam okoli več velikih hotelov in velikih vil raznih dunajskih velikašev. Hkrati smo si ogledali tudi precej poškodovano Dollfusovo cerkev, ki jo je leta 1938 zažgala »Hitlerjeva mladina« (H]), a sta se dva od požigalcev domov grede smrtno ponesrečila, ko so se peljali nazaj po precej strmi cesti v dolino.
Nazaj grede smo ubrali drugo pot in smo se za kratek čas oglasili še pri Wieser-ju, pd. Bavru iz Podsinje vesi, ki je bil tudi na neki Mareševi kmetiji v Diirnba-chu. — Skupno pa je bilo na Nižjem Avstrijskem že več kot dvajset naših družin, ki so po Mareševi zaslugi tja prišle iz raznih taborišč.
Kadar smo prišli skupaj, smo se skoraj vedno pogovarjali, kdaj in kakšen 'bo konec vojne in kako naj se za vsak slučaj pripravimo, da bi se potem tudi srečno vrnili domov.
Novo šolsko leto se je začelo in učitelj mi je prigovarjal, da naj dam Jozej a in Martina v glavno šolo. Martin naj bi šel v tretji razred in bi ga v tem slučaju oprostili učenja tujega jezika, takrat italijanščine, jozej pa v prvi. Jaz sem bil tega vesel in tako sta hodila vsak dan uro hoda čez hrib v sosedni Pernitz.
Zadnja zima v VVaidmannsbachu
Hitro je minilo leto in na zimo smo po naročilu upravnika začeli z dekleti drvariti. Z Rezko sva hodila že takoj zjutraj v gozd, Fani pa je morala najprej oskrbeti živino, potem pa, je tudi ona prišla za nama. Ker pa ni bilo daleč, smo šli vsak dan domov k južini.
Jasne zimske dni pa smo opazovali velika •bombna letala, kako so se bleščala v soncu, ko so vedno pogosteje prihajala nad Dunaj in Wr. Neustadt. Ko se neki dan vračajo, zapazim, da leti eno letalo vedno niže in gori. Posadka se je rešila s padali in počasi priplavala blizu vasi na zemljo, letalo pa je treščilo za sosednim hribom v gozd. Naši otroci so bili še isto popoldne tam, čeprav je bilo več kot eno uro daleč.
Ko je drugič letela jata teh »ptičev« preko nas, se spusti eden v dolino in sipa iz sebe letake. Rezka je enega ujela in na njem je bilo napisano, da bodo Nižjo Avstrijo in del štajerske zasedle sovjetske čete, Gornjo Avstrijo in Salzburg ameriške čete, Tirolsko Francozi, Koroško pa Angleži, in da bo spet nastala Avstrija z istimi mejami kot pred letom 1938.
(Dalje prihodnjič)
TRIJE SINOVI
Tri žene so prišle z vrči k vaškemu vodnjaku. Na klopi pri vodnjaku je sedel starček in se grel na pomladnem soncu. Pri tem je poslušal, kako so žene hvalile svoje otroke.
»Moj sin,« je pravila prva, »je spreten in hiter dečko. V hitrosti poseka vse druge dečke.«
»Moj sin,« se je oglasila druga, »ima glas kakor slavček. Če zapoje, vsi utihnejo in občudujejo njegov lepi glas. Gotovo bo nekoč velik, slaven pevec.«
Tretja žena je molčala.
»Zakaj ti ničesar ne poveš o svojem sinu? Ali ga ne boš nič pohvalila?« sta jo vprašale ostali dve.
»Ne vem, zakaj naj bi ga hvalila?« je odvrnila tretja. »Moj sin je čisto navaden otrok. Upam pa, da se bo v življenju kot pošten mož izkazal.«
Žene so medtem napolnile svoje velike vrče in so se vračale v vas. Stari mož je tudi vstal s klopi in šel za njimi. Videl je, kako so žene težko nosile polne vrče, in se zato ni čudil, da so jih večkrat postavile na tla in se malo oddahnile.
Vtem so prihiteli ženam otroci naproti. Sin prve žene se je postavil na roke in se parkrat kot kolo zavrtel.
»Kako spreten dečko!« so se žene začudile.
Drugi deček je medtem zapel pesmico. Žene so ga z odprtimi usti poslušale ...
Tretji deček pa je stekel k svoji materi, ji brez besede vzel vrč iz rok in ga nesel v domačo hišo ...
Žene so se obrnile k starčku in ga vprašale: »No, kaj pravite o naših sinovih?«
»O vaših sinovih?« se je začudil starček. »Videl sem samo enega sina!«
MILKA HARTMAN:
c/ldmutna n kuj la
Prečudno težka je adventna megla — kot zastor pred hudim, ki prihaja.
Ne vidimo skoz njo, kje zarja vstaja, ne, kje noč bo jutru v toplo roko segla.
Neusmiljena, nevidna roka »čas«, kot staro uro nam navija.
Kje kladivo našo rakev zbija?
Ne slišimo udarcev in ne ure zvoka ...
O, dvigni, dvigni se, adventna megla! Slutimo — nekje tli zvezda v noči, ki v svoji čudodelni moči razsvetli temo, ki nam je v dušo legla.
Zatoimivt mvUz
Katera je največja žival vseh časov? — Modri kit, morski sesalec, ki še danes živi. Že davno izumrli dinozavriji, orjaški pra-kuščarji, so bili zares mogočne živali. Nekateri so bili do 30 m dolgi. Toda grenlandski kit jih je prekosil. V Severnem morju so ujeli kite, ki so bili 31 m dolgi in so tehtali čez 90 ton.
Zakaj se živalim oči svetijo v temi? — Pravzaprav se oči živalim ne »svetijo«, torej ne izžarevajo svetlobe. In vendar, če ponoči hodimo po gozdu in posvetimo z žepno svetilko, povsod zažare majhne lučke gozdnih živali, od pajkov pa do sesalcev. Zelene lučke nam izdajo n. pr. skrito lisico. Če pa posvetimo v človeško oko, se lahno zaleskeče. Zakaj? Oči živali se svetijo na isti način kot mačja očesa na kolesih in druga svetla prometna znamenja: za mrežnico v očeh teh ponočnjakov je plast, ki učinkuje kot zrcalo. Lunin ali zvezdni sij se ojači in odbija na tem »zrcalu«.
Ali so netopirji slepi? — Nikakor ne. Netopirji imajo na enak način kakor drugi sesalci zgrajene oči in jim prav nič bolj ne blešči, tudi če pri sončni svetlobi frfotajo naokoli.
Ali ima slon res dober spomin? — Takega spomina kot človek sloni nimajo. Vendar je res, da imajo sloni mnogo boljši spomin kot nekateri drugi sesalci. Dobro si zapomnijo njim storjene krivice. Debelo-kožci se lahko prav divje razjeze, če po več letih vidijo nekoga, ki jim je storil nekoč kaj hudega.
Ali so kače sluzave? — Morda zato, ker so kače ljudem ostudne, se je razširilo mnenje, da so sluzave. V resnici pa ni tako. Kače spadajo med najbolj čiste živali, imajo suho in gladko kožo kot brezovo lubje.
»Ne.«
»Pavla —?
»Andrej —!«
Segla sta si v roke in se zagledala drug drugemu v obraz.
Naenkrat sta se oba zdrznila. Pred hišo je pridirjal voz in se sunkoma ustavil. Težki koraki so naglo zaropotali po stopnicah navzgor in nekdo je s pestjo potrkal na vrata. Andrej in Pavla sta planila pokonci. Dba sta bila prestrašena. Krčevito sta si tiskala roki:
»Kdo je?«
»Moj angel varuh,« je šepnila poleg Andreja Pavla. Zunaj pa je hlapec Nace kakor ukazoval:
»Brž, brž! Gospodarja, tata, je prizadelo.«
»Jezus, Marija!« se je prestrašila Pavla. Doktor Vipavec je že odpiral vrata in uka-2oval: »Nace! Obrni konje. Čez nekaj mi-nut se vrnem. Pavla, ti me čakaj že na vo-2u-« Odhitel je po svoj kovček.
Kakor je tisti večer vozil hlapec Nace navkreber po klancih v Brda, menda pred 11 j im še nikoli nihče ni. Niso ga še pričakovali, ko je že ustavil zasople in vse spe-(tjene konje pred domačo hišo. Gospodar N še živel in pred polnočjo ga je doktor ''rpavec spravil spet k zavesti.
Dvala Bogu!
Slo je morebiti samo za nekaj minut, pa
t Gradišnikova Pavla nikoli več ne vi-dela svojega ljubljenega tata živega. Vse življenje bi jo pekla vest. Ne, ne! Pa naj , t imela Andreja še stokrat bolj rada, ka-k°r ga ima. Ne, ne. Z grehom si ne bo ku-P°vala prostosti.
Jutro je bilo oblačno. V Gradišnikovo hišo pa je posijal žarek upanja. Tata je spregovoril. Težko in komaj razumljivo je poklical k postelji svojega edinega otroka. Pavla je morala zbrati vse moči, da ni glasno zajokala.
Cerkve po gričih in bregovih so pravkar vabile k jutranji maši, ko je sedel doktor Vipavec na voz, da ga odpelje hlapec Nace nazaj v Gorico. Pavli ni vedel reči nobene besede v slovo. Ona njemu tudi ne. Samo pogledala sta se, pa oba koj umaknila oči.
Na cvetoča in zeleneča Brda je rosil pohleven spomladanski dež, kakor bi sami nebeški angelci z zlatimi škropilnicami prili-jah odganjajoči trti in setvam.
Moška roka
Gospodar Lojze Gradišnik kljub skrbnemu prizadevanju doktorja Vipavca ni več dočakal tedna. Opomogel si je samo toliko, da se je lepo spravil z Bogom, se poslovil od domačih in priporočal Pavlo, ki za njim zagospodari vsemu obsežnemu veleposestvu, opori Vipavčevega Andreja. Ko ne bo več moške roke pri hiši.
Zdravnik Vipavec se je zavzel za Gra-dišnico in Pavlo, da bi se za lastno mater in sestro ne mogel bolj. Kako prav mu je sedaj hodilo, da je v svojih dijaških letih v trdem kolonskem delu spoznal vse opravke na kmetiji. Skrbel pa je tudi za to, da bi se mama in Pavla ne začutili preveč osamljeni. Vsaka pot ga je pripeljala mimo Gradišnika. Kaj poreko ljudje, se nista ne on in ne Pavla dosti menila. Sama zase sta vedela, da si lahko zaupata, pa naj
svetnik Gartner stavi za razglasitev Filipa za mrtvega kakršne koli pogoje. Bosta pa čakala leto, dve ah tri. Sčasoma se že razjasni. Večera po beli nedelji v Gorici nikoli ni nihče omenil. Ne Andrej ne Pavla. Zavedala sta se pa oba, da je očetova smrt stopila med njiju kakor kerub z gorečim mečem. Strog in neizprosen je hkrati razprostrl brila in sprejel pod desno perut Pavlo, pod levo pa Andreja v svoje varstvo.
Da jo malo razvedri, je na vnebohod —, drevje je že vse odcvetelo — peljal doktor Vipavec Gradišnikovo Pavlo v Kojsko k podružnici Svetega Duha. Od vseh strani z Brd in Furlanije in iz Gorice so prihajali ljudje. Pred cerkvijo je ponujala črno oblečena Furlanba sladke kolače:
»Colasus, colasus!«
V zvoniku so pritrkovalci poskočno drobili:
»Tam na placu je tehtava —«
Največji vrišč pa je bil pod lipo. Izganjali so hudiča. V starih časih so ga menda zares, sedaj pa je bila vse skupaj le zabava. Prosjaka, na pol bebčka, so bili posadili na kamen, ga zagovarjali in zarotovali, mu tipali žilo in glavo in ga izpraševali, če mu je že kaj odleglo. Vsaki novi domislici so se glasno zakrohotali. Tudi Pavla in Andrej sta se smejala. Pa se je Pavla zresnila in pripomnila: »Naj uganjajo norčije, res je pa le: hudič včasih obsede človeka in bi ga pogubil, če bi se mu angel varuh ne zoperstavil. Spočetnik laži hodi naokrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl.«
Andrej je koj razumel, da Pavla namiga-va na večer po beli nedelji v Gorici. Sram
ga je bilo in komaj je upal pogledati v lepe oči žene, ki jo je spoštoval in ljubil:
»Oprosti, Pavla!«
»Sem bolj poočitala sebi kakor tebi.«
Po maši sta Andrej in Pavla kmalu odšla nazaj proti domu. Pavlo bi za vse na svetu ne spravil v veselo druščino. Saj je komaj dobro pokopala očeta. Za zdravnika Vipavca pa tudi ni bilo nikjer na svetu bolj prijetno, kakor da je smel spremljati ženo doktorja Andrejčiča in se z njo pogovarjati. V žalni obleki se mu je zdela še dokaj lepša kakor sicer.
Družbe iz Gorice, ki so ta dan prišle v Brda v semenj, so se vračale šele proti večeru. Skoraj vse je ujela ploha. Sodnega svetnika Gartnerja je do kože premočilo. Potem se je še zasedel pri sladki briški rebuli in se je vrnil v mesto šele proti polnoči. Potoma se je pošteno nalezel prehlada. Na Soškem mostu ga je že začel stresati mraz. Med tednom ga je položila pljučnica v posteljo. Poklicali so zdravnika, doktorja Andreja Vipavca.
V Brdih je zorel zgodnji grah. Polne jerbase .so ga nosile ženske v Gorico, nazaj so se pa vračale s polento, kavo, sladkorjem in drugo drobnjavo. Izkupiček je ostal kar v mestu. Hvala Bogu! Spomladanskega pomanjkanja je bilo konec.
Svetnik Gartner je vsako pomlad komaj čakal prvega graha. Bil mu je kar najljubša jed. To leto mu pa grah niti na misel ni prišel. Kuhala ga je vročica in bledlo se mu je. Zdravnik je zmajeval nad njim z glavo, čeprav še ni povsem obupal.
(Dalje prihodnjič)
Velika akcija šivalnih strojev. Če kupite nov NECCHI - šivalni stroj, vam plačamo za rabljene stroje do 2000 S.
A. m T. BLAŽEJ
ŠT. PRIMOŽ - Tel. (04239) 34 6 09
PFAFF
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDliER
Klagenfurt - Celovec VVienergasse 10 (Promenadna cona)
DiE NEUEH CORTIHA MIT DEM V£R8ESSERUNGEN 1968
EINGETROFFEN
(ORTINA
13013	49	PS	44.650-
1600	64	PS	46.550-
Gf	82	PS 55.900-
COMBI	64	PS 53.850-
HgS} SINTSCHNIG
KLAGENFURT SUDBAHNGURTFL 8 TELEFON 53-20
Velika zaloga perila blaga la volne
za moške, ženske in otroke
LHfautt
Klagenfurt, Aiter Plati 35
Ottauie, muc <za ctcUw naročite v
MOHOR J EVI knjigarni!
PEČI in štedilnike
znamke Tiroiia v najboljši kvaliteti in največji izbiri!
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES A 9141
EBERNDORF Tel 04236-281
Darujte za Mohorjev dijaški dom!
Damske, moške in otroške
PLAŠČE
za jesen in zimo v strokovni
.rgovmi V. TARHANN
Klagenfurt, Volkermarkter Str. 16 telefon 52-76
S.
OTROCI DRAGI, PRIDITE
in poglejte veliko božično razstavo v veletrgovini
H. THOMASSER
Villach-Beljak, Widmanngasse 33
... primerna darila za Vaš dom in Vašo družino
Dnevne sobe ■ Spalnice Kuhinje (tudi vdelane)
Skrinje za perilo B Stojala za časopise
Servirni vozički m Mizice za televizorje Stojala za rože B Krzna pri
HANZEJ KOVAČIČ VILACH - BELJAK Gerbergasse, nasproti kina Apollo
Daruj za tiskovni sklad!
Vse poljedelske stroje, vse za gospodinjstvo ugodno in na obroke Vam nudi tvrdka
Hans Wernig
KLAGENFURT - CELOVEC Paulitschgasse (Prosenhof)
MEŠALNE STROJE ZA BETON
brez motorja 1580.— šil. z motorjem 2500.— šil.
pri
Jožefu Perne
KLAN ČE 27 9132 Pošta Galicija
Žrebanje
Dne 1. decembra 1967 je bilo v navzočnosti javnega notarja v prostorih ravnateljstva žreba-njej pri katerem so bile izvlečene številke:
2 4 2 3
Vsa veljavna naša zavarovanja, ki imajo gornje številke kot zadnje v številki potrdila o zavarovanju in so že najmanj 3 mesece v veljavi, so takoj izplačljiva brez odbitka. Neizžrebana zavarovanja ostanejo še nadalje v veljavi.
Naslednje žrebanje bo 4. junija 1968.
Jupiter, V. V. a. G.
Ravnateljstvo za Kor. in Vzh. Tir.
Klagenfurt - Celovec, St.-Veiter-Str. 1/1.
•’----
Herren-Mako-Unter-hosen
lang, innen gerauht
Herren-Mako-Leibchen
Langarm, innen gerauht ...........
Herren-Strickflausch-Unterhose
lang.............
Herren-Strickflausch-Leibchen
Langarm ....
Herren-Mode-Trevira-Krawatten
Besichtigen Sle unsere zeigen viele preisvmte

2980
2980
49.-
49.-
2980
Herren-Pelzunterhosen lang . . ... ,
Herren-Koper-Flanellpyjaxna
Herren-Flanell-Sporthemd
in modernen Mustern . . .
Herren-Wollsocketts
Ferse und Spitze verstarkt . . .
Herren-M ode-Pullover
Wolle oder Dralon
Kinder Triko tpyjama
Knaben-Trikotunter-hosen
'ang..........
Madchen-Trikothosen
Weihnachtsschaufenster,
Geschenke!
29.-9980 7790
I550
199.-
3690
2090
890
Madchen-
Trikothemd	08(D
Madchen-	QQ80
Samtkleider	W O
Kinder-
Lastex-Skihosen j Kinder-
Dralon-Pullover	4190
ab
Perlonstriimpfe
in Modefarben,	C90
fehlerfrei ....	”
Krauselstriimpfe
aus Helanca, sehr	\
haltbar..........
Damen-
Gununischlupfer ^ 080
Damen-Hakel-look-Striimpfe	1Q80
Hochmode ....	*	^
Seidentiicher
rutschfest, neueste 1 A 90 Muster............. *	”
Frauen-
Kleiderschiirzen
aus Tvaschechtem A (|80 Baumwolldruck . .	■
Frauen-
Tragerschiirzen
aus modernem Buntdruck ....
Damen-
Schlafrocke 1A0
sle
SAMONIG - PREISE
79. erleichtern das Schenken!
Damen-Dralonpulli
in Modefarben
Damen-
Moderocke 139-
aus Loden, gefiUtert
Damen-	_ _
Wollwesten	9 9 * ”
Perlon-
Steppdecke
in schonen Blumen-Dessins, Acryl-fiillung, waschbar
T uchentbeziige
Markenware, aus buntem Foulard-	. . 0%8O
damast, vorge-	1O
waschen, 130x190
359-
Polsterbeziige
aus buntem loulard-damast, 60X80	. .
Kiichentisch-
tiicher
36.-
Flanell-Lein- tiicher in kraftiger Baum-		aus buntgevvebten Baumwolleinen, 120X120	. . . .	3590
wollqualitat mit schoner Streifbor-diire, 116X220	.	3980	Damen- Trikotleibchen	25-
		sehr gute Qualitat	
Daunentuchent	399--		
garantiert gute		Damen-	
Qualitat, 130X190		Trikotpyjama	98-
Modestoffe		modisch bedruckt .	
Wollkrepp, Kasch-mir, 90 cm breit .	39,_	Damen-	
Geschirrtiicher		Pelzhosen	2390
Markenware, gut	890	Seide plattiert .	.	
saugend, fix und fertig				
Damen-Flanell-
Nachthemd
nette Fasson .	.	.
Damen-
Perlonflausch-
Nachthemd
Damen-
Makohosen
innen gerauht .	.
Damen-Krausel-
Kniehosen
in allen Modefarben
Damen-Krausel-
Strumpfhosen
Damen-
W aschegamitur
Hemd und Hose . .
D amen-Per lon-Unterkleider
mit schdner Spitze .
Damen-T rikot-Handschuhe
5980
8980
1890
2390
4980
39.-
2590
2980
Frottier-
handtiicher
gute Strapazqualitat, 50X100 ............
SAMONIG
lUc fčau^Uaus in, \)itiacU