Leto LXV
PoSfnlna plaPana * gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 6. aprila 1937
štev. 77 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 12C Din
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Prapa-Dunaj 24.797
Uredništvo je v	oMMHHV	rfBHP W	^
Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva In oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Predsednik češkoslovaške republike
v naši prestotici
Manifestacija moči in odločne želje po mira
Pobuda za redne sestanke vladarjev držav Male zveze je bila dana lani junija meseca na konferenci treh vladarjev češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije v Bukarešti. V 15 letih, odkar obstoja mala trozveza, se ni nikoli dogodilo, da bi bili vladarji sami v skupnih posvetih proučevali skupne potrebe zavezniških držav in prerešetavali sredstva za vzajemno obrambo svobode treh zavezniških držav. Tudi to je bilo redko, da bi bili vladarji drug drugega obiskovali v obliki velikih uradnih vladarskih obiskov, ki navadno na najslovesnejši način poudarjajo prisrčnost odnošajev med dotičnima narodoma. Usodo Male zveze so vodili vsakočasni zunanji ministri, ki so v poteka let našli tudi najprimernejše oblike rednega sodelovanja in medsebojnega posvetovanja, prepustivši svojim vladarjem, da so njihovo politiko ob priliki sestankov, ki so se vrstili po vseh treh prestolnicah, odobrili, odnosno ji dajali potrebne pobude.
Lansko leto pa je stopila Mala zveza v novo razvojno dobo. Položaj v Evropi in posebej še na področja, ki so si ga države Male zveze izbrale za predmet svojega posebnega interesa in pažnje, se je razvil do takšnih napetosti, da je postalo potrebno, da se prizadevanja vseh, ki vodijo usodo treh zaveznic, strnejo v složnem delu za obrambo težko priborjene svobode in da se spričo razrvane Evrope, kjer je zmanjkalo enotnega vodstva in se le posamezne dinamične sile kaotično križajo, da slovesen, najslovesnejši poudarek složnosti držav Male zveze. Tako so se vladarji odločili, da se bodo tudi oni sestajali ne samo k paradnim konferencam, ampak k pravim delovnim posvetovanjem, da z vrhov državne oblasti, odkoder je razgled po evropskem političnem polju še bolj obširen, dajo svoja navodila in sprejetim sklepom tudi avtoriteto svojega snverenskega podpisa.
Obisk češkoslovaškega predsednika dr. Beneša, ki velja naši državi in njenemu vladarja, obenem pa tadi sestanku treh vladarjev v Turnu Severinu. pa je mnogo več, kot izvajanje sklepov lanske vladarske konference v Bukarešti. Dr. Beneš je prišel k nam v prvi vrsti kot prijatelj našega naroda, kot drag gost naše družine, gost, ki smo ga tako dolgo pričakovali in ga sedaj s toliko radostjo sprejeli. Saj je to sploh prvi obisk vladarja češkoslovaške republike v naši državi. Zato se naj ne čudi, če je pozdrav tako vseljudski, tako prijateljsko topel. Pričakovanje 18 let smo izlili v pozdravni vzklik, ki je šel predsedniku bratske
države nasproti in ki velja tako njemu osebno, kakor narodu, ki ga tako dostojanstveno predstavlja v vseh njegovih velikih vrlinah.
Predsednik Beneš, ki je s svojim neumornim delom ugled svoje domovine dvignil na zavidljivo višino, pa je preveč navajen delati, da bi čas svojega tako kratkega bivanja med nami hotel porabiti samo za izmenjavo prijateljskih čustev, ki jih do dobra pozna iz tistih časov, ko je med nas prihajal še kot zunanji minister svoje mogočne domovine. Predsednik Beneš je prišel k nam tudi delat. Skrb za procvit svoje domovine in za procvit naporov, ki jih je utelesil v mirovni tvorbi, ki se imenuje Mala zveza, ga je v še povečani meri spremila ra vzvišeno vodilno mesto, ki ga je v svoji domovini zasedel. Na obzorjih Evrope se pojavljajo nemirne točke. Morda niso nič, morda predstavljajo porajajoče se nevarnosti za svobodo narodov, ki so izšli iz toliko prelite človeške krvi v svetovni vojni. Treba jim je posvetiti pozornost, preden ne narastejo in preden ne presenetijo. Treba je ugotoviti, če ima Mala zveza sredstva na razpolago, da jih odstrani. Treba prevdariti način složnega postopka, kakor se je to dosedaj vedno delalo.
Predsednik Beneš ima tudi za ta drugi del svojega obiska v naši državi zadoščenje, da je našel na mizi dokument, podpisan od zu nanjih ministrov Male zveze na belgrajski konferenci, dokument, ki potrjuje, da je složnost treh zaveznic, kakor jo je zasanjal že pred 16 leti, ostala nespremenjena, da je zvestoba ostala neskrhana, da je skupna volja za obrambo svobode le še narasla in se okrepila in da so trije narodi danes ravnotako ko pred 16 leti vdani svojim prvim idealom, le s to razliko, da imajo danes močnejša sredstva na razpolago, da tej svoji volji dajo čim učinkovitejšega poudarka. Našel bo pri nas državo, ki je v duhu Male zveze delala za mir bolj kot katerakoli druga država v Evropi in ki je pripravljena, da z neomahljivo voljo nadaljuje delo za mir, ki naj kot nepremagljiva trdnjava obda vse ozemlje, kjer živijo države Male zveze.
Ko predsednika Beneša iz globin naših src pozdravljamo kot našega dragega gosta, smo veseli, da bo kot prijatelj, ki je prišel med svojo družino, in kot delavec, ki je prišel na delo, našel pri nas oboje, i prijateljstvo i pogoje za uspešno delo.
Slovesen in prisrčen sprejem
Belgrad, 5. aprila. Danes dopoldne se je pripeljal v Belgrad predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš z gospo in spremstvom.
Predsedniku dr. Benešu so priredili v Belgradu na železniški postaji in na ulicah od postaje pa do dvora svečan in posebno prisrčen in topel sprejem.
Že od zgodnjega jutra so po belgrajskih ulicah vrvele množice ljudi, železniška postaja in ulice, kjer je imel iti sprevod, so bile pa nabito polne. Na Nemanjevi ulici, ulici Miloša Velikega in kralja Milana se je zbrala velika množica ljudi, ki je viharno pozdravljala predsednika bratske češkoslovaške republike.
Predsednik dr. Beneš se je s svojo gospo in spremstvom pripeljal na naša tla čez Kalebijo z vlakom ob 6.20, Po krajšem postanku v Subotici je posebni vlak z dr. Benešem ob 6.36 nadaljeval vožnjo v Belgrad. Že sinoči ob 22.55 se je odpeljalo v Subotico posebno odposlanstvo, da sprejme na naši meji predsednika dr. Beneša. V imenu Nj. Vis, kneza namestnika Pavla je sprejel predsednika dr. Beneša in njegovo gospo v Subotici divizijski general Dušan Simonovič, poveljnik letalstva z adiutantom Nj. Vel. kralja in z ordonančnimi častniki, ki so določeni v službo dr. Benešu za njegovega bivanja v Jugoslaviji.
V	imenu kraljevske vlade je dr. Beneša sprejel v Subotici prometni minister dr. Mehmed Spaho, v imenu zunanjega ministra pa pooblaščeni minister Miloš Mihajlovič z nekim svetnikom in ministrskim tajnikom, ki sta dodeljena dr. Benešu v službo.
Od Subotice do Belgrada zaradi zgodnjega časa ni bilo uradnih sprejemov. Vse postaje, posebno pa subotiška, novosadska in zemunska, so bile okrašene t jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami. Na vsaki postaji so sprejeli prihod posebnega vlaka zastopniki civilnih in vojaških oblastev.
Na kolodvoru
Peron železniške postaje v Belgradu je bil ves v cvetju in zelenju, v jugoslovanskih in češkoslovaških zastavah m okrašen z jugoslovanskimi in češkoslovaškimi grbi.
Že ob 9 dopoldne 90 se začele zbirati povabljene osebnosti Med prvimi so prišli češkoslovaški in drugi tuji in domači časnikarji v velikem številu.
Na peronu se je kmalu postrojila častna četa. Prišla je tudi generaliteta in admiraliteta. in sicer minister za vojsko in mornarico armadni general Marič, člani vrhovnega vojaškega sveta, generali Belič, Milovanovič in Nedič mlajši, načelnik generalnega štaba general Nedič, glavni poveljnik mornarice viceadmiral Marjan Polič itd.
V	dvorni čakalnici so se zbrali tudi nadškof dr, Ujčič, patriarh Varnava, člani kraljevske vlade, šefi tujih misij in diplomatskega zbora, izvzemši češkoslovaškega poslanika dr. Girse, ki je bil s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Krofto odšel predsedniku češkoslovaške republike nasproti,
Nekoliko pred prihodom vlaka je vojni minister general Marič šel mimo častne čete, ki je stala pripravljena za sprejem. Nato sta prišla na peron še kraljevska namestnika dr. Perovič in dr. Stankovič. Na peronu so bile tudi dvorne dame Nj. Vel. kraljice in Nj. kr. Vis, kneginja Olga. Sprejemu so prisostvovali dalje belgrajski župan llič m zastotmiki vseh društev,	,
Nekaj minut pred prihodom posebnega vlaka )e prispel na peron Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Točno ob 10.30 je privozil na beigrajsKO zeiezrmKo postajo posebni vlak s predsednikom češkoslovaške republike dr. Benešem, ki je bil pozdravlien z
viharnimi in navdušnimi vzkliki in ploskanjem. Godba je zaigrala češkoslovaško himno »Kde domov muj«. Na enem delu perona se je zbrala češkoslovaška kolonija, posebno mnogo otrok s češkoslovaške šole v Belgradu. Otroci so prišli v svojimi učitelji in so večidel oblečeni v narodne noše.. V rokah imajo češkoslovaške zastavice ter mahajo in vzklikajo ter tako kažejo ganljivo sliko veselja in navdušenja.
Ko se je vlak ustavil, je najprej stopil iz njega kancler predsednika republike dr. Šamalj, za njim se je pa pokazal pri vratih vagona predsednik republike dr. Beneš. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je pristopil k vagonu in se prisrčno pozdravil z dr. Benešem. Nato je pristopila Nj. kr. Vis. kneginja Olga in se je pozdravila z dr. Benešem in njegovo gospo, ki sta bila medtem že stopila iz vagona.
Predsednik dr. Beneš je nato šel mimo častne čete, potem mu je pa Nj. kr. Vis. knez namestnik predstavil generale, ki so prisostvovali sprejemu na peronu. Nnto sta Nj, kr. Vis. knez Pavle in predsnik dr. Beneš krenila v dvorno čakalnico, kjer so predsedniku republike predstavili vse tiste prisotne osebnosti, ki mu jih nišo že prej predstavili,
Na ulicah
Belgrad, 5. aprila, m. Kakor hitro se je predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš v spremstvu Nj. kr Vis. kneza namestnika Pavla pojavil pred dvorsko čakalnico zunaj kolodvora, ga je številno občinstvo pozdravilo z burnimi vzkliki: »Živel Beneš!« »Živela Češkoslovaška!« Za pri-
srčne pozdrave se je čsl. predsednik zahvalil z mahanjem rok. Nato se je odpeljal z avtomobilom v spremstvu kneza Pavla. Pred tem avtomobilom je vozil avtomobil, v katerem se je vozil maršal dvora Boško Čolak-Antič, kancler predsednika dr. Beneša Šamal in minister Trimpl. Sledil je avtomobil z upravnikom mesta Belgrada Acimovičcm, za katerim je nato vo7.i! avtomobil, v katerem sta bila čsl. predsednik dr. Beneš in Nj. kr. Vis. knez Pavle, nato avtomobil Ni. Vis. kneginje Olge in soproge čsl. predsednika Hane Beneševe. Za njimi sta se vozila kr. namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, nato predsednik vlade dr. Stojadinovič, poleg katerega je sedel dr Kamil Krofta, v naslednjem avtomobilu ie bil kancler dr. Przemysl z ministrom dvora Milanom Antičem, nato so sledili avtomobili z ostalimi člani spremstva dr. Beneša ter člani kr. vlade, generaliteta in diplomatski zbor. Množica je visoke goste prisrčno pozdravljala po vseh ulicah, ki vodijo od železniške postaje do starega dvora v Kralja Milana ulici.
Prihod na dvor
Pred muzej kneza Pavla je bila postavljena častna četa 18 pp. Suvoborskega z zastavo in godbo, pri glavnem vhodu pa častna straža. Kakor hitro se je v Kralja Milana ulici pojavil prvi avtomobil, sta dva korporala kr. garde odprla vrata starega dvora. Številna množica je burno pozdravila čsl. predsednika dr. Beneša. Takoj po prihodu v dvor, kjer je imel predsednik dr. Beneš rezervirane prostore, je bila servirana zakuska, na knteri so bili poleg Nj. kr. Vis. kneza Pavla in Nj. kr. Vis. kneginje Olge čsl. predsednik dr. Beneš s soprogo, oba kr namestnika, celokupna kr. vlada, diplomatski zbor, generaliteta in drugi dostojanstveniki.
Mimohod armade
V tem času pa je hitela številna množica proti Aleksandrovi cesti, kjer se je pričela ob pol 12 velika revija čet belgrajske garnizije. V tej ulici so se postavile tri velike tribune, ob obeh straneh pa za člane kr, vlade, senata, parlamenta, generalitete in diplomatskega zbora. Tribune so bile bogato okrašen z zelenjem in s čsl. in našimi zastavami. Na nasprotni strani dvorske tribune je bila na stopnišču zbrana šolska mladina, narodne noše, Sokoli in številna množica. Točno ob pol 12 sta se pojavila v dvorski loži predsednik čsl. republike dr. Beneš in Nj. kr, Vis. knez namestnik Pavel. Vojaška godba, ki je stala na nasprotni strani, je takoj zaigrala čsl. državno himno »Kde domov muj«. Preden so prispele prve kolone vojaštva, se je na obzorju pojavilo 30 letal, med katerimi je bilo več težkih bombnikov, ki so leteli zelo nizko. Takoj nato se je pričela revija čet. Na čelu vojaštva je jezdil poveljnik mesta Belgrada general Tomič s svojim štabom. Za njim je jahala četa 21. pp. češkoslovaškega, ki ima svoj sedež v Skoplju. Njim so sledili gojenci vojaške akademije, podnaredniki in naredniki ter gojenci podčastniške šole kralja Aleksandra. Burno je bil pozdravljen prihod čete kralj, garde. Pred njimi je jezdil poveljnik kr. garde divizijski general Aleksander Stankovič s svojim Štabom. Kr. garda je bila pri reviji čet zastopana skoraj z vsemi vrstami orožja, katere veličasten nastop je napravil na vse gledalce najmogočnejši vtis, predvsem nastop konjenice kr. garde s fanfarami na belcih. Za četo kr. garde je defiliral 18. pp. Suvoborski, za njim pa topništvo donavske divizije. Izredno impozanten vtis je napravil na vse gledalce defile motoriziranih protiletalskih baterij ter nastop težkega topništva. Revijo čet je zanij uči! od uctv n bolničarjev z več avtomobili za prevažanje ranjen-cer ter motorizirana pehota. Tudi današnji nastop
naše vojske je pokazal vse vrline in odlike ter sloves, ki ga naša vojska uživa tako doma kakor po svetu.
Predsednik čsl. republike dr. Beneš se je zelo toplo izrazi o naši aumadi. Revijo so fotografirali filmski operaterji. Godba je zasvirala čsl. državno himno. Visoki gostje so se ob vzklikanju množice vrnili v stari dvor.
Slavnostno kosilo
Ob eni so se visoki gostje odpeljali na Beli dvor na Dedinju, kjer je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel priredil slavnostno kosilo na čast dr. Benešu in soprogi. Pred kosilom je čsl. predsednik dr. Beneš izročil odlikovanje velikega kordona Belega leva Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. kr. Vis. kne-ginji Olgi. Slavnostnemu kosilu so prisostvovali Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kneginja Olga. kr. namestnika dr. Stankovič m dr. Perovič s soprogo, predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič s soprogo, čsl. zunanji minister dr. Krolia. ministra dr. Korošec in dr. Spaho, minister dvora Antič s soprogo, maršal dvora Colak-Antič, čsl. general Plaha, kancler Šamal. minister Trimpl. čsl. poslanik Vaclav Oirsa. šef kabineta Protič. opolnomočeni minister Mihajlovič. svetnika pri predsedniku češkoslovaške republike Smutny in J'na. dvorni dami ga. Hadži-čeva in ga. Rozaničeva ter tajnik v predsedstvu češkoslovaške republike g. Rcmsa.
Soreiemi
Popoldne ob 16 je predsednik češkoslovaške republike g. dr. Beneš 6prejel v avdijenco predsednika kr. vlade in zunanjega ministra dr. Stojadifirv viča, nato pa češkoslovaškega zunanjega ministra g. dr. Kamila KroHo. Ob 17 je jiriredda kraljica Ma-
rija na čast dr. Benešu in njegovi soprogi na dvoru na Dedinjah čajanko. Po čajanki je dr Beneš obiskal kraljeva namestnika dr. Radenka Stankoviča in dr. Jura Peroviča.
Gata-večerja
Zvečer bo na čast g. dr. Benešu in njegovi soprogi ter spremstvu na dvoru velika gala večerja. Za časa večerje bo igrala godba kraljeve garde. Ob 22 bo v dvoru koncert belgrajske filharmonije pod vodstvom dirigenta Matačiča.
Zdravica
kneza namestnika
Belgrad. 5. aprila. A A. Na večerji v starem dvoru, prirejeni na čast Nj. eks. dr. Edvardu Benešu, je Nj. kr. Vis. knez namestnik imel sledeči govor:
Vaša ekscelcnca! Zelo sem srečen, da se mi jo ponudila izredna priložnost, da v prestolnici kraljevine Jugoslavije pozdravim s kar najprisrč-nejšo dobrodošlico dragega gosta in svojega osebnega prijatelja, predsednika češkoslovaške republike.
Ta visoki obisk nas je navdal z globoko radostjo. ker vidimo v njem poroštvo iskrenega prijateljstva in bratstva, ki sta ie od nekdaj vezali Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Naši dve državi sta prežeti z istimi ideali miru in prijateljskega sodelovanja z vsemi narodi, zato je popolnoma naravno, da se jc njuno delovanje za dosego teh plemenitih ciljcv doslej plodo-vito dopolnjevalo.
Združeni s prijateljsko in zavezniško kraljevino Romunijo, sta se naši državi zmerom iskreno zavzemali za utrditev miru v povojni Evropi.
Od svoje ustanovitve pa do danes se je Mala antanta v vseh resnih trenutkih znioroin pokazala odločno in neomajno pri uresničevanju svojih velikih ciljev. To tesno sodelovanje so ho nadaljevalo tudi v bodočnosti, ker ne temelji samo na posebnih koristih držav članic Malo antante, temveč tudi na skupnem mednarodnem interesu.
(ilohoko prepričan, da sc tudi vaša ckscelenra bori za iste plemenite ideje, ki edine morejo dati našima narodoma poroštvo za boljšo bodofnost, dvignem to čašo na čast in zdravje vaše ckscelence in spoštovano gospe Beneševe, z najlepšimi željami za srečno bodočnost bratskega in prijateljskega češkoslovaškega naroda in za napredek zavezniško češkoslovaško republike.
Visoka odlikovanja
Belgrad, 5. aprila AA. Ob petih popoldne sta Nj. Eks. predsednik češkoslovaške republike dr. BeneS in njegova gospa uradno obiskala Nj. Vel. kraljico Marijo na dvoru v Dedinju. Nj. Vel. kraljica Marija je pridržala svo.a gosta na čajanki. Na čaju sta bila tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga. Pri tej priložnosti je predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš izročil Nj, Vel. kralju Petru II. najvišje češkoslovaško odlikovanje red belega orla 1. stopnje z ovratnico.
Nj. Eks, dr. Beneš je izročil Nj. Vel. kraljici Mariji in Ni. kr. Vis. kneginjl Olgi najvišje odlikovanje češkoslovaške republike, lento belega leva prve stopnje. Nj. kr. Vis. knez namestnik pa je blagovolil izročiti ge. Beneševi red sv. Save i. stopnje.
Belgrad, 5. aprila. Ob šestih popoldne je Nj. Eks. predsednik čsl. republike uradno obiskal kraljevska namestnika dr. Radenka Stankoviča in dr. |va Pprnvira. Pri lei priliki ie predsednik dr Renpš izvolil izročiti kraljevskima namestnikoma visoko čsl. odlU"*vani» lento belega orla prve stopnje.
Armadni general Jan Syrovy, generalni inšpektor češkoslovaške armadet
Minulost in bodočnost
češhostovenskih stihov
Naši kulturni stiki z jugoslovanskimi brati niso v minulosti imeli za temelj samo zavesti krvne in jezikovne sorodnosti. Veliko vlogo je igralo — vsaj od naše strani, občudovanje njihovega junaštva in
vztrajnosti, s katerima so Jugoslovani vedno znova stopali v boj proti zatiralcem ter znali žrtvovati vse, da bi si ohranili svoje najdražje, namreč svo-
bodo in neodvisnost. Resnica je, da je jugoslovanska dežela vabila naše pesnike, umetnike, godbenike, zgodovinarje, jezikoslovce in turiste s svojimi prirodnimi lepotami — bila je to za nas najkrajša pot na morje — ter s svojevrstnim načinom živ-
ljenja naroda z lepoto narodne pesmi in slikovitostjo noš. Toda največ nas je privabljalo zdravje naroda, ljubečega nad vse svojo rodno zemljo. Največ so nam imponirale pravljice o narodnih jugoslovanskih junakih, katere smo videli vedno znova v junaških dejanjih jugoslovanskih bojevnikov, v neskončnih vojskah, ki so jih morali vojevati za končno osvobojenje in zedinjenje.
V bojih, ki so jih vodili jugoslovanski narodi za svojo narodno eksistenco, je toliko podobnega z našimi boji! Zlasti pri Slovencih smo videli, kako so narodni budjtelji s širjenjem knjig, s prebujanjem ljubezni do slavne zgodovine, do narodne j>esmi, gledališča in godbe, delovali tako rekoč z nami roko v roki. Naši politiki so stali često ramo ob rami, tako v dunajskem parlamentu, kakor tudi v budipeštanskem. V svetovni vojni nam je postal naf>ad na Srbijo obenem simbol nasilja, ki mora biti kaznovano. Zato so dobili naši prostovoljci, obsojeni v Rusiji k neaktivnosti, v srbski prostovoljni diviziji lepo priložnost, kako bi pripomogli k porazu centralnin sil. Zato so šli v Dobrudžo s takim navdušenjem za boj ob boku prostovoljcev jugoslovanskega pokoljenja Ustanovitev srbske legije v Sibiriji, ki nam je pomagala v bojih za sibirsko magistralo in carzanska akcija na italijanski fronti, sta bili nadaljnji obliki skupnega boja proti skupnemu zatiralcu, kjer se je pokazalo ne samo staro junaštvo Jugoslovanov, temveč tudi tradicionalno junaštvo Čehoslovakov.
Kri, prelita skupno v Dobrudži, Sibiriji in pri Carzanu, je postala temelj trdne zveze Češkoslovaške z Jugoslavijo in pozneje z zedinjeno Romunijo. Naše dežele so fiokazale v svetovni vojni, da še niso izrekle zadnje besede v zgodovini Evrope. Njihovi narodi so se znali bojevati za svoje samostojno mesto na solncu, podali pa so tudi že od vojne mnogo dokazov, da je novi red v Evropi pridobljen s tolikimi žrtvami, boljši kakor je bik) nasilno zatiranje zdravih in zavednih narodov v Avstro-Ogrski.
Samostojno državno življenje pa dovoljuje tem državam gojitev vse bolj intenzivne kulturne stike, dovoljuje jim tudi politično in vojaško sodelovanje, da se ohranijo njihove najdražje vrednote, ki sta mir in svoboda. Njihova zveza ni zasidrana 6amo v sodelovanju politikov in veljakov, temveč tudi v srcih naroda. Zato ne dvomim, da vsaka nevarnost, ki bi grozila evropskemu miru, najde vse tri države na skupni fronti.
Evropa išče edinstva
Anglija želi sporazuma z Nemčijo
London. 5. aprila, c. Snoči je bilo objavljeno v Londonu kot velika senzacija, da sta francoska in angleška vlada zaprosili belgijsko vlado, naj predlaga drugim državam, da naj se skliče svetovna gospodarska konferenca v Bruxelles. Konferenci bi naj predsedoval Van Zeeland. Danes so sicer v zunanjem ministrstvu zanikali vsebino te vesti, pač pa so potrdili, da je angleška vlada zaprosila belgijskega ministrskega predsednika Van Zeelanda, da naj zbere gradivo o tem, ali bi bila taka konferenca možna in primerna.
Torej gre samo zato, da se vidi, ali bi nekatere države, posebno pa Italija in Nemčija pristali na tako konferenco. Angleška vlada bi posebno želela, da se med Italijo in Nemčijo na eni strani in Francijo in Anglijo na drugi strani ustvairi možnost za razgovor splošnih političnih in gospodarskih vprašanj, ker ti dve državi najbrž ne bosta tako kmalu sodelovali pri kakšnih konferencah in rednih sestankih v Ženevi. Anglija bi tudi želela, da bi se na taki stranski svetovni konferenci rešilo vprašanje dobav surovin Nemčiji, ki pravi, da si more te surovine uvažati samo iz svojih bivših kolonij.
V Londonu menijo, da je že sedanja tako zvana sladkorna konferenca, ki se je danes doj>oldne začela v Londonu samo uvod v to obširno svetovno gospodarsko konferenco. Sladkorno konferenco je
otvoril Ramsay MacDonald dopoldne ob 10 v zunanjem ministrstvu. Med najvidnejšima delegatoma sta znani ameriški gospodarski strokovnjak Norman Daviš in francoski gospodarski minister Spi-nasse. Druga seja konference se je vršila popoldne ob 16. uri.
Mednarodna sladkorna konferenca
London, 5. aprila, b. Danes dopoldne je Ram-say MacDonald v dvorani Foreign Officea otvoril mednarodno sladkorno konferenco, na kateri je zastopanih 23 držav. Na tej konferenci se bodo predvsem določili izvozni kontingenti, da se na ta način zagotovi stabilnost cen sladkorju. Ta konferenca se je sestala v okviru svetovne gospodarske konference. Francijo zastopa na tej konferenci trgovinski minister, Nizozemsko pa ministrski predsednik. Anglija in Francija sta prosili belgijsko vlado, naj stori vse potrebno za sestanek svetovne mednarodne konference, ki bi se sestala začetkom decembra in proučila vsa gospodarska in valutna vprašanja. Nainen konference je ponovna zgraditev mednarodnih trgovinskih odnosov in v zvezi s teni pomiritev sveta.
Domači odmevi
Sanje smrtno bolnih
Belgrajska »Samouprava« poroča, kako se je JNS zatekla k neke vrste nepisanemu tisku, s katerim razširja lažnive vesti, fantastične izmišljotine in šarlatanske prorokbe o bodočnosti, da bi ljudi begala in ustvarjala razpoloženje, češ da bodo »nacionalni« ljudje zopet prišli na vlado. JNS pač nima nobenega glavnega glasila, tista pa-ki jih ima, nimajo odmeva v ljudstvu, vrh tega pa je ravno JNS, ko je bila na krmilu, uzakonila tako strog tiskovni zakon, da se sedaj ne sme Čuditi, če jo njena lastna šiba tepe. Zaradi tega JNS prvaki mislijo, da bodo lažje uspeli, če širijo po svojem brezžičnem brzojavu od kavarne do kavarne in gostilniškega omizja do omizja svoje tatarske vesti o položaju »bližajoči se prekucijl«. Naš »Slovenski narod« na primer že precej časa namiguje na čudežne »izpremembe«, namigujoč, kako bodo jugoslovanski nacionalisti uprizorili pravo šnntjernejsko noč nad svojimi nasprotniki, pred-vBem seveda v Sloveniji. Ljudstvo pa pod današnjim režimom že tako probujeno in politično prosvetljeno, da šembiljskim prerokbam JNS ve-dežev ne naseda, in je prepričano, da bomo kmalu uživali popolno demokracijo, seveda ne takšno, kakor si io zamišlja beli teror na eni in rdeči teror na drugi strani. Id oba .INSarskeinu vodiv-nemu krožku mešata glave in jim vzbujala prazne nade, ki se pojavljajo vedno med ljudmi, katerim jo za vselej odklenkalo...
Bnn nn n z Mačkom
Zagreb, 5. aprila, b. Davi sta prišla iz Bel-grada semkaj dr. Branko Cubrilovič in g. Banja-nin. V Belgradu sta se razgovarjnla s šefi združene opozicije Danes sta se nad eno uro rnzgo-varjala 7. dr. Mačkom ter mu pojasnila politični položaj. Po tej konferenci je dr. Maček izjavil časnikarjem: »Razpravljali smo aktualna notranjepolitična vprašanja ter se razgovarjali Co je ostala opozicija istoga mnenja, kakor dr. Cubrilovič in Banjanin. potem je stvar na dobrem potu. Dr. Cubrilovič je odpotoval popoldne v Bnnjaluko, medtem ko je dr. Banjanin ostal Se v Zagrebu.
Dunajska vremenska napoved. Nobenih bistvenih izprememb.
Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo.
Španska tragedija se nadaljuje
Tudi SDS kopni
Tudi samostojna demokratska stranka, ki ima svoje pristaše med Srbi na Hrvatskem, se ruši, kakor se ruši JNS, ki se je pokojnemu Svetozarju Pribičeviču izneverila. Zdaj je pa prišel še razdor samostojne demokratske stranke z g. Davidovičem-Zato so se zatekli k izjavi današnjega šefa stranke g. Adama Pribičeviča, v kateri prijioroča j>rista-še.m, naj vztrajajo v vrstah samostalne demokratske stranke in naj ostanejo zvesti političnemu testamentu Svetozarja Pribičeviča. Ta poziv pa najbrž ne bo veliko pomagal, ker je samostalna demokratska stranka izgubila večino simpatij med Srbi, ki se organizujejo v drugih strankah, katere
imajo realnejši politični in socialni program. •
Celokupno članstvo Zveze vojnih dobroroljcev iz Dohrudže jo vstopilo v JRZ. Ta lepa gesta dokazuje, kako znajo vojni dobrovoljcl ceniti zasluge dr. Stojadinoviča za domovino kakor tudi njegovo skrb za njihove interese.
Pri volitvah v odbor Hrvatskega akademskega kluba v Dubrovniku so dobili večino katoliški Študentje. Doslej je bil klub v rokah dr. Mačkovih pristašev.
Osebne vesti
Belgrad, 5. aprila, m. Premeščen je računski kontrolor VII. pol. skup. g. Ljudevit Šinkovec v računski oddelek gozdnega ravnateljstva.
„Nevtralne" velesile
Burgos, 5, aprila, c. Nacionalistične čete na severni biskajski fronti še zmeraj uspešno prodirajo. Snoči so nacionalistične čete prodrle še severno od Villa Real in prišle sedaj na razdaljo 10 km od Duranga. Padle so vse republikanske utrdbe in sedaj je nacionalističnim četam pot do Bilbaua odprta.
Pariz, 5. aprila, b. Francoska agencija Radio j>oroča iz Pertignana, da je na Balearskih otokih pripravljen nemško-italijanski ekspedicijski ibor, ki šteje 80.000 vojakov. Po istih vesteh ima Franco pripravljeno to armado kot zadnjo rezervo.
Pariz. 5. aprila, b. Nacionalni listi poročajo, da je postal Marseille glavna izvozna luka orožja v rdečo Španijo. Listi opozarjajo vlado na to dejstvo, ki lahko vrže zelo slabo luč na stališče vlade iu na obveznosti, ki jib je prevzela.
Madrid, 5 aprila. AA. Rdeča radijska postaja je objavila snoči ob 22 naslednje poročilo: V odseku ob Jarami so naše čete izvršile več preglednih obhodov. Pri tem so izvršile vse naloge, ki jim jih je dalo vrhovno poveljstvo. Naše topništvo je preprečilo sovražnikov protinapad.
Lindbergh v Zagrebu
Zagreb, 5. aprila, b. Lindbergh s soprogo, ki bi moral davi ob 7 odjx>tovati iz Zagreba, je v zadnjem trenutku odgodil potovanje. Na letališču ob 7 zjutraj se je zbralo ogromno število Zagrebčanov, ki so hoteli prisostovati Lindberghovemu odhodu. Lindbergh ni prišel, temveč je ostal v hotelu. Obiskal je okrog 10 polkovnika Radoviča ter odšel z njim na sprehod po mestu. Časnikarji so ga povsod spremljali in ga hoteli fotografirati, tO; da Lindbergh jim je zagrozil, da bo Zagreb takoj zapustil, če ga bodo nadlegovali. Na Jelačičevem trgu fb gospa Lindberghova kupila mnogo narodnih vezenin in del ter jih poslala v London. Lindbergh s soprogo sta nato obiskala Meštroviča v ujegovem ateljeju, na žalost pa ga ni bilo v Zagrebu. Zato sta obiskala njegovo galerijo slik. Ob 12 sta odšla z razstavnega prostora in se vrnila
v hotel. Ob 12.25 sta odšla proti letališču. Polkovnik Lindbergh je odšel z Radovičem v hangar in pozdravil vse letalske častnike in je vsakemu posebej stisnil roko. Z onimi, ki znajo angleški, je spregovoril nekaj besed. Nato se je pripravil za polet. Nekaj po 1 je bil gotov, nato pa se je zopet vrnil v stanovanje z Radovičem, kjer je bil obed. Mislilo se je, da bo startal po kosilu, toda Lind-berghu se Zagreb dopade in je sklenil, da ostane še nekaj časa tu. Zelo dobro se počuti med letalskimi častniki in se kot ljubljenec otrok igra z malčki letalskih častnikov v parku. Lindbergh bo bržkone jutri odpotoval iz Zagreba. O Zagrebu se je zelo pohvalno izrazil, njegova žena pa je bila vesela nad lepimi vezeninami, ki jih je videla in kupila na Jelačičevem trgu.
Razne iz vsega sveta
Rim, 5. aprila. AA. (DNB) Danes je apostolski nuncij Brogonzini-Duca slavnostno izročil italijanskemu kralju in abesinskemu cesarju zlato rožo. Svečanost se je izvršila v dvorni kapeli Kvirinala v navzočnosti vladarskega para in visokih dostojanstvenikov. V lastnoročnem pismu, ki ga je ajKJsloleki nuncij včeraj izročil italijanskemu vladarskemu paru, naslavlja papež Pij XI. italijanskega kralja tudi z abesinskim cesarjem. To je treba tako razumeti, kakor da je Vatikan priznal italijansko cesarstvo.
Washington, 5. aprila, b. Veliki ameriški vojni manevri se bodo pričeli sredi tega meseca. V njih bo sodelovalo 200 vojnih ladij in 400 letal.
Pariz, 5. aprila, b. Iz Newyorka poročajo, da se je tovarni letal v Lockeheadu posrečilo izdelati vojno letalo za borbo v stratosferi. Mesto, kjer je pilot, je povsem herinetično zaprto, kabina za pilota pa se greje s pomočjo električne energije. Cez 14 dni bo prvi poskus s temi letali.
Pariz, 5. aprila. AA. Havas: Poljski zunanji minister Beck je sprejel časnikarje in jim rekel, da so popolnoma neresnične vesti, da misli odstopiti, njegovo mesto pa bi naj prevzel poljski veleposlanik v Berlinu Lipski. Beck je rekel časnikarjem, naj to vest proglase za čisto navadno časnikarsko raco.
Smirna, 5. aprila. A A. (Štefani) čuden pojav se je pripedi t Smirai: že dva dni pada. nekako žveplo, ki kristalizira na drevju. Učenjaki skušajo stvar proučid.
Pariz, 5. aprila. AA. (DNB) Sovjetski veleposlanik v Parizu Potemkin je bil imenovan za namestnika komisarja za zunanje zadere in je tako prenehal biti sovjetski veleposlanik v Parizu.
Oslo. 5. aprila, b. Poročajo, da je indijsko-norveško združenje predlagalo Gandhija za Noblo-vo nagrado za loto 1937.
Lizbona, 5. aprila. AA. (DNB) Vlada je izročila vojski matični dom razpuščene prostozidarske lože na Portugalskem.
M od ena, 5. aprila. AA. (Štefani) Sin ministrskega predsednika Vittorio Muesolini, ki se je udeležil avtomobilske tekme na tisoč milj, je moral v Modeni zaradi pokvare v motorju odstopiti.
Vittori Muesolini je bil do tega trenutka dosegel najboljše vmesne rezultate.
Sofija, 5. aprila. AA. Zaradi neprestanih nalivov je začela Donava preplavljati okolico Večina. Do zdaj je brez strehe približno 300 rodbin. Oblasti so organizirale nujno pomožno akcijo.
Washington, 5. aprila. AA. Havas: Ameriška vlada je objavila statistiko o tujem kapitalu v USA. V letu 1935 in 1936 je prišlo v USA 2607 milj. dolarjev tujega kapitala. Iz Evrope g a je prišlo 78%, in sicer 829 milj. dolarjev iz Anglije, 336 milj. iz švice, 300 milj. iz Francije in 230 milj. iz Nizozemske. Ves tuji kapital v USA znaša sedaj 9 milijard dolarjev.
London, 5. apr. AA. (Štefani) Današnji »Daily Express« piše, da je treba angleško proizvodnjo in trgovino s premogom postaviti na novo osnovo. List navaja med drugim, da izvaža angleška premogovna industrija letno okrog 40 milj. ton premoga, po drugi strani pa uvažajo nekatere angleške domače industrije premog iz tujine Istočasno je pa v Veliki Britaniji še vedno približno 240.000 brezposelnih rudarjev.
Newyork, 5. aprila. A A. (Štefani) Jfcdtlfttorska tovarna, ki je zgradila znana letala CKf^ltt^rje in ki je s tem ustvarila letalsko zvezo £ež Tllil ocean, je sklenila zgraditi 40 vodnih veleletal za promet med Zedinjenimi državami in Evropa.'ToVaVna računa s tem, da bodo mogla ta letala ^rfl&eli progo iz Newyorka v London v povprečno 20 urah.
Jagoda aretiran
Riga. 5. aprila, b. Po doslej še ne potrjenih vesteh trdijo, da je zopet izbruhnil spor med maršalom Vorošilom in GPU. Baje je maršal Voro-šilov predlagal Stalinu, naj ukine nadzorstvo GPU nad armado ter naj to policijo zamenja s posebno politično organizacijo, kjer bo imel glavno besedo sovjetski generalni štab, ne pa uprava GPU.
Moskva, 5. aprila, b. Osrednji izvršilni odbor je objavil včeraj uradno poročilo, da je odstranjen z mesta komisarja za pošte in brzojav Grigo-rij Jagoda. Jagoda je obtožen, da je sodeloval s trockisti. Jagoda je padel v nemilost meseca septembra, ko je bil odstranjen z mesta komisarja za notranje zadeve. Na tem mestu je bil pravi strah in trepet političnih nasprotnikov sedanjega režima.
Armadni general L. Krejči, načelnik glavnega štaba češkoslovaške vojske:
Zvestoba za zvestobo
Z vsemi vejami jugoslovansfva so nas že od | nekdaj vezali topli kulturni in politični stiki. Zavest skupnega izvora in jezikovne sorodnosti je dobivala vedno večji pomen, ko je z rastočim političnim prebujenjem rasla tudi težnja zapadnili
Radio kot vohun
Washington, 5. apriln. b. V tukajšnjih znanstvenih progih vlada velika senzacija zaradi izuma nekega ameriškega inženjeria. Ta inienjer je konstruiral napravo, ki radijskim potoni točno določa položaj sovrainih ladij na visokem morju. Njegov izum je dobil naslov rndio-vohun. Izum drže v največji tajnosti. Ameriški admiral Kari Bovvon je že zagotovil potrebne kredite, da se izum uporabi v ameriški vojni mornarici.
Berlin, o. aprila. AA. (DNB) Zjutraj je državna pošta pustila v promet prve znamke s Hitlerjevo sliko.
in južnih slovanskih narodov k jiolnemu Izživljanju v lastnih zedinjenih državah. V teh težnjah so morali !i slovanski narodi postati zavezniki. Zato smo na Češkem in Slovaškem s takim navdušenjem opazovali boj balkanskih Slovanov za osvo-
bojenje in zato smo v njem našli toliko navdihov za rast narodne zavesti pri nas doma. Bilo je to za naš podjarmljeni narod nekakšen ventil k inozemski politiki, bila je to pot k združitvi z ostalimi Slovani. Slovenci so nam v teh težnjah bili najbližji tudi jezikovno najsorodnejši ter tako nekaki pravi most med nami in južnimi Slovani.
Svetovna vojska je dala temu globokemu gibanju za svobodo v narodnih državah nove zmoz-uosti. Mogli smo se postaviti z orožjem v roki proti zatiralcem. Naši ljudje, ki so mnogi prostovoljno prišli v srbsko vjetništvo, so s srbsko armado vred preživeli albansko Kalvarijo ter stopali tudi v zavezniško armado, da bi se mogli bojevati proti Avstriji, skupnemu nasprotniku slovanskih narodov. Na gostoljubni ruski zemlji se srečujejo naši prostovoljci z prav tako odločnimi prostovoljci vseh treh vej jugoslovanstva. Njihovn kri, prelita v vrstah srbske divizije v Dobrudži, je eho najdragocenejših poroštev bodočega zavezništva češkoslovaško-jugoslovatiskega.
Na Italijanski fronti se je postavil Slovenec na čelo pogumnega podjetja čeških in jugoslovanskih vojakov, ki bo hoteli italijanski vojski pripomoči k prelomu avstro-ogrske fronte. In četudi ta carzanska akcija ni končala z zamišljenim uspehom, je vendar pokazala, kakor je konstatiral sam Ma-saryk. zavezniški tujini nravni razpad avstro-ogrskih vojsk fer skupno težnjo slovanskih narodov razbiti avstrijske okove. Pomogln je končno v italijansko ujetništvo nekoliko navdušenim Češkim častnikom, ki so pripravili teren za našo italijansko legijo.
Ko je zmaga pravice v svetovni vojni obnovila češkoslovaško državo in zedinila Jugoslavijo in Romunijo, so bili spomini na skupne predvojne ležnje ter skupne boie v vojni med glavnimi silami za ustvarjenje prijateljske in zavezniške Male zveze. Številni prijateljski obiski, delo vojaških uprav ter mnogo neznanih navdušenih delavcev v armadah Jugoslavijo in Češkoslovaške vedno znova jačijo vezi med obema zavezniškima armadama. Razvoj evropskega položaja kaže vedno večjo nujnost in trdnost Male zveze. Ne dvomimo, da bo tudi obisk predsednika dr. Heneša v Jugoslaviji prispel k okrepitvi tega zavezništva, ki je tako važno orodje miru v Evropi.
Kako žive naši
Ce kje veljajo besede, da je treba pri ravnanju z ljudmi ljubezni, previdnosti pa pri ravnanju s čebelami, tedaj veljajo te besede prav gotovo za naše izseljence. Ljubezni jim je treba — tople lju-bežni, 6aj je tujina naravnost mrzla do njih. In če pomislimo, da ti ljudje največkrat niso sami zakrivili, da žive v takšnih okoliščinah — kajti borba za kruh ie težka — ledaj se jim moramo dvakrat bolj z ljubeznijo približati. Vsem, brez razlike 6tanu in prepričanja. Tu gre za naše narodno telo, gre za našo kri, ki jo vpija tujina.
Slovenci hodimo dostikrat v skupinah v tuje dežele. Obiskujemo lepa mesta širom sveta. Redko pa se je zgodilo, da bi se zbrala kaka skupina, ki bi obiskala naše izseljence. In vendar bi morala biti to naša sveta dolžnost. Obiskovanje naših izseljencev bi moralo postati nekako naše narodno romanje. Mi moramo že enkrat priti do tega, da se bomo začeli vsi zanimati za naše ljudi, ki žive v tujini. V naslednjem bom jx>dal par slik za ilustracijo življenja naših izseljencev na Westfalsketn.
Slovenci so tu brez izjeme ročni delavci. Večinoma so rudarji, nekaj jih dela v tovarnah in le redki so. ki si služijo kruh z rokodelsko obrtjo. To so večinoma čevljarji. V materijalnem oziru se jim ne godi še tako 6labo. Tukaj zasluži naš delavec toliko, da lahko preživi sebe in svojo družino. Seveda, na to že gledajo merodajni faktorji, da 6i naš delavec ne more jx>magati kvišku, in da je primoran vedno opravljati zgolj najnižje vrste dela, služeč drugim za hlapce. Toda vsaj kruh ima. V slučaju pa. da izgubi službo (in brezposelnih je tudi na Nemškem še precej), pa dobi vsak toliko podpore, da ni treba nikomur stradati. Seveda je sedaj vsako priseljevanje v Nemčijo onemogočeno. Ko sem prišel v Nemčijo in prosil dovoljenja pri policiji, da smem bivati v Gladbecku, so mi odgovorili, da ga ne bom dobil, ker ne bom dobil zaposlitve. Dob;l sem ga šele, ko sem jim jvovedal, da ne {»otrebujem dela ker ga že imam. Tudi to ni zadostovalo, temveč sem jim moral natačno f>ovedati, da bom dobil plačo od jugoslovanske vlade. Ker brezposelni prejemajo podporo, beračev sploh tukaj ni videti. Vsakega, ki bi se hote! utihotapiti v Nemčijo, bi ga takoj po-lali domov. Marsikdo pa mora domov tudi iz političnih vzrokov ali drugih moralnih prestopkov. Kdor je sumljiv, da je komunist, ali da ima kakršnekoli zveze z njimi v inozemstvu, mora ja-drno zapustiti Nemčjio. Seveda taki politični izgnanci doma dostikrat zamolčijo, zakaj so se morali vrniti. Prav tako je. kdor se v moralnem oziru pregreši.
Naši ljudje torej, ko so se povečini izselili že v predvojnem času, so takorekoč preskrbljeni. Ce ima službo, zasluži toliko, da lahko živi, če službo izgubi, dobiva stalno mesečno jx>dporo vse do tistega časa, dokler ne dobi spet službe. Dosti pa je tudi upokojenih slovenskih rudarjev, ki dobivajo tudi lejx» rento. V tem oziru organizacijski aj>arat sijajno funkcionira. Kajti tisti, ki so v službi, plačujejo od svojega zaslužka toliko, da dobi država denar, da lahko podpira brezposelne. Še celo tisti morajo plačevati, nekaj davka od svojih dohodkov, ki se odrečejo brezjx>selni podpori in muzicirajo po ulicah. (Vsak kraj ima določene dneve za mu-zikante). Morda se jim to bolj izplača, kajti obojega, sgiejo: jx>stransko si služiti kruh in prejemati obenem podporo.
Kar liče ujx>kojencev. dostikrat pravijo, kako bi bik) lep«, ko bi se vsaj zdaj na stara leta, ko mU;nq,£iv?i. lahko vrnili domov. Po slovenskih |*v ljih ?e/jjm,>toži in po slovenskih gozdovih. Morda bi še lahko dobili v najem tisto hišico, ki so jo morali njihovi starši pred mnogimi leti prodati bO; gatejšemu kmetu v vasi, ker mu niso mogli vrniti dolga. To je tisti vaški oderuh, ki je prevzel po razsulu fevdov valpetsko knuto in neusmiljeno udrihal z njo jx> hrbtu slovenskega kmeta, razbičanem in upognjenem že od grajske gosjx>de. To je bil tisti vaški oderuh, ki je izrabljal stisko našega kmeta v dobi liberalizma, mu hinavsko vsilil v"edno več jx>-sojila, kakor ga je bil kmet prvotno namenjen od njega vzeti in jemal za tako visoke obresti, da kmet niti teh ni zmogel, kaj še, da bi vračal od glavnice. Tako je padala v oderuhove roke koča za kočo, s poljem in živino. Slovenski kmet pa se je s težkim srcem trgal od 6vojega doma in odhajal po svetu s svojo družino za kruhom. Otroci so takrat jokali in še zdaj kot upognjeni rudarji hrepene za tisto bajto: kaj bi zdaj ukrenil — si misli takle starček ali sta-rica — kako bi še na stara leta z ljubeznijo delal na gruntu, samo da bi mogel priti do njega. Z rento, ki jo dobiva tukaj, bi doma prav dobro živel, toda boje se, da bi prišlo kako drugače in bi jim kar nenadoma v domovini ustavili rente. (Danes je mogoče, da dobi, kdor se izseli, rento v domovino.) Zato je priklenjen na sajaste kolonije, do smrti priklenjen. Ne more pa pozabiti na vaškega oderuha, na tistega oderuha, ki mu je veliki prijatelj vseh majhnih, ubogih obupanih, ponižanih in za-sramovanih — doktor Krek s silnim zamahom zadal smrtni udarec. Posojilnice, hranilnice in kmetijske zadruge so zadavile nebrzdano zlo po dobičku.	.....
Le malo ie naših ljudi V Nemčiji, ki imajo svoj lastni dom. Marsikateri je sicer hranil, toda v času inflacije je večina naših izseljencev izgjbila vse. Pozneje seveda ni mogel več misliti, da bi 6i hranil za hišico, saj je prišel čas, kateri je spravil ves evet v negotovost in stisko.
Domove imajo zelo skrbno in snažno opravjie-ne, da se na prvi [x»gled vidi, da imajo silno veliko smisla za domačnost. In koliko mehke in nežne ljubezni vlada v teh preprostih rudarskih domovih! Menda zato. ker mislijo najbrže, da je je doma na Slovenskem še mnogo več v proletarskih družinah. Malokomu je namreč znano, kako se mora delavec d6ma boriti za skorjo kruha še takrat, ko je zaposlen. Ko pa je vržen na cesto, pa re6 menda nekako čudežno životari dalje. V takih razmerah je malo prostora za ljubezen.
Tudi tukaj gredo mlada dekleta jx> večini služit V bližnja mesta ker jih je pač doma težko gledati brez dela, in pa tudi sama rada kaj zaslužijo, da se lepše oblečejo, čeprav zaslužek ni bogve kako velik. Nekateri Judie so dajali še precej zaslužka, a 60 baje dekleta silno izrabliali. Po novem Hitlerjevem odloku jm ne sme nobeno dekle — tudi inozemskim onemogočajo — v službo k judovskim družini, češ. naj si le Judje sami iščejo hlapcev in dekel v svojih vrstah. Ganljivo je gledali, kako odhaja slovensko dekle v službo s slovensko knjigo v kovčku, da se v prostem času uči slovenščine. Da bi se naučila vsa| toliko, da bi znala domov napisati par slovenskih stavkov, kako živi. česa potrebuje. kaj pogreša, da ne bi bilo treba materi drugim dajali pisma brati oziroma pisati, ker se sama, kljub dolgoletnemu bivanju na Nemškem, ni naučila brali pisave, ki se je je njena hči naučila v nemški šoli. Takih primerov je veliko. Mladi ljudje se zdaj često trudijo, toda starši so takrat, ko ie bilo treba, zanemarili svoio dolžnost do svojih otrok v narodnem oziru. Zdaj se njihove napake maščujejo že na njih samih, in bo dolgo, ko se bodo začutile posledice na vsem slovenskem izselj. teritoriju v Westfa!iji. Vršili svoio dolžnost, je težko. Popravljati napake, je še teže. In to bo treba: popravljati napake, temeljito in skrbno popravljali,
na U/estlalshem
če hočemo rešiti 40.000 Slovencev, ki žive v teh krajih, narodnega pogina Prišli 6mo skoraj ob dvanajsti uri reševati rojake. Na nas zdramil preje njihov obupni klic. Nismo tako velik narod, da bi ostali brezbrižni za stotisoče naših ljudi.
Značilno je, da otroci tistih Slovencev, ki so na vodilnih mestih slovenskih izseljeniških društev, da otroci teh sploh ne znajo slovenskega jezika. In morda je tudi to tragična ironija, da se naši ljudje zelo radi ženijo s pripadniki Reicha Zdaj si lahko mislimo, kaj bo z njhovimi otroki, ko oče in mati govorita samo nemško. Tak otrok bo vzgojen že popolnoma v nemškem duhu.
Tako mi zadnjič potrka nekdo na vrata. V sobo sta stopila dva krepka, mala fanta. Iz f>ozdrava: Heil Hitler!. sem sodil, da sta Nemca. Njune obdelane roke so razodevale, da sla delavca, čeprav bi to obleka morda tajila, kajti eden od njiju ie bil oblečen v krasno usnjeno šofersko obleko (ta ie namreč vozil lepo motorno kolo, ker sta prišla iz 15 km oddaljene rudarske kolonije). Nato mi začne prvi v nemškem jeziku razlagati, da bi se rad oženil z Nemko, in da nima vseh papirjev, ker je doma s Slovenskega. Oni drugi v šoferski obleki mu je pridno pomagal, seveda (udi v nemškem jeziku. Ta je bil tudi Slovenec, a že prepisan nemški državljan. Takih primerov je tu vse jk>'io.
Starši se opravičujejo, češ da so jim dostikrat nemški učitelji grozili, da bodo njihovi otroci obsedeli v šoli, ker so slovenski otroci coklje za razred. da ovirajo napredek vseh ostalih učencev. Pri takih razmerah se starši seveda niso upali doma govoriti z otroki slovensko, ampak so jih tudi sami navajali na nemščino, boječ se. da ne bi otroci v šoli preveč zaostajali. Čudno: otroke nekaj ne učiti zato. da bi v šoli bolje usjvevali. In vse iz strahu pred nasilno in dobro premišljeno germanizacijo nemških učiteljev.
Sicer so pa Slovenci tu zelo gostoljubni. Obiskujejo se j>ogosto in vedno zelo pozno zvečer. Takrat imajo Še naiveč časa, ker je dnevno delo pri kraju. Potem kvartajo, pijeio kavo in se pogovarjajo često v nekaki mešanici med slovenščino in nemščino.Zlasti starejši se kar ne morejo odvaditi, da ne bi nemškim besedam dodajali slovenske končnice. Toda Nemci jih vseeno razumejo. Tako jim poteka čas in šele pozno v noč se razidejo. Spat hodijo na splošno zelo pozno, čeprav morajo zgodaj vstajati, ker ie treba zgodaj na delo. Toda ker so se tako navadili, jim to ne dela jTosebnih težkoč.
Njih društveno življenje ie precej burno na eni strani in okorelo na drugi strani. Imajo vse polno društev in se še vedno zgodi, da ustanovljajo nova. To v glavnem kulturna društva, čeprav so v niih iasno opazijo različna svefovnonazorna usmerienia. Imajo pa tudi zgolj verska društva. A ravno pri
Poročali smo že, da se zadnje tedne vrše v Ljubljani pogajanja za sklenitev nove kolektivne jiogodbe za gradbeno delavstvo dravske banovine. Teh pogajanj se jx> svojem zastopniku udeležuje tudi jeseniško delavstvo, ki je zajx>sleno pri tvrdki Slograd. To delavstvo je namreč v veliki večini organizirano v svoji stavbinski organizaciji »Strokovni organizaciji delavcev«, ki se je naslonila na centralo Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Glavna zahteva zastopstva te organizacije pri razpravah je ta, da se priznajo za Jesenice isti dra-ginjski razred kakor za Ljubljano, tako da ima jeseniško gradbeno delavstvo iste plačilne jiogoje. Ta zahteva gradbenega delavstva je že stara. Že pri sklepanju prejšnje pogodbe je delavska delegacija slala na tem stališču, vendar brez uspeha. Lansko leto je bila baš zaradi tega, ker je delavstvo zahtevalo izenačenje plač z Ljubljano, na Jesenicah več tednov trajajoča stavka gradbenega delavstva. Po stavki je tvrdka večini svojega delavstva doplačala razliko, t. j. 25 par na uro. Večina malih zidarskih podjetij na Jesenicah pa je plačevala že prej svoje delavstvo enako kakor podjetja v Ljubljani.
Objektiven opazovalec teh pogajanj v Ljubljani za novo pogodbo mora priznati, da je za-
Nadprodukcija učiteljskega naraščaja
Pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva v senatu je izjavil g. minister prosvete — kakor je poročalo cJulro* z dne 23. marca — sledeče:
»To je zelo težaven problem in je jjoložaj tak, da bodo morali učiteljski kandidati v Sloveniji morda še po 5 do 6 let čakati, preden jih bo mogoče nastaviti. Tega pa ni krivo ministrstvo, nego nesistematična prosvetna politika dravske banovine, ki je dovedlta tako daleč. — V dravski banovini so imeli dolgo vrsto let kar G učiteljišč.« Senator Pucelj prij>omni: »Med njimi 3 samostanska.« Minister Stoševič: »Da, to so bile šole brez kontrole,. ki so iz leta v leto producirale vedno večje število učiteljskih kandidatov, tako da imajo sedaj v dravski banovini kader fiOO do 700 mladih ljudi, ki absolutno ne morejo dobiti zajioslitve.«
K tem trditvam bi si dovolil pripomniti sledeče: Poleg 3 državnih učiteljišč (v Mariboru 2, moško in žensko, v Ljubljani 1, ki pa je imelo posebni moški in ženski oddelek) je obstojajo v Mariboru še žensko učiteljišče šolskih sester, v Ljubljani in
slednjih je položaj delikaten. Nimamo namreč tu slovenskih duhovnikov, ki bi ia verska društva vodili. Nemškim duhovnikom pa kljub vsej njihovi idealnosti in požrtvovalnosti, s katero delujejo med našimi izseljenci, dostikrat očitajo, da zavajajo naše ljudi v germansko morje. V tem oziru jjoložaj ne bo prej izčiščen. dokler ne dobimo sem zavednih slovenskih duhovnikov.
Poleg društev organizirajo tudi j^evske zbore, brez katerih si slovenskih ljudi res ne moremo predstavljati, in pa dramatske odseke, za katere pa ni toliko zanimania, kakor bi človek pričakoval. Tako se zgodi, da društvo, ki ima ca 300 članov in člairc, ne more dati dovoli igralcev /a igro. ki vsebuje približno 15 oseh. Človek bi mislil, da bodo z veseljem prijeli za delo, pa ni tako. Vsak se brani. Pravijo, da ne znajo dobro slovenskega jezika, ne vedo pa. da je prav tu najboljša prilika da se z njim seznanijo. Tako se dostikrat zgodi, kar bi se nam doma nekoliko smešno zdelo, da zasedejo vloge tisti, ki obvladajo iezik in to so starejši ljudje z že sivimi lasmi. Mladina pa vedno bolj uhaja tja. kjer se igrajo neniške itrre. In celo društvo, ki si nadene najbolj domovinski naslov ima na svoiem programu izključeno igre v neuvkem jeziku, kajti v njem so na ponesrečen način zbrani vsi tisti Slovenci. ki ne znajo niti besedice slovensko. Tako dobijo take prireditve dostikrat prav čudne oblike. Tik nred začetkom predstave je n. pr. zadnjič predsednik slovenskega narodnega društva nagovoril navzoče (v nemškem jeziku) in jih noz.val. nai za-kličejo: Heil Hitler! — nato pa še: živijo Peter! — vse v eni sani. Ker je bila na prireditvi večina Nemcev, so se spraševali: Was heisst das: /'iviio Peter', kajti »Hitler!« so seveda razumeli In tnko pride do tega, da tudi Nemci vzklikajo »Cuvajmo Jugoslavijo« in nam že Nemci »Čuvajo Jugoslavijo«. Toda tukaj je tudi to mogoče.
Zanimivo je tudi. kako se vrše tukni razne prosvetne prireditve: igre. pevski koncerti, akademije in prosjave. Skoro nikdar se ne konfaio brez r>le-=n in zabave. Mladina hoče zabave. ?tari In dobro vedo in nudijo zabavo mladini v taki obliki, v kakršni prav gotovo ne bi smeli Nudi'o ii zabave veliko preveč, tako da so postali mladi Ijtidie že kar razvajeni in so skoro otopeli 7H resno delo. misleč le na plese in zabavne prireditve, so izgubili čut odgovornosti, smisel samozata;ev.inia in žrtve, brez česar ne more biti uspeha v njihovem kulturnem življenju. Mladina se bo morala povrn;ti k resnemu delu. Starejši ii bodo morali dati nriliko 7a resna odgovorno delo. Saj ie prav mladi človek najbolj ponosen na odgovorno nalogo, če jo ima in se z vsemi mladostnimi silami posveli pozitivnemu delu. In če bo ta mladina vzgojena v pravem duhu za narodno delo, brez krinke sebičnosti in osebnih koristi, za katero se tako radi skrivaio razni nsevdo-narodni delavci, tedni lahko upamo v boljše čase naših ljudi na Westfalskem.
Slibar Tone. izselj. učitelj.
hleva izenačenja plač med Ljubljano in Jesenicami močno utemeljena. Dokazano je namreč, da so na Jesenicah cene vseh življenjskih potrebščin precej višje od cen v Ljubljani. Jesenice nimajo kmetskega okoliša in se mora živež dovažati od daleč.
Jeseniško gradbeno delavstvo hoče imeli sporazum, hoče imeti kolektivno fiogodbo, ki naj ureja odnose med njimi in delodajalci, vendar naj bo ta kolektivna pogodba taka, da ne bo zapostavljala jeseniškega delavstva in mu delala krivico. — V dosedanjih razgovorih so zastopniki delodajalcev v resnici jiokazali mnogo dobre volje za sporazum, ki je v nekaterih važnih točkah že dosežen. Sporna je pa še važna točka. Točka, ki zahteva nekatera mesta v provinci inzenačili z Ljubljano. Mi ne želimo, da bi se baš zaradi tega I>ogajanja zavlekla v nedogled, ker smo tik pred stavbno sezono in vse delavstvo težko čaka urejenega razmerja. V interesu obeh strani je. da zastopniki delodajalcev tudi pri tej točki pokažejo svojo dobro voljo ter dajo delavstvu vsaj v onih meetih enako plačo, ki po draginji presega Ljubljano. Med temi pa so v prvi vrsti Jesenice, ki so znane kot najdražje mesto v Sloveniji.
Škofji Loki pa tudi žensko učiteljišče uršulink, ki je bilo v resnici le za en sam zavod, ker so se sprejemale gojenke v I. letnik alternativno, eno leto v Ljubljani, drugo leto v Škofji Loki. Ti zavodi pa niso bile šole brez kontrole, ker niso nikdar sprejemali več gojenk kot je bilo zakonito predpisano in so bili pod zelo strogim nadzorstvom ministrskih odposlancev, ki so vsako leto pregledali jvoslovanje šol in predsedovali zrelostni izpitni komisiji. Tudi ni imel nikdar noben izmed teh samostanskih zavodov paralelk, kakor so jih imela državna učiteljišča. Tako je imelo n. pr. dria.vno žensko učiteljišče v Mariboru dolgo vrsto let kar po 3 paralelne razrede, v vsakem jvovprečno 30—40 gojenk, tako da jih je maturiralo lelo za letom po 90—100 samo na tem državnem zavodu. — Še v preteklem šolskem letu 1935-30 so imeli na sedaj edinem državnem učiteljišču (po združitvi moškega in ženskega zavoda) v 5. razredu 3 paralelke s približno 90 kandidati oziroma kandidatinjami. Znano je tudi, da je te paralelke dovolilo ministrstvo, ne pa prosvetna oblast dravske banovine, ki za to ni kompetcnlna. Iz tega je razvideti, da so nadprodukcijo zakrivile predvsem nesmiselne in nepotrebne |>aralelke na državnih zavodih, ne pa samostanska učiteljišča.
Pomagajmo svojcem storžiških žrtev
Srehrni sneg t čarobne Storilčeve pečino
izvabil cvet tržiške je mladine.
Devet najlepših mož in fantov obenem
krije grob, dom svojcev njih pretresa krik bolesti iu tegob...
Otreti solze, sirotam utešiii plač naš cilj je in vemo, da med nami pač nikogar ni. ki lirez srcu na žrtve gleda in mar mu ni potreba, beda...
Strašna smrt pod plazom na pobočju Stor-žiča, ki je uničila življenje devetim Tržičanom, ni pretresla samo težko prizadele svojce in so-rojakc, ampak je tudi turobno odjeknila v sočustvujočih srcih po širni naši domovini in čez njene meje. Omahnile so žuljave roke, voljne dela in trudov zase, za svoje drage in domovino.
Niso še vse žrtve v mirnem domu tržiškega pokopališča, tri so še v snežnem plazu, kateri jih kljub velikim naporom raziskovalcev noče dati iz svojega mrzlega objema, čut ljubezni do pokojnikov nam nareka, da jim oskrbimo lepo zadnje domovanje na božji njivi a naša naloga mora biti še bolj plemenita. Vsaj nekoliko moramo nadomestiti skrb, ki so jo pokojni lako lepo posvečevali svojim dragim.
Naše delavsko mesto je pokazalo že (e dni veliko požrtvovalnosti in sočutnega umevanja ob težkem udarcu in v dobrodušni naklonjenosti pač ne bo popustilo. — Obračamo pa se s tem ludi na širšo javnost z iskreno prošnjo za darove, ki bodo z vso hvaležnostjo sprejeli in z vso vestnostjo razdeljeni.
Prosimo! Darove je pošiljali na upravo 'Slovenca* ali na občino Tržič. Vsi darovi bodo objavljeni v dnevnem časopisju in prosimo, da so v izogib zlorab upoštevani lc naznačeni naslovi.
V Tržiču, dne 3. aprila 1027.
ODBOR
ZA POMOČ SVOJCEM STORŽIŠKIH 2RTEV
Majeršič Janez, župan, predsednik.
Salbergcr Nadko, blagajnik.
Japelj Vanko, tajnik.
f Kanonik Fran Gušiin
V četrtek, rine 1. aprila, zvečer oh 9 je, kakor smo kratko že poročali, v Trstu umrl konzislorijalni svetnik in častni kanonik tržaškega stolnega ka-pltlja g. I'"ran Gušiin. '/.o dolgo je bolehal za sladkorno boleznijo, l<i mu je polagoma izčrpala vse telesno moči. Pridružilo se je še poapnen je žil, kateremu je podlegel.
Fran Guštin se je rodil kot otrok preprostih, a poštenih krščanskih staršev 9. oktobra 1809 v Ir-žaškem predmestju Hojanu, ki je takrat imelo še izrecno kmečki slovenski značaj. S pomočjo dobrih ljudi in dijaške štipendije Vessalove, ki je bila namenjena Rojančanom, je študiral na nemški gimnaziji v Trstu, odkoder je prestopil v goriško bogoslovje. V mašnika je bil |>osvečen leta 1894 in je nastopil prvo duhovniško službo kot kaplan v rojstni župniji, kjer je ostal pet let. Po upokojitvi žuj>-nika Thalerja je upravljal župnijo do prihoda novega župnika Jos. Jurizza. Po smrti župnika Cer-neta je nekaj časa ekskurendo upravljal tudi bar-kovljansko župnijo. Iz Rojana je prišel za kaplana k mestni župniji sv. Antona, kjer je kaplanoval 37 let vse do konca. Poučeval je kot kalehet po raznih šolah, zadnje čase še na nemški protestantski šoli za katoliške učence; stotine učencev se ga hvaležno spominjajo. Pri sv. Antonu se je zlasti udejstvoval kot goreč in neutrudljiv spovednik. Tudi verniki italijanske narodnosti so ga imeli v visokih čislih kot pravega katoliškega duhovnika. Najbolj na široko pa ga jx>7.najo povsod naokrog kot voditelja Marijine družbe za služkinje, ki šteje (S00 družbe-nic. Tej družbi je posvetil svojo najboljše moči in jo vodil skozi 30 let. Leta 1912 je s sodelovanjem požrtvovalnih družbenic postavil Marijin dom v župniji sv. Jusla. Ta dom je bil zbirališče za stotine in stotine služkinj iz vseh delov domovine in zavetišče za premnoge ostarele in hrezjioselne služkinje. Bilo je pravo ajiostolsko delo, ki Ofttane zapisano z zlatimi Črkami v analih dušnega pastirstva v Trstu. Škofija je priznala Guštinovo delovanje s tem, da ga je svoječasno imenovala za konzislori-jalnega svetnika, leta 1932 pa za častnega kanonika tržaškega stolnega kapillja. Bog, kateremu je blagi pokojnik vse svoje življenje zvesto služil, pa naj mu poplača s krono večnega življenja. .
Upravičena zahteva jeseniškega stavhinskega delavstva
Kdo požiga v Prehmurfu
Orožniki so aretirali tri zavarovalne agente
Maribor, 5. aprila.
Okraj Murska Sobota je lansko leto doživel žalosten 6loves, da je dosegel rekord glede požarov v vsej Sloveniji. Jasno je, da je bila večina teh požarov povzročena od zlobne roke. Saj so našli v nekaterih vaseh večkrat grozilna pisma, v katerih so neznanci grozili ljudem 6 požigom. Vaščani, ki so bili prestrašeni radi j>ogostih požarov, 60 mesece in mesece stražili svoje imetje, čim pa je ču-ječnost nekoliko popustila, že je zgorelo zdaj temu, zdaj onemu fiosestniku gospodarsko pioslopje, kup slame ali sena itd. To se je zlasti lansko leto fx> gosto dogajalo. Orožniki, ki so raziskovali vzroke jx>žarov, niso mogli priti na sled požigalcem. Jasno je bilo le to, da ne igra tukaj osebno nasprotje nobene uloge, temveč so vzroki požarov čisto drugi. Padlo je oblastem v oči, da ne gori pri nobenem f>osestniku, ki je zavarovan pri gotovih zavarovalnicah, pač pa so bili požari pogosti tam, kjer sta zavarovali dve znani zavarovalnici in pa pri takih jx>6estnikih, ki sploh niso bili zavarovani. Vse 'o je j>ovzročilo sum, da jx>žigajo agenti nekaterih zavarovalnic, da bi na ta način izpodrinili
konkurente in pa da bi prisilili prebivalstvo k zavarovanju. Saj se je zgodilo, da je v vasi, kjer je bilo le malo število posestnikov zavarovanih, napravil agent zavarovalnice cel kup zavarovanj, čim je enemu od vaščanov jx>gorelo imetje. S posebno vnemo je orožniška postaja v Puconcih preiskovala požare, ki so se dogodili na njenem področju. Tam je dne 21. junija zgorelo gosjiodarsko jx>sloj}je katoliškega župnika Andreja Berdena, istega večera pa Je zgoiela kopica slame posestnika Sočič Štefana v Tešanovcih. Dne 20. februarja t. I. je nekdo za-žgal v Sebeborcih jjoslopje jx>seslnil<a Celeča Štefana, 13 marca zopet gosjx>darsko jioslopje posestnika Ludvika Kržanka. dne 17. marca kup slame pri posestniku Jožefu Slaviču v Martijancih in dne 20. marca gosj>odarsko fioslopje Horvata Janeza v Sebeborcih. Pri vseh zadnjih požarih so bile okoliščine take, da se je sum zgostil okrog treh zavarovalnih agentov, iti so jih orožniki aretirali ter oddali jx> preiskavi sodišču. Direktnih dokazov proti njim niso mogli zbrati, pač pa so indicije precej obtežilne. Njihovo krivdo bo sedaj skušala dognati sodna preiskava, ki se vrši.
Drobne novice
Koledar
Torek, 6. aprila: Sikst I., papež; Krescenija, devica.
Novi grobovi f Ludovik Vidrih
Rakek, 5. aprila. Neizprosna smrt nam ie pobrala Ludo-vika vidriha, špediterja na Rakeku, v najlepši dobi življenja. Le malo let mu je bilo usojeno živeti v tako srečnem zakonu z zvesto družico gospo Fra-nico, hčerko Ivana Ronka, zidar, mojstra v Cerknici. Na prijaznem gričku zunaj Rakeka mu je oče žene postavil vilo, kjer si je rajni ustanovi! svoj dom. ki ga je pa moral tako kmalu zapustiti. V nedeljo, 4. t. m. ob 5 popoldne je, po dolgi in mučni bolezni v grlu, prenehalo to mlado življenje. Rajni je popolnoma zgubil glas. Zdravil se je na zagrebški kliniki, nazadnje tudi v bolnišnici v Ljubljani. V soboto so ga poslednji pripeljali na njegov dom, a naslednji dan ga je Vsemogočni že poklical v večnost. Pokojni Vidrih je bil odličen katoliški mož in zvest pristaš dr. Korošca. Naj dobri Bog tolaži hudo prizadeto soprogo in tri otročiče, ki jih rajni zapušča.
To je v kratkem pri nas že drugi slučaj smrti iz vrst špediterjev. Pred kratkim smo pokopali špediterja Acimoviča, v torek pa spremimo na pO; slednji poti še Vidriha. Bog bodi milostljiv njegovi
duši! Žalujočim naše iskreno sožalje!
•
■f V Ljubljani je v nedeljo mirno v Gospodu zaspala gospa Antonija G a s t r a u n , ugledna ljubljanska trgovka. Pogreb lx> danes ob 4 pop. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče pri Sv. Križu. — Na Hradeckega cesti 50 je umrla gospa Katinka Bizilj roj. Jager, pocestnica in bivša mesarica. Pogreb bo v sredo ob 5 pojioldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje 1
Osebne vesti
= Izbrisan iz imenika. Dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik v Slovenjgradcu, se je odpovedal izvrševanju odvetništva in je bil na lastno željo izbrisan iz imenika odvetnikov. Za prevzemnika pisarne je bil imenovan Mirko Lovrec.
Za gospoda
kamgarn
in
šcvijot t
in
Za promenado šport! - Največja in najlepša izbera in najsolidnejše cene!
A. žlcnder
Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje l
— Za binkošti na Koroško, kjer je tekla zibelka slovenstva. Na željo naših kulturnih delavcev, ki se zanimajo za rojstne kraje koroških prvoboriteljev in pospeševateljev slovenske misli v prvi polovici XIX. stoletja priredi Prosvetna zveza v Ljubljani 16. in 17. maja dvodnevni izlet z udobnim polodprtim avtobusom. Odhod iz Ljubljane 16. maja zjutraj ob 6, iz Kranja ob 7, iz Tržiča 7.30 čez Ljubelj do Borovelj, nato drži pot v Rož, kjer se ustavijo izletniki na rojstnem domu Einspilerja, dalje na rojstnem domu Janežiča in Matija Ahaclja. Popoldne obiščejo izletniki otok na Vrbskem jezeru, kjer so nastali brižinski spomeniki, nato se podajo na Go-eposvetsko polje, kjer obiščejo krnsko cerkev^ Gospo Sveto in vojvodski prestol. Prenočišče v Celovcu. Naslednji dan vožnja po drugi strani Vrbskega jezera v St. Rupert na grob Prešernove matere, obisk Osojskega jezera, nato skozi Beljak v Gorice na rojstni dom Matija Majerja. Ker je binkoštm ponedeljek, bodo prisostvovali izletniki v Zahomcu ziljskemu žegnanju in štehovanju, nato se vrnejo čez Podkorensko sedlo nazaj v Ljubljano. Kdor se zanima za ta izlet, za rojstne kraje zasluznih voditeljev koroških Slovencev, za kraje, kjer je nasa zgodovina napisala najlepše strani m kdor se zanima za narodne šege in običaje ziljskih Slovencev, ee bo temu izletu gotovo pridružil. Vsa pojasnila daje Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joselove« grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje Ogl. rog. 8. br. 30474/33.
—	Zveza absolventk kmet. gospodinjskih sol,
podružnica v Mariboru, priredi v nedeljo, dne 11. aprila t. 1., v Mariboru v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 zborovanje kmetskih žen in deklet. Zborovanje prične ob 10 dopoldne, govorile pa bodo Fr. Brodarjeva iz Kranja, Kristina prof. Prijateljeva iz Maribora in predsednik Kmetske zveze g. Janez Brodar. Ob tej priliki bo tudi občni zbor mariborske podružnico Zveze absolventk kmet. gospodinjskih šol. Vabljene vse absolventke!
—	Pogreb župnika Jan. Kunauerja, ki je umrl v ljubljanski bolnišnici, je bil v Vodicah. Truplo je prepeljal mestni jx>grebni zavod pred cerkvico samostana šolskih sester v Repniah, kjer je pokojni zadnji dve leti bival. V tej cerkvici sta že zjutraj opravila sv. maši za dušo pokojnikovo, libero in druge moiitve stolni dekan g. dr Kimovec in g. o. Pristov D. J. Ko se je ustavil avto s truplom pred cerkvico, so bili tam že zbrani' v velikem številu repenjski vaščani, šolski otroci in šolske sestre. Stolni dekan dr. Kimovec je v spremstvu o. Pristo-va blagoslovil truplo, šolarice so pa zapele žalo-stinko. Nato se je f>ogrebni sprevod pomikal skozi Repnje proti Vodicam. Zunaj Vodic pri križu je čakal kamniški dekan kanonik g. Rihar 6 številno duhovščino in blagoslovil truplo, ki so ga djali iz avta na nosila. Nato je krenil sprevod v vodiško župno cerkev, kjer je bilo cerkveno opravilo. Po končanih molitvah je šel sprevod na pokopališče. Ob grobu so f>evci zapeli »Vigred se povrne«. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva, ki je molilo za pokoj duše priljubljenega duhovnika. Naj počiva v miru!
Izlet v Milan, na milan-.	. . ski velesejem, na Gardsko
KORN in Comsko jezero ter v Certoso di Pavia (kartu-zijanski samostan, najlepši spomenik v Severni Italiji) od 20. do '25. aprila. Najlepša prilika za ogled Severne Italije ter vseh njenih najvažnejših zanimivosti. Cena potovanja v II. razredu brzega vlaka, hrana za ves čas, bivanje v izbornem hotelu, izleti z avtobusi, vožnja po mestu, vstopnina na velesejem z vodstvom vred znaša 1480 dinarjev. Prijave v izletni pisarni M. OKORN, Ljubljana, Hotel j Slon r, do 15. aprila 1937.
—	»Kuhinja laži«. Kakor vedno ob važnih dogodkih, tako je tudi zadnji čas zopet začela delovati znana ljubljanska »Kuhinja laži«. Širi naj-gorostasnejše vesti, ki so seveda vse izmišljene. Vlada je zadnje dni že trikrat padla, odličen funkcionar se je z avtomobilom smrtno ponesrečil (v času, ko je sedel pri svoji pisalni mizi in delal), ministra dr. Korošec in dr. Krek bosta izpadla iz vlade itd. itd. Vse to širijo s prozornim namenom. Prav bi bilo, ko bi oblasti razširjevalcein takih laži stopile nekoliko na prste.
—	Za materinsko proslavo — priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče igrice in deklamacije: P. Krizostotn, Otroške igrice V. zvezek: Zvezda — prizorček; Naočniki — igrica v dveh dejanjih; Ma-mičin praznik — deklamacija; Ce tvoja mamica je v letih — deklamacija. VI. zvezek: V Indijo Koro-mandijo — igrica v petih dejanjih; Materinski dan — deklamacija; Ali f»znate mojo mamico — deklamacija. VII. zvezek: Mamičin najlepši dan — prizorček z rajanjem; V boj za mamico — otroški prizorček v dveh dejanjih; Kadar praznuje mamica svoj god — prizorček; Materina pot — deklamacija. Vsak zvezek stane Din 4. Savinšek, K mamici, slika otroške ljubezni v treh dejanjih Din 4; Meško Mati — po Andersonovi pravljici dramatizirano Din 4; Poljatiec, Mati — lirsko-dramatska slika Din 6, pevske točke Din 36; Materi (dekliški oder III. zvezek) vsebuje 7 kratkih igric in več deklama-cij Din 1—; Materin blagoslov, igra za mladino v treh dejanjih) Zbirka ljud. iger 14. snop.) Din 12; Ljudski oder: 4. štev. obsega razne igre in deklamacije za materinski dan. (Beseda o maternem trpljenju — deklamacija, Blažena mati Hema, slika v 5 delih; Sirota, deklamacija; Skrbna mati v soboto zvečer — mal prizorček) Din 6; Bolhar, Mati. Knjiga o slovenski materi — deklamacije in kratki sestavki za materinski dan vezano Din 28. Meško, Mati — dramatska slika v treh dejanjih Din 28.
Vsakemu ni mogoče iti o kopališče,
vendar
more osah žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
— Zasluženo odlikovanje. Pretekli torek je g. okr. načelnik v Celju v prisotnosti hmeljarskega nadzornika, kmet. referenta in zastopnikov ostalega uradništva na okr. načeltsvu v Celju izročil red sv. Save IV st. članu banskega sveta 111 posestniku v Grižah g. K u d r u. V svojem nagovoru ob tej priliki je g. načelnik povdarjal zlasti zasluge otlliko-vanca za izboljšanje našega hmeljarstva, za katere je bil tudi odlikovan. G. Kuder je sicer manjši, toda eden najbolj vzornih hmeljarjev, ki je med prvimi pričel uspešno zatirati peronosporo na hmelju ter si pridobil v tej smeri bogatih izkušenj. Poleg tega je tudi delaven čian hmeljarskih organizacij in tudi kot član ban. sveta ob vsaki priliki uspešno zastopa interese našega hmeljarstva. G. Kudru k zasluznemu odlikovanju iskreno čestitamo in mu želimo tudi pri njegovem nadaljnjem delu čim največ uspeha.	... , ., _ Tečaj za igrače v Ribnici. V Ribnic! je bit te dni tečaj za izdelavo igrač. V nedeljo eo ta tečaj obiskali in si ga ogledali tudi načelnik za trgovino in obrt pri banski upravi g. dy. sv. dr. Mam, svetnik g. Brozovič in predsednik obrtniškega oddelka pri zbornici za TOI g. Ivan Ogrin. Udeleženci tečaja so s svojimi izdelki dokazali javnim predstavnikom, kako je že lepo napredovala
___t,ri nri nns in da se moremo ulede igraS ze
popolnoma osamosvojiti od tujine ter preskrbeli zanesljivega kruha domačinom, zlasti pa preob-liudeni ribniški dolini.
—	Slabo gospodarstvo. Na poti iz Žalca v Griže se že nekaj mesecev opaža v Savinji pod mostom železni voziček za premog najnovejše vrste, ki je nedvomno last drž. premogovnika v Zabukov-ci. Vozilo je menda pri prevozu čez most zdrknilo v Savinjo in tam obležalo. Premog so ljudje od: nesli, vozila pa seveda ne, ker ga nimajo za kaj rabiti in ga tudi — ne smejo. Nešteto uslužbencev premogovnika v Zabukovci hodi dan na dan čez most in prav vsak je lahko opazil v Savinji ponesrečeno vozilo. Zato pa se ljudstvo upravičeno čudi tej nerazumljivi malomarnosti, da še nihče tli smatral za potrebno, ponesrečeno vozilo spraviti zopet v premogovnik. Razumljivo je, da padajo pri tem tudi ogorčene opazke na gospodarstvo v državnem premogovniku, tem bolj, ker baje že od preje lezi par takih vozičkov v Savinji, ki pa so se ze po-greznili docela pod vodo, da niso več priče takega nerazumljivega gospodarstva. Ljudstvo ne more razumeti, da se tudi nadzorstvena oblast ne zgane ob
taki malomarnosti.
—	Vremenska napoved. Evropa: Slaba clepre, sija se zadržuje nad srednjo in južno Evropo. Za posledico imamo oblačno vreme, tu in tam dež s snegom. Nova depresija nad Atlantskim oceanom izziva deževno vreme v zapadni Franciji in Irski. Visok pritisk nad Skandinavijo in Rusi jo. — Jugoslavija: Oblačno v vsej kraljevini. Ponekod dež. vedro v Primorju in na jugu. Temperatura se je zvišala v severnih krajih in znižala v vzhodnih krajih kraljevine. Najnižja temperatura je zabeležena v Caribrodu +1. najvišja pa v Banjaluki + 18. — Napoved za danes: Povečini oblačno. Dež tu in tam po državi. Temperatura se ho spre menila. _	.
—	Avtobus Ljubljana—Kamnik—Gomil grad— Ljubno, dne 6. aprila zopet redno obratuje.
—	Vlom v občinski pisarni. Iz Kranjske gore nam poročajo: V noči od petka na soboto je^ prišel
I nekdo v zadnjo sobo na občini in vlomil v skrinio, kjer so bili spravljeni vojaški zapiski in je ves vojaški referat odnesel. Vse ie na delu za tatom:
vojaška in politična oblast, detektivi in orožniki. Internirali io vse občinske uslužbence in jih strogo zaslišujejo, a kljuh temu ni sledu za tatom. Domnevajo, da je to storil neki tuji vojak-dezerter, ki je pobegnil čez mejo. Predsednika občine pa ravno ni doma, ker je moral na operacijo slepiča v bolnišnico. Kdo je kriv, pokaže bodočnost.
—	V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 3. t. m. je objavljen »Pravilnik o tehničnem nadzorstvu parnih lokomotiv in >arnih motornih vozil, ki niso v eksploataciji drž. ieleznic« dalje »Poštne-takse e Češkoslovaško — pristojbine« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937./38. in sicer za občine Blagovica in Krašnja v kamniškem okraju, Gornji grad — okilica in Mozirje trg v gornje-jarjskem okraju, Svetinje v ptujskem in Veržej v ljutomerskem okraju«.
-	Da boste stalno zdravi, ir potrebno, da redno Diiete Radensko ki deluie oroli boleznim ledvic, srca proli kamnom, »klrrozi, sečni kislini m si Radenska vam ohrani zdravje m mladostno »vežost.
Gledališče
Ljubljana
V sredo, 6. aprila
Drama: Torek, 6. aprila: Zaprto. — Sreda, 7. aprila: »Matura«. Premtjera. Premijerski abonma. - Četrtek, 8. aprila: »DR«. Red C. — Petek, 9. aprila ob 15: »Dež in vihar«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. — Sobota, 10. aprila: »Simfonija 1937«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, 11. aprila ob 20: »Matura«. Izven.
Opera: Torek, 6. aprila: »Ples v maskah«. Red B. — Sreda, 7. aprila: »Ero z onega sveta«. Red Sreda. — Četrtek, 8. aprila: »Pikova dama«. Red Četrtek. — Petek, 9. aprila: Zaprto.
Predavanja
Frančiškanska dvorana. Frančiškanska pro-sveta ima v torek 1. aprila zelo zanimivo skioptično predavanje g. dr. p. Romana Tominca: »Iz Ljubljane na olimpijado«. Krasne slike in melodijozna glasba. Predprodaja kontrolnih listkov za sedeže po 2 din. v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
6. Znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva v Ljubljani. V petek, dne 9. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici na univerzi gosp. docent dr. Reja Oskar »Gibanje in razprostranjenost toče v dravski banovini. Pričetek predavanja ob 18, dostop vsakomur prost.
Prireditve in zabave
Ga Gjungjenae, gg. Kolacio, prof. Lipovšek, prof. Šivic in ljubljanski kvartet izvajajo v ponedeljek, dne 12. aprila, ob 20 v veliki filharmonični dvorani koncert skladb dr. Danila Švare. Koncert priredi »Glasbena akademija«. Na sporedu so pesmi, klavirska sonata in godalni kvartet. Podrobnosti še objavimo.
Ljubljanske dijaške marijanske kongregacije bodo v soboto, 10. aprila in v nedeljo, 11. aprila vprizorile opereto »Ribič Marko«. Predprodaja vstopnic v-pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža.
Sestanki
Diskusijski sestanki društva »Pravnika« bodo meseca aprila v dneh 8., 15., 22. in 29.. vsakokrat ob 16 uri v prostorih odvetniške zbornice v Ljubljani, Dvorakova ulica. Predmet razpravi: Zakonsko (bračno) pravo. §§ 103 do 173 predh. na«.
Občni zbor TK Skala v Ljubljani se vrši z običajnim dnevnim redom, jutri 7. aprila ob 20 v dvorani hotela Miklič.
Dekliški krožek prosvete Ljubljana — mesto ima drevi ob 8 redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Pridite vse in točno! Novinke dobrodošle!
Kino
Kino Kodeljevo: »Sen zimske noči« (Magda Schneider). Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
— Prt ta prt ju motnjah • prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani ■lose! ismnfirM
1 V spomin 30. dne smrti bo za pokojnega msgr. Tomo Zupana v četrtek, 8. aprila, ob 7 zjutraj v stolnici slovesna sveta maša zadušnica.
1 Vodstva na razstavi urbanizma in arhitekture v Jakopičevem paviljonu so vsak dan ob pol sedmih, s čemer se nudi vsakomur prilika seznaniti se s stremljenji in problemi sodobnega stavbarstva.
I Namesto venca na grob pokojnega dobrega prijatelja dr. Petra Defranceschija je daroval gosp. predsed. viš. dež. sodišča v p. g. dr. Anton Rogina družbi sv. Cirila in Metoda 200 Din.
1 Vojne dobrovoljce in vse one, ki so poznali pokojnega Vitomirja Jelenca, naprošamo, da se javijo med 18 in 19 v društveni pisarni Frančiškanska ulica 10 radi nujno potrebnih informacij o njegovem zdravju pred, med in po vojni. Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani.
1 V soboto zvečer bo vsa Ljubljana prisostvovala prvi predstavi »Ribiča Marka« v frančiškanski dvorani. Saj že sedaj povprašujejo, kje se dobe vstopnice. Glej naznanila!
1 G. Drenovec L., član Narodnega gledališča, proslavi v drugi polovici tega meseca 25 letni jubilej svojega odrskega dela.	. ...
1 Brezposelni dvorskega okraja naj se javijo med uradnimi urami v mestnem tajništvu JKf Slomškova ul. 19 v svrho seznama brezposelnosti. (Okraj obsega ulice v okvirju Kongresni trg, — Aleksandrova cesta — Bleiweisova cesta, — Gregorčičeva ulica, — Križevniška ulica, — Breg, — Hribarjevo nabrežje.)	,.,,.,
I Rezervnim Častnikom, članom l)ubl)anskega pododbora se nazanja, da se bo v kratkem lahko dobilo od združenja rezervnih častnikov v Belgradu blago za uniformo. Kdor želi izkoristiti to priliko, nai se javi v društveni pisarni v torek, 6. ali v petek, 9. t. m. od pol 18 do pol 19. Pododbor združenja rezervnih častnikov Ljubljana.
1 Strle Jože, trgovina z lesenim blagom, se je preselila z Vodnikovega trga na Pogačarjev (sadni trg) nasproti kresije in se svojim odjemalcem še nadalje priporoča.
1 Volivnt imeniki za Ljubljano. Mestno poglavarstvo je že 9. preteklega meseca predložilo vo-livne imenike ljubljanskemu okrajnemu sodišču, da jih potrdi odnosno pregleda v smislu določil voliv-nega zakona o narodnih poslancih. Zanimivo je dejstvo, da je Ljubljana za eventuelne skupščinske odnosno občimke volitve razdeljena v 39 volivnih okrajev Izvršenih je bilo 8528 uradnih popravkov, ki sc nanašajo na nove vpise, na izbrise in spremembo stanovanj posameznih volivnih upravičencev. Potrebne 60 bile v imenikih tudi gotove spre-
membe hišnih številk. Koliko bo štela Ljubljana volivnih upravičencev, še ni bilo mogoče dokončno dognati, ker je treba izvršiti omenjene uradne popravke. Za volivne imenike je pri okrajnem sodišču določen poseben oddelek z 1 uradnikom, ki je sedaj preobložen z delom.
1 Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. 1 Smrtna nesreča v Gradaščici. V noči na ponedeljek okoli 1 se je pripetila v Trnovem smrtna nesreča. 44 letni zasebni uradnik Josip Oven je na poti na svoj dom v Trnovem v neposredni bližini svojega stanovanja zašel v naraslo Grada-ščico, ki ga je odnesla dalje proti Ljubljanici. Oven je v valovih utonil. Do sedaj njegovega trupla še niso našli. Zapušča ženo in tri otroke.
1 Bufet »Rio« ima prvovrstno kuhinjo: golaž, vampi, kranjske klobase, hrenovke, sendviči itd. Vedno vse sveže.
I Stanovanjske odpovedi v marcu. V preteklem mesecu je bilo pri okrajnem sodišču podanih vsega točno 140 stanovanjskih odjx>vedi, ki 6e nanašajo na izpraznitev malin in srednjih stanovanj ter na izpraznitev raznih lokalov. Za 1. maj je pričakovati jiravo preseljevanje strank. Le v marcu so bila za maj odpovedana 103 stanovanja, za april pa 37. Ker je bilo za maj že prejšnje mesece podanih mnogo odpovedi, je pričakovati za maj do 250 selitev. Značilno je dalje, da je bilo v marcu odpovedanih 89 enosobnih, 32 dvosobnih, 12 trisobnih in 2 štiri-sobni stanovanji ter 5 raznih lokalov, med njimi neki gostilniški. Zavarovalna banka »Slavija« je odpovedala za 15 maj stanovanja raznim strankam v nekdanji Frelihovi hiši, ki jo bodo podrli ter nanovo zgradili veliko moderno bančno poslopje.
1 Nesreča pod tramvajem. V nedeljo okoli 11 zvečer je povozil tramvaj v bližini Dravelj 23-letnega poljskega delavca Antona Florjančiča iz Vižmarij. Kako je do nesreče prišlo, ni točno znano. Florjančič je dobil hude notranje poškodbe ter je obležal nezavesten. Sprevodnik in voznik tramvaja sta naložila Florjančiča na voz sama ter ga odpeljala do j>olicijske stražnice v ŠiSki, od koder ga je prepeljal reševalni avto v bolnišnico. Florjanoičevo stanje se je do danes popoldne nekoliko zboljšalo in je upati, da je že izven smrtne nevarnosti.
Maribor
m V petek na Gregorčičev večer! m V najlepši dobi 29 let je umrl na svoj rojstni dan v tukajšnji bolnišnici poštni uradnik v Slovenjgradcu g. Stanko R i b a r i č. Pokojnik je bil priljubljen in spoštovan mož, ki ga bodo poleg družine jiogrešali vsi njegovi znanci in prijatelji. Pogreb bo danes {»poldne ob 16.30 na magdalenskem [»kopališču na Pobrežju. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
m Opozarjamo na predprodajo vstopnic za Gregorčičev večer, ki ga priredi Slov. pevsko društvo Maribor 9. aprila ob 20 v nnionski dvorani. — Vstopnice se dobe v knjigarnah Zlate Brišnik in Cirilove tiskarne.
m Pisatelj F. Finžgar bo govoril jutri zvečer na proslavi 15 letnice Ljudske univerze v Mariboru. Govoril bo o »zvestobi narodu in zemlji«.
m »Velikonočna igra« na odru Ljudskega odra. Ljudski oder kaže v zadnjem času veliko aktivnost. Vkljub raznim oviram vidimo na odru dela, ki zahtevajo veliko mero požrtvovalnosti članstva, pa tudi odorske usposobljenosti. V izberi^dplrtoarja je krenil na novo pot zdravega, idejno živega udej-stvovanja. Za globoko igro ^Boštjana iz predmestja« smo videli že po kratki dobi še veličastnejšo Iler-wigovo »Velikonočno igro«. Veličastni' rtiistčrii našega odrešenja je obdelan svojevrstno bl'ftafai'Jglo-boko, da človeka pretrese. Res je, da je osrednja točka tega inisterija — Kristus — zakrita, sliši se samo glas, vendar to ne moti. Globoka simbolika trpljenja jo postavljena tako, da zadene prav živo tudi v sedanjost. V osebah Oblastnika, Bogataša, Sveta in Trgovca je poosebljena tudi sedanjost. — Tudi danes bi svet za denar še enkrat prodal Odre-šenika. — Igralci so se pod režiserskim vodstvom tajnika PZ Camplina primerno vživeli v svoje ne-lahke vloge ter splošno zadovoljili. Posebno je ugajal Juda, ki je izborno, četudi tu in tam nekoliko pretirano, podal svojo vlogo tako igralsko, pa tudi glasovno. Omeniti moramo še zlasti Trgovca, Bogataša in Žensko, ki so podali skladno igro. Enako tudi ostali igralci. Ugajal je tudi način inscenacije ter petje, ki je spremljalo potek dejanja.
m »Neodvisnost« v noTi obliki. Zadnja »Neodvisnost« je izšla že v za polovico manjšem formatu, kakor je izhajala doslej. List utemeljuje to zmanjšanje kot željo večine naročnikov. Ta »želja« je res čudna, ker ei naročniki vedno želijo večjo obliko časopisa, da imajo vsaj več papirja. Menda je to prvi slučaj, da so si pri »Neodvisnosti-: želeli »zmanjšanje oblike ...«
m Francoski tečaj. Vpisovanje v francoski večerni tečaj za obiskovalce svetovne razstave v Parizu bo v sredo 7. t. m. ob 19 v čitalnici francoskega krožka, Gregorčičeva 4-1. Pouk bo dvakrat na teden, dan in ura po dogovoru.
m SSK Maraton. Seja upravnega odbora drevi ob 20. v klubovi sobi.
m Požigalee, kakor ga ge ni bilo. Razkrinkanje požigalca Josipa Korena, o katerem je 6voječasno obširno poročal »Slovenec«, je povzročilo v slovenje-bistriškem okraju ogromno pozornost Koren je pri aretaciji priznal 19 požigov. Preiskava o njegovih zločinih pa ee vrši še naprej ter se je do6lej posrečilo zbrati orožnikom dokaze za nič manj kot 26 požigov, ki jih je Koren zagrešil ter že vse tudi priznal. Takega požigalca doslej v naši kriminalni kroniki še ne jx>znamo.
m Novo vodstvo mariborske gasilske župe. O občnem zboru gasilske župe v Mariboru smo že poročali. Novo vodstvo župe je naslednje: Starešina Bogdan Pogačnik, j>odstarešina Alfonz Kessler, tajnik Franjo Kratnberger, odborniki: Vinko Hamcr-šak, Ivan Cerče, Hinko Kessler, Vinko Sager. Nadzorni odbor: dr. Janko Kovačec, dr. Franc Sekula, Josip Blažič, Hugo Marueig, Franc Mivšek.
m Plavalni treningi SSK Maratona ee vršijo v bazenu mestnega kopališča ob sredah in petkih za fante in ob četrtkih za deklice, obakrat točno ob sedmih zvečer. Vabimo interesente, ki želijo gojili plavalni šport, zlasti še mladino, da te treninge pridno obiskujejo.
m Umrli so: Žerjavic Magdalena, zasebnica, stara 62 let, v Murkovi 5; Rantner Ivan, trgovec, 46 let, v Barvarski 1. — Naj počivata v miru!
m Vsi lahkoatleti se opozarjajo, da pride v Maribor trener Klein ter bo vodil treninge vsak dan od j>ol 16 naprej na prostoru SK Železničarja.
m Mariborsko kolesarsko podzveio je nova uprava kolesarske zveze v Zagrebu zopet vzpostavila ter je imenovala bivši izvoljeni odbor na njeno čelo. S tem je dobil mariborski kolesarski šport svoje zadoščenje ter mu je zopet omogočen nadaljnji razvoj.
m Pomagajte drniini « 12 otroci. V Košakih živi uboga rodbina Repina, ki ima 12 otrok v starosti od 2 do 18 let. Noben član družine nima zaslužka. nimajo nobenega premoženja ter so navezani le na pomoč dobrih ljudi. Obračamo se na dobra srca, da prispevajo po možnosti nekaj za pomoč tem revežem. Darove sprejema uprava »Slovenca« na Koroški cesti 1.
Znaki izboljšanja
Iz februarskega poročila Narodne banke
Pravkar je izšlo mesečno statistično poročilo Narodne banke za februar, iz katerega posnemamo o položaju našega gospodarstva naslednje podatke:
Znaten dotok državnih dohodkov. *
Dočim Je januar 1937 izkazoval v primeri z istim mesecem 1936 zmanjšanje dohodkov, se je v februarju slika izpremenila in letošnji februarski državni dohodki presegajo lanske. Letos so skupno znašali v februarju državni dohodki 829 milij. din (1936 814 milij.) in se razdele sledeče: neposredni davki 214 (249), posredni davki 211 (208), monopoli 131 (131) in drž. gospodarska podjetja 228 (266) milij. V kolikor so bili dohodki od neposrednih davkov nižji, za toliko so bili višji dohodki državnih gospodarskih podjetij.
Promet na borzah je narastel.
Efektni promet na borzah je narastel od 19 na 34 milij. din od januarja na februar (1936 je znašal februarja 18 milij. din). Tudi devizni promet je od januarja na februar narastel od 222 na 259 milij. ter ie bil za 40 milij. din višji kot februarja lani. Tečaji so bili v februarju naslednji (v oklep, januar 1937): vojna škoda 392.40 (379.12), 4% agrarji 51.96 (5067), 7% invest. pos. 87.58 (85.18), begluske obveznice 72.10 (70.61).
Indeks cen narašča.
Od januarja na februar je indeks cen narastel od 70.4 na 70.9 (1926 - 100), od tega indeks rast-
linskih proizvodov od 60.5 na 68.1, mineralij od 82.2 na 84.8, industrijskih proizvodov pa je ostal neizpremenjen na 74, dočim je indeks cen živine in proizvodov padel od 63.5 na 62.7. Indeks cen na drobno se jo v Belgradu znižal od 80.8 na 80, v Ljubljani od 84.3 na 83.2, v Zagrebu od 82.7 na 82.1 in v Skopi ju od 87.1 na 86.6.
Vloge nadalje naraščajo.
Zadnje poročilo Narodne banke je navajalo hranilne vloge v vsej državi dne 1. decembra 1936 z 10.671 milij. din. V decembru so se vloge povečale na 10.806 milij. din, torej 135 milij. din, pri čemer pa je odprto vprašanje, če gre tu za prirastek kapi-taliziranih vlog ali pa obsega statistika samo stanje glavnice. Od 1. januarja do 1. februarja so se vloge nadalje povečale na 10.932 milij., kar pomeni za mesec dni prirastek za 126 milij. din. Lani dne 1. februarja 1936 so znašale vloge samo 10.303, 1. februarja 1935 pil 10.035 din.
Vloge v 20 velikih bankah so se povišale v januarju od 3.065 na 3.088 milij., pač pa je gotovina padla ta mesec od 363 na 309 milij., posojila pa so ostala neizpremenjena 4.135 milij. din.
Promet jo višji kot lani.
V februarju je bilo natovorjenili na naših državnih železnicah 108.000 vag (januarja 107.000, februarja lani 93.000 vag.).
Tečaj angleškega funta je bil nekoliko nižji kot v januarju, znašal je 238.03, v januarju 23S.21.

.	«	t —1 Statistika nam kaže veliko raznolikost. V po-
Siattie Narodne oanlte dročju nekdanje kraljevine Srbije se je število '	~	obratov po letu 1932 znatno povečalo, ker so od-
padle omejitve glede vaških trgovin.
Od leta 1920 na 1935 je število trgovinskih in gostinskih obratov naraslo na področju nekdanje Srbije od 24.089 na 41.833, na ostalem področju države pa se je zmanjšalo od 100,234 na 87.682.
Izkaz Narodne banke za 31. marec izkazuje tele glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. marec):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.617.32 (+ 0-^); zlato v inozemstvu 32.9, skiipna podlaga 1.6o0^ (-4- 0.56), devize izven podlage 623.2 (— 23.1), IKO-rani denar 406.34 (- 96), posojila: menična 1.436.1 (-11.0), lombardna 246.6 (+ 1.1), stalimo, 1.m.7 t- 9.9), prejšnji predujmi državi 1.649.26 (+ 0.3), razna aktiva 983.9 (+ 29.7).
Pasiva: razni skladi 31.2 (+ 0.6) bankovci v obtoku 5.381.6 (+ 112.2), drž. terj. 46.2 (+ 17.43), žiro računi 920.84 (- 90.9), razni račun, 1012 6 (- 25.55), skupno obv. PO.vkIu LSTO.T - JO.O^ obv. z rokom 50.0, razna pasiva 261.7 (- 23.16). Obtok bankovcev in obveznosti ™ vidu 7.861. (+ 13.2), skupna podi. s pnmom 2.120.5 (+ 0.7,2), zlito v blagajnah s primom 2.078.25 (+ 0.72) skupno kritje 28.80 (28.84), od tega samo z zlatom v blagajnah 28.28 (28.27)%.
Pričujoči izkaz kaže obremenitev banke za ul-timo v povečanju obtoka bankovcev, zmanjšanju
*	r	•____. . n.l>r 711-jfnpin 7.mnil 1-
zalog kovanega denarja ter prav znatnem znianj^ - h • - -	Med aktivi je omeniti se
•emembe Odstotek
Sanju naložb na žiru. Med aKtivi je omenm zmanjšanje deviz izven podlage. Večje izpremombe izkazujejo tudi razna aktiva in pasiva. rMatotek kritja se je zmanjšal.
JfCoUko trgovin	#
je v Jugoslaviji
" Zadnja izdaja Statističnega letopisa kraljevine - laVpFMj — 1934.1935 vsebuje tudi podatke, nai-
BOi
hii BiiiviS '
d š^ilu paskih obratov v naši državi v letih 1934 m 1935. 2al statistika za 1934 ne obsega podatkov za področje dubrovniške zbornice, kar otežkočapnmeriavo. t a-ko je znašalo število obratov v vsej državi na koncu 1934 126.042, na koncu 1935 pa 129.515. Če odštejemo od številk za 1935 Dubrovmk dobimo 127.166 obratov za vso državo brez Dubrovnika. Vendar pa se nam statistika ne zdi popolnoma zanesljiva. Tako opazimo, da je bilo na področju bel-tfraiske trgovinske zbornice leta 1934 141 bančnih obratov, leta 1935 pa že 253, pri drugih zbornicah pa je število takih obratov ostalo neizpremenieno.
Nadalje vsebuije statistika trgovinskih obratov tudi pogostinska podjetja, katerih je bilo 1934 brez Dubrovnika 34.915, 1935 z Dubrovntkom vred pa 35.947 pogostinskih podjetij.
Zadnja statistika trgovinskih obratov je za vso državo iz leta 1929, v naslednjem navajamo statistiko iz tega leta ter za 1935 v svrho primerjave, ltar nam kaže naslednja slika:
Belgrad
Skopi je
Podgorica
Novi Sad
Petrovgrad
Zagreb
Osjek
Dubrovnik
Split
Sarajevo
Banjaluka
Ljubljana
1929
3.710 19.653 726 10.756 6.086 22.716 6.874 3.036 11.732 26.326
12.798
1935
25.134 12.811 3.888 13.146 5.415 18.581 5.808 2.349 5.658 12.956 7.517 16.252
Gospodarska literatura
Statistika zunanje trgovine za 1936. Letos smo dobili v rekordnem času detajlno statistiko naše zunanje trgovine za 1936. Ni še potekel mesec marec, ko nam je že na razpolago. To je velika zasluga ministrstva financ-oddelka za carine, da so podatki tako kmalu pristopni in je to važno za vso našo gospodarsko politiko. Najnovejša publikacija prinaša isto razdelitev gradiva kot prejšnje, nova pa je tabela, ki kaže minimalno listo predmetov za mednarodno trgovino. Publikacija, ki obsega 40 strani tabelarnega materijala in 613 strani detajlnega materijala, stane 200 din in se dobi pri vseh glavnih carinarnicah.
Gospodarski in socialni odnošaji v Jugoslaviji
Znani publicist g. Hinko Sirovatka v Zagrebu je napisal študijo o gospodarskih in socijalnih odno-šajih v naši državi, s posebnim ozirom na vpra-Sanje stanovskega zastopstva. Knjiga na 183 straneh obravnava najprej naša splošna gospodarska in družabna vprašanja ter se zlasti ozira nn poročilo zagrebške Trgovinsko-industrijske zbornice o minimalnih mezdah, ki prinaša mnogo statističnega gradiva, katerega avtor tudi opravlja za potrdilo svojih izvajanj. Drugi del publikacije obravnava problem pravilnega plačila za delo in splošne zaposlitve, kjer se ozira zlasti na vprašanje minimalnih mezd. Tretji del knjige pa prinaša refleksije pisca o problemu skladnosti med družbenimi interesenti in njih sodelovanje. Tu analizira problem stanovskega zastopstva pri nas in drugod. Uvod knjigi je napisal vseučiliški profesor dr. J. Stefanovič, pisec sam pa se bavi tudi že z uredbo o minimalnih mezdah. Pisec prinaša mnoge zanimive in tudi koristne predloge za preureditev države in koordinacijo stanovskih interesov. Knjiga stane 50 din in se naroča pri piscu Hinko Sirovatka, Zagreb, Hacova ul. 12-111.
Naložba kapitala v zasebnem zavarovanju. —
Dr. Branko Pavlinovič, dipl. strokovnjak za zavarovanje v Zagrebu je napisal v nemščini razpravo: Die Kapitalsanlagepolilik in der Privat-versicherung, ki je bila tudi njegova doktorska disertacija na vseučilišču v Brnu. Pisec najprej obravnava pomen zavarovanja, analizira njegovo bistvo ter pojem naložbe kapitala. Našteva 4 pri-nicipe za naložbo: kapitala: varnost, rentabilnost, likvidnost in stabilnost. Nato razčlenjuje kapitale, ki stoje zavarovalnicam na razpolago, ter po omenjenih principih analizira naložbo garancijskih ka-pitalov ter skupnostnih kapitalov (Gemeinschafts-kapital). Sledi slika zakonitih določb o naložbi kapitala z ozirom na nauk o obratnem gospodarstvu in končno popis posameznih vrst naložbe kapitala. Knjiga bo dobro služila i praktikom i teoretikom ter stane vezana v platno 100 dinarjev (lastna založba pisca, Zagreb, Radišina 6).
Banka I. Kreutzcr v Zagrebu ima za 1936 pri glavnici 5 milij. din in vlogah 24.34 (21.26) milij. din 0.44 (0.32 milij. din čistega dobička.
Dividenda v državnih papirjih. Neka italijanska sladkorna tovarna, katere večina delnic je v rokah belgijskih kapitalistov, ne more zaradi deviznih predpisov transferlrati delničarjem dividend. Sedaj pa bo družba dala 9.6 milij. lir 5% italijanskih rent na razpolago delničarjem, tako da jih ti v okvirju deviznih predpisov event. lahko porabijo v Italiji.
Državni zaključni računi za 1935-1936. Mini: ster financ g. Dušan Letica je predložil narodni skupščini državni računski zaključek za 1935-1936, torej za dobo od 1 aprila 1935 do 31. avgusta 1936. To pomeni naravnost rekordno hitrost v objavljanju teh zaključkov, kar dokazuje povečanje ekspeditivnosti naše finančne uprave. Po teh podatkih je znašal proračunski prebitek za 1935-1936 436.6 milj. din (1934-1935 379.6 milj. din). Izvenproračunski dohodki so nadalje znašali 1535.6, izdatki pa 1099.17 milj., tako da je bilo proračunsko leto 1935-1936 zaključeno s splošnim prebitkom 436.44 milj. din. Za prejšnja leta 1932-1933, 1933-1934 in 1934-1935 je bil izkazan skupno deficit v znesku 947.26 milj. din in se je torej v zadnjem letu naš finančni položaj izboljšal.
Kultura sladkorne pese. V kampanji 1936-37 je bilo posajenih s sladkorno peso v naši državi 25 tisoč 772 ha, letos pa samo 16.000 ha. V Evropi brez sovjetske Unije je znašal posad leta 1937-38 1 milij. 738.600 ha, 1936-37 pa samo 1.607.051 ha, povečal se je torej za 131.549 ha. dočim se je v Rusiji zmanjšal za 53.800 ha na 1,191.000 ha.
Zagrebška borza ima občni zbor 20. aprila, ob 18 v borzni dvorani.
Proračun vardarske banovine za 1937-38 znaša v dohodkih 54,459.856 din in ravno toliko v izdatkih (1936-37 47,247.452 din), šolska doldada znaša 30%.
Javna dela v Nemčiji. Ker je v glavnem zaključena prva delovna bitka v Nemčiji z dovršitvijo raznih javnih del, poročajo sedaj iz Berlina, da je sklenjena likvidacija Deutsche Gesellschaft fiir offentliche Arbeiten G. A. (Oeffa). Družba je bila ustanovljena leta 1930 z glavnico 105 milij. mark ter je leti 1933 prevzela financiranje javnih del pod nacionalnosocia 1 ističnim režimom za milijardo
Češkoslovaška izvaža pšenieo v Anglijo. Iz Prage poročajo, da je od lanske letine pšenice izvozila Češkoslovaška do 1. aprila 16.782 vagonov pšenice. — Računa se, da bo skupno izvoženih 23.000 vagonov. Sedaj se pogajajo z Angleži za nakup 2000 vagonov pšenice.
Koliko tiskarn je v Belgradu. Iz poročila Združenja grafičnih podjetij za občni zbor dne 4. aprila v Belgradu posnemamo, da je v združenju včlanjenih 64 obrtnih in 9 industrijskih grafičnih podjetij. Od skupnega števila ja 48 tiskarn, 7 litografij, 8 cinkografij in 1 ksilografija. Število delavcev znaša 741.
Borza
Dne 5. aprila 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je danes ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani in Zagrebu narastel na 7.94—8.04, v Belgradu na 7.95—8.05.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.21—31.91, v Belgradu 31.40-82,10.
Italijanske lire so beležile v Belgradu 223.80 do 226.20.
Neniški čeki so v Ljubljani popustili na 12.20 do 12.40, v Zagrebu so ostali neizpremenjeni na 12.20—12.40, za konec aprila so beležili 12.20 do 12.40, za konec julija in avgusta 12.3250—12.5250. V Belgradu so beležili 12.1635-12.3633.
Devizni promet je dosegel v Zagrebu 1,633.468 dinarjev, v Belgradu 7,926.000. Efeklni promet je bil v Zagrebu srednji, v Belgradu je znašal 2 mi lijona 240.000 Din pri čvrsti tendenci.
Ljubljana. — Tečaji Amsterdam 100 h. gold. . .
Berlin 100 mark.....
Bruselj 100 belg.....
Curih 100 frankov
Pomožna akcija v Rušah
Socialni odsek občinskega odbora v Rušah jo sklenil o Veliki noči pomožno akcijo ruške občine za preskrbo revne in (»trebne šolske mladine r. obleko, perilom in obutvijo v zimskem času. Nabral jo v ta namen pri ruških industrijskih podjetjih, kulturnih društvih in posamoznlkih 11.093 dinarjev. Darovali so: Tvornica za dušik 4000, Industrijsko podjetje II. Pogačnik 1000, g. ravn. Krej-či 500, Posojilnica Ruše 500, Bralno društvo Ruše 500, Strelska družina Ruše 400, Prosvetno društvo Ruše 300, Podružnica sv. Cirila In Metoda v Rušah 300, Ruški fantje 300. Sokol Ruše 200, 2elezo-pro-metna družba 200, odborniki socialnega odseka so nabrali 1699, šolski otroci so nabrali 744, posamezniki so darovali 450 Din. Razno blago so darovali: Tekstilna tovarna Ruše, Doctor in drug v Mariboru, Konzutnno društvo v Rušah.
Za te darove se je nakupilo in razdelilo: 55 parov novih čevljev, 5 parov starih, dobro ohranjenih, 5 parov popravljenih; blago za oblekco je dobilo 41 deklic, perilo 112 dečkov in deklic, nogavice 4, eden odejo in eden živila.
Izdatki znašajo: za čevlje 6173 Din, za blago 2834.50, za drugo potrebščine 322.50, skupaj 9330 dinarjev. Čevlje so izdelali domači čevljarji, ob-lekce in perilo deloma matere same, deloma dobre gospe in gospodične. Socialni odsek se je trudil, darila pravično razdeliti, brez ozira na mišljenje in pripadnost posameznih družin, edino po načelu: Revnim in vrednim! Pri vsakeui otroku jo skrbno popraševal po domačih razmerah, zato pa si nakopal pri nekaterih zapravljivcih jezo. Dobro, da jih ni veliko! Otroci so sprejemali darove s srčno hvaležnostjo; kar svetile so jim oči od giujeuosti, ko so gledali lepe čevlje, toplo perilo, okusno blago. Za vse to gre najtoplejša zahvala blagim dobrotnikom in prijateljem ljube mladine, pred vsem prvi njeni dobrolnici, ugledni tvornici za dušik v Rušah! Vsem naj božja Dobrotu bogato poplača vsak, tudi najmanjši dar!
p r i m o m.
2394.41—2-109.01 1757.03—1770.90 736.25— 741.31 996.45—1008.52 London 1 funt.......213.78- 215.84
Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov ....
Praga 100 kron.....
Trst 100 lir.......
Curih. Belgrad 10, Pariz 21.4875, Ne\vyork 438.50, 23.12, Amsterdam 240.15
4341.01 —4377.32 201.29— 202.73 152.54— 153.64 229.61— 232.72 20.2025, London Rruselj 73.89, Milan Berlin 176.10, Dunaj
80.10 (81.85), Stockholm 110.775, Oslo 107.97», Kopenhagen 95.925, Praga 15.31, Varšava 83.20, Budimpešta 86.—, Atene 3.90, Carigrad 3.4.?, Bukarešta 9.475, Buenos Aires 132.125.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investic. posojilo 87.50—88.50, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 411—411, beglušk e obveznice 76—76.50, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 96—9«, 7% Blerovo posojilo 87—88, 7% posojilo Drž hip, banke 98.oO do 100, Trboveljska 250—275.
Zagreb: Državni papirji. 7% investicijsko posojilo 87.50-88.50 (88), agrarji 52-52.25 (52), voj.
Trbovlje
Napredni smo. Ko ee je v četrtek pokazal na cesti star voz, na katerem so nekdaj preste prevažali in se je oglasilo izpod kočijaževe strehe tro-bontanje, smo vsi smatrali to za aprilsko šalo. A ni bila, pač pa so ta dan začela prevažati pošto mesto dosedanjih avtobusov stara kljuseta, ki eo jih drugod že dali v pokoj. Zaradi protežlranja teh stnrili konj ne bo več odhajala 0|K>ldanska pošta. Mero-dajni gospod trdi, da bo počasno prevažanje na lesenem vozičku bolj varno za pošto, ko na težkih avtobusih. Lahko 6i čestitajo tisti, ki 60 si pridobili zasluge za tako zboljšanje in napredek nase pošte.
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova U Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-nlštva lista.
škoda promptna 406.50—409, begluške obveznice 75.50-76.50 (76), dalm. agrarji 73.50—74, 4% sev. agr. 51—51.50 (51.25), 8% Blerovo posojilo 96 bi., 7% Blerovo posojilo 86.75-87 (87). — Delnice: Priv. agiarna banka 196 den., Tr!>ovolj-ska 265—275 (270), Nar. šum. 20 bi., Gutmann 49—51 (50), Isis 17—20, Danica 40 bi., Osj. liv. 165—190, Osj. sladk. tov. 215—220 (215), Bečkcrek 750 bi., Dubrovačka 350 bi., Oceania 265—275 (270).
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo (89). agrarji 52.25—52.75, voj. škoda promptna 408.50—410 ( 409.40, 407.50), begluške obveznice 76—76.50 (76.25), dalm. agrarji 74—74.50 (74.25, 74), 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Bier. posojilo 87 den. (87), 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo (8750, 87.25). — Delnice: Nar. banka 7310 bi., Priv. agrarna banka 198—199 (199, 19S.50).
Dunaj, 5. aprila. Na današnjem borznem sestanku je špekulacija v velikem obsegu realizirala akcije. Zaradi tega so v kulisi nazadovali vsi tečaji. Notacije so bile naslednje (v oklep, sobotni tečaji): I)on.-sav.-jadr. obligacije 66 (67.40); delnice: Liinderbank 91.50 (92), Ferdinandova severna 2o-leznica 1080 (1095), Graz-Koflacher 33.20 Ste\voau 29.75 (30.25), Magnesit 106 (107), Trbovelljska 32 (32.85), Alpiue 59.15 (60.a5), Berg-Hutten 725 (732). Rima Murany 111.25 (113.50), Steyr-Daimler-Puoli 230 (231), Leykam 68 (68), Semperit 60.10 (61.50).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 185—187, M. srem. in slav. 178—180. — Koruza: bč. rem. nova 93—94. ban. nova 91—92. — Vse ostalo nefzpreinenjeno. Tendenca prijazna. Promet živahen.
Kulturni obzornik
F. X. Salda
. . vzemi mojo roko, vzbodbudi me k
[nnglici,
moj princ: pojdivn hitro in kradoina.
»	N'aj so najin pogled ue zastavlja na truplih,
naj no gledam tega, kar Je plnlo in sem
(ljubil,
kako ee trdi in spreminja v hlad.
Preje umreti kakor prijatelji, oiliti v pravi čas — v tem je bilo vsolej vse. Kdor jo vino pil
uaj se nikdar ne loti odecdkov, prezira
[pomije,
laz sem sedel na Olimpu, živel z bogovi pri
(pojedini,
listnice močil z nektarjem, boril se zn
[lepoto;
no vrzi me med svinje, med cunjo,
[umazanije in pastirje, o Veliki, o Stozorni, o Stodubil
4. aprila je umrl, to je prnv na dan. ko je dobil literarno nagrado mesta Prage, eden izmed največjih duhov sodobne češke kulture, univ. prof. dr. F. X. Salda, znanstvenik, pisatelj, pesnik, publicist literarni in umetnostni kritik, polemičar in govornik. Tako je bila gori prosto prevedena pesmica zadnja, ki je bila objavljena pred njegovo Bmrtjo (Saldov zapisnik, februar 1937. št. 4-.>) »Oditi pravi čas!« - Toda Salda je vsekakor odšel predčasno, dasi je doživel razmeroma lepo starost - sedemdeset let. za kar se je ze zdaj češka iavnost pripravljala, da jo jeseni svečano proslavi. Tudi je stal pred pragom upokojitve Kot vseučiliški profesor moderne romanske literature
— zadnji semester je predaval o najmlajši francoski književnosti —, toda v javnem življenju je bil večno mlad, vedno spremljajoč vsako novo gibanje, ki ga je vedno prvi označil in razumel do podrobnosti. Tako je stal s svojimi sedemdesetimi leti v prvi vrsti sodobnih aktualnih čeških kritikov, brez dvoma največja osebnost med njimi, katerega sodba je bila avtoritativna. Vršil je vse svoje izredno bogato življenjsko vlogo najodličnej-šega »arbitra elegantiarum«, človeka, ki je nad vse ljubil Lepoto, za katero »se je bil< s svojim živim peresom.
S F. X. Saldo je zvezan proporod češke kritike, ki jo je iz suhega liberalističnega racionalizma ter naturalizma devetdesetih let dvignil v svet pravega ustvarjanja ;*s patosom in intuicijo«, odkril imaginarne tvorne sile ter postavil umetnika tudi v esej in v poročilo, ki je tujega pesnika približala sodobnemu živcu živega življenja. Z njegovim imenom je zvezana lepa doba češkega modernizma in simbolizma generacije devetdesetih let, ko so vstopali v življenje Brezina. Sova in drugi. Prav letos je izšla študija, ki dokazuje, da je prav Saldov članek vplival na Brezino, da je iz naturalizma prešel v simbolizem, s katerim se je povzpel na sam vrhunec češke poezije. Današnja naša suhoparna kritika se nn more ponašati več s takimi uspehi. Šolal se Je pri nemških modernistih, zlasti Nietzscheju in francoskem simbolizmu ter se je učil pri Henne.quenovi krili-ki, upoštevajoči individualizme velikih umetnikov. S svojimi klasičnimi knjigami kritičnih esejev na začetku XX. veka z naslovi >Boji za jutrišnji dane ter »Duše in delo« je stopil na čelu umetnostne kritike »s patosom in inspiracijo! ter dal najlepše zglede te dekadentne romantične metode. Tako je posiai sobojevnik svoje dobe, Uničilo duhovne, kar je ostal vse svoje življenje. V teh knjigah se ie
jiokazal resničnega fanatika slogovnega mdividua-lizma ler velikega človeka, borca za čistost prepričanja. za resničnost ustvarjenega, ter za veličino človeške duše. Ni meril umetnine z razumskimi suhimi merili, temveč se potapljal kot potapljač ves v delo ter po intuiciji in umetniški moči svoje čudovite besede in ostroumnosti prinesel iz dna bogastva, ki so .Jih drugi komaj slutili. Na novo ie razložil Shakespearov genij in njegovo ustvarjanje, na novo dojel Danteja in njegovo Coinmedio, na novo pregledal vso moderno češko književnost, katere esejistične preglede je tako sijajno pisal, na novo osvetlil čudovito postavo največjega češkega pesnika K. H. Mficho z jubilejnim govorom »Macha, sanjač in borec«, za kar je na svoj smrtni dan prejel Benešovo nagrado. Sintetično je pojmoval vsak kulturni dogodek svojega doma in ostalega sveta, ki ga je registriral po vseh mogočih revijah, ki jim je bil tudi so-urednik (Kmen, Tvoba, Kritika) ter pozneje v feljtonih dnevnih časopisov, kainor je pisal mnogo in rad vseh zadnjih trideset let, dokler si ni ustanovil svoj lasten časopis »Saldov Zapisnik«, ki je letos stopil že v — deveto leto, in ki ga je pisal od prve do zadnje črke on sani. To je bil resnično Saldov dnevnik, kamor je zapisoval vse svoje dojine o novo izišlih knjigah, študije o važnih znanstvenih in kulturnih pojavih, komentiral po svoje vse svetovne dogodke, bodisi boj v Španiji, ali pa umore v Moskvi, skratka: ta svojevrsten časopis je svetovna edinstvenost ter ogledalo bogate duše. izredno tenko poslušajoče bitje svetovne žilo ler reagirajoče na vse tresljaje sodobnega svetovnega človeka. Le ob tako tesni navezanosti na sodobnost je mogel Šalda ostati večno inlad. da Je spremljal modernistično literaturo v povojno romantiko iti realizem, da je ostro ločil vse vrednote tudi povojne književnosti ter
prvi sintetično narisal prehod proletarske književnosti v poetizem, eno izmed zadnjih struj češkega Parnasa. Nikjer in nikoder pa ni priznaval mate-rializma, niti v umetnosti, ter se je ravno zadnji čas, ko se je njegov odnos do religioznih in duhovnih sil še bolj okrepil, nastopil proti marksistični kritiki in umetnosti. Njegova delavnost je nepregledna, ogromna, njegova žetev obilna. Samo biografija njegovih člankov ob petdesetletnici je obsegala 28 strani, tiskanih v malih črkah in večkrat dvokolonsko! K temu je treba prišteti še dvajset let najintenzivnejšega dela in najbolj širokega zanimanja.
Kajti F. X. šalda ni bil samo znanstvenik, kritik in publicist, bil je tudi pesnik in pisatelj • romanov in črtic. Zlasti znan je njegov roman »Lutke in delavci božji«, kjer se je postavil odločno na religiozno stališče do svela. Pisal je tudi drame (»Otrok«). Prav tako pa je tudi z njim zvezan preporod moderne češke upodabljajoče umetnosti, kateri je s svojimi kritikami pomagal razbijati stare estetske dogme ter Ji kazal pot k resničnemu življenju. Zadnji Zbrani spisi (IX. zvezek) prinaša na 560 straneh zbrane dnevniške felj-tone iz 1. 1911—1926, ki so mu bili najdražje, ker je v njih govoril najširšemu občinstvu. Zadnja njegova publikacija pa je bila novoletno voščilo založbe Melantrich, kamor je obenem z Durychoin napisal članek »Češtvo in Evropa«, ki snio ga priobčili v naši češkoslovaški prilogi na uvodnem mestu, ne sluteč, da mu bomo dan pozneje že pisali nekrolog.
Niti od daleč nisino še podali mogočne osebnosti velikega kritika in kulturnega delavca, brez dvoma največjega »duhovnega arbitra« češkega naroda, osebnosti, kakršnih na svatu ni več veliko.
VcnljalrAr nu o., hn IroKa 1/ njej Š? pOVmiti. morda
kje drugje.
td
Volitve v starih Pompejih
Ženski volilni oklici p red 1900 leli
Lansko leto so v podsutem mestu Pompeji, katero že skoro 1900 let leži pod pepelom in lavo nadaljevali z izkopavanjm ter odkrili prav zanimive stvari, ki jasno kažejo, kako so stari Rimljani v tedanjih časih živeli. Čuden slučaj pa je hotel, da so skoro na enkrat odkrili več stenskih napisov politične vsebine. Takrat, ko je Vezuv zasul to mesto, je bil v Pompejih velik volivni bcj. Zato bo vsekakor zanimalo vedeti, kaj takega so izkopali, kar bi se nanašalo na pompejanske volitve. In na podlagi izkopanih zanimivosti lahko rečemo, da je bil tedanji volivni boj precej podoben volitvam današnjih dni, le da so takrat na čudne načine posegale v volitve tudi ženske, kater sicer niso imele nobenih političnih pravic.
Izkopali so namreč več volivnih oklicev, kateri so bili narisani ali naslikani na zidove posameznih na novo odkopanih hiš. In za čuda! Skoro vse te voltvne oklice so napisale ženske, to se pravi, da v vseh teh oklicih ženske agitirajo za svoje kandidate. Ti njihovi kandidati so ali možje, ali sinovi ali zaročenci.
Na glavnem pročelju neke velike hiše je bil napravljen tale napis:
»Agripina je lastnoročno prebelila to hišo, da so mogli na tako prebeljeno hišo bolj vidno napisati odlike njenega moža.«
Na neki drugi hiši so našli najmanj 50 napisov, v katerih neka Asillina hvali ter volivcem priporoča svojega zaročenca Rimska nevesta je pred 1900 leti volivcem svojega ženina takole priporočala:
»Asillina prosi volivce, naj glasujejo za Lucija Sekunda, ki je najbolj resen fant v vseh Pompejih.«
»Asillina upa, da bodo njene prijateljice prosile svoje može, naj glasujejo za Lucija Sekunda.«
»Asillina sporoča: Volivci naj ne pozabijo oddati svojega glasu mojemu ženinu Luciju Sekundu.«
Kakor je videti, je bila ta Asillina kaj energična gospodična, katera je hotela imeti za moža fanta, ki je bil najmanj mestni župan ali kaj podobnega, kar je dajalo tudi ženi veliko čast. V tem oziru so ženske še dandanes prav take, samo njihova agitacija je dandanes vendarle drugačna.
Večina odkritih napisov so majhne umetnine, freske, ki so do današnjega dne ohranile skoro vso svežo barvo. Najbrže je ta spretna demagoginja
Nove angleške znamke s sliko kralja Jurija VI, je prva izdala uprava otoka Papua,
Asillina svoje slikarje, ki so delali za njenega ženina take lepe plakate, dobro plačevala. Pod enim agitacijskim napisom so namreč odkrili še drob-nejši napis, ki pa je bil skoro gotovo tudi dobro plačan: »Hvala ti, Asillina, ker si umetnika dobro plačala, vsled česar bo tudi on glasoval za tvojega kandidata.« V tem oziru je pa ta Asillina svetel vzgled, kako je treba pri volitvah ljudi z denarjem spravljati v dobro voljo.
Pri tistih pompejanskih volitvah je veliko vlogo igrala tudi materinska ljubezen. Blizu kopališča, ki je bilo tudi izkopano, so na neki hiši odkrili tale napis:
»Lucij Tyrrhenus je bil vedno dober sin. Prosim volivce, naj zanj glasujejo.«
Druga mati pa je priporočala volivcem svojega sina, »ker se noben drugi mladi Pompejanec v vojski ni bolj hrabro bojeval kakor moj sin«.
Tale, ki je dala napisati naslednje besede, je pa očividno še najbolj poznala dušo tedanjega »zavednega« volivca. Takole pravi in namiguje:
»Kdor bo glasoval za mojega moža, ta bo v prihodnje ceneje žive! ter bo smel hoditi v cirkus in v gledališče kar zastonj!«
Ta ženska je najbrže bila iznajditeljica slove-čega volivnega gulaža, ki je pri »zavednih« volivcih še dandanes v hudih čislih. Vsekakor ji je treba priznati, da je znala.
Tudi žensko sovraštvo se je menda mešalo v tedanje volitve. Drugače namreč bi neznana Pom-pejanka ne bila dal napisati na steno svoje hiše teh-le besedi:
»Naj vendar nihče ne glasuje za Petronija, ker je grd in star. Rajši volite Tita Kvirita!«
Ledvični kamni zaradi preveč solnčenja
V Berlinu se te dni vrši kongres kirurgov, ki se zlasti pečajo z vprašnjem vitaminov. Kakor je v svojem predavanju naznačil predavatelj profesor Fromme, bo zdravilstvo v zdravljenju z vitamini začelo hoditi docela nova pota. Američani so baje
Današnji otročaji: »Papa, moji od noša ji b tvojo ženo so danes bili zopet neznosni!«
Od 1200 učencev
samo še 278
Obširno smo poročali o strašni nesreči, ki je zadela ameriško mesto New London, kjer je zletela v zrak tamkajšnja šola, v katero je hodilo 1200. otrok. Te dni so meščani obhajali spominsko slovesnost za žrtve, nakar se je začel šolski pouk, seveda v drugih začasnih prostorih. Toda, kako bridka je morala biti ta spominska slovesnost, katere se je izmed nekdanjih 1200 učencev moglo udeležiti samo 278! Vsi drugi so ali mrtvi ali pa hudo ranjeni in leže v bolnišnici.
Honkong — drugi Singapore
Anglija se je sedaj lotila velikanske naloge, da bi se utrdila na skrajnem vzhodu, kjer ji Japonska postaja tako nevaren sosed. Otok Honkong na kitajski obali je bil doslej neutrjen. Sedaj pa mu bodo zgradili v varstvo tri močne forte, kateri bodo dograjeni že konec drugega leta. V zvezi s silnimi trdnjavami na Singaporu ob Malaški morski cesti bodo ti honkonški forti pomenili znatno okrepitev angleške moči, kateri je Japonska začela groziti s tem, da je začela zbirati svoje vojaštvo na otoku Formoza.
iznašli nov vitamin, ki ga imenujejo vitamin »F«. V zvezi s tem je naglasil predavatelj, da mnogo kirurških in notranjih bolezni nastaja zato, ker je sodelovanje posameznih vitaminov moteno. Na podlagi tega spoznanja je treba motriti tudi nastanek takozvanih ledvičnih kamnov in ledvične kolike.
Kakor je predavatelj naglašal, je zdravnik v mnogo slučajih ugotovil, da se je ta bolezen najraje pokazal pri takih ljudeh, ki so se radi preveč sončili. Če koža na človeku preveč porjavi, je s tem moteno smotreno sodelovanje obeh vitaminov A in B.
Profesor Lohr je naglašal važnost zdravljenja ran z ribjim oljem Kakor je nato skoro soglasno ugotovila obravnava teh vprašanj, je praktično velikega pomena, če bolnik dobiva dovolj vitaminov, To je zlasti velikanske važnosti za bolnika, katerega je po cele mesece treba zdraviti s strogo dijeto, kar se največkrat dogaja pri želodčnih turih Tukaj je zlasti vitamin C za zdravljenje in za okrepitev neobhodno potreben. Vendar pa so vsi strokovnjaki svarili, da bi zdravil bolnike preveč enostransko in preveč samo z vitamini.
Ženska poslanica
Ameriški predsednik Roosevelt je zopet žensko imenoval za ameriško poslanico. Nova poslanica je 66 let stara ter se piše Jefferson Borden Harriman. Zastopala bo Združene države severne Amerike na Norveškem. Gospa je vdova nekega newyorskega bankirja. Njen nečak je glasoviti ameriški kralj železa Harriman. Gospa že od leta 1912 deluje za demokratsko stranko. V takozvani wa-shingtonskii družbi je ugledna oseba. Norveška vlada je že dala svoj pristanek za to imenovanje.
Dasi hodi Roosevelt docela svoja pota, vendar je čudno, da je zopet imenoval žensko na tako važno diplomatsko mesto Amerika je namreč pred kratkim že imela žensko za poslanico na danskem dvoru. Tista se je pisal Rut Bryan Owen. Toda diplomatka se je zaljubila v danskega častnika in se z njim poročila. Nastale so velike kolobocije, ker niso vedeli, kako naj sedaj počno. Nazadnje je presekala vozel mlada diplomatka sama, ker se je odpovedala svoji diplomatski službi. Takrat so rekli, da sedaj ne bo imenovana nobena ženska več na tako mesto. Toda Roosevelt gre svoja pota, čeprav je iz previdnosti sedaj izbral starejšo damo.
Za zlatimi zakladi v divjino
V	Ameriki je sedaj znova izbruhnila zlata mrzlica. Od vseh strani poročajo, da so na Aljaski, v britanski Gvajani in na visoki planoti Peruja našli velikanska zlata in demantna polja, katera sedaj hite iskat in izkoriščat pustolovci vsega ameriškega sveta. Z lopatami in drugim orodjem hite ljudje tjakaj in ponavljajo se slike iz nekdanjih časov, ko 6o na ameriškem zahodu prvič našli zlato
V	ledeno mrzlih pokrajinah notranje Aljaske ob rekah Eek in Kuskukwin love rečni pesek in ga presejajo skozi sita, da v njem dobe zlati prah, ki ga je v teh dveh rekah vse polno. V bližnjih dolinah pa so odkrili velika najdišča zlate rude in platine. Zlatokopi v takih množicah drve 6edaj v tiste kraje, da so morale posamezne letalske družbe odpreti tjakaj posebno zračno letalsko službo. V zalivu reke Kuskuk\vin pa je kar čez noč zrastlo iz tal novo mesto.
Ameriško časopisje natančno popisuje, kakšna velika bogastva se tam odpirajo. To podkrepljuje 6 podatki, ki potem vabijo še več ljudi v tiste divje
Nov Eiffelov stolp grade za pariško svetovno razstavo. Takle je pogled na novi stolp od spodaj, ko ga še delajo.
Čarovnik s 54 odlikovanji
V Zatcu na Češkem je te dni umrl neki Pfi-telj, ki je bil ob svoji smrti popoln berač in je umrl v največjem pomanjkanju. Nekdaj pa je bil sloveča osebnost, kateri je bil velik čarovnik, ki je svoje čarovnije skazoval celo na dvoru ruskega carja. Toda tudi druge kralje in cesarje je zabaval s svojimi čarovniškimi triki. Posebno rad ga je imel ruski car. Ta visoka znanja so mu prinesla velikansko premoženje ter nič manj kakor 54 redov, ki jih je dobil od raznih kraljev in cesarjev. Živel je po večini na Ruskem. Ko pa je izbruhnila ruska revolucija, je izgubil vse svoje velikansko premoženje. Ker pa se je med tem tako postaral, da svojih čarovnij ni mogel več nadaljevati, je padel v veliko revščino, iz katere ga jc sedaj rešila smrt.
Konec natakarskih frakov
Kakor poročajo z Danskega, bodo letos na Danskem odpravili vse natakarske frake in smo-kinge in tudi drugačno doslej za natakarje predpisano obleko ter jo bodo zamenjali z drugo, ki bo bolj v skladu z značajem dežele in z navadno narodno nošo. Sestavljen je že poseben odbor natakarjev in restavraterjev, ki izdeluje novo nata-karsko uniformo. Sestavili bodo dve vrsti natakar-«kih oblek: za poletje, drugo za zimski čas.
in puste kraje. Tako poroča ameriško časopisje, da so nekateri zlatokopi v kratkem času našli take množine zlata, da so si lahko kupili svoja letala, v katerih 6e vsako soboto iz divjine lahko vozijo v mesto Fairbanks, ki se je iz navadne večje vasi kar čez noč razvilo v veliko mesto.
V Britanski Gvajani pa 6e je razširila novica, da je kakih 100 milj od mesta Georgetown neki zamorec našel velik demant, ki ima 824 gramov. Ta novica pa je razburila vse tamkajšnje pustolovce, ki so kar začeli dreti v pragozd in iskati demante. Sredi tihih pragozdov so kar naenkrat zrastla velika pisana taborišča, v katerih prebiva c^la ftljska mednarodnih pustolovcev in -postopačev, ki hočejo najti denar ter tako obogateti. In res poročajo sedaj iz pragozda, da je marsikomu sreča bila mila in da so nekateri načli demante, ki pa so precej niahjSi, kakor je bil tisti, katerega je našel oni zamorec.
Od povsod
452.000 ameriških rudarjev je stopilo v stavko,
ker so se dosedanja pogajanja z lastniki rudnikov razbila. Industrija pa ima premogovih zalog za 30 dni. Vendar upajo, da bo dotlej stavka končana, ker bo najbrž posredoval 6am Roosevelt.
Pet turistov prišlo na vrh Montblanca. Vseh pet je iz Bregenca doma. Bili eo tako predrzni, da eo šli na nevarno in zasneženo goro, ki je najvišja v Evropi, kar sami in brez vodnika. Imeli pa 60 več sreče kakor pameti, ker so se srečno vrnili, čeprav so bili več dni zameteni in so jim grozili plazovi.
Plaz je zasul v gorah nad Oetztalom na Tirolskem dva kmečka fanta, ki sta šla v gore reševat nekega mestnega turista, ki si je v gorah zlomil nogo.
400 pisem rajnega ruskega carja Nikolaja in
njegove matere bo izdalo neko italijansko založništvo. Pi6ma se bodo nanašala na vse carjevo življenje od njegove mladosti dalje.
Angleško postojanko Honkong na Kitajskem
bodo Angleži tako utrdili, da bo enaka trdnjavi Singapore, katero 60 že utrdili.
Avtobus, poln abiturijentov, se je v Parchimu na Meklenburškem v Nemčiji s tako silo zaletel v neko drevo, da se je vse vozilo razbilo. Dva fanta sta bila na mestu mrtva, vsi drugi pa so nevarno ranjeni.
Prometnih nesreč je bilo v Berlinu" leta 1936 32.354. Ubitih je bilo 284 ljudi.
Samo na Dunaju je bilo meseca februarja letos ubitih na cesti šest ljudi.
Siamska dvojčka je rodila v občini Marinella v Italiji srečna mati.
105 let stara ženska jo umrla v kraju Salice v italijanski provinci Bari. Ženska se piše Concetta Gravini.
V silnih viharjih, ki so zadnje dni divjali me<f snežnim metežem na obalah Islandije, se je potopil škotski parnik »Loch-Morarc, ki je imel 290 ton. Vseh 12 mož posadke je utonilo.
Dva japonska vohuna je prijela ameriška policija v Los Angelesu. Pri njima je našla načrte ameriških utrdb na Havajskih otokih, načrt vodovoda mesta Los Angeles ter skrivno oddajno postajo.
Za bolnike s sladko boleznijo.
Pikantna omaka.
Na drobno sesekljaš 6ardele, peteršilj, kumarice in slično. Na presnem maslu opražiš čebulo, ki jo razrežeš na kocke. Ko ie opražena, dodaš, kar je sesekljane in še paradižnikove omake in malo rdečega vina.
Biftek.
Iz mesa odstraniš kite, odrežeš dve rezini, za prst debeli, ju potolčeš in osoliš. V kožici razbeliš 50 g presnega masla in položiš oba biftefa vanj. Meso opečeš po obeh straneh, a le 5 minut. Ko daš na krožnik, obliješ meso s presnim maslom; dodaš lahko še nekaj' limonovega soka in sesekljanega peteršilja.
Materinska proslava v Ljubljani
Tradicionalna proslava materinskega dne v ljubljanski operi privabi vsako loto najširše sloje občinstva. Tudi letošnja proslava bo s svojim bogatim in zanimivim sporedom zadovoljila stare in mlade. Spored obsega slavnostne uvodno besede znane kulturne delavke gdč. Kriste Hafnerjeve ter razne prizorčke in igre z zbornimi govori, dekla-macijami, petjem, rajanjem, simboličnimi vajami itd. Vse te igre in prizorčki so izšli izpod peresa mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča. za lepe pevske vložke pa sta poskrbela skladatelja gg. Stanko Premrl in dr. Tone Dolinar. Zlasti Premrlova pesem »Domotožje«, ki jo bosrta na proslavi peli dve mladi pevki s svojim srebrnim glasom, je zanimiva zaradi tega, ker nastopijo poleg goste trume otrok tudi odrasli igralci, člani igralske družine nekdanjega ljudskega odra. Vse priprave za nastop otrok vodita 6krbno in vestno gdč. Slavka Vencajzova ter član ljubljanske drame g. Jerman, ki bo celotno uprizoritev režiral.
Proslava bo v ponedeljek, 12. t. m. ob 7 zvečer v opori. Vstopnice se dobe v predprodaji od sobote dalje v unionski trafiki. Cene običajne dramske.
Uspela prireditev
domskih frizerjev
Ljubljana, 5. aprila.
Snoči je bilo v dvorani hotela Metropol veliko propagandno tekmovanje slovenskih frizerjev v damskih frizurah. Pri tem tekmovanju naši frizerji niso stremeli za kakšnimi točkami, temveč le za to, da napravijo čimbolj okusne in sodobne damske frizure na glavicah svojih modelov, to je mladih deklic, ki so se dale prav rade ondu-lirati in frizirati Prireditve, ki je imela izrazito propaganden pomen, so se udeležili tudi razni odličniki, med temi ban dr. Natlačen. Ob prihodu je g. bana pozdravil v imenu kluba damskih frizerjev v Ljubljani g. Franchetti ml., ki je v svojem nagovoru pojasnil g. banu, da je umetnost ljubljanskih damskih frizerjev že dosegla tako stopnjo, da prav v ničemur ne zaostajamo za Dunajem, Parizom ali Londonom ter da smo se v tej stroki že popolnoma osamosvojili od tujine. Izročil je g. banu lep šopek cvetic, s prošnjo, da ga izroči svoji gospej soprogi, ki je bila zadržana. G. ban se je pri propagandnem friziranju zamudil skoraj pol drugo uro ter je tako pokazal svoje priznanje in zanimanje za napredek damskih frizerjev. Prireditev so počastili med drugimi tudi zastopnik mestne občine in g. župana dr. Adlešiča g. dr. Brilej, v imenu zbornice za TOI njen podpredsednik in predsednik obrtniškega odseka g. Ivan 0 g r i n, v imenu vsedrž. zveze frizerjev g. Slavko Tabački iz Belgrada, zastopniki kluba mojstrov iz Zagreba, zastopniki mariborskega in celjskega kluba.
Med tekmovanjem, ki se je pričelo okoli o ter se je zaključilo nekako ob pol 10 zvečer, je prišlo na vrsto 86 deklet, kjer eo pokazali svoje znanje starejši vajenci, pomočniki in nazadnje mojstri sami. Opazili smo. da sicer še vedno prevladuje plavolasa frizura, toda da se mladim damam ' še najbolje poda vodna ondulacija, ki do-pušpa res prav lepe oblike, pa tudi trajna ondu-lapna _ ki je končno cenejša od vodne, ker jo je treba manjkrat izmenjati — nudi prav lepe možnosti za spretnost slovenskih frizerjev. Tudi temne barve las, kakor črna, rjava in temnordeča prihajajo zopet v modo. Sploh je letos moderna vsaka naravna barva las V modi za redute pa eo tudi postiš-frizure. Naši frizerji so pokazali svojo spretnost tudi v zgodovinskih frizurah, tako v baročnem, rokoko in biedernieirskem stilu. — Prireditev je vsekakor izvrstno uspela, prireditvi pa je sledila prijazna zabava.
5	tolkačem mu ie razbil glavo
V P ar trnju, lara Sv. Jurij v Slov. goricah, se je pripetil pri žganjekuhi žalosten dogodek, ki odmeva po vsej okolici. Pri posestniku Kotičevu so kuhali žganje, pa so se pri tej priložnosti, kakor je običajno, zbrali fantje iz soseščine; pridno je med njimi krožila kupica novokuhanega žganja, ki je fantom kmalu zlezlo v glavo. Nastal je prepir med hlapcem posestnika Kotičeva in 23 letnim poljskim delavcem Francem Senekovičem. Skočila sta v prepiru drug proti drugemu, pa je hlapec zagrabil za tolkač za mečkanje krompirja ter udaril z njim Senekoviča po glavi. Pod silo udarca se je zdrobila lobanja in Senekovič je obležal nezavesten na tleh. Naglo so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati ter je nekaj ur po sprejemu umrl. Državno tožilstvo v Mariboru je odredilo obdukcijo.
6	vagonov vina zaplenjenega
Kletarsko nadzorništvo v Mariboru je odločno nastopilo proti uvozu pokvarjenih in zakonskim predpisom ne odgovarjajočih vin v Maribor. V teku dveh dni je zaplenilo na mariborskem kolodvoru šest vagonov vina, pripeljanega v Maribor deloma v cisternah, deloma v velikih sodih. Dva vagona vina sta dospela iz Banata, štirje pa iz Dalmacije. Uvozili so ga nekateri vinski trgovci, večinoma pa mariborski gostilničarji — lastnikii dalmatinskih kleti. Vino namreč glasom analize ni odgovarjalo zakonskim predpisom ter je strokovni odbor za oceno vina odredil zaplembo. Lastnike tega vina je sedaj kletarsko nadzorništvo ovadilo državnemu pravdništvu. Nadaljnja usoda zaplenjene pijače se bo odločila pred sodiščem Odvisno je od sodbe sodnika ali se bo vino izlilo v kanale, ali pa se bo denaturiralo ter prodalo v prid podpornemu fondu za vinogradnike. Vino se denaturira s kuhinjsko soljo v slučaju, če se prekuha v žganje, ali pa se dolije z vinskim kisom ter prekuha v kis. Za Maribor je zaplemba take količine vina (60.000 litrov) prav značilna, okoliški vinogradniki pa bodo energičen nastop kletarskega nadzorstva gotovo pozdravili.
Vojnih
-f- Gospa Marija Vrečko. V ponedeljek je umrla v Vojniku daleč na okrog dobro znana gospa Marija Vrečko, imenovana Oljčekova teta, vdova po veleposestniku in zidarskem mojstru g. Martinu Vrečku, stara 76 let. Pokojnica je bila velika do-brotnica ubogih, veliko pa je darovala tudi cerkvi in raznim društvom. Pogreb preblage pokojnice bo v sredo 7. aprila t. 1. ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Naj bo Bog pokojniei za vsa njena dobra dela obilen plačnik, žalujočim ostalim pa izrekamo svoje sožalje.
Občni zbor Krajevne Kmečke zveze v Vojniku bo v nedeljo 11. aprila takoj po rani sv. maši v osnovni šoli. Na občni zbor pride tudi načelnik glavnega odbora Kmečke zveze g. Brodar.
Matibotske utedaliSic
Torek, aprila oh 20: Strta irnnn. r>d A. Izrrit. Sroda, 7. aprila: Zaprto.	'
Četrtek. 8. aprila oh 30: /Meči nageljni. Red B.
Celje
c Materinska proslava KPD je številno in zelo mešano občinstvo iznenadila s svojo povsem moderno zamislijo: govornik, psiholog in pesnik g. p. dr. Roman Tominec in živa slika materinskih bolečin v filmu. Življenje teče svojo pot k novim sredstvom izražanja, ljubezen materina in njena bolečina pa ostane vse čase ista, močna v trpljenju in žrtvah. Uvodni delilamator Anton Filipič je s svojo fantovsko besedo poveličeval nezlomljivost in neizčrpnost ljubezni polnega materinega srca.
c Prireditev gluhonemih v Celju. Ob številni udeležbi celjskega občinstva je uprizorilo Društvo gluhonemih iz Ljubljane v soboto zvečer v dvorani Narodnega doma dve enodejanki »Zamorec« in »Oče«, pri katerih so nastopali gluhonemi. Uvodno besedo je govoril g. Sitar, ki je naglasil, da je namen nastopa predvsem ta, da se dokaže koristnost in potreba šolskega izobraževanja vseh gluhonemih ter njih delovne zmožnosti. V obeh uprizorjenih igricah je društvo svoj namen dokazalo — občudovali smo spretnost režiserja, obenem pa spretnost šol, ki naredijo tudi gluhoneme ljudi sposobne za udeistvojanja v človeškem občestvu.
c Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrla ga. Kump Ljudmila, 57 letna vdova po dimnikarskem mojstru v Konjicah. Prepeljana je bila v Konjice, kjer bo pokopana. — V Zagradu je umrla ga. Ambruš Viktorija, 44 letna žena delavca. N. v m. p.
c Celjski šahovski klub je radi velikega števila udeležencev igral svoj brzoturnir za mesec april v dveh večerih, in sicer v sredo 31. marca in petek 2. aprila pod spretnim vodstvom g. inž. Rudolfa. Od 17 dosegljivih točk si jih je priboril 16 mladi talentirani Ivo Lešnik, drugi je bil g. Hrašer, tretji pa visokošolec Šmigovc. Lepe nagrade za člane in klubove dobrotnike (darilo g. dr. Čerina) so razstavljene v izložbi tvrdke Tivar. Te umetniške izdelke je izdelala keramična tvrdka v Libojah. — Pred dnevi smo poročali, da bo igral klubski mojster Ivo Lešnik šahovsko simultanko v soboto 10. t, m., zvedeli pa smo, da je šahovska simultanka preložena na nedeljo 11. aprila popoldne. Prijav-nina za to simultanko znaša 10 din,
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 20.30 »Burg-' theater«, ob 18.15 »Pod srečno zvezdo«. Predstava po znižanih cenah.
Stori (rg pri Ložu
Po dvanajstih letih neumornega dela je zapustil na lastno prošnjo našo župnijo g. Jernej Hafner ter odšel na novo podeljeno mu lepo župnijo Moravče. Če gre kontu i>riznanje 7.a delo, gre to v polni meri temu možu, ki je z veliko vnemo vršil svojo vzvišeno službo kot župnik v cerkvi in polog tega vse svoje velike zmožnosti ujh>-rabljal zunaj cerkve na gospodarskem in političnem polju v korist svojih župljanov.
Ob nastopu svoje službe je bila prva njegova skrb olepšava župne cerkve, katero je dal zunaj in znotraj prebeliti in prebarvati. Napraviti je dal nov križev pot, prestavil na primernejši kraj prižnico ter oskrbel za glavni oltar več slik, isto-i tako tudi prostor okrog cerkve in dohod do cerkve izravnal. Za tem pa se je lotil župnišča, ki je bilo potrebno temeljite poprave.
Ker pa današnje čase potrebujemo duhovnika tudi zunaj cerkve, je bil to g. župnik Hafner, ki se je s svojimi vsestranskimi zmožnostmi udej-stvoval povsod, kjer je našel priliko koristiti javnosti ali župljanom. Bil je načelnik Kmetijske hranilnice in posojilnice v nadzorstvu in načelnik Kmetijske zadruge. Obe zadrugi sta ga imenovali za častnega člana. Ustanovil je Živinorejsko zadrugo, kjer je istotako sodeloval. Ko je vsled nesposobnega vodstva zašla bivša Lesna zadruga v nevzdržen položaj, je vse svoje moči napel, da se je ta zadeva tako končala in likvidirala, da nihče ne trpi škode. Sodeloval je pri izposlovanju banovinske podpore za regulacijo požiralnika vode Go-lobine. Gojil je načrt, da bi ložka dolina dobila prometno zvezo z nameravano gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana-Sušak, katero akcijo je tudi
tla nogometne igre
Podrobna razlaga pravila 6.
(Nadaljevani«;.)
Igralec A izvaja kazenski udarec. Čim igralec A udari žogo, vstopi B v kazenski prostor in čaka. Žoga se odbije od prečke v smeri proti B in B zabije gol.
Gol je veljaven.
kor Se je nahajal B v trenutku, ko je A udaril žogo za igrano žogo.
Igralec B odda žogo soigralcu A, ki se nahaja v isti črti z igralcem braneče stranke.
A je offside, ker nima pred selioj dveh nasprotnih igralcev.
Igralec A vodi žogo po krilu ter jo prenese ; v sredino. Igralca B in C se nahajata v offside
poziciji, ker nimata pred seboj dveh nasprotnih igralcev. B zabije gol.
Gol jc veljaven!
Igralca B in C sicer nimata pred seboj dveh protivnih igralcev, v trenutku, ko je bila žoga ■ oddana pa «e nista nahajala bližje protivnikovi prečni črti kot A, oziroma bila sla za igrano žogo.
m				
		A w /V		
•	.m			•
	o	o • •	O	
>				
on započel. Inteji smo v župniji zadnja leta kar dva velika požara, to je v Gornjem jezeru in Danah. Romal je osebno do vseh oblasti v Ljubljani in celo v Belgradu. kjer je izposloval milijonsko podporo za pogorelce. Če so ga nekateri smatrali za pretrdega Gorenjca, so ga pa dičile lepe lastnosti, in to odkritosrčnost, pravičnost, ne-škodoželjnost in nesebičnost. Te lastnosti mu danes celo njegovi politični nasprotniki priznavajo.
Vsi farani vam, g. župnik, kličemo ob vašem odhodu: Bog naj vam poplača vse, kar sto lepega in dobrega storili za nas v cerkvi in povsod.
Igralec A izvaja kazenski udarec. Žoga se odbije od prečke v smeri proti B. Igralec 1! jo prevzame in zabije gol.
Gol ni veljaven, temveč je offside!
V	trenutku, ko je bila žoga udarjena, so je
nahajal B bližje protivnikovi prečni črti in ni imel pred seboj dveh nasprotnih igralcev.
Na lastni polovici igrišča:
Na svoji polovici igrišča ne more biti igralec nikdar offside. To je dokaz, da pravilo offside ni kazensko, temveč obrambno pravilo. Dokler se nahaja igralec na svoji jTolovici igrišča, ni tako nevaren in ni potrebno, da nasprotnika pred njim zaščitimo.
Sodnik pa naj si točno zapomni lego srednje črte. ki naj bo vidno označena.
Na nasprotni polovici igrišča se nahaja igralec, čim prekorači srednjo črto. Če stoji na črti |e smatrati, da je še na svoji polovici igrišča.
1. table-tenis turnir S K Mladike
V	nedeljo se je vršil v Mostah prvi propagandni table-tenis turnir pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena v priredbi SK Mladike. Tekmovanja se je udeležilo več klubov. Pokale za prvake vsake discipline so darovali sledeči: g. ban dr. Marko Natlačen, g. baron Codelli in SK Mla-diha. Praktična darila so darovale tvrdke: Bonač, Alpina in Sušnik.
Rezultati so bili sledeči:
Moštva: 1. Planina, 2. SK Mladika.
Seniorji: 1. Krečič Dušan (Ml.), 2. Strojnik R. (Pl.), 3, Krmelj (Ml.), 4. Kocmur 01. (Ml.).
Juniorji: 1. Strojnik R. (Pl.), 2. Krečič O. (Ml.), 3. Učakar M. (Ml.), 4. Strojnik A. (Pl ).
Mladina: 1. Strojnik R. (Pl.), 2. Učakar M. (Ml.), 3. Belak E. (Pl.), 4. Recck F. (MI.).
H K Reka »mučarska teke i J v. Drovi oh 8 sestanek
v gostilni lvonznin na Oiineah.
2SK llcrmes. Seja coutraincKa odbora se vrSi dn-ucs, <lne 6. aprila ob 19 v prostorih Zdruionja jugoslovanskih nar. železničarjev in brodurjov — palača Grafika — T. nadstropje. Prosim točnosti I Tajnik.
Turni tečaj Sl'i). V času od 3. do U. aprila t. I. bo priredilo Slovensko planinsko društvo v Ljubljani turni smuški tečoj pod strokovnim vodstvom. Izhodišče bo Mojstrana, vzpon na Stauičevo kočo. preko IIribane, v dolino Triglavskih jezer, daljo na Koinno, preko tiovnjača na Vogel, f ino Prst, sestop v Boli. Bistrico. Prijave sprejema pisarna SPT1 do .KI. t. m. IManinoi-sronCarji, hitite s jirijavami, da bo vse pravočasno preskrbljeno.
Meteor pade z neba
74.
Dviganje meteorja sc prične.
Ko so bile pločevinaste posode in steklenice dobro zamašene, so jih dečki naložili na splav in odrinili na kraj, kjer je meteor ležal na dnu. Debeluhar je majal z glavo in nekaj godrnjal predse. Ni in ni mu šlo v glavo, kaj nameravata Tinček in Tonček s to staro ropotijo.
Tinček in Tonček sta se slekla in silila v Deheluharja, naj njunemu zgledu sledi šo on. Debeluhar pa ju je odločno zavrnil:
>Nak, ne bo kruha iz to moke! S peklenščki na dnu reke nočem imeli nobenega opravka. Jaz ostanem na splavu. Saj vendar vesta, da kapitan svoje ladje nikoli ne sme pustiti na cedilu!
Tinček in Tonček sta nato sama pos^akaia v reko iu meteor dobro prevezala z verico.
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je davi preselila v boljše življenje naša srčno dobra mama. stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Hatinka Bizilj
roj.
posestnica in bivša mesarica
K večnemu počitku jo bomo spremili v sredo, 7. aprila ob 5 popoldne iz hiše žalosti Hradcckega cesta oO na pokopališče pri Božjem grobu, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico. V Ljubljani, dno 5. aprila 1937.
ANTON, IVAN in FRANCI, sinovi; PAVLA CILENSEK, MICI POGAČNIK, ANI LAMPIČ, hčere; JANEZ CILENŠEK, STANE POGAČNIK, CIRIL LAMPIČ, zelje; NEŽKA in MICI, snahi — in ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod GajSek Ivan. Ljubljana
Vdani v voljo "Vsemogočnega javljamo tužno vest, da nas je danes za vedno zapustila, previdena s sv. zakramenti, naša najboljša mama, stara mama. sestra in teta, gospa
Antonija Gastraun
trgovka v Ljubljani
Nepozabno nam rajnko pospremimo k večnemu počitku v torek, dne 6. aprila ob 4 popoldne iz mrtvaške veže nu Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra v sredo ob pol 7 in v cerkvi sv. Jožefa v četrtek ob 6 zjutraj.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin!
Ljubljana, dne t. aprila 1937.
Žalujoče rodbine: DOLENC. BOŽIČ In FR ANO.
raci	I N O *
UNION	
film nenadkrlljlve lepot«
ŽETEV
Panla VesBely, AtUa Horblger, Rellja: O. Bolrary
TEl. 27-30
SLOGA
Veliko filmsko delo
Jefnihi s hudičevih otokov
WARNER BAXT£R
TEL.
21-24
MATICA
Veliki kriminalni film
Za ceno življenja
Carl Ludwlg Dlel, Kltty Jantzen, Theo Llugen
<7Witam-ot: 16., 19."i« 21.,5W
„Tafet" svila vseh barv po Din 12'— prt Trpinu, Maribor
Vetrinjska 15
MALI OGLASI
(H	m	■RRI TratriTvl	BI
Dekle Hrvatica			
Išče službo pri manjši hrvatski družini za vsa hišna dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marija« P 6407. (a)
Služkinja
vajena vseh hišnih del — iščo službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5384.	(a)
Gospodinja
mlada, zdrava, z večletnimi spričevali, želi pre-menlti mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5390.	(a)
+ Vsemogočni, čigar volji se moramo ukloniti, je poklical k Sebi svojega zvestega služabnika
LUDOVIKA VIDRIHA
špediterja na Rakeku
previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v nedeljo, dne 4. aprila popoldne po dolgi, mučni bolezni, v najlepši dobi življenja.
Pogreb predragega nam rajnega bo v torek, dne 6. aprila ob 9 dopoldne po sv. maši iz cerkve na Rakeku na ondotno pokopališče.
Franica, soproga; Ciril, Franci, Marija, otroci — in ostalo sorodstvo.
Na svoj rojstni dan, ko je dopolnil 29 let, nas je zapustil po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, zet in stric, gospod
STANKO RIBARIČ
poštni uradnik v Slovenjgradcu
K zadnjemu počitku ga spremimo v torek, 6. aprila ob 16.30 iz mrtvaške veže na Magdalensko pokopališče v Mariboru.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo, 7. aprila ob 7 zjutraj v magdalenski župni cerkvi v Mariboru.
Prosimo tihega sožalja.
Slovenjgradec, Maribor, Kastav, Strelečenko, Melbourne, Buenos Aires, dne 5. aprila 1937.
Žalujoči: MARIJA, soproga; ZOFIJA, mati. Rodbine: RIBARIO, PRIOL, ŠESTEK, BRIGGS, STANKOVICH.
Nogavice, rokavice
srajce, kravate, triko perilo, robci, kovčki, torbice, dežn ki, modne in turistovske potrebščine, blago za sraice, — srajce izdelujemo
po men - najceneje
Pn Peteline, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Gospodinja-kuharica
mirna, varčna, zanesljiva, zmožna voditi samostojno gospodinjstvo aH gospodarstvo, želi službo v župnišču ali kjerkoli, tudi na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5401.	(a)
llužbodobe
Kar potrkaj! — Le nnprejl Kaj iel*l ti. nam poveš
ilulbe io no razpolnfro, tu inkarije m vreflwaoo.
Plačilna natakarica
z osebno pravico, zmožna kavcije in perfektna kuharica za gostilno se takoj sprejme. Naslov v vseh podružnicah »Slov.« pod št. 6267.	(a)
Krojač
dobro izvežban, za moške obleke in damske kostume, se takoj sprejme. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krojač« 6409. b
Dekle
pošteno in pridno, lzvež-bano v gospodinjskih poslih, se išče za takojšen nastop v službo pri solidni družini v Ljubljani. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva 1937« 6417. . (b)
Krojaškega pomočnika
za mešano delo rabim takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra moč« 6402.	<b)
+
Žalostni naznanjamo, da je v noči med 4. in 5. aprilom 1937 nenadoma umrl naš dobri brat oziroma svak in stric, gospod
dr. Franc Lorger
profesor
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 7. aprila 1937 ob petih popoldne. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 8. aprila 1937 ob sedmih zjutraj. Šmarje pri Jelšah, dne 5. aprila 1937.
Dr. Viktor Lorger, zdravnik, brat; Lia Lorger, šolska ravnateljica v pokoju, Mici Kline, Zofija Lorger. sestre; Ludvik Kline, ^lavčni inšpektor, Vida Lorger, svak in svakinja; dr. Erik Kline, zdravnik, in Viktor Lorger, nečaka.
Posestva
Zidana hiša
nova, po nizki ceni naprodaj. — Rogoza 63 pri Iiočah.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 - Ima naprodaj večje število parcel. Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. <p>
Enodružinska vila
z velikim vrtom, soinčna lega, 5 minut od Glavnega kolodvora in parka, naprodaj. Tremi, Janežl-čeva 1, Tomšičev drevored, Maribor.	(p)
Posestvo
50 oralov, z lepim vinogradom in sadonosnikom naprodaj pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Smarjeta« 5414.
Dentair
Ai. Planinšek, Ljubljana
Beethovnova 14/1, telefon 35-10, vnovčl vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje Informacije brezplačno.	(d)
Kupim vloge
Hran. in pos. Vel. Nedelja in Vurberg pri Ptuju do 30.000 Din; v vsakem Iznosu Ljubljanske kreditne in Zadružne gospodarske banke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrijalec 2« 6412. d
Posojila dajemo
državnim in privatnim nameščencem v LJubljani v gotovini in blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2.	(d) |
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
dvo- ali trisobno Išče za maj mirna in poštena stranka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Vesten plačnik«.	(c)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo in vsemi priti-kllnami oddam s 1. majem. Rožna dolina, c. X. št. 13.	(č)
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob na Poljanski ccstl 12 oddamo takoj ali s 1. majem, (č)
I
Pohištvo
i
Spalnice 6400 Din
orehova korenina, politi -rane, s petletno garancijo. Velika razstavna zaloga. Pohištvo Malenšek, Ljubljana, Dravlje. (S)
□355323
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaiviijib cenab CERNE, tuvelir, Liubljana VColfova ulici it. 3.
Črno jelšo
brez grč, okrogel, svež, ne suh les, stalno kupujemo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »črna jelša« 6385.	(k)
Brivski lokal
za dame in gospode, nov. 7. vso novo opravo, v industrijskem kraju sredi Gorenjske, oddam v najem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lokal« št. 6247.	(n)
mm\
15 leten	fant
se želi Izučiti mehanične ali sedlarske	obrti. Naslov v upravi	»Slovenca« pod št. 5369. (v)
Radio
Programi Radio Ljubljana!
Torek «. aprila: 11 Šolska ura: Pojdimo odkrivat lepoto Križne jame (g. Ivau Micblerj — 12 Pisano polja (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 18 Radijski orkeBter — 18.40 Psihotehnika in »arolno gospodarsvto (g. Mirko Fereufiek) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac ura: l!m«tne obrti v Bosni (Hnrnza Iluma Belgrad — 19.50 Zabavni tednik — 20 Cajkovsklj: Romeo in Julija, uvertura (plošče) — 30.20 Brnnislav Nušič: «DR« — komedija (člnui Nar. gled. v Ljubljani) — 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 22.15 Vesel konco (Radijski orkester).
Društvo tiskarnarjev v Ljubljani razpisuje mesto
kalkulanta
ki je zmožen voditi kalkulacijski urad. Predpogoj: strokovnjak, obvladanje vseh vrst kalkulacije in večletna praksa. Ponudbe je vložiti do 10. aprila t. 1. do 12. ure opoldne v pisarni Društva tiskarnarjev, Tyrševa cesta l/a, IV.
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)

Najboljši trboveljski
premog
brei prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik
Bohoričevi S Telefon 20-5S
Vinogradnik
na štajerskem odda ca. 100 hi prvovrstnega belega vina (burgundec, rizling, šipon). - Naslov pove iz prijaznosti Ros-mann & Tschurn nasl. Anton Kadlvc, Ljubljana.
Ure za birmo
nudi najceneje Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred škofijo 15.	(i)
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga: LJubljana, Šiška, Jernejeva št. 26.	(I);
V naši podružnici na Miklošičevi c.
dobite vsa pojasnila glede inseratov!
Tam lahho plačate tudi naročnino za „SlovencaM
Rudolf Timmermans:
14
Junaki iz Alcazarja
Rdeči budno pazijo!
»Zveži me s polkovnikom,< zapove surov, trd glas.
»Kdo želi govoriti z njim?«
»Zveži me — urno — važna zadeval«
»Ali ste vi polkovnik Moscard6?<
»Da, jaz.«
»Jaz sem poveljnik rdečih miličnikov in zahtevani takojšnjo predajo Alcžzarja! Jaz imam vašega sina v rokah in ga bom dal ustreliti, če se ne vdasteU
»Vi niste ne vojak ne človek časti. K^r, če bi to bili, bi tudi vedeli, da ne morete nikoli z grožnjami prisiliti za kompromise vojaka, ki mu je čast vsel Ne le življenja mojega sina, ampak življenje vse moje družine lahko uničite, ne da bi se jaz le za korak premaknil s poti, ki mi jo narekuje dolžnost.«
>Mogoče mislite, da moja grožnja ni resna? Lahko sami govorite s svojim sinoml Za trenutek!... Mo-scard6 naj pride!«
Polkovnik sliši skozi aparat, kako se bližajo koraki njegovega sina.
»Hal6, papd!«
»No, kaj je?«
»Nič posebnega, papd! Pravijo, da me bodo ustrelili, če se ti ne vdaš «
»Ti že veš, kaj si mislim! In če te bodo ustrelili, potem izroči svojo dušo Bogu in prosi sveto Devico
Marijo, naj ti pomaga. In ko bo zadonelo povelje: ,Ogenj!', pa še poslednjič ,Viva Espana!'«
»Dios y Patria, oče!«
Cez več dni kasneje — ne oče ne mati ne vesta natančno, kdaj je to bilo — gresta brata Louis in Carmelo — ker tudi mlajšega so rdeči nekje iztaknili — že zarana zjutraj po cestah Toleda. Z močnimi vrvmi sta zvezana v zapetju drug k drugeinu in tolpa oboroženih miličnikov gre z njima.
Tiho molita oba brata, ko stopata po ozkih, vijugastih ulicah.
Neki rdeči poveljnik jih sreča.
»Kam ženete ta dva?«
Cetovodja tleskne z jezikom in napravi kretnjo z roko, ko da izproži pištolo.
Rdeči stotnik nagubanči čelo. Rad se bojuje in všeč mu je vojna, ne mara pa podlega ubijanja. Vč, da so drugi proti njemu. Starejšega je neko sodišče že obsodilo na smrt; temu ne more nič več pomagati.
»A mlajši, tale, je vendar še otrok! Kaj boste otroke streljali?«
Naglo pristopi k obema bratoma in preseka z bajonetom nekega rdečega miličnika vrvi, s katerimi je Carmelo privezan k starejšemu bratcu.
»Ti greš kar z menoj!« pravi častnik mlajšemu.
Brata se objameta za poslednje slovo.
»Louis!«
»Carmelo! Pozdravi mi mamo, — in očeta — in povej mu, da ga ni treba biti sram radi mene!«
Mlajšemu planejo solze v oči.
»Louis! A Dios!«
Brata se ločita.
Oboroženi sprevod gre dalje do konca mesta.
Pri nekem zidu se ustavi.
Iz poka strelov se glasn6 izvije jasen, silen krik: »Viva, viva Espana!«
Kolobar je sklenjen.
Rdeči so zdaj zasedli svoje postojanke.
Ljudje, ki so bivali krog Alcazarja, so zapustili svoja stanovanja.
Hiše na zahodu, ki so ločene od Alcazarja le s široko dovozno cesto in hiše, ki so zadaj, so zasedli sovražniki.
Bolj južno stoječih hiš ni nihče zasedel, ker mejijo preveč na trdnjavo in ne nudijo zadostnega kritja. A za sto metrov bolj zadaj, na nekem zvoniku in na nekem trgu, odkoder je svoboden pogled na poveljniško poslopje, so močni oddelki s strojnimi puškami.
Še trije drugi zvoniki na zahodu in severozahodu so prav tako zasedeni. Tudi na hotelu Častili ji in na Plazi Zocodover na neki večnadstropni hiši prežijo mrtvaške raglje. In vsepovsod rdeči strelci s svojimi karabinkami!
Sleherna cesta in najmanjša ulica, ki vodi k Alc&zarju, je z barikadami zapahnjena.
Rdeči so se utaborili tudi v nekdanji bolnišnici Santa Cruz in v bližnjem samostanu de la Concep-cion, odkoder so izgnali redovnice — kam nihče ne vč. Ondi je fronta proti vojaškemu poveljstvu, go-biernu militar.
Na štirideset metrov razdalje so tu obe stranki druga napram drugi. Tu je dan in noč potrebna naj-strožnja čuječnost. I^e kratek hip nepozornosti — in rdeči morejo prihrumeti skozi velika vrata iz bolnišnice in presenetiti posadko vojaškega poveljstva.
I I I <
r
p a a
qQQ O
o 2 ° 5>
— a n r^
0 8
-llS
■s. • • 4
p a a r1 S38>
a so
m o
6 a
>
o- o fi -M £> 2
£ -S « &
C i'? >U
O
o
3
3 0,5
g .5 k3 S
S o Bi C j-ŠB
<5 si^
c O..S.S 4j jnm
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčii