—    105    —
Mladi umetniki.
^gjSl? onava, komu ni znano to ime? Otročički prvih šolskih let že vedo, ^SiPfJ   da je to največja reka avstrijska.   Kako to, da je Donava skoro
^gi§§^ vsakemu znana? Kajnc, zato, ker je velika, pa je začrtana v vsakem zemljevidu. Ker je vclika, se uči o njej v vsaki šoli, tudi v zadnji hribovski enorazrednici, pa tudi na najvišjih šolah gori na cesarskem Dunaju. Ker je velika, so bili ljudje  odnekdaj in povsod  radovedni, odkod prihaja, šli s,o
proti njenemu izviru in so našli v Črnem lesu na Nemškem mal studenček, kakršnih je na svetu na milijone. To je izvirek Donave. Kdor na svetu bi vedel za ta virček, ako bi iz njega ne kipela ta velikanska reka Donava?
Podobno je z možtni učenjaki, z možmi umetniki? Kako skromen je njih začetek! Ponajveč je izvir njih umetnosti in njihove slave na pašniku. Nihče bi ne vedel zanje, ko bi ne bili šli od doma, razširit si znanje, pomnožit si vednosti in spretnosti. Kakor reka je njihovo življenje, vedno večja je njihova veljava, vedno slavnejše njihovo ime in znano v vseh izobraženih krogih.
—    106   —
Važno delo so imeli prejšnje čase vsako spomlad gospodarji. Zagraditi so morali njive in travnike ob obširnem skupnem pašniku. Gradili so leto za letom, in pastirjem je bila paša le kratkočasje in zabava. Ker je bil od vsake hiše po en pastir ali pa še po dva, jih je bilo na pašniku celo kardelo. Razdelili smo se navadno v gruče, pa se zvrstili v pogovore in igre, fu bolj živahne, tam bolj mirne in tihe, toda vse zanimive. Žc tu so se lahko spo-znali otročji značaji. Živi in poskočni so jo udarili skupaj, mirne narave so pa tičale iudi skupaj.
Mnogokrat sva molče čepela z Repnikovim Lojzkom sama zase pi*i mehki ilovici in sva jo obdelavala. Zvonovc sva delala. Trdo sva stepia ilovico, lepo obrezala kepo od zunaj v obliki zvona in izrezala iz srede votlino za kembelj, osušila jih in jih naposled obesila v porobck izrezano votlino. BŠe cerkvenika bom naredil, da bo jutri k dnevu zvonil", je rad pripomnil Lojzek, preden stno zvečer odgnali domov. ln naredil ga je in postavil pod veliki zvon.
Tako je bilo na pašniku, toda ne dolgo. Lojzek je šei v mcstno šolo. Tam so opazili njegovo veselje in spretnost za risarstvo. Svetovali so njegovim staršem, naj ga dajo v risarsko in kiparsko Šolo. In dali so ga.
Že prvo leto, ko je prišel na počitnice, je kazal velik napredek. Hitro in spretno je upodobil vsako stvar, katcro je imcl pred seboj.
Glejte, kako lepega kužeta, prav takega, kot je domači Belin, je naredi' svoji sestrici.
Lojzek je danes znan in imeniten kipar. Njegovo ime je izklesano na slovečih umotvorih po cerkvah in javnih krajih.                              F. G.