162. številka.
Trst, v četrtek 18. julija 1901
Tečaj XXVI
.ZdlBOft
iz tti* (itral n»	raiun M«!«!', A
p r	r»t> 4. ari t»ečer
ta ceio leto........24 kron
zm pol leta.........12 „
za četrt leta................** *
t« as	........	2 krom
.fcr-jfrnino p!»3eT»ti nap raj. Na
r>*N»	r»r i if r naro« ni-e	aurav*
;a tira.	_
F j tobakarnah t Tratu ae prodajajo po-*%aierne iierilke po 6 atotink <3 ntć.l: *t« Tmta pa po h *totiiir '4 m'1.
TVIrfon StT. «»70.
Gf lasi I o političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
•• računajo po »rutah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popimtom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oelani itd. ne računajo po pogo,lbe
Vsi douidi naj ae poSiljajo urednlfitt« Nefrankovan» dopisi se ne aprejen.aio Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije lu ggla«e »prejema apravntStvo. Naročnino in oeias« j® plačevati loeo Trst.
L rednifit»o lu tiskarna »e uHh»j»i« V ulici Carintia štv. 12. 1'pruTiiUt*«. In sprejemanje liiseralat v ulici Moli» piccoio šiv. 'd, 11. llH«i*tr.
Iadajateij in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Moravska in Istra.
Poleg Oeške je Moravska tista dežela, od k»»der doli »e je navadno določal kurz notranje |>olitike naše države. Saj ima v tej pokrajini velik<» l>esedo mož, ki čuje na line barona Chiumetzkega, mož, ki je bil že sam minister, mož, ki je postal slaven po svoji spretnosti v |M>litiških zkulisnih intrigah, mož, ki je na glasu grobokopa avstrijskih mi niste r<te v. mož torej : katerega morajo pošte-vati prijatelji in neprijatelji ! Največ vpliva in moči pa mu je prihajalo o<l todi, ker svojo nemško pohlepnost umeje obdavati z nimlnim najčistejega patrijotizma in ker je znal doseči, da ga ob vsej njega nemški in-toleran«-i smatrajo izgledom — epra vlji vosti in narodne tolerance.
Torej v tisti j>okrajini Moravski, kjer baron Chlumetzkv vodi veliko l>esedo, se že
žavo, ali jej vsaj škodujeti, ne da bi sebi koristili <.
Na Moravskem imajo torej »spravnoakcijo«. Ali nekaj čudnega je na tej akciji. Vse jo {»odpira, vse jo povspešuje, in vendar noče prav z mesta. Vlada ne prikriva, da je v visoki meri interesirana na stvari, Nemci stezajo roko v spravo in Cehi tudi. In vendar — noče iti prav. Človeku se uailjuje misel, da zdravniki, ki se trudijo v ozdravljenje bolnika, niso pogodili še prave dijagnoze, ali pa nočejo priznati svetu, kje je pravi vir bolezni. Pač, jeden mož je bil vendar, ki je v razpravi o deželnem preračunu v moravski zbornici (ki p?, je bila v resnici prava pravcata »spravna debata«) po našem menenju podal pravo dijagnozo, ki je pokazal na pravi prvotni vzrok l>ojem med obema narodoma na Moravskem.
To je bil poslanec dr. Z£ček. Mož je
valstva in napori po revindikaciji od strani večine. O zastopnikih nemške manjšine — ob znani nravi nemškega plemena — ni možno vfcijeti, da bi iskreno želeli spravo, ker vedo, da bi bil po resničnem sporazum-Ijenju, ki bi odgovarjalo etnografičnim razmeram v deželi, vsaki privilegij za manjšino naseljenja jednostavno in a priori izključen. Oni hočejo torej upogniti, kar se ne da /.lomiti : oni hočejo premeniti le vnanje oblike svojega nadvladja ! Prisiljeni v to od narave same, hočejo najti za bodočnost nov način nadvladja, ki ne bi bil tako žaljiv za oko. — Od strani večine prebivalstva s takimi kvalitetami, kakor je ona, ki jo sestavljajo Cehi na Moravskem, pa zopet ni pričakovati,
popraviti težko krivdo svojo. V kolikor je to od njega zavisno, mora delati na to, da v deželnem zas*opu nastopi normalno razmerje, da se stvari postavijo na zdrave noge, da bodo ogovarjale temeljnemu parlamentarnemu in konstitu.'ijonelnemu načelu! To je : razmerje med strankama v deželnem parlamentu mora biti zrcalo razmerja med obema naro-doma dežele.
Resnica, ki jo je izrekel dr. Žaček glede glavnega vzroka bojem na Moravskem, velja tudi in še v veči meri glede Istre.
Tu bomo imeli v bližnji bodočnosti de-želnozborske volitve; torej bi imel zistem priliko da pokaže vsaj dobro voljo za uve-
par let sem razvija in nateza neka spravna	rekel med drugim: »Glav n a pogreška
akcija med češko in nemško stranjo v dežel-	je bila, da so že s prvega začetka
nem zboru, o/iroma med obema narodnostima	v deželnem zboru zastopniki
v deželi. Marsikomu se lx» čudno zdelo, kako	manjšine nad vlado v ali zastop-
da so se Nemci ravno na Moravskem poka-	n i k e veči n e».
zali nekako pristopne za misel sprave, da so	Čitatelji, ali vam — ko ste prečitali to
se ravno tu nekako izneverili tebi, svoji nravi	— ne uidevajo misli v — našo Istro?!
in svoji — hegemonijski pohlepnosti. O ti	Ali ni bilo tudi v Istri tako, da so bile
ljubi Bog, ko je pojasnilo temu vendar tako	stvari že z začetka ustavnega in konstituci-
pripn "to, jcdn.istavno in lahko umljivo! Nemci	jonelnega življenja postavljene na glavo"? !
so še danes gospodarji v deželi in bi tudi	Tudi tu je bilo od nekdaj in }e še danes, da radi o-tali. Ali vedo, da to ne pojde. Oni, zastopnik' manjšiue nadvladujejo one večine!
so v veliki manjšini in imajo proti sebi	A če stvar stoji na glavi, mesto na nogah, je
veliko večino, ki ne tehta le po svojem šte-	to nenaravno položenje ! Stvari, postavljene
vilu. ampak tudi j>o stopinji svoje kulture in	nenaravno, se pa ne morejo razvijati naravno,
gospodarskega blagostanja svojega. Ker je to-	in je na njih povsem naravno le to, da
rej izključeno, da bi se nemško gospodarstvo	ustvarjajo absurdne, nemožne, zastrupljene
na Moravskem trajno ohranilo odkritim in	situvacije, iz katerih nastajajo le spori, kon-
ravnim jx»tero, pa bi je hoteli ohraniti po	fiikti in — škode! Temeljno načelo parla-
ovinkih — sporazumljenja. Od todi nemška	mentarizma je, da na strani večine sta vod-
Spravljivost, od todi prihaja, da v časih, ko	stvo in odgovornost, na strani manjšine pa
na vseh koncih in krajih Nera-'i proglašajo	opozicija, kontrola, kritika. Ali to temeljno
boj brez pardona, boj do popolnega politič-	načelo sloni na neki jako važnL, neizogibni
netra. duševnega in narodnega |x>djarmljenja	predj>ostavi — na predpostavi namreč, da
vsega nenemškega naseljenja v državi, iinajo	večina v zbornic' zastopa večino
na Moravskem »m;rno in spravno akcijo« in	v deželi. Na Moravskem ni izpolnjen
že imenovani baron Chlumetzkv podaja pred-	ta bitstveni pogoj; v tem vidi dr. Začek
vsem svetom na odličnem mestu, v deželnem	glavni vzrok bolezni javnega življenja in
zbor«, slovesno izjavo: »da to ne sme biti	vzrok, da spravna akcija noče prav z mesta,
več, da b: se v Avstriji mesarili dve tako	Od todi prihaja, da nimajo zdravega boja
visoko stoječi narodnosti, i maj oči jednake go-	med hvalevrednimi aspiracija mi, ampak ne-
spodarske interese, da s tem ugonobljati dr-	zdravi boj med privilegiji manjšine prebi-
da bi odn-hala, dokler ne bo garancij, da bo	denje normalnih razmer — za saniranje za-
i izključen vsaki privilegij manjšine, žaljiv za	stru pij en i h odnošajev. Dokler bodo zastopniki
večino. Da pa so v deželnem zboru naravne	manjšine absolutni gospodarji, ne bo nade v
razmere, da stoje stvari na zdravih nogah in	! preobrat na bolje, kajti znano je in psiholo-
ne na glavi, da bi se vršila pogajanja med	gično umljivo, da so ljudje srditeji in nesprav-
! zastopniki resnične večine, ki vlada, in za-	ljiveji takrat, kosebojeza privile-
stopniki manjšine, ki je v opoziciji v zbor-	g i j e, nego pa takrat, ko se bore za pravo,
niči: mi smo uverjeni, da bi se pogajanja	Privilegij — in sicer ne privilegij narod-
vršila veliko gladkeje, ali pa bi bila morda	nosti, ampak privilegij klike treba zrušiti v
ce!6 sprava že dovršena stvar.	Istri! Ali je kaj nade, da se vlada loti vsaj
Boj med privilegijem na strani manjšine	poskusa v ta namen ? Menda — ne! Te dni
naseljenja in med revindikacijo od strani ve-	vsaj nam prihajajo iz Istre kaj čudne vesti
čine — to je strup, ki razjeda tudi v Istri,	ozirom ne predstoječe volitve, vesti, kivzbu-
Tudi tu so stvari postavljene na glavo. Za-	jajo v nas bojazen, dana m bo odbiti
stopniki manjšine nadvladujejo zastopnike ve-	ljut kombiniran napad, kate-
čine. Tudi tu je temeljno parlamentarno in kon-	temu bo namen, d a bi nenaravna
stitucijonelno načelo potajeno popolnoma,	situvacija postala še — n e n a -
Glavni krivec pa je tu vladni zistem. On je	r a v n e j a. Za danes nočemo govor.ti kon-
ustvaril to absurdno razmerje, to nasilje na	kretneje; le toliko bi prosili naše voditeljne
nravi; on je je vsikdar negoval in je vzdr-	činitelje, da koperskemu okraju
ž uje tudi danes. Državni faktorji, ki so pri-	obrnejo vso pozornost svojo! segli na ustavo, faktorji, ki bi v zmislu te prisege morali biti čuvarji ustavnega, konsti-
tueijonelnega in parlamentarnega principa, ti	( ^ Trstu, dne 18. julija,
faktorji so tudi v Istri zanikovalci istega prin-	Rasglasifev zmagovalcev na tek-
cipa. Tu je zlo, tu je vir zastrupijenju, tu	movalni telovadbi ob vsesokolski
je vzrok srditosti bojev v Istri. Iz tega iz-	slavnosti se je izvršila na slovesen način v
vira absolutno breznadje, da bi nastalo	soboto zvečer na Zofinu v Pragi ob navzoč-
vsaj relativno pomirjenje, tu je vzrok, da bi	Dosti mnogoštevilnega občinstva, zlasti dam.
bila že blaznost, ako bi hoteli misliti le na	Na tem vsesokolskem izletu so v prvič tudi
začetek kacega pogajanja med obema stran-	slovenski telovadci bili med zmagovalci, na
kama. Iz tega pa izhaja tudi, koliko neizmerne	prejšnjih so dosegli le častna priznanja. Ta
krivde ima na svoji vesti ta nesrečni zistem	uspeh je tem odličnejši, ker jim je bilo, razen
v Primorju.	s slovanskimi, tekmovati tudi z najboljšimi
A iz tega izhaja tudi z vso jasnostjo,	francoskimi telovadci. Tekmovalna telovadba
katero pot mora nastopiti ta zistem, ako hoče	je imela tri oddelke, slovenski Sokoli so se
P O !> L r S T F, K
14 več tako zvonk kakor prej. Okoli usten sti se	naobrazbo, vi tako fina in nežni, pak — ah
jej zarezali dve gloi>oki črti.	ta gospa Barbara nori!
Ko sem došel, se ni spustila v jok, ali	Deniza mi ni nič odgovorila, le ponovno
dolgo ni mogla izustiti ni besede. Gospa Bar	^ ^ spu8tjla v kr5evito jecljanje in ihtenje.
Hrvatski ^isal Sandor Gjalski. - Prevel M. C-t-č. bara je pom.mrala nekaj in naju potem oeta-	Jaz ^ 9e oflkral iz sobe ia odšel k gospej
V sosedstvu.
In bilo je — zadnjikrat ! Na, ne le za vila sama.
tos. ampak za vedno. Pa ni trebale ni člo- ■	— \ i
se morda čudite, da me še vi-
Barbari. Našel sem jo na vrtu.
letos, ampak za veono. ra ni ireoa^e n. cio-	—	—- —— — -	Rekel sem	naravnost> kar rai je
veške zlolie, ni človeške slatiosti, ni človeških	dite na svetu ? In res : sama ne umejem,	Deniza gtarka je ,e skomignila z
predsodkov, da izrujejo srečo, ki jo je živ-	k:,ko sem prenesla to nesrečo. Bog m. od- ^^ ^ ^^ ^ ^^ ^ ^ ^^ ljenje nosilo in liptafe v tej ljubezni, ampak ali ne enkrat sem razmišljala, da-h naj ^ (ieklicam> ki H(> tlelale Da vrtu _
slučaj je prišel in uničil vse — slučaj, kakor	bi ne nared.la konca vsemu ? No, prevelik ^^ me je ^^ ^ ^ .q me odve(Ua 2
bi re^li mi na zapadu, orijentalec pa bi re-	greh bi bil — Bog je določil tako, treba se
kel — uso ia ! Vsakako nekaj neumevnega,	pokoriti. Jaz se pokoravam; res je, da trpim
nekaj tajinstvenega. nekaj tako oddaljenega	strašno — ah, kaj mi življenje bre>; njega?!
našemu bornemu — slabemu spoznavanju !	Za-me ni več sreče. Vse bom mogla prene-
Že sem bil v mestu v šoli in ne morem	sti. Bog, pomislite : nikogar nisem imela na torej znati pripovedovati, kako je Denizo za- j vsem svetu lazun njega — ni starišev, ni
dela grozna vest, da je ritmojster Maieševie	bratov, ni sorodnikov — samo njega, ki me
na vežbah v jahalnici pal tako nesrečno, da	je tako ljubil!
si je zlomil vrat in ostal mrtev na mestu. 8e	In sedaj se je spustila v jok, v jok brez
le za velike praznike sera prišel domov. Na-	solz — le tiho in težko ihtenje! ravno, da je bil moj prvi korak v Drago- Potem rai je |>otoži!a, da jo v tej njeui sloveč, da vidim Denizo. »veliki žalosti gospa B <rbora še muči z nag<>-
Bila je skoro strta od nesreče, ki jo je zadela, četudi so že meseci minoli od takrat. Lepa je bila še vedno, ali nekako |>o!omljena : o prejšnji gib kosti ni sledi, kar v vsaki kretnji, v vsakem koraku se je izdajala neka resnost, in ne toliko fizična obnemogi*>st, ampak nekako duševno breme, ki je ležalo na vsej njej. Glas jej je izhajal obložen in ne
varjanjem, naj se — oraoži. Našla je nekje V sosedstvu bogatega kraeta, ki je pripravljen oženiti se žnjo.
—	Moj Bog! — sem vskliknil ogorčeno. — A vi. kaj pravite Vi ?
—	Jaz ? Kaj naj rečem po svoji nesreči ?
—	Ali, nikar! Pomislite: vi se svojo
—	Ne kvarite, mladi gospod, stvari, katerih ne umejete. Oprostite, vi ste premlad! je začela gospa Barbara, čim sva biia dalje in bolj na samem. Govorila je nemški.
—	Res, vsakemu se bo zdelo strašno na | prvi mah. Deniza je gospi ca ; in bilo bi tako ; tako, priznavam to. Učila «e je v šolah, zna i nemški govoriti in pisati, tudi francozki zna, | pak tisti nesrečni glasovir — da, da, vse to { je re-i. a on je kmet — priprost človek ali dobro stoji, ima že sedaj dosti lepo imetje, pa je dober, pošten in pameten človek.1 Torej ? In on je sam prišel na to misel. Deniza mu ugaja, dobra gospodinja je, marljiva. Torej ? A tista njena nesreča s tistim nesrečnim Maleševidem — ali kaj hoče ? Iz groba ga ne dvigne več. In ravno zato, ker jej je bil usojen mladi Maleševič, ka-
terega je v lesnici silno ljubila: sedaj jej more biti vsejedno, koga dobi.
—	Dobro, dobro, ali nenaobraženega, pri-prostega človeka, ki jej moti ko stisne v roko, naj koplje! — sem vskliknil, še bolj ogorčen po razlaganju starke. — Denka, če tudi je siromašna, najde vsikdar sebi dostojnega moža.
—	Ne ne, čakajte ! Mlad ste. res je, ali sedaj ste že na visokih šolah, pa vam morem reči. Denka nima nikogar svojega, ona je brez rodbine; na nesrečo je preti tremi leti umrla njena mati, kije ui mogla priznati pred svetom — bila je visoka, ugledna gospa. Imetja ni imela, vse je bilo od njenega soproga, ni torej mogla nič storiti za njo. Ze iz samostanske šole jo je morala vzeti pred časom ter izročiti dete meni, daljnji sorodnici in prijateljic! svoji. Iz početka je dajala nekaj pomoči, ali sedaj, leta in leta, nisem dobivala več ničesar. Kaj naj torej ? A jaz sem stara, naenkrat pride smrt — kam se obrne ona, sirota ?
—	Pa raje v službo, nego-li tako.
—	O, raje sem gospodinja v najslabši bajti, nego-li tuji sluga v najsijajneji palači. Ni — ni dobro, ako moraš pometati tuje prage.
Gospa Barbara me, seveda, ni mogla prepričati. Z Denizo se oni večer nisem več razgovarjal o tem. A tudi pozneje se je med
udeležili najtežjega tekmovanja, namreč na orodju : drogu, bradlji, konju na sir, krogih, konju vzdolž in v skoku v visino. Ta oddelek je l»il razdeljen zopet v dva : višji ^za boljše telovadce! in nižji ( a slabše). Naši telovadbi s-» tekmovali v višjem oddelku in sicer med g»>sti, za katere so smatral' vse telovadce, ki ne pripadajo k zvezi češkoslo-vanskega Sokolstva, torej poljske, hrvatske in slovenske S »kole in franeozke gimnaste. Češki Sokoli so tekmovali med sel>oj in so bili }HiseUej kvalificirani. Tekmovati je bilo vrstam 6tih telovadcev med seboj in posameznikom med seln>j ; izvedite posamičnega telovadba v vrsti so bile klasifiurane 0!» enem za njega tekmjvanje kakor (»osameznika, svota vseli točk, ki so jih dosegli tekmovalci enf vrste, pa je bila odločilna pri tekmovanju vrst.
Izid tekmovanja je naslednji :
Češki telovadci: I. Kri »en (»Sokol« v Zižkovu); II. Zindl (»praski Sokol«); III. Heller (»Sokol« v Kralj. Vvšegradu).
Gostje: I. Audermard (Francoz iz Arra-a ; II. Montignv (isto tako); III. dr. M urnik (ljubljanski »Sokole).
Češke vrste: I. »Sokol« v Žižkov u ;
II.	»praski Sokol«; III. »Sokol« v Brnu.
Vrste postov: I. Francoski telovadci iz Arrasa: II. »ljubljanski Sokol« ;
III.	druga vrsta francoskih telovadcev iz Arra-a. V vseh tekmovalnih oddelkih pa je bilo tekmovalcev.
in jk> kratki specijalni razpravi odobrila proračun. Daljša razprava je bila pri poročilu o zgradbi domobranske vojašnice. Predlog glede pris|»evka k ustanovitvi više trgovske šole v Ljubljani je bil soglasno sprejet.
Koncem seje je omenjal deželni glavar Detela v kratkih (»otezah vspehe ravnokar zaključujoče se šestletne dobe deželnozborskega delovanja. Spominjal se je ob jednem 40-letnice o'.>stauka deželnega zbora, ter se zahvaljeval cesarju, ki je deželi podelil samoupravo in ki isto brani s svojo mogočno roko. Na to so vsi poslanci vskliknili trikratni »Živio« cesarju. Zastopniki vseh treli strank so se zahvalili dež. glavarju za nepristransko vodstvo razprav, na kar je isti zaključil deželnozborsko zasedanje.
Cesar v Solnogradu. Cesar je obi-
ljali včeraj o zakonskem načrtu glede anek-tiranja države Kongo v srednji Afriki, katera država je že dolgo pod belgijskim pokroviteljstvom. Zl>ornica je z 71 glasovi proti 31 vsprejela jedino točko tega zakonskega načrta. Govori se tudi, da misli belgijska vlada po-državiti Kongsko železnico.
Protiklerikalno gibanje na Španj skem se nikakor še noče poleči. Včeraj so se zopet vršile demonstracije v Saragosi ; demonstranti so streljali na vernike, ki so prihajali iz cerkve in je bila o tem neka oseba ubita, več družili pa ranjenih. Med ranjenimi je tudi karlistični general liavero.
čaja, v popolnoma istem razmerju, kakor italijanska tri kolora, prepovedana od oblasti ?!
Ne verujemo, vendar pa smo radovedni, kaki bodo dogodki«.
Tržaški Slovenci vedo prav dobro^ kakov je namen, kadar laški listi pišejo tako, vedo da je to — migljaj s kolom nevednemu laškemu ljudstvu, da je to zavajanje na sovražne pojave. V obliki hlipnega zgraženja radi pretvezno nejednakega postopanja z Italijani in Slovenci, hoče laški list nahujskati tudi oblast. To je bil namen tu. Mi smo sicer uverjeni. da se je laško ljudstvo toliko streznilo — in naravnost čudež bi bil, ako bi se ne bilo po tolikih škandalih, ki jih
Angleška liberalna stranka. Londonske novine poročajo, da se je spor med	vladajoča klika v zadnjih časih —, da obema frakcijama liberalne stranke, katerega	ne poštevalo tega nežnega migljaja s kose je smatralo pred kratkim poravnanega,	in tudi od oblasti moremo zahtevati, da skai včeraj deželno streljišče, kjer gaje pri- vsled nekega manifesta lorda Roseberv-ja	1 ne pade, vznak radi te grožnje, ali vnanjim čak oval o ogromno število strelcev. Pozdravil | (nekdanjega načelnika te stranke) zopet zel<5	rojakom naj bo tov izgled, ob kakih razme-ga je viši strelec Potschacher z govorom, v poostril. Angležke novine menijo, da libe-	ratl i:i me(' kakimi nasprotniki moramo pri-katerem se je med drugim spominjal na ce- ralna «tranka ne bo imela nikakega upliva	rejati slavnosti mi tržaški Slovenci ! Kako se sarjev obisk, ki se je vršil pred 36 leti isto- toko dolgo, dokler jedna ali druga frakcija	tu nedolžna pevska slavnost, proglaša za ve-tam. Popoludne je cesar obiskal nekatere "jen« ne dobi popolne premoči.	liko politiško demonstracijo, in vrhu vsega cerkve in šole ter obrtno razstavo. Nekoliko j Dogodki na Kitajskem. Glavna za-	sIavn,,st> ki l>° omejena med štiri zidove je-pred o. uro seje podal na kolodvor, kjer so preka, da poslaniki ne morejo priti do so-	vrta* Kuj l>[ biI° še Ie' ako bi hoteli se zbrali najviši civilni in vojaški dostojan- , glasja, je spor med ruskim in angleškim po-stveniki in drugi odličnjaki. Cesar je izrekel slanikom, ki obstoji v diferencah glede pla-dež. glavarju in županu svoje zadovoljstvo čanja odškodnine. Skoraj že vsi poslaniki so na bivanju v Solnogradu. Ob navdušenih se bili sporazumeli začetkom junija, le An-vsklikih množice se je odpeljal nekoliko po glija je nasprotovala s p/etvezo, da mora ♦>. uri v Ischl, kamor je dospel ob 81/* uri varovati svoje interese. Poslaniki zavračujejo
prirediti slavnost, do kakoršnje bi imeli tudi polno pravico kakor slobodni in jednakopravni državljani, ako bi živeli, da... ako ne bi živeli v razmerah, ki — recimo tako — niso povsem moderne.
Nadaljiti deležniki društva »Narodni
Politični pregled.
V TRSTU <ine 18. julija 1901.
Deželni zbori. Kranjski. (Konec včerajšnjega poročila o XIII. seji.) Posl. dr. Ma j aro n je |K>ročal v imenu finančnega odseka o podpori za občinsko cesto Idrija-Rovte. Podpira se je dovolila. Sprejeta je bila resolucija posl. Len a r č i č a, naj bi deželni zl«»r sklenil zakon o razlastitvi za napravo in obrat električnih železnic, kakor tudi Žitni kova resolucija, nai se na Kranjskem ustanove skupne sirotinske blagajne. Nemškemu fiiharinoničnerau društvu so dovolili za letos 1(XM> kron podpore, za prihodnji dve leti pa po N(M) kron. Sprejeli so tudi predloge poročevalca vit. Langerj a o ustanovitvi zimske kmetijske šole. Poslanec Zelen je predlagal, naj se v košanski dolini ustanovi kmetijska šola. Zbornica je predlog odklonila, na kar je bila javna seja zaključena.
Včeraj se je vršila XIV. seja tega zasedanja, ki je ob euein tudi zadnja seja se danje šestletne zakonodajne dobe. Poslanec V i š n i k a r je naznanil v prejšnji tajni seji storjene sklepe, tičoče se personalij, mej istimi imenovanje našega ožjega rojaka, g. Frana G o m baca definitivno nastavljenim deželnim fHitovalnim učiteljem za vinarstvo. Sprejeli so |»otem zakon o gradnji ]>ostojinskega vodovoda, katerega bo vzdrževal in oskrboval trg Postojna.
Poročilo posl. Hribarja <1 računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1891) se je
odobrilo. Zlx>rnica je brez generalne debate
———————
nama le redka beseda zasukala na to. Ona kakor da se je izogibala temu. Očitno je bilo, da jej ni bilo drago misliti o tem, kamo-li govoriti ! In ako se je primerilo, da je navstal pogovor o tem, videl sem, tla jo je ]»ovsem premagala neka apatija, neko prepuščanje same sebi, teku valov, ki jih je do-našalo življenje.
Leto dnij potem je nisem več našel v Dragoslovcu. Omožila seje bila po volji gospe Barbare.
In doživel sera, da sera videl ono isto roko, ki mi je toli mojsterski odigrala Fau -stovo muziko — to isto roko, kak«) v vročini in soparu zamahuje z moti ko in okopuje turščico J**leg kmetov, dolgih in suhih, s topim izrazom v kostanjevem licu pod ozkim čelom in gostimi plavi mi lasmi.
—	Deniza, in vi tudi to? —sem vsklik-nil bolestno.;
—	Ni več Denize, jaz sem sedaj Denča! — je odgovorila z gTenkim nasmehom.
—	Ne obžaljujte me radi tega, v tem ni moja nesreča, i »na je bila — saj veste : kje in kako !
In vendar je tudi tu življenje storilo svoje in odneslo Denizino bedo.
Videl sera jo, ko se mi je zdela povsem srečna. Nr»sila je na prsih rudeče, zdravo, kmečko dete — svojega prvorojenca.
(Zvršetek)
Š e in e c.
78. Slavno Sv. I v a n s k o k o n -
od sebe krivdo radi zavlačevanja pogajanj dom v Trstu«. Novi metropolit katoliške cerkve ter obdolžujejo vlade, tla so one krive temu.	G. I v a 11 T o m a ž i č, trgovec,
V Rusiji, monsg. B. Klopovskij,je imel mi- Berolinska »Norddeutsche Allg. Ztg.« de- ulica Moliu a vento št. 3. nob četrtek svoj slovesni uhod v petrograjsko mentira včerajšnjo »Reuterjevoc brzojavko,	77. G. H rab ros lav
katoliško katedralko. Na slavnost je došla pravi, da so nade v sklep pogajanj vedno c. kr. fin. nadzornik v Trstu. vsa v Petrogradu živeča katoliška duhov- slabše in daje položaj jako resen. »Nordd. ščina in zbrala se je velika množica Iju lij. Allg- Ztg-« trdi temveč, da se iz sedanjega s u m n o d r u š t. v o.
Ob 10. in tri četrt uri je došel metropolit in položaja da sklepati na ugodno rešitev po-	Vsa uplačila in darove vsprejema dru-
seje. spremljan po členih konzistorija, podal v gajanj. »Prjamorskija vjedoraosti« poročajo iz štveni blagajnik g. Josip Ulčakar, v »Tržaški presbiterij cerkve, kjer je sel na škofovski Pekinga o govorici, da je Rusija naznanila posojilnici in hranilnici«, ulica San Franee-prestol. Kanonik Soderskij je prečital pape- Kitajski pogoje, pod katerimi je pripravljena sco št. 2.
ževo bulo in pismo do katoliških občin o opustiti Mandžurijo. Glasom te govorice bi	Dan veselja. Pišejo nam: Prihodnjo
imenovanju Klopovskega katoliškim višim pa- ^uslJa storila to le tedaj, ako jej Kitaj pre- nedeljo, ako bo lepo vreme, bo dan veselja stirjem v Rusiji. Potem je metropolit daroval, PQ8t' velik kos ozemlja ob meji blizu Semi- za tržaško Slovanstvo in še posebno za nas ob azistenci, sv. mašo, med katero je držal na palatinska in velik del vsho inega Tibeta. »Kolaše«!
navzočih daljši nagovor ter je občini podelil Kassven tega zahteva Rusija še nekatere	S pomočjo naših prijateljev in somislje-
svoj blagoslov.	druge koncesije, ki se pa ne tičejo prepu- nikov se nam je posrečilo, da smo nabrali
O aspiracijah na Balkana. Neki 8titve ozemelj- Ix Petrograda poročajo, da potrebno svoto za nabavo društvenega znaka
tlnfor- je 'mel <lne	m" SeueraI Volkov bitko _ društvene zastave.
z neko tropo Tunguzev.	Kakor čebelice so nabirale vrle Kola-
šice, aovčič za novčičem, o čemer nismo zaostajali tudi mi Kolaši. Prisrčno zahvalo smo dolžni vsem onim, ki so nam kaj pripomogli do znaka, pori katerim se bomo zbirali ob veselih in žalostnih prilikah in pod katerim bomo delali za srečnejšo bodočnost našega naroda sploh in še posebe za probujo Slo-vanstva ob morju adrijanskem !
Samohvala ni umestna, ali tu moramo že napraviti izjemo v toliko, tla pojasnimo, na kak način se je »Kolo« tako priljubilo tržaškim in okoličanskim Slovencem.
Mi smo porabljali vse mogoče prilike,
Tržaške vesti.
Odvetniško prisego sta položila danes
in
srbski »patri jot in politike piše v mation« :
»Ako Crnagora svoje dobre odnošaje do Italije izkorišča v to, da zasnuje čim intim-ueje razmere med obema državama ob Adriji in tla Italijo približa toliko Rusiji, kolikor
skupnemu slovanskemu svetu, to moremo le gospoda dr. Ivan Zuccon in dr. Edvard odobravati. Ali preko tega Crnagora ne sme S 1 a v i k, ki odpreta v kratkem svoji pisarni, iti. Žal pa, da svoje položenje in svoj upliv eden v Trstu, drugi v Pulju. uporablja v to, da v Albaniji dela v speci-	Nov zdravnik. Dr. Oskar O blat h je
jalne koristi Italije. To ni lojalno nasproti dobil dovoljenje za izvrševanje zdravniške sosednji habsburški monarhiji, s katero naj prakse v naši občini.
bi brez potrebe in vzroka ne iskala sporov,	Mestni svet tržaški ima danes zvečer
ker to ne služi ni interesom srbstva, ni onim ob 7. uri svojo XVIII. javno sejo. Črnegore. Po našem umevanju ima Crnagora	Za izgled. Glasilo vladajoče klike, »II
rešiti veliko vzvišenejo nalogo, nego je povspe- Gazzettinoc, piše ali bolje rečeno: hujska j ko je bil° trel)a l,U(liti zaspane '» Ja5iti sevanje italijanskih interesov. V kristalizacij- laško nevedno ljudstvo v včerajšnji številki vzbujene, da premnogokrat smo žrtvovali — skem procesu, ki se vrsi na Balkanu, mora svoji :
Črnogori kedaj pripasti tista uloga, ki je bila	»Odveč bi bilo, ako bi hoteli
i nad svoje moči. Da ne posežemo daleč nazaj, vnovič naJ omenimo le prošle volitve. Društvo ka-
namenjena Srbiji, kateri pa se Srbija ni po-	povdarjati, kako vse drugače se postopa z Ita-
kazala doraslo. Naloga Črnigori je, da združi	lijani v teli pokrajinah, nego pa z drugimi na-
Srbstvo in v to trebata knez Nikolaj in nje-	rodnostmi, zastopanimi v parlamentu na Dunaju,
gova hiša polne simpatije vseh Srbov. Jedin-	Saj vemo to vsi in natančno. Vendar je vredno,
stvo vseh Srbov je temeljnji pogoj proevitu	da povdarjamo vsaj bolj važne slučaje, ki
in veličini S'bije in Ćrnogore. Kar pa je	označujejo položaj. Nekaj dni sem so razobe-
Intlgarskega, mora o tem ostati Bolgarom;	šeni po oglih manifesti, vsi v slovenskem je-
kar je hrvatskega, Hrvatom. Zato je nezrai-	ziku obsezajo — kakor nam pravi oseba.
selno, ako Crnogora meče eno oko na Hercegovino, ali ako Srbija sanja, da dobi Bosno. Srbija občuti živo potrebo po morju in si prizadeva, da bi dosegla ali Egejsko ali Adrijansko morje.
Ako sta Srbija in Crnagora jedini, je prva dosegla, po čemer stremi, ker Crnogora leži ob morju. Preko Crnogore vodi nje naravna pot do obali, mirnim srcem se torej lahko odpove svojim aspiracijam na Bosno. Od druge strani pa naj bi tudi habsburžka monarhija nehrla delati ovire narodnemu razvoju Srbstva ter njega združenju ; seveda mora o tem vedno imeti preti očmi, da Bosna in Hercegovina nista tla za madjarsko-nemško osvojevalno politiko ter da ustvarjati inte gralen del samostojne hrvatske države. Ako bi upoštevali te resnice, uvedeno bi bilo na Balkanu ravnotežje med hrvatskim, srbskim in bolgarskim elementom in bi se tako ustvarile tri naravne skupine, ki bi se mogle vse tri nezavisno razvijati, a vendar živeti med seboj v najlepši moralni in kulturelni skupnosti.
Belgija hoće anektirati Kongo.
V belgijski zl>ornici poslancev so razprav-
ki pozna slovenski jezik — vabilo na shod raznih slovenskih društev, ki bo prihodnjo nedeljo na nekem prostoru pri sv. Jakobu, ulica Giuliani. V tem manifestu je odstavek, ki zasluži posebno pažnjo, tisti namreč, ki pravi, da med raznimi zabavami bodo tudi umetalni ognji z zastavo v barvah slovenske trikolore, kijih bo prižigal pirotehnik Zobec. To pomenja, da — ako ne pride prepoved od strani oblasti — bo ves sv. Jakob kaznovan s prizorom slovenske trikolore, povzdig-njene v zrak!
Komentarji so nepotrebni.
Italijanska zastava na strehah hiš, ki se gradijo, in mej zastavami drugih narodov ter brezvsacega uajraanjega namena politiške demonstracije, se je morala odstraniti. V zasebnih hišah Italijanov je prepovedano razvešati tri-koloro belo-rudečo-zeleno. Pirotehnik, ki bi naznanil kaj tacega, zaraenivši le modro barvo z zeleno, bi ga brez dvoma tirali na zatožno klop pod obtožbo . . . - »javnega škandala.« A na izrečno politični slavnosti, naj bi se mogla ob živio klicih dvigniti trikolora belo rudeče-modra, ki je pa glede demonstracijskega zna-
kor tako se seveda ni nikdar pečalo z volitvami, ali mi, njega členi, smo se pod njega okriljem vzdramili in postali zavedni narodnjaki in državljani, vneti za svoja prava. V mnogokaterem nas je še le »Kolo« vzbudilo čut ljubezni do sebe, a potem je prišlo samo po sebi, da smo postali sobojevniki tudi na narodnem in političnem polju. Omenil sem že zadnje volitve. Bilo je po noči z 9 stopinjami mraza, ko se je vse tiščalo na gorkem. Tedaj je podpisanemu zadoščalo, da je le namignil in kakor en mož smo bili na — delu ! Večkrat nas je zatekla 5 ura zjutraj - vse premrzle, ko smo se spravljali, da nastopimo
—	ne morda pot v gorko postelj — da nastopimo svoje vsakdanje trudapolue službe ! Taka in slična požrtvovalna dela so nam naklonila simpatije širše mase, ki nas prav gotovo počasti, ko prihodnjo nedeljo razvijemo našo skromno a pomenljivo zastavo.
Plačilo za nas dosedanji trud in delovanje nam prinese nedelja dne 21. t. m. na slavnosti pri sv. Jakobu, v kar pomozita Bog iu narod !	Kolaš.
Hvala lepa! Pišejo nam : Ravno smo premišljevali, da bi kaj napisali za reklamo naši nedeljski slavnosti, ko smo slučajno doznali, da se je gospoda Vrha list »Gazzettino« zagnal v ns*šo slavnost !
Hvaležni smo mu na reklami, samo ob-žaljujerao, da Vrhova reklama diši nekako po
—	vohunstvu !
Kar se tiče »groznega« slučaja, namreč trikolore, v katero se ultra-Iahoaski list tako
zatranja, mu moremo povedati, da je izpušče-nje te zastave namenjeno v prvi vrsti onim, ti bodo na vrtu in ne slučajnim lahonskim reporterjem ! Se enkrat hvala !
» Kolaši«.
Naj svet vidi, kake gospodarje ima tržaško mesto! K vrtu, kjer bo imelo prihodnjo nedeljo »Kolo« svojo slavnost, vodijo ulice, ki so podobne najsrršim imetskim klancem! Vse fH»lno raznega kamenja in neči-stolne bodo lahko videli gospodje gostje, ki pridejo iz raznih mest in z dežele ! Ako se pomi-di, da je to ozemlje del mesta Trsta in ne morda kako predmestje, si lahko vsakdo misli, kako skrbne gos|M»darje ima veliki in slavni Trst!
Ko bi imeli mi besedo na tržaškem magistralu, bi nas bilo sram takega gospodarstva : tako pa naj !-e sramujejo oni, ki »vladajo« v nesnagi!
Sežana za »Narodni dom« v Trstu.
Iz Sežane siti-• prejeli danes radostno sporočilo, da je fK> iednoglasnem sklepu občinskega starešinstva sežanska občina postala ustanovnima »Nannlnega domač v Trstu s svoto 1*00 K.
Slava naši Sežani ! Kakor se je nekdaj odlikovala s pri sevanjem za »Narodni dom« v Ljubljani, pri red i vsi	ali 1882 veli-
kansko veselico v ta namen, tako prednjači tudi sedaj nasproti nam tržaškim Slovencem kakor lep izgled ostalim slovenskim občinam. Sežani pravimo, da je kraška tnetroj»ola; no, ta občina je pokazala vnovič, daje tudi sedež tistemu rodoljubju, ki se kaže v dejanju in ki priteka bratu na j>omoč! Se enkrat : Slava Sežani !
Otročici vrtca pri sv. Ivanu so praznovali v nedeljo 14. t. m. god sv. blagovest-nikov Cirila in Metoda na vrtu konsumnega društva. (»ojen<'i, kakor tudi vrtnarica gospa Grmekova so zvršili svojo nalogo prekrasno. >aj pač menda ni lepšega prizora nego gledati in poslušati nedolžno deco, ki tako pogumno nastopa bodisi v primernih pesmicah, deklamacija!« ali prizcrčkih. Dekleta so Inla dražestna v svoji najivnosti, a dečki preljubki s svojim pogumnim junaštvom.
I^e tako naprej, mladi junaki, da nam tudi vi skoro |K»morete do lepše l>odočnosti, ki nam prihaja od Vzhoda. Opažamo pa dosledno, da so te lepe otroške veselice zelo malo obiskane. Je-li to znamenje, da so Svetoivančanje že tako p r o s v e t 1 j e n i, da jim je to premalo ali — ali — je pa še toliko trde nerazorane ledine? In to ravno pri sv. Ivanu, ki sicer prvači po svoji zavednosti in napredku. Saj smo tudi mi žh marsikaj videli in slišali, vendar se udeležujemo skoraj sleherne veselice. Ne sebi v kratkočasje, ampak drugim v spo d b u d o ! Torej : le ne tako mrzli in brezbrižni !
1'rofanaeija. Ker se v kratkem odkrije ■ij»omeniK Kossettiju, izdali so nekateri špekulanti užigalice, ki spominjajo na ta dogodek. Jedna vrsta teh užigalic je v škat-ljicah, na katerih je kip Rossettija s tekstom, ki jKMlaje njegove date, druge pa so v škatljicah s sliko Roseettija in z napisom »Nella patria de Koseetti, no se oarla che italian !« Ce se njim zdi prav profanirati svoje može s takimi ostudnimi š|>ekiilacijaroi na zle instinki.e in narodno intolerancijo, ne moremo seveda niti mi imeti kaj proti temu.
Iz »Stahilimento teenieo«. Na spo
menico, ki so jo bili predložili delavci tehničnega za votla — kakor smo poročali tudi v našem listu — je danes vodstvo odgovorilo, da ne more ugoditi vsem željam delal-cev, pač pa da h»>če uvaževati nekatere teh želja. Skrajšati ho"*e v rimski dobi (6 mesecev* delavni ča-» za pol ure in dovoljevati, da de lavec, ki bi zjutraj zamudil, inore ojM»ludne popolniti zamujeno. Ali to k većemu 3 krat v mesecu. Ce bi se pa to zgodilo v četrtič, ne Imj isti dan več vsprejet na delo. Dosedaj pa je bilo tako, da je zgubil ves dan, kdor je zjutraj zamudil. Delalci niso zadovoljni s tem odgovorom.
Moderen uzurpator. Jakob Zanchi, lastnik voščarne, bivajoči v ulici Settefontane št. !♦», je naznanil policiji, da se nekaj časa sem neki ne|»oznani mladenič izdaja za njegovega sina is si izjn»sojuje denar pri njegovih znancih. Pred kratkim se je navihanec pri Antonu Mitulič-ti na Reki — k» je velik prijatelj Jakoba Zanehija — predstavil kakor Zanchijev sin. Vsprejeli so ga seveda najprijazneje in |x>go*tili. Mastil se je tam kakih 10 dnij, izvlekel z zvijačo nekaj denarja in dragocenosti in jo potem jtopikial.
Pomorski veloeiped. V barkovljanski ladjedelnici so dovršili te dni }K>morski velo-
eiped, ki ima obliko ozke veslarske ladije. Na vsaki strani ima cilinder, napolnjen zrakom in hermetično zaprt, zato, da se veloeiped tudi ob najhujšem vremenu ne more |>otopiti. Na sredi ima dva sedla, kakor navadni bieiklji, obrača se tudi kakor bi-cikelj, le da je krmilni drog s vrvjo prenešen na krmilo ; na vsaki strani ima kolo, ki ve-lr>ciped poganja naprej , kakor nekdanje »tambure« pri prvih parnikih. Sinoči sta se dva gospoda podala s tem veloeipedom v Benetke, kamor upata dospeti v 12 urah.
Specijalist za kradnjo bleikljev. Vče-raj popoludne je polic, oficijal Titz aretiral na Barieri 22-letnega Karola Nattori-ja iz Rovinja, ker so v njem spoznali tatu bicik-Ijev, ki so v slednjem času tako pogostoma izginjevali v našem mestu.
Dražbe premični n. V petek, dne H*, julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : lilija 1'onziana 513, hišna oprava; Skedenj 148, oprema v zalogi: ulica Pieta 23, hišna oprava: ulica Foscolo 1, hišna oprava; ulica Kisorta 1 B, hišna oprava; ulica Ponziana !♦, hišna oprava ; borzni trg 2, maoifakturno blago, obleka in oprema v zalogi.
Vremenski *e»tnlk. Včeraj: u>piom«-r ob 7. uri zjutraj 24 4, ob 2. uri |K>polud"* 30.0 C°. — Tlakouier ob 7. uri zjutraj 76.").»i — Danes plima ob 11.10 predp. in ob 10.33 pop.; »>«eka ob 4.48 predpoludne in ob 4.47 popoludne.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je podarila g.a Seles in gč. Gasperšič 6 kron. Srčna hvala !
Za pogoščen je v otroškem vrtcu pri sv. Ivami je podarila g.a Vekoslava Godina od sv. Ivana 1 K. G.a Ivanka Vatovee. po-slančeva soproga, zavoj biskotov. Obema iskrena hvala !
Na otroški veselici pri sv. Ivanu se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 14 kron 84 stotink. Najsrčneja hvala vsem darovateljem !
Svetoivausko konsumno društvo je kupilo, kakor znano svoj lastni dom. l>a tim laglje zmore prevzete obveze, vabi rodoljube iz mesta in okolice na pridno pristopanje. Delež stane liU K, katerega je možno upla-čevati tudi v obrokih, ali najmanje po 4 K na mesec. Kdor želi vstopiti, more se prijaviti ustraeno ali pismeno vsako sredo v od-borovi seji od 8. do 1». ure zvečer. Seje so v društvenih prostorih pri sv. Ivanu. Vstopnino 4 kron je vplačati takoj.
ODBOR
svetoivanskega kons. društva. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Ureti bo iinela nocoj dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih krčme »Rojatiskega konsumnega društva« svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamičnosti.
Ker se bo razpravljalo <» važnih stvareh, pro«imo, da se udje v polnem številu udeleže tega zborovanja.
Vesti iz ostale Primorske.
X Samomor železniškega čuvaja. Železniški čuvaj Mozetič, ki biva v stražariiici št. 46 med Rubijo in Gradiščem, vrgel se je včeraj popoludne ob 6. uri pod osebni vlak, ki je vozil v Trst. Mašinist je videl nesrečneža, ko je skočil na tir in je takoj ustavil vlak, a oddalja je bila prekratka. Vlak je vrgel nesrečnega čuvaja na tla in ga razmesaril grozno.
bohinjske železnice, kateri v polni meri zasluži, da ga tudi mi doslovno ponatisnemo: »V številki 157. »Slovenskega Naroda« od dne 12. julija t. 1. je bil priobčen članek »iz radovljiškega okraja«, tikajoči se bohinjske železnice in njenega za Kranjce in Primorce občutljivega nedostatka glede nepotrebnega ovinka iz L<esec do Jesenic v dolgosti 13 kilometrov po stari, in iz Jesenic do Bleda v dolgosti 12 k lometrov po bohinjski progi.
Tudi mi se v tem oziru s piscem do-tičnega članka popolnoma strinjamo.
Da, neumevno je, da se na Dunaju na višem mestu niso ozirali na ta nedostatek, in mi zelo priporočamo vsem slovenskim poslan-
v daljnji svet, poskušal se je obesiti in glej : to se mu je posrečilo! Nekega dne so ga našli obešenega radi nesrečne ljubezni — tlo pete žene !
Dvojčka na maturi. Te dni sta maturirala na monakovskem gimnaziju sin in hči vseučiliščnega profesorja dra. Priengsheima. Brat in sestra sta dvojčka. Maturo sta položila z izvrstnim vspehom.
Najstarejši častnik avstro-ogrske vojske.
»Reiehs\vehrc poroča: V Brixleggu na Tirolskem biva sedaj v namene zdravljenja poročnik i. s. Aleksander vitez Vukovič. Ist. je 102 leti star in je torej služil v treh stoletj'h. Gotovo redek slučaj.
Mati in trije sinovi — morilci. Porotno so-
cem iz Kranjske in Primorske, da odločno dišče v Pragi je spoznalo krivimi umorstva, zahtevajo v prihodnjem državnozborskem za-{oziroma sodelovanja na umorstvu lastnega
očeta oziroma soproga: brate Antona, Vac-lava in Emila Slanička ter njih mater Ano Slaničko. Prva dva sta obsojena na smrt, tretji — ker ni še dosegel 20 leto — ter če trta pa vsaki na petnajst let težke ječe.
Tolstoj smrtno bolan. Petrograjski list »Novoje Vremja« poroča, da je stanje Tolstega brezupno. Grof Leo Tolstoj da zgublja rapidno telesne moči ; slavni ruski pisatelj trpi že več let vsled neke bolezni na želodcu. Zdravniki so se izjavili, da ni nikakega upanja za njegovo rešitev.
Za nezakonske matere. Na Švicarskem so žene zasnovale gibanje, da se onim nezakonskim materam, ki same hranijo in vzgo-jajo svojo deco, zakonito da naslov »žene«. To prošnjo, podkrepljeno z več tisoč podpisi, predlože žene zveznemu svetu. Zvezni svet podpira to gibanje.
Raztresena zaročenka. V nekem pariž-kero predmestju se je dogodil ta-le komični slučaj. Pred županom sta stala zaročenca s svatbenim spremstvom. Ko je župan vprašal njega, hoče-li oženiti deklico, je ta odgovoril »da!«; ko pa je vprašal njo, da-li vzaine zaročenca, je ona odgovorila z »ne«. Svatje, najbolj pa zaročenec, so prebledeb ; a ko so zaročenko opozorili, kaj je rekla, je zajokala - - , . . A, .	*	in se opravičevala, da se je bila zamislila.
V ©SLI IZ ^LoJGrSK©« pc francozkem zakonu »Code Napoleon« se — Ciganom in raznim slepar- mora v takih slučajih, ako je kdo .ekel »ne« jem — da, Slovencem — ne! V Ma- namesto »da«, ves poročni čin začeti z nova, riboru sme vsaka ciganska banda slobodno počenši z oklici. Svatje so se razšli, a zaro-nabijati lepake po oglih! Tudi vsaka čudežna čenča sta se žalostna vračala na svoja doina. žena sme slobodno razobešati tudi najbeda-steje reči. Le Slovenci, katerih je v Mariboru po pri poznanju občine same 401)5, ne smejo razobešati lepakov. Ko je čitalnica mi-nolo leto dala prilepiti nekaj zelenih listkov,
sedanju kratko, le 4—6 kilometrov dolgo železniško zvezo z Bleda do Lesee, kajti, ako ostane pri tej, za Kranjsko itak že krivični trasi brez tu navedene prepotrebae železuiške zveze, se bodo morali potniki, vozeči se na tej progi iz Primorske v Kranjsko, oziroma iz Kranjske v Primorsko, kranjski izletniki v Bled in Bohinj in Bohinjci v Radovljico k uradom voziti čez Jesenice, kar bo provzro-čalo izgub«* časa in stroške. Zeleznična zveza od Bleda do Lesec t»i ne stala mnogo, a koristila bi dvema deželama, kajti ona bi progo Ljubljana-Gorica-Trst preko L»?sec-Bleda prikrajšala za 19 do 21 kilometrov. Zato zasluži, da jo kranjski in primorski poslanci upoštevajo, in nje zgradbo ob enem, ko se prične graditi bohinjska železnica, odločno zahtevajo, tako, da se na teh progah hkratu otvori promet«.
Mi nimamo ničesar dodati temu članku, samo omenili bi, da je proga Trst Gorica-Ljubljana preko Lesec-Bleda že radi žametov na Krasu, ki v zimskem času zaustavljajo promet mej Trstom in Ljubljano, neizmerne važnosti, ker se bo moral v takih neredkih slučajih ves promet med Primorsko in Kranjsko vršiti na črti Trst Gorica-Ljubljana.
Brzojavna poročila.
Deželni zbor istrski.
KOPER 18. Deželni zbor je skli-
je policija iste — listke namreč —s sabljami	„	. nA . ...
J 1	. ean v Koper z a dan 2\). julija.
Potovanje Kliediva.
DUNAJ 18. (B) K bed i ve je danes odpotoval v Pariz.
Dogodki na Španjskem.
MADRID 17. (B) Po najnovejših spo-
doli sekala. Zavodu za plakatiranje so pojasnili, da — čim bi še enkrat nabijal »bindi-sche« listke — mu odtegnejo koncesijo, ali pa mu ustvarijo konkurenčno podjetje...
Torej cigani in razni sleparji ušivajo pred
nemškimi mogotci več pravice, nego njih ...	Q
,	.	. .	.»	j i . -i	ročili h je prišlo do prvega spopada v Sara-
lastni slovenski somescam, od katerih so	J 1	'	. . . . „
. . .	i j -i •• i u • -	trosi med katoliki in slobodno mislečimi. Go-
mnogi celo v jako uglednih socijalnih pozici-	®
jah! Ti ljudje so res že kar zbesneli.	NOri ° 50	Nekli ^ru6a > na"
Še jeden dokaz nestrpnosti je dal tedni	l>a<lla l'isarne ^oliškega	»Nofceiero«.
, .	i i - . v* .	.je udrla v uredniške prostore in je tam na-
mariborski	občinski	svet. Namestnistvo v J	\ ...
j -	, i - t -	. pravila veliko škode. Glavnega urednika lista
Gradcu je	pozvalo s	posebnim dopisom	ta 1 ^ °
, . .	• j i-	i i	.	so ranili. Katoliki so,	oboroženi z noži in
občinski svet, naj dovoli	kako svoto v za-
. , ,	,	. i .	rn	. -	,	samokresi, nadaljevali	procesijo. Oblasti so
klad za podporo bednim,	lo prošnjo so od-	*	j	t	j
bili, a občinski svetoralec tir. Schmid, ki je
ob enem deželni uradnik, je izjavil v razpravi :
»Naše drage barve črno-rudeče-zlato (ua slav-	_
t . .	iii	i - „«, dogodkih v Saragosi pravi : Ko je množica
nosti v Gradeu istemu zakladu na korist) so ®	.	,
...	„ . , t	...	.... čula, da karlistiški general Ca vero vodi pro-
bile prognane, to je, hoteli so jih namestiti	'	® . .	'r
,	,	i , . wr•	•	cesijo,	«e začela vsklikati : »Živela sloboda!«
le v nekem stranskem kotu. Kjer pa je nem-	.	^
^	-i • j	To je	provzročilo prvi spopad. Procesija je
ska zastava prognana, tam nuna nemški dr- J	1	1 . .„ .
,.	, • ,	. .,	,	nadaljevala ob žvižganju in kričanju
zavljan ničesar iskati, ako ni zgubil narodnega	J	„.	.
Neki duhovnik, noseči zastavo, je vi
se omejile na to, da so uplivale pomirljivo in in da so čuvale osebo in lastnino.
MADRID 17. (B) Oficijelno poročilo o
Vesti iz Kranjske.
*	Glasbena Matica« v Ljubljani je imela v ininolem šolskem letu 457 gojencev in 7 učnih močij. Mešani zbor je imel 116 močij. Filijalka v Novem Mestu je imela 47 gojencev in '2 učni moči. Društvo šteje 10 častnih členov, 73 ustanovni kov, 880 pravih členov. Dohodkov je društvo v preteklem poslovnem letu imelo 21.985 K 9 st. in izdatkov 21.303 K 93 st. Društveni dolg se je zmanjšal za 3000 K in znaša sedaj 85 *)38 K 40 st. Vzdrževanje muzikalične šole je stalo 16.309 K 62 st. Proračun izkazuje 3500 K nedostatka.
*	Za zvezo rned Bledom in Lescam i. Iz Trsta smo prejeli: »Slovenec« je v svoji štev. 160. od dne 16. t. m. priobčil članek iz Ljubljane o opravičeni želji glede
ponosa «.
To je nemška — humaniteta ! Gladnim odrekajo podporo ! Morda pa jim hočejo potisniti v lačne želodce vsakemu — po eno črno-rudeče-zlato zastavo !
množice, •rgel drog
na žvižgajoče, kar je provzročilo nov kon-fl kt. Število ranjenih še ni znano.
Razne vesti.
Peta Žena. Szass Gjuro na Ogerskem, v , mestu Marosvasarhelyni, imel sreče v zakonu. Dve ženi sti mu umrli jedna za drugo, tretja mu je postala nezvesta in gaje zapustila, četrta pa, lepa vdova, mu je privela v hišo še lepšo pastorko. Szass se je kmalo ohladil do svoje žene in se je zaljubil v njeno hčer. Ko je žena to videla, je zahrumela na Gjuro in ga grajala. Njega je liolelo to, pa se je skušal ustreliti, ali ni se mu [»osrečilo to, ker je kroglja prebila le steno. »Obesiti se hočem — je kričal Gjuro — in če se mi to ne posreči, odidem v druge kraje, kjer bom srečno živel s peto ženo* — to je s pastorko. No, [x»prej, nego je 9kušal pastorko odvesti

JfSfSfSfSf
Aleksander Levi liiizi®
Prva In največja tovarna pohištva rseh vrst
•J T R S T
TOVARNA:
Via Tesa,
vogal Via Limitanea
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2
(Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM—
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
IL0STR0VA1I CEIIK ZASTONJ II FRAS KO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.

[><*e se spodobnega
praktikanta
za trgovino. Prednost ima tisti, ki pozna vse tri deželne jezike. Naslov pove tiskarna ^Edinost«.
Važno oznanilo!
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da se ▼INA iz VISA. KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi s&logi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zaveda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-»terotvo radi prego.-tega kvarjanja vina, ki stavlja ▼ re«?no nevarnost ljudstvo.
K^dor si torej vkupi vino v moji zalogi, j«
Sr>t«»v, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego n ie vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestlt d- , ti bolnikom in konvalescentom, ker analizacijsid tevod siavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ld čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora)® hnt-ti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran ..... liter po 32 novč. Vino iz Kastelov pn Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo .... M 38 w Belo vino iz Visa ... „ 40 w
Zahtevajte vselej jamstveno znamko. ^
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvoriftčf^ Pohištvo.
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe pc nacrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
o že već desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« će domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pn zlih nasledkih slabega prebavljauja in telesnega zapreka. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Paerhofer-jeve krogijice ali Pserhofer-jev« kri Čistilne krogljic e znane, Stane ftkatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 Akatljicami 1 gld. 6 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vposlljatvijo: 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki pld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uperabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiijalna zaloga
J. Fserhofer-jeva lekarna
Dunaj L. Sfiijrerstrasse štev. 5.
Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogijice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi j »odpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
Prva slovenska
Balzam zoper ozeblino
J. Pserbofer-Jev. 1 lonček 40 kr.. s poštnine prosto po&iljatvijo 65 kr
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca 8^«kr.
J. Pserhofer-jev balzam 7oner crolžo 1 "tek,.enica 40 kr
gtnsu, g požtnin^ prosto po&iljatvijo 65 kr.
Stoli-o vi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., l/„ litra 1 gld. 60 kr.. 1j4 litra. 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka Univerzalna čistilna sol
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Oaniele št. 'I.
želodčna tinktura
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenii- 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam
1 steklenica 50 kr.
zoper rane,
Tannochinin-pomada
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
„Edinost"
se prodaja razven že v znanih talni-karnah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalnice Smola rs. )
Hiša v Rojanu
enonadstropna, skoro nova, z lepim vrtom, je na prodaj. Natančneje se po-izve v naši tiskarni, ulica Carintia 12.
Restaurant ^ SILBEREGG
Via Ghega št. 9 A.
mm najugodnejša gostilna mm
PLZE8SK0 PIVO SILBERE&&
po 24 novČ. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SJLBEREGG (G. E. POHLY), Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo ttuli najpristnejša
©
A. W. Bolrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Skladišče vina
ulica Acquedotto 5t. 23. Prodaja vina v rodili in buteljkah. Fine paštne ln dezertne vina na deLelo in drobno franko na dom po najngodnej:ih in konkurenčnih cenah.
g^** Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in iuozemske farmacevtske specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Poftiljatve po poiti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
gflF" če se preje vpoilje denar (najboljfte s poitno nakaznico), potem Je pofttnina mnogo cenejia. nego pri poiiljatvah proti povzetju.
Remeljni v vel'kem izboru, bukove debal orehov i na, jelovina, tr<i les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice.
Cene zmerne.
Jakob el len
Zaloga dalmatinskih vin
Viktor Bliklavez
v Trstu Via Fonderin št. 10.
Pekarna in sladčičarna
JAKOB JURCA
TRST. — Giulia št. 14 — TRST.
Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladeice, nadalje fina vina v buteJjkah in moko v velikem
izboru. Postrežba hitra in točna na dom.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pMštva
Rudolf Exner
Trst. -- Via Squero liuovo 7. — Trst. Telefon 847.
/V MAiHaAamIfA----------Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
Allion reCeUKO •f)00000(x)009c)0000000*c000000000£ pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši
najboljši način in po zmernih oenali. Nak'a-
Pekarna in sladčičarna:!
v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčie. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov.
iz last-n i h
kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam. gg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Pav-linovit* v Trstu, Via Cbiozza 11.
Josip Bizjak
urarski mojster v Trstu ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje. da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo so udano priporoča.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Beledere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Vrtna ulica 10 - UOItlCA - Vrtna ulica 10.
pri|K»r<>ča
pristna bela in črna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskili vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstre-ogremke monarhije v sodili od ;*)»> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tn«li uzorce.
i
Cene zmerne. Postrežba poštena
Pri ..Posojilnici" in iužnostajerski hranilnici" v Celji odda se služba
kontrolorja in Mm upravitelja.
Plača po dogovoru. Prošnje naj se pošiljajo do 15. avgusta ltMU, na načelni stvo ..Posojilnice" oziroma ravnateljstvo ..Južnostajerske hranilnice" v Celje.
Rudarsko upraviteljstvo društva ..Bosnia" v Sinjakovu. pošta Jajce v Bosni, kupuje po jako ugodili ceni
stari baker
bodisi posamezen ćist ali počinjen, kakor tudi vsake vrste bakrene žice.
Velika zaloga koles
po nečuveno nizkih cenah. Nova kolet»a I. vrste od K 150.— vi£e. Kolesa za »lame z ravnim okvirjem, dobrim gumijem K <>5.—. SO —, 90.—. lOO.—. Pneuniutiki, gumijevi nadkrovi. dobre vrste K —. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni.
K 18.
Keprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „The juvel" siva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.—
Naiupria nnunet f Ilustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
ildJVCUJa, IlUVUoi. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 tipk. 2 registra, ->t) dvojnih glasov, '1 pridržavalca, '1 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas, 3o cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake, 75 uajDoljiih okov. od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Najnovejše, velika novost - kojim zamore napraviti vsak bi
1.90 s
k: brez prej-
rocbe se zaračuna zaboj novO
M. Rnndbakin
zaloga
K
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko.

jp :IVAN SCHINDLER
"Dunaj, III.|Erdbergstra»ae štev. 12.
razpošilja-šratis in franko kataloge v sl«-
Ten>ko-itaIijanskeni jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za knietijstTo vinarstvo, za obrtne In gospodarske namene.
T Cene nižje Kakor drugod. Za reejno postrežbo se garantira.
-	Ugodni plačilni pogoji.
||8oll<ine zastopnike se Išče.
ZVAN SCHINDLER
ces. JBMk kralj, privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12.
danje in prevažanje pohištva |>o železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
Jakob Kosmerlj
T R S T
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
T K G O V I > A jestvin in kolonij al nega blasja, delikatea i u konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Rojansko posojilno In koiisunino društvo v Hojami (pri cerkvi) priporoča svojo dobro znano
„Društveno krčmo"
v kojej se toči :
najboljše domače črno vino po 52 novč. I. vrste istrsko	„ „-!()„
kakor tudi Steinieldsko pivo v sodčkih in buteljkah.
Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. omo Krogljišče.