ir-r— GLA.S l^fA^RfOIXA. i 1 • Ima nad 8000 naročnikov. • 5 c , , „ .., g [»mwm««^_List slovenskih delavcev r Ameriki._ŽtT^.^t^^ J TKLM-OH PMA*CT: ««87 OOETLATDT, rt tto fort Off mt K»w Tort, M. gj^te^^rf^^^rf Mtr» HO. 291. — ŠTEV. 291._NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 11, 1912. — SREDA, 11. GRUDNA, 1912. VOLUME~XX — LITNIXXX I Novi šef avstrijskega generalnega I štaba je zaklet sovražnik Srbije. -o- 1 BIVŠI SRBSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NOVAKOVIČ JE ■ IZJAVIL, DA JE SPOR MED AVSTRIJO IN SRBIJO NEPREMOSTLJIV. — NOTA SRBIJI. --o-- I MOBILIZACIJA V AVSTRIJI. - ..........-o-- SRBSKI MINISTRSKI PREDSE DNIK SE JE PODAL V SKOP-I LJE, KJER SE POSVETUJE S SRBSKIM ŠEFOM GENERALNEGA ŠTABA RADI SPORA Z AVSTRIJO. —--o Dunaj, Avstrija, 10. de p. — Tu-] I kaj vlada velikansko razburjenje i ' vsled nenadne i/premem be v tir-, j žavnem vojnem ministrstvu ter J generalu**!!) štabu. Vse govori le|t 0 tem. I i i)iuj»-s ro> uradno naznanili to j izpremembo. Ponoči se je ministr-i ba je bila sklenjena že v nede-jt Ijo. Komentarji o tem se glasijo ra-ji zliciio. \* uradnih krogih zavra-j t eajo vsako važnost. General Auf- i; fenberg na Odrskem ni priljub-jv 1 jen. radi konflikta vsled bramb-j" nega zakor- !j V Budimpešti vlada pesi mist ič- j11 no ra/položenje. V izpremembi * vidijo jasno znamenje, da je pre-j stolonaslednik odločeu prevzeti j 8 vrhovno poveljstvo in da si je iz-' c bral svojega zaupnika kot šefa generalnega štaba. ^ Berolin. Xemeija. — Tukajšnji j listi različno razlagajo iz Dunaja , poročano vest o izpremembi. Ne-j' kateri listi uaglašajo, da je ime-j j novanje Hoetzeudorfa zaupnikom [ prestolonaslednika znak resnih j dogodkov. TJ ' London, Anglija, 10. dee. — j, V zadnjem času fio sprejele raz-jj lične zavarovalne družbe izredno j v» iiko zavarovalnin na lastnino na galieijski meji. V Avstro-Ogr- K ski so zelo visoko zavarovana po- J . slopja petrolejske, lesne in pivo- D varske industrije. ; j Belgrad, Srbija. 10. dee. — Mi-: z nistrski predsednik Pasič je od-1 d potoval danes v Skoplje, kjer se i | posvetuje s šefom srbskega gene- }. ralnega štaba na kontroverze z jj Avstrijo. j € Bukarešt, Romunska. 10. dee.! c — Tukajšnji listi prinašajo razgovor bolgarskega mirovnega pooblaščenca dr. Daneva o izpremembi v vojaški komandi na I>u-11 naju. Danev je izjavil, da ni prav | nobenega vzroka za vznemirjenje, i t dokler vlada soglasje med v las t j \ mi in je Srbija pripravljena pri- j \ poznati interese drugih. i'e se pa. z kar je komaj verjetno, vlasti ne < bodo mogle sporazumeti, ne na- li stane avstrnsko-srbski konflikt, li ampak požar, '■ ^'•(»ea želi pre- s prečiti vest svet, posebno pa Bal-|\ kanska zveza. i Dunaj, Avstrija. 10. dee. — n Novakovič. prejšnji srbski mini- z strski predsednik, je na poti pre- i ko Dunaja v London baje izjavil s nekemu uredniku tukajšnje *Zeit \ 1< da je spor med Avstriio in Srbijo take velik, da ga skoraj gotovo s ne bo mogoče mirnim potom po- z ravnati. \ London, Anglija, 10. dee. — t Kakor naznanja neka dunajska c 1 brzojavka, objavljajo pražki listi i vesti iz. Dunaja. ' =om katerih ; je dobil atvstrijski poslanik v Helgradu naročilo, naj vroči ju- ; [tri srbski vladi v ostrem tonu pi- : t sail o noto. v kateri se poziva Srbija, naj zenači svojo politiko s avstrijsko. Note pa ni smatrati /.a ultimatum. ; V dobro poučenih dunajskih i krogih izjavim jo, da znano, da j' se bo zadržala Rusija popolnoma h nevtralno, vsed česar -ričako- 1 vati. da se bo Srbija uklonila m ugodila avstrijskim željam. J London, Anglija. 10. dee. — Y i dunajskih uradnih krogih denien- > tirajo vesti, da bi bilo vojaškim < izpremi-mbam polagati katerokoli > vojno važnost. Toda taka zatrdila 3 ne morejo odpraviti bojazni, ki ! < je nastala iz skrbi, da bo mogoč- ' s na vojaška stranka silila srbsko i vlado do delovanja. j General Hoetzendorf je zaklet sovražnik Srbije, ki je že od nek- ] daj prepričan, da je mogoče po-1 s ravnati spore med Avstrijo in;< Srbijo le z orožjem v roki. 1 V London so prišli novi dokazi s o tem, da Avstro-Ogrska mobili- 1 zuje. Mnogo avstrijskih in ogr- i skill podanikov v Londonu je že i bilo poklicanih pod orožje. Glasom nekega poročila name- 1 rava Avstrija zahtevati od Srbije, i da zmanjša moč svoje armade, i kar Srbija v sedanjem razpolože- i nju pač ne bo storila. t I Tvrdka Frank Sakser v New j i Yorku je dobila od nekega slo-' l venskega rojaka pismo s prilože-j, no pozivnieo (Einberufngskarto). Dotični rojak prosi, naj se zav- j zame tvrdka za njega in skuša i doseči na pristojneem mestu, da mu ne bi bilo treba odpotovati v staro domovino k "orožnim vajam", češ. da je ''suh". Pozivni- j ca ima pripombo, da mora takoj ( odpotovati. Tz Ljubljane nam poročajo: Gotovi brezvestni ljudje begajo ljudstvo, da je denar, naložen v ' hranilnicah, posojilnicah in bankah. v nevarnosti, ako izbruhne vojna. Tako beganje je vredno vse obsodbe in bo vsak denaren zavod vso strogostjo in brez par-dona nastopil proti dotičniku. ki bi razširjal take vesti. Denarja ki je naložen v hranilnicah, po-i : sojilnicah in bankah ne more vzeti nihče in tudi vojska ne. Vložniki naših denarnih zavodov . naj torej nimajo nobenega strahu j za svoj v teh zavodih naložen de- ] nar. kjer je docela varen, in nai se ne dado hegati od onih ljudi, ki trosijo neosnovane vesti. Po mednarodnemu pravu je zasebna in občinska lastnina tudi za časa vojne povsem nedotakljiva. V sel d tega je denar v hranilnicah, posojilnicah in bankah do- ! cela varno naložen ( Krasni ]n brzl parnik MARTHA WASHINGTON (Avstro-American proge) tdplaje j soboto dne 28. decembra Ttfaja do Trsta samo 13 JnL do Trato ali Rek« - - $36.00 Cona voznih listkov: do Ljubljane - - - $36.60 do Zagreba - - - . $37.20 Zrn poMboa kabine (oddelek med IL ia IIL neredom) etene vožnje u polovice. Te oddelek powono J* pri FK SAKSER, 89 Cortlendt »t,, Hew York. 'London se pripravlja za , sprejem pooblaščencev. Baza pogajanj bode zahteva, dal odstopi Turčija balkanskim zaveznikom že zasedeno ozemlje. NOVA TURČIJA. Drinopolje, ki se vedno drži, naj bi ostalo turške mesto. — Diplomati so se zedinili. —o— London, Anglija, 10. dec. — Vse priprave za sprejem mirovnih pooblaščencev so izvršene. Dele-gatov ne sprejme samo kralj, ampak njim na čast priredijo več sijajnih banketov. Na prigrizek jili je povabi! tudi lordinavor. London, Anglija, 30. dec. — Kakor naznanja "Pall Mall Gazette', bode tvorila bazo mirovnih pogajanj zahteva, tla odstopi ; Turčija zmagovitim zaveznikom I ozemlje, katero so osvojili, nadalje gotove nabožne ustanove. Potemtakem bi tedaj ostalo Drinopolje turško mesto, ker še iiii zavzeto, meja bodoče otoman-ske države bi se raztezala tedaj od te trdnjave iztočno preko Vi-ze v Midijo. v južni smeri pa od ; Drinopolja ob železnici v Dedea-jgač ob Eegejskem morju, tuje se, da so se diplomati pri posvetovanju v Bagče sporazumeli v principu na to bazo. Pariz. Francija, 10. dec. — Na sestanku poslanikov evrop-! skill dežel ne bodo odločevali o evropskih vprašanjih, ampak jih bodo samo proučevali. Več vlasti je izjavilo, da se nočejo udeležiti sestanka, ako bi prišla na razgovor gotova vprašanja proti njihovi volji. Katerekoli mirovne dogovore turških in zveznih delegatov pri mirovni konferenci v Londonu morajo pa vsekakor potrditi diplomati velesil. Poslaniki se se-stanejo najprej v Londonu, kjer bodo prerešetali politična vprašanja, kazneje pa v Parizu, kjer-i bodo razpravljali samo o finanei-jjelnih problemih. | Pariz, Francija, 10. dec. — Ministrski predsednik Poincare je sprejel danes črnogorske mirovne pooblaščence, ki se nahajajo na poti v London. S premirjem so se posvetovali nad eno uro. TRIKRAT "12". i Jutri, v četrtek je 12. dan decembra in december je 12. mesec. leto pa 1912.; toraj vsebuje jutrajšnji dan znamenitost, kte-ra se bode zopet ponovila v sto letih. Končana stavka. V Pittsburgu. Pa. si prizadevajo organizatorji na vse načine, da bi pripravili stavkajoče livarje k zopetnein delu. Vsak teden imajo velike shode in v več tovarnah so delavci zopet začeli z delom. Oenarje v staro doma.in pošiljamo: 60 kron ......... za $ 10.25 100 kron......... za 20.35 200 kron ......... za 40.70 400 kron......... za 81.40 500 kron ......... za 101.75 1000 kron ......... za 203.00 2000 kron.........za 405.00 5000 kron ......... za 1013.50 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote po- > polnoma izplačajo brez vinarje j odbitka. NaSe denarne pošiljat ve razpo ! šilja na zadr je pošte e. k. poštno hranilnični urad na Dunaju t naj krajšem čara. ] Denarje nam poslati je najpri-1 lične je do $50.00 ▼ gotovini t pri-' poročenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK 8AK8EK, ] 82 Cortlandt St., New York; N. Y j . «6104 St. Clair Avenue, N. M j dmUad, 0. i | Socialistična stranka, i ustava in Wm. Haywood. IV delavskih krogih je opaziti večje ogorčenje proti znanemu delavskemu voditelju. NOVI PROTESTI. Državna organizacija New Yorka in Massachusettsa zahteva Hay-woodovo izključitev. Državni agitacijski odsek v New Yorku je sklenil na svoji zadnji seji v soboto, da vloži na pi-smeni predlog branehe Kast Xe\v York (Brooklyn) predlagati pri Local Denver, CoL, da naj izključi sodruga William D. Ilaywoo-da. iz socialistične stranke. Istočasno naprosi narodni izvrševal-ni odbor, da takoj suspendira omenjenega kot člana narodne eksekutive. Člani newyorskega državnega odseka so enoglasno sprejeli predlog, katerega so poslali člani državnega odseka iz Albany. Balla iz Buffalo, Dillsa iz Johnstowna in Churchilla iz St. Johnsville. Predlog zahteva, da se Haywood izključi iz socialistične stranke, ker je zagovarjal v nekem svojem govoru v New Yorku nasilstva ker je izjavil, da delavcem ne nio- j re priporočati rabe volilnih listkov, priporočal sabotažo. S tem je kršil člen 2, sekcija 6 ustave. Državni odsek je tedaj sklenil v sporazumu s socialistično stranko iz New Yorka, da Win. D. Haywood ni vreden biti še dalje član j narodnega izvrševalnega odbora in da je takoj treba podvzeti potrebne korake za njegov odpoklie. (Ne moremo si kaj. da ne bi zopet poklicali našim čitateljera in članom SNPJ. v spomin nasil-stvo, katero so izvršili nekateri < 'fiotyalist.i na SNPJ. Pljunili so 1 tia ustavo, ki bi morala biti vsakemu članu sveta, in ustava SNPJ. pravi, da se temelj ne sme izpre-meniti, dokler ga ne ovržejo tri konvencije po vrsti. Socialisti hočejo izključiti Haywooda, ker je kršil ustavo socialistične stranke, socialisti pri SNPJ. pa še vedno sede na gorkem in se dajo dobro plačati, menda zato. ker tep-1 tajo ustavo SNPJ. v blato! Pri-■ pomniti moramo še, da noče odgovoriti oficijelno Glasilo na očitanje. zakaj se socialisti ne ozirajo na ustavo). Generalni državni odsek socialistične stranke v Massachusetts - je naročil svojemu tajniku Scjui-> re E. Putnevu, da naj podvzame potrebne korake za izključitev Ilaywooda kot člana narodnega eksekutivnega odbora ! Proti usmrtitvi. V Portland, Ore. je določil gu-1 verner Oswald, da naj se v prihodnjih dneh obesijo štiri morilci. Ljudje so sklicali velikanski shod, na katerem se je sprejela resolucija, ki je proti vislicam in smrtni kazni sploh. Guverner se ni oziral na resolucijo, zatoraj mu je pošljejo še enkrat, i —— ■ ■ ■ ■■— ■ ■——— ; Naselniške določbe. ! _<>—' j Vsakemu rojaku je gotovo zna- ! no kake nasilnosti dela v neka-( terili slučajih naselniška komisija s potniki. Veliko jih pošlje >nazaj in kdo jim povrne stroške, i ki so jih imeli v Ameriko? Veliko j je ljudi, ki še dosedaj niso na ju-jsnein kdo sme u Zdr. države in kdo zopet ne. To je velike važnosti za vse rojake, ker če enkrat natančno spoznajo vse naselniške | določbe jira bode v marsikate- ' rem slučaju koristilo. Spoznali • smo to potrebo in natisnili smo jih tako, kot jih je predpisal na-selniški zakon z dne 20. teb. 1907. v Slovensko Amerikanskem Ko- < 'ledarju, ki se dobi pri Frank ; j Sakser, 82 Cortland Str., New , York, N. Y. Rojaki naročite si ' | ga, stane samo 30 c. s poštnino i I vred. ] j POGLED NA DVORIŠČE NEKE MOŠEJE. — DEZERTERJI IN l. RAZORROŽENI VJETNIKI. i CORX>ONiE:C> INI A M O J QJJ & • WVR.I? Dt5E"R."T"ELR.t> At^D OTHERS WHO WAVE BEEN DISARJMED [From the Sphere.] Bodočemu predsedniku grozijo izsiljevalci, V pretilnih pismih so zahtevali; izsiljevalci $5000 od Wilsona. — Grozijo mu se smrtjo. —o— IZSILJEVALCI PRIJETI? —o— Oblastim se je posrečilo prijeti tri može, kateri so osumljeni pošiljanja teh pisem. Bodoči predsednik Wilson je , dobival že dalj časa pretilna pisma v katerih so neznanci zahtevali od njega $5000 pod grožnjo smrti, če bi ne dal tega denarja. To svoto bi moral poslati v neko neznano hišo v Wharton. Dva poštna nadzornika in en zvezni pomožni maršal so že dalj časa sumili trojieo ljudi, ki so uporabljali pošto v svoje zločinske namene. Včeraj so jih prijeli . v Dover, "N. Y. in izkazalo se je, da so se ti trije grozili Wilsonu z t omenjenimi pismi. Doma so iz ^ Wharton, X. Y. in njih imena so sledeča: 241etni Peter Dunn, njegov 261etni brat Jacob Dunn in 421etni Seeley Davenport. Pisma je oddal Wilson poštni upravi, katera je naročila zgoraj imeno-" vanim trem uradnikom, da naj " začnejo s preiskavo. Šli so v ■ Wharton in so se izdali za pokoj-1 ninske uslužbence, ki pobirajo 1 prošnje za pokojnine. Vsako pi-' sano prošnjo so potem primerjali ' s Wilsonu poslanimi pismi. Seelv 1 Davenport je v resnici prosil podpore za svojega brata in glej ! pisava se je čisto vjemala. Kmalo so imali vse tri v pasti in ker ne morejo položiti varščine jih bodo v pondeljek oddali v County zapore. Orel uropal otroka. V Kinfishern, Okla. je vzel orel | nekemu farmerju otroka in ga odnesel v gore. Med ljudmi vlada veliko razburjenje, ker orli kradejo ovce, prešiče in sedaj so se spravili celo na otroke. Pripravljajo se za velik lov za temi predrznimi roparji. Parnik ' FRANCE" (Francoska proga) odpluje dne 17. dec., — namesto 19. dec., kakor naznanjeno na več vprašanj. — Z navedenim parnikom bo rojakom še mogoče dospeti za praznike v staro ' domovino. Iz delavskega sveta. Delavci pravi sužnji, —o— ; Premolar ji iz West Virginije poročajo o vladajočem peonage-si- stemu. — Strašne razmere. SKRAJNO IZKORIŠČANJE. Nadaljne podrobnosti o delu o-trok v državi New York. — 25 centov je '4plača" za delo. —o— Wheeling", W. Va., 10. dec. — O nečuvenih nasilnostih s strani lastnikov rovov v južni West Vir-giniji je poročalo danes delavcev iz Olean, N. V., ki so st' obrnili na oblasti za pomoč. Ljudje so vsi brez sredstev, izstradani, toplejšo obleko so jim dali prebivalci. Poročila teh izstradanih siromakov spominjajo na razmere v sibirskih rudnikih. V New Yorku jim je preskrbela službo neka zloglasna posredovalna pisarna, ki jim je obljubila v West. Virginiji dobre službe. Po prihodu v premogarski okraj so jih spravili v šotore brez peči. dobili so neužitna jedila, oborožene straže so pazile, da se ni mogel nikdo odstraniti. Končno je sklenilo 80 ali več teh sužnjev, da si s silo napravijo pot v svobodo. Peonaža vlada v tamošnjih okrajih v najhujšem pomenu besede. Za njihovo delo jiiu niso dali niti enega centa. Zvezne oblasti bodo preiskale te razmere. Buffalo, N. Y., 10. dec. — Danes je prinesla preiskava državne preiskovalne komisije za tovarne nove strašne podobnosti na dan. Komisija se je podala potem v Rochester, kjer nadaljuje s za-početim delom. Inšpektor Edward F. Brown je predložil svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je v tovarnah blizu Buffalo zaposlenih 1500 otrok pod 16 leti. Blizu 1000 otrok še ni izpolnilo štirinajstega leta, okoli sto otrok je bilo starih pod 10 let. Delavske ure so zelo dolge, zaslužek je pa sramotno nizek. Povprečna ''plača" otro-ka-delavea izpod 10 let znaša 25 centov na dan. Starejši otroci dobijo neznatno višje plače. 00 centov na dan je že bogatstvo. — Krznarji v New Yorku so sedaj, ko se bliža konec sezone, jako pazni. Izvedeli so namreč, da se hočejo delodajalci raašče-; vati za njihov poraz. ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NARODA" SKO ZI 4 MESECU VSAK DAN. |l ; i Novosti iz inozemstva. , Anglija ter naš prekop. [Združene države naj bi se na podlagi Hay-Poncefote-jevega do-goccra ozirale na Anglijo. —o— NESREČA NA MORJU. —o— Angleški dreadnought je potopil , majhen parnik. — "Mauretania" 0. K. — Volitve v Rimu. London, Anglija. 10. dec. — ■ Včeraj so objavili neko brzojavko. katero je poslal sir Ed. vji^v od ministrstva za zunanjosti hrit-jskemu poslaniku v Wa.shingJ.onu glede pristojbin za Panamski prekop. Brzojavka bila oddana 14. nov. in se glasi: "Angleška vta-da. je mnenja, da glede pn.v.ojhin za prevožujo čez PanamsKi prekop ni delali razlik med mu-odno strni. Združene države imajo n s I pravico dati subveneiie -v » j;ju ; ladijskim in trgovskim družbam, j toda glasom Hav-Paueelote .jt-ve-! ga dogovora jih veže dolž-iost, jemati gotove koiiveiieijonalne lobzire na britsko vlado". \Uv.u-Jjavka priporoča tudi. naj bi se j predložila ta stvar posebnemu razsodišču. Devonport, Anglija. K), dee. — Danes popoldne je prišel v tukajšnje pristanišče angleški dreadnought "Centurion'' z udrtimi stranicami. Na angleški obali jvr zadel v nek majhen, neznan t>ai'-nik. ter ga potopil. Xeznani pai-nik se je tako naglo potoj ii. da ni bilo mogoče rešiti niti ene osebe na njem. ("e je bil tovorni ali potniški parnik ni znano. London, Anglija, 10. dec. t'unard črta je forme!no demontirala vse vesti, da se je pripetila orjaškemu prekooceanskemu par-niku "Mauretania" kaka nezgoda. Te vesti so nastale v Nemčiji, kakor že večkrat. Rim, Italija, 10. dec. — Pri mestnih volitvah so bili izvoljeni vsi antiklerikalni kandidati. Župan Leo Nathan, znani svobodo-mislilec, katerega ima posebno papež jako na piki. je bil zopet izvoljen. London, Anglija, 10. dec. — Najnovejša "zabava" bojevitih sufragetk je sedaj ta. da vodijo požarno hrambo za nos. V raznih delih Londona pokličejo telefo-nično ognjegasee, in vedno, kadar pridejo, morejo spoznati, da so jih sufragetke potegnile za nos. Neko žensko se je posrečilo prijeti. London, Anglija. 10. dec. — Vsi nastavljenci železnic v Sunderland, York in Leeds so proglasili danes štrajk v znak simpatije s 3000 štrajkujočiini železniškimi nastavljenci Northwestern železnice. Na štrajk u se nahaja nad 10.000 mož. Newyorski župan. Kakor smo že poročali je pisal večkrat "Reverend" Park-hurst mayorju Gaynoru in mu je očital, da se premalo briga za odpra vijenje korupcije našega mesta. Te dni je prišel k Gav-norju F. Davis in se je pritožil, da ga vznemirja stolpna ura na Metropolitan poslopju, s svojim bitjem. Župan mu je rekel, da mu je sieer žal, toda vendar bi hotel eele dni poslušati metropo-litansko uro, kakor pa brati pisma "Reverenda" Parkhursta. Cena vožnja. Paraik od Aurtro-AmtrieaBfl Prog« ALICE IT] odpluje dne 21. decembra Vožaja itue Is New Yorka dej Trsta in Reke $33.00 Ljubljane 33.60 Zagreba 34.20 Vožnje listke je dobiti pri pT Frank Sakser, :&2 Cortlandt St., New York City, "3LAS NARODA"' (Slov«nlc Dally.; Owned and published by the •tovsnlo Publishing Go. (a corporation.) /RANK SAK8ER, President 1 ANKO P LEP KO. Secretary. JOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and lddrat«ea of above officers : 82 f,'ortlandt lireot, Borough of Manhattan, New York ftty, N. Y._ 2m celo leto velja lixt za Ameriko in Canado.........«3.00 " pol leta................1.50 t ** leto za mesto New York . . 4.00 CK>1 leča za mesto New York . , 2.00 0 Evropo za vse l&tfc • . ... 4.50 " •» " pol leta.....2.50 i" " i >©t rt J sta .... 1.75 mmmam^m^mmmmmmmm^mmmmmtmmrn^i^tmammamm "•GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemJi nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ) ("Voice of the People") MCMfl every dav, except Mondays and ; Holidayo. 5ul»cription yearly $3.00. v«rt ln«m«nta on «y»m»nt. Dr.pi i brez podpisa ia osebnosti ee ne natisnejo. i>enar r»j se blagovoj poeii'.ati po -Money Order. Pn epreinembi Ici-aja naročnikov K'o-.rno, da bo nam tndi prejinje IvallAčo naznani, da hitreje najde-1 mu naslovnika. I K-j|. jom ;n pt^iljatvam naredite ta t>a- "OLAS NARODA" 52 C. i rt J and t SL, New York City, Telefon 4G87 CortlandL i L ——————»grw—* TjJ^CASAŠŠOCMi^^, ^pira Razmere v W. Virginiji. —o— < lowk cut i postavljenega v začetke delavskega gibanja v Ankliji. k<» ht-re izpovedbe prič, : ;it. i»- je zaslišala državna štraj-k it-j-ka komisija v West Virgini-jt •• ru/merah v tamošnjih jamah. I Tam s«- delodajalci ne zadovo-! j.ijejo s tem, da izkoriščajo na običajni na«'-in svoje delavce. Po-; l--g trga se poslužujejo še vseh mogočih sredstev, katere morejo i/.na j t i. da spravijo delavca ob njegov zaslužek, katerega jim jim»i-ain končno vendarle plačati. Takozvnni eottage-sistem, kom-■ inijski štori in druga izkorišče-valna sredstva, ki so igrala v za-• -••tli'i rudarstva veliko nlogo" pri i izkoriščanju delavcev, in ki ko prepovedana že v vseli deželah, nh-d-jijo še dan»'s v West Virginiji kljub vsem zakonom v var-j sivo delavcev. Delavce s temi ne-i zakonit iuii sredstvi naravnost ropajo. in v resnici je čudež. da tarnanji premogarji že davno prej niso začeli s hudo borbo, katero vodijo sedaj na tako junaški na-č tU. X« na nekega preinogarja j*' izpovedala j»r»*d državno štrajkar-sko komisijo sledeče: \ it-ii mož, premogarski dela- j \ ee, k; ji* delal osem let v nekem tamošnjih rovov, je bil odpuščen rieseea junija iz. službe. Istočasno so pozvali družino, da zapusti stanovanje v kompanijski hiši. Vzrok otlpusta je bil ta. ker j; priča vzela na stan nosečo ženo nekega vsled izgredov zaprtega št raj ka rja za toliko časa dokler ne pride njen mož iz ječe. Ta čin dobrosrčnosti so kaznovali premogarski mogotci s tem. t{; so odpustili moža dobrosrčne z":ie od dela. postavili vso družino na cesto in jo pognali iz o-nega kraja. O blagoslovih "kompanijskiK štorov'' je izpovedala priča sledeče : < Vne v teh prodajalnah so veliko v is je. kakor v neodvisnih trgovinah. -Meso. ki stane v prvi prodajalni 2"» centov, se dobi povsod drugod za lil centov. Sladkor. katerega plačujejo drugje <>'-« funt stane v kompanijskein štoru Kle. Soda moke. ki stane drugače $5.25, v *: plack-ine store" ni dobiti izpod Kdor ne kupuje od koinpanije blaga, ne dobi dela. Celo takozvani boardingbossi" so prisiljeni kupovati blago v kompanijskih štorih, v drugih prodajalnah so smeli kupovati le one stvari, katere so porabili izključno zase. Mimogrede je vedela povedati priča tudi o nasilnostih, katerim so izpostavljene žene delavcev, ; ter o umorih štrajkarjev, katere so umorili privatni stražniki, ne ' da 1 >i se kdo brigal za umor. , Izpovedbe te priče kažejo toli slav Ijeno amerikansko svobodo za delavce v pravi luči. Niti pra- ■ vice do organizacije si ne smejo J izvojevati. 14GLAS NARODA" JE EDINI t SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB < VEŽ. NABOČITE SE NANJ. H GLAS NARODA. 11. GRUDNA, 1912. j ■■ .....— Dopis i. Charleroi, Pa. — Dovolite mi. ' g. urednik, da potom Vašega lista opozorim rojake, kako tudi ' najvišja cerkvena oblast v Ameriki priporoča podporo "Balkanskemu .Rdečemu križu". Naš 1 slavnoznani kardinal Gibbons jej v posebnem listu naprosil vse i , župnike mesta Baltimore, da naj j nabirajo prispevke za balkanske! | trpine. Kardinal pravi deloma:! i "V svesti si neizrecnega trplje-j ' nja, ki mora korak za korakom j [ slediti balkanski vojni, želim, dal ; duhovstvo mesta v nedeljo opo-: I zori ljudstvo na prošnje "Ame-j jrikanskega Rdečega križa" za , j pomoč trpečim. " — Hojaki, ra-J ne. ki jih je zavdala ta vojna, soj rane na telesu naše matere Jugo-' (slavijo; njeno tel<» drhti bolečin. Kdo izmed njenih otrok ji odreče j pomoč! Kri, ki teče, je luisa kri, in solze, ki jih prelivajo vdove i in sirote' za padlimi, čutimo, so tudi naše solze; saj umirajo bratje in jokajo sestre iti plače nia-' j ti, naša mati. Tako zbira okoli J J sebe -Jugoslavija svoje otroke pri grmenju fopov, med potoki krvi 1 iu solza braneč svojo in njih! last. - M. K. I Chicago, 111. — Ker že precej . dolgo ni bilo glasu slišati iz na-S 1 j šega mesta, torej jaz. na kratko I opišem tukajšnje razmere. Kar se dela tiče, so razmere še precej iugodne in tudi delo se lahko dobi, seveda največ je pa dela s plačo "stopetdeset" na dan. kar; . je pa zelo malo primeroma današnji draginji. — Kai- se ehiea-' škili društev tiče, moram priznali i. da zelo dobro napredujejo, ne J i glede, h kateri organizaciji pri-j patlajo. — Obenem Vam pošljem ; znesek, ki je namenjen za naši'j •: trpeče balkanske sobrate. Srčna " vam hvala, dragi prijatelji, kate-j ri imate res čut in srce do svojih J ' trpečih sobratov! l»og dal, da bij se dobilo še obilo posnemoval-1 cev! — Leo Jurjovec. Victor, Colo. — Malo je tako j zanimivih in slikovitih krajev. Mi* ^ kot je ravno zlati okraj Cripple Creek, kjer se nahaja tudi me-1 steče Victor. Seveda, kaj lepega se ne vidi niti v mestecu, niti v okolici. Dvomim, če je pet kvadrat ni h Režnje v ravnega prosto-" ra v mestu, razprostira se "čezI hrib in dol", kakor da je sezidano na valovih razburkanegai morja. Vsi hribi okoli mesta so na vrtani in vidijo se ogromni kupi kamenja, ki so ga na vozili iz osrčja zemlje, iščeči dragoceno zlato rudo. Človek bi mislil, da gleda egiptovske piramide, če ne j bi se zaman oziral po reki Nil in kaki zali Egipčanki; kakšen kro-j kodil se |>a vitli tuintam. Sloven-j ei so se močno izselili, ker ne morejo prenašati vedno večjih j šikan, -katerim so izpostavljeni. I j Dela se V mnogoštevilnih zlatih ; rudnikih vsak dan. tudi ob nede-j Ijah večinoma. Plača ni slaba ('l do 4 dolarje na osem ur), ampak j življenske potrebščine so drage, i Samo hrana stane baje $30 me-sečno, stanovanje in perilo pa še posebej. Pečlarska jednota ima i vsled tega tamkaj mnogo podružnic. Posebno slovenski fant-i je se organizirajo najrajše v peč-i larskih klubih in društvih. Čud-j ne so nekatere pečlarske šege in običaji. Tako imajo ponekod vrp-j ta nasajena narobe, da so šipe I spodaj, peči imajo na kolesih kot ' drugod glasovirje, pet- in deset-j dolarske bankovce imajo kar na i-ešti nabrane kakor gobe in jih. sušijo nad pečjo — pa saj ne mo-j rem vsega opisati! Kratko reče-j no, vse njih dejanje iu nehanje se je meni tako dopadlo, da sem vložil prošnjo za sprejem na peč- , 1 a rs k o univerzo, češ, da bi rad postal pečlarski organizator. S hura-kliei so pozdravili ta moji, korak in mi obljubili, da bom j gotovo sprejet, samo ako dobro' prest oj i in poskušajo, se udeležim duhovnih in praktičnih pečlar-skih vaj in položim državni iz- ' pit. Kot jutranji pozdrav mora., vsak dober pečlar izgovoriti tri j' sladke besede: cuker. med in tržaške fige: to sem se kmalu na- ' učil. Kmalu seni znal tudi pome- ! tati, krompir lupiti, postelje po-stiljati in čaj kuhati. Približal se jc zadnji dan moje po skušnje. ; vzvišeni praznik kokoši in pura- ! i nov ali Zahvalni dan in jaz sera 1 dobil nalog pripraviti zahvalno ^ kosilo. Moj inštruktor je naročil s nekaj pernatega, grahaste barve. A o čemur pa še danes nisem na jasnem, kaj da je bilo. Pečlarski s bojni svet se je prepiral dolgo, t kakšna zverina da je to. Eni so 11 trdili, da je "spring chicken", drugi so ugovarjali, da je ravno H toliko "spring chicken", kakorjk če bi kdo nazival 4oletno devico "sweet sixteen", eni so Jaoteli vedeti, da je koklja, drugi zopet so trdili, da je sedemletni petelin, ki bi Že kmalu začel jajca leči itd. To zverino so torej meni izročili, da pripravim slavnostno pojedino. Ob devetih zjutraj sem si zavihal rokave in dal kuhat •mojo "spring cliiekenOb šti-; rili popoldne, ko sein porabil pol j tone premoga in pet galon vode, ,;bila je po eni strani že toliko kuhana, da sem jo za mogel na bost i j z vilicami. Ko jo skušam obrniti, spodlete mi vilice ob grčavi koži kokoške, lonec se zvrne in polovico slastne juhice — na katero sein se ves dan veselil — je šlo ^ po tleh, polovico pa so jo popile i moje hlače; moja kokoška pa je 'skakala po peči, kakor da je ob-1 norela. Kake obraze je rezal moji ;inštruktor domov prišedši in kako je izpadla izkušnja, tega raje ne bom pravil. Premišljujem pa j ' zdaj že tri dni in tri noči, kaj je t vzrok, da imam jaz tako preklemansko smolo pri "'springčik-nah". pa naj si bodo že tega ali . onega pokolenta. — A. .1. Ter-. bovec. 1 Black Diamond, Wash. — O L * ^; naši naselbini že dolgo časa ni bilo nič slišati, čeravno prav dobro napreduje, izmed narodnosti 'jje tukaj največ Italijanov, teh "Iseveda nikjer ne manjka. Tu so ) štiri premogorovi, dva sta že bolj \ stara, globoka po 4000 čevljev. j Dela se vsaki dan, plače so odvisne od prostora. Sem nikomur ne svetujem hoditi, kefr je delo jako ! | naporno in se moramo vsak dan " celo uro voziti do prostora. Ima-Inio štiri društva, ki so v prav " I dobrem stanju. Vljudno vabim j vse Slovenec, da se v deleži j o ve-"fseliee, katero priredi društvo ' "Marija Zvezda " št. ;J2 .ISK.I na ' ( Silvestrov večer. Za dobro zaba-1 i vo je vse preskrbljeno. Torej, " rojaki, pridite! — do«. Burkelca. 1! _—__ I Avstrijski diplomat je in trgovski interesi na Balkanu. i —°— Iz tržaških trgovskih krogov. —o— ; Naši (avstrijski) diplomat je so se zopet spravili na malo Srbijo, j ker ta baje ogrožuje naše trgovske interese. Postavili so se v po-. zo Goli jat a in groze mali državici | ter ji hočejo zapreti pot do morja, da bi jo prisilili ilo raznih 1 koncesij itd. Na vse piščalke in [ v vseli možnih glasovih piskajo naši diplomatje in njim služeče 1 ali udano nemško časopisje o nevarnosti, ki preti našim trgov-~ skim interesom. Ubogi naši trgovski interesi morajo stati res 1 na jako rahitičnih nogah, ker so ; j morali celo rajhovei poslati svojega širokoustnega Hardena, da ji je prišel na Dunaj z izmišljenimi i in lažnjivimi trditvami in raz-1 j burljivimi govori hujskat in raz-Iburjat avstrijske poslušalce. " Vsak trezno misleč človek pa vi-di. tla rajhovce ne skrbijo naši ' interesi, ampak jih goni k nam le efijaltovska odkritosrčnost. " i Rajhovei kalijo vodo. da bi vsled j avstrijske neumnosti ribarili v 'j kalnem. Dokaz za to našo trditev 1 je nižje navedeni odstavek nekega nemškega dnevnika. | Čuditi se res moramo velikanskemu strahu, ki ga imajo naši •iristokrat ični diplomatje pred balkanskimi 'ušivei", "steni-j čar j i' in '"ovčjimi tatovi", ka-| kor jih časopisje naših diplomant ar jev imenovalo naše balkanske j brate. Ali označimo rajši vzrok delovanja naših diplomatov s pravim imenom. Naših diplomatov ne vodi skrb in strah za naše trgov-. ske interese, naše diplomate vodi ■ le animoznost do vsega, kar je! | jugoslovansko. Ti "govina in eksport se ne po-j spešujeta z bajoneti in kanoni. vojaki in generali, zatiranjem in ' zanikanjem življenjskih potreb. Trgovske zveze se ne delajo s sovraštvom in prezira njem. ampak s prijateljskimi odnošaji in dobrimi trgovskimi pogodbami. Koliko ugodnih trgovskih zvez so pretrgali, kelikim avstrijskim I industrijskim izdelkom so zaprli | nasi diplontatje pota na Balkan! To vedo, žal, povedati naši indu-strijei in med temi tudi neki slovenski tovarnar. Kako skrbijo za koristi avstrijskega eksporterja naši diplomatje. naj navedemo v izgled številnih slučajev le enega. Neki naš trgovec je napravil gladko kupčijo z jako dobro a-kreditirano tvrdko Molfessi & i Co., Carigrad, in je dobil kot i protivrednost šestmesečen akcept. Pred dospelostjo menice je poslal naš trgovec akcept v Carigrad v inkaso. Štiri tedne po za-panu menice pa je dobil nehono-rirano s protestom vred nazaj. O-brnil se je takoj na trgovinsko i ministrstvo in prosil za posredo-! vanje. Obljubili so mu pomoč, ali čez tri mesece jc dobil zopet me-j nieo in protest nazaj, češ, da ni-j so mogli nič narediti, in vendar j je bila dolžna tvrdka ena najboljših iu je imela krasno uspe-vajočo odprto trgovino. Naši trgovci so zunaj izročeni | trmi in samovolji odjemalca, af naši diplomatje so brez moči in J vpliva, ali pa nimajo volje, da bij nas zastopali. Seveda: kdo bi se| -pa še potein pečal — z. Nastu-i | itd.!! Kako sodijo o zmožnosti in de-! lovu n ju naših diplomatov zunanji j časopisi, nam govori odlomek iz. I članka, ki ga je prinesel svo.jčas j velik hamburški dnevnik. Navesti hočemo doslovno del članka.I da bodo naši čitatelji videli, ka-j ko se norčujejo Nemci i/, našihj diplomatov. 1 "Zmagovalni pohod nemške! industrije je že zdavnaj zbudil! I gorečo zavist Angleške. Če pa ima kdo vzroka za pritožbe radi uničujoče nemške konkurence. | 1 sta to le Avstro Ogrska in njena1 industrija. Kdor se le količkaj trudispre-■ sojanjem gospodarskega prometa ' balkanskih držav, bo naravnost I josupnjeu, kako so Avstrijci tam II zašli v zasedo. Avstro-Ogrska 'nam je klasična priča, tla država. "ki dela nepremišljeno gospodar-1 ; sko politiko, izgublja kljub svoji -iveleiaoči in ugodni gt ogridični » legi najboljše grižljaje, ki jih jej i j odnaša zmožnejši tekmec. Sicer - zmožen in delaven Avstrijec ima i smolo, in si razbija nos tudi te-• j daj, kadar pada na hrbet. Nasprotno pa dela mirno nem-j ški industrijalec. On odnaša av-l: st i ijskernu tovarišu najboljše kupčije, ki Iti sicer ostale temu. alio bi... Balkan leži Avstriji I pred nosom: ali kaj ji pomaga to, če pa dela veliko preveč, sa-| mo da bi izzvala odpor balkan-j škili narodov." Tako sodi veliki nemški trgov-I ski list o delovanju naše diplo-> j iiiacije. Bridke so za nas avstrijske trgovce tt^ besede, ali žal. le . preveč resnične so. In kakšen je položaj Nemčije? i Ona ne grozi balkanskim drža-. vam. pa se tudi ne hlini; kaže se , popolnoma nezainteresirano. ako-j ravno je vsled gospodarskega , razvoja balkanskih držav gospo-, J darsko jako zainteresovana. in I posledica njene politike je vidna. J Ona pošilja svoje trgovske pot-. I nike. ki ne delajo politike, am-,(pak so brez vsakih političnih am-j j bieij, pač [>a delajo lepe kupčije J na škodo avstrijskim industrij-j} cem !! ji Kakor viilimo, znajo Nemci .j prav pošteno izkoriščati kratko-. i vidnost naših diplomatov. Čim j bolj se naši diplomatje zadirajo . j v balkanske narode in jim kaže-j jo zobe, tem lažje in lepše stališče imata nemška industrija in nemški trgovec. Ravno zato hujska [ nemška diplomacija na skrivnem , naše politike in diplomate, radi tega je prišel tudi hujskač Harden na Dunaj podpihovat. Naši diplomatje seveda v svojem veli-keni sovraštvu do vsega, kar je jugoslovanskega, ne slišijo in ne vidijo nič. Posledice pa morata občutiti avstrijska industrija in trgovina. Enkrat bodo naši diplomatje morali nehati s svojim j sovraštvom, bodo morali preiti j na drugo pot! Samo, da ne bi bilo — prepozno! V. Z. v "Edinosti". Srbski 1 sti proti Avstriji. V vseh srbskih listih je opaziti, da so začeli ostro napadati Avstrijo. V zadnjem času j'^ bilo večkrat črtati za Avstrijo prijazne članke, ki so se pa sedaj spreobrnili v ravno nasprotno. Vzroka tej spremembi je iskati v zahtevi Avstrije, da se Albanija ne ^ sme razdeliti in da Srbija ne sme I dobiti pristanišča nb Adriji. Tako piše n. pr. "Straža" pod naslovom "Mi in albansko vprašanje": ' potem, ko je "status quo" padel na bojišču in izgubil pravico do obstanka, potem, ko zasedenje Sandžaka ni moglo veljati kot. zadostni izgovor za vmešavanje. so poiskali albansko vprašanje. Avstrija in Nemčija sta pograbili princip: "Balkan balkanskim narodom" in zahtc-l vati za Albanijo avtonomijo. Tu-S di Srbija stoji na tem stališču! svobode in samostojnosti. Ce pa [ tega načela noče uporabiti za I Albanijo, ima za to svoje tehtne j razloge. I>a so se Albanci po na-1 povedi vojne pridružili baikan-l ski zvezi, bi oni bili imeli pravi- [ eo do svobode: oni pa so se bo-j rili v vrstah naših nasprotnikov. Balkanska zveza danes v Alban-j cih ne vidi nikakega balkanske-1 ga naroda, temveč prostovoljnih' nasprotnikov. Narod, ki je podi turškim gospodarstvom ostal v svojem divjaštvu. bi se pod srh-j skiru gospodstvom dvignil dn. kulture. Avstrija ve piav dobro.i da st> ti naši razlogi opravičeni:! če se pa kljub temu vmešava, tlela to iz zelo prozornih razlogov. Naj igra z odprtimi kartami, ker le to je prava pot." "Politika" piše pod naslovom j "Avstrija in Balkan": "Čemu, se kuliuronosna Avstrija protivC delitvi Albanije? Kaj hoče za j pravo? Zdi se, da se. Avstrija še i vedno ni odpovedala svojemu ei-l lju. da pride do Soluna. Ali mor- j da Avstrija dvomi, da balkanske; države zastavijo vse. da dosežejo svoj cilj? Balkanske države imajo ravno tako pravico kakor Avstrija, da si zagotovo svojo bodočnost. Na svojem zmagonosneiii prodiranju pa ovirajo " kulturo-j nosno" Avstrijo, ki zahteva, daj I se tolpi divjakov prepusti osmi-1 | t je samostojne države. Izhod do] ! morja je za Srbijo življensko ! vprašanje. Ce hoče Avstrija Sr- j I biji to zabrauiti. le more z vojno, j Če hoče Avstrija prevzeli o0č. T. Prelovšek iz Eveh th, Minn.. 50«. Skupaj Živeli darovalci! Želimo še mnogo enakih posnemovalcev! Uredu. "Glasa Naroda". NAZNANILO. [ Rojakom v državah Ohio in Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik, gospod ANDREJ BOMBACH, kateri je od nas pooblaščen pobirali naročnino za "Glas Naroda" in izdavati pravoveljana potrdila, ter ga rojakom 1oplo [>ri-poročamo. S spoštovanjem Upravništvo "filas Naroda". 1 " ——. r Slovensko katoliško B—^ ^ | B podp. društvo ^^^ svete Barbare B=-B za Zedlnjene države Severne Ameriko. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Penntylvanv •BBORNIHTl MASTIN GIRCMAN, Box IIS, Forest City. VSu Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box »i Wllloik, Fa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, P*. O. tajnik:: ŠTEFAN ZABRIC, Box 508. Conema.u*lL F«, BUsaJnlk: MARTIN MUKI C, Box 6*7. Forest City. Fol NADZORNIKI; FT*dsednlk nadsornera odbora: KAROL XALAK, Bo« 147, Forest Oily, Ffe L nadzornik: IGNAC PODVA9NIK, 47S4 Hatfield St.. Plttabur* Piti. nadzornik: FRANK SUNK, 60 M1U St., Luserne, Pa GL nadzornik: ALOJZ TAVCAB, 18» Cor. N. — »rd K t., mask Sprta**, SfrU POROTNI IN PRI3CTVNI ODBOl: Frsdsednlk porot odbora: PAUL OBREGAR, Ba* 402. Witt. Ill t- porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kaas. EL porotnik: ANDREJ BLAK, 7711 Issler It, ClcTsIaaC Ok^a VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. S. m. MUSKAR, «127 Ht. Clair At«., Clsrelaa«, OUL Dopisi aaf sa pollljajo L tajnika IVAN T1UAK, F. O, Raa lil m, W*Mfi£l cats-. Pa. ^raltrsno i last! o: "GLAS NAJtODA"-, LISTiSlCA UREDNIŠTVA. Jos. P., Chicago, 111. — (Jlasi-lo, oziroma Jože grdo laže. ko trdi. da nismo priobčili resolueije rdeče internaeijonale proi i vojni. Ona resolucija je bila objavljena v Glasu Naroda še dne 2. novembra, stev. 259, in sicer na tretji strani, prva kolona! Jože je pa<-vtdik siromak, tla se upa tako čito lagati. M. S., Chicago, 111. — oše ia sv. Sofije je v Carigradu, lore j še vedno v turški oblasti. DAROVI Za "Rudeči krii balkanskih držav: Chicago, HI.: Leo Jurjovec in Tg. .Mrva po £1: Fran Pičinan in Ig. Smid po ode. Monessen, Pa.: A. Tekavc . J. Likan 50e. F. Kramar -J.r>e. Chisholm, IMinii.: Ant. Panlan 50 č. San Francisco, (.'al.: Ste lan Stampfel $5, Jakob Lovšin Peter Stampfel '.+2.50. Štttfan Judnič ^"J; po : Ivi. Radetič. Mat. Lamut, ^lartin Šterk, Peter Lamut, Fran Judnič. Peter Kogi-na, Josip Liča. Anton Judnič. Louis Vidmar. Nik. Radovič, I Svegel, Josip Peričič, Dobra IV-ričič. Josip J>ere. Ivan Puss, .lo-si j > Fabian. Marl in Judnič. T nt. Rogina. Peter Majerle in 1 i. A\*y-ricli; po r»0e: Fran Skube. Ivan Govednik, Jurij Hudoif, Cršula Judnič, Fran Peričič, !Marija IV-ričie. Ivan Peričič, Jlat. Sever. Martin Govednik, Pavel Dnig-inaii. I. M. Kendrik. (i. Ejsbati. A. Xelson. A. Mletsko, M. A. Purdik. V. Tassio, Andrej Limu!. Josip \ asie. V. Cuknlič. Zora <'u-kulič in Fran Pečavar: po 25' : Josip Miloš, Ivan Šmalc. Josip Lampe. Xik. Radol. Ivan Ilueh. !M. Verdftrbar. Ivan Ivee. Ivan Malnarič. Jim Murphy, Louis Kerler. F. Ventura in M. Blum: po Hit-: Avgust Poli in Per Da-nastelli. '/ wlnlw" e laeeli v tako veliki meri zanimali za bratske ranjence. Njihova »cinaga ji- naša zmaga in zmaga celega Slovanstva. Živ« li ! _Cretlništvo Glasa Naroda. fj NAZ^^^LO. ^ £ S " J I J/L I ^^^^^ S Vsem Slovencem in Ilr-M valom, kateri ljubijo do-V hro vino se priporoča, da H >e 7. naročili obrnejo ved-I no na posestnika \ino-B gradov. On vas bodi- po-B steno postregel z narav-jim blagom, ('ena belemu staremu ^ ^ vinu je 45e. galon in no- B R veinu pa 4<'e. galon; sta-jjjj remu črnemu vinu 40c. w ualon in novemu črnemu po ;J5e. galon. Vse z po-S iodo vred in manj kot. 2.S w galon ne ra/.pošiljaiu. Z K naročilom pošljite polo-I vico tlenarja naprej in H drugo polovico plačate, f kadar dobite vino. Vož-I ne stroške naročnik sam ■j plača. Prosim, naznanile M natančni naslov kam naj fl Za obilo naročil se to- B I plo priporočani posestnik ■> 1 FRANK STEFANICH, S R. R. 7, bx 124, Fresno, ■ ZA BOŽIČ IN NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo daroye; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sak^er 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. EL, CLEVELAND, O. p " - ' ' . ^ — Jugoslovanska ^^^^ Katol. Jednota Infrrrpom ana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKU inll IT AN OmitM. F07 Ch«TT W.y or Box 57 BraddMk. TtU rod»r*AaeM N« BV NADZORNIKI) UOia KOP1TUC, BaIIOa COIO . Box »U MIH - EL Kl> iHl'CJUR, CUnuKt, Mich.. 11« — 7th St. t-mi SPEliAJt, KanaM City. Kana, 423 No. «tk M. POROTNIKI! CYAN KCRSIANTK, Bartfln*. Pa.. Bam 1S1. riA.S'K GOCTZE. CkUtiulB, idli.n . Box 11M. MARTIN KOCHKVAR P»«blo, Colo., 111» RUar Ara ▼rf eoplmt na) m poAlijaJo na (Urnoga tajnika, m d.aara« MUtalr* »a |!»tc*o blacajnika J*4nota llteoiM rlaxllo: 'MIA1 NARODA**. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. __GLAS NAHODA, 11. GRUDNA, JL912. -o- KRANJSKO. i Vlom in tatvina.. V hiižino K«»- j Ktalij* v x» prišli din- okt. v > ... . . i . - i n, k.» va> hrvaški figam. ki m- pi- - j., / : limitam*. Tn tn j.- bilo ittn- J • lati U<». ostalim pa A hram. .fozl in r sipn Kvaiiulm. (*/uiovi«*i so od- x n«'sli ........j ohl»*ke. možk«' in /«-n- ^L,-. in pa ni bankovce za K ' t. i "» l»aiikovr« v po _»n K. Omž- ' Juki .o takoj za.VIi /asl.-.lovati * ........ krr skoraj ni dvoma, da , " stvari in so arrtirali <•■ lo tolp® j * • jiiiiiiv, /^tiskr pa so pustili. Monsiffnor Anton Peterlin, " /upnik v Siuilirhi pri Novem »ur- ! siu. ji -1. nov. zjutraj v svojem . zupiiisču umrl. Pokojnik je bil /«• liinsko b* to nrvarno bolan. Jvo- maj j«- okrrval. jr zop,t oprnv-l' ljal svojo službo. Nrkaj dni jr še. niasi-val. |.oiem pa jr za<'•♦•! tožiti", o trla vobolll. lotil s«- tra i>* tako- • i 1 /vam ' š. u" . ki ga j.- v par ilin-li. spravil mi oni s vrt. IMfilio jej, bil eden tistih redkih duhovnikov; i/ star - šole, ki s,< brigajo vr- j liko /;\ politiko; mož jr živ«*! I" sv>»jfinu poklicu iu si napravil. ^ kakor sodijo, ogromno prrinožr- . njr. Ko so na pri zadnjih občinskih volitvah nadlegovali za ajri-tajijo, j.- i/javil: "Pustite inr , pri miru. stojim bli/.o groba in \ imam nujnejših skrbi kot so volitve." Naj ver po njrgovi zaslugi se v Šmihrlu zgradil zavod | šolskih s0. ]«*1u svoj«*! Napad v gozdu. INisotnira' j Kat.i Turk i/ Hu li-t star in razdrapan mož. so-1 j «1 i t i po vsej zunanjosti kot dria-1 , \ i'c pri zgradbi brl«»kranjskc žr- L lezniee. Spustil se jr / žimo v po- , govor, potem pa jo nenadoma zirrahil in vrgel na tla. hoter jo j posiliti. Dvakrat se mil jr iztrgala ill i/.\ ila. pa jo je v tretje spravil na tla. Tedaj jr žarela vpiti na pomoč, toda kmalu ji je zamašil napadalce usta. Med ril-« vanjem jr prišel zraven gledat | Jure VindiŠman iz Rueetnevasi. J ki je bil slišal vpitje na pomaga-nje. Vindisniana se jr napadalec; prestrašil, popustil klobuk in i zbežal v smeri proti Črnomlju. Kata Turk je ovadila zadevo o-: rožnikom, ki so pridno poizvedovali po storilcu iu ga končno \~>. liov. zalotili v h*t. rojen na Koroškem, nazadnje delavec pri belokranjski železnici. Kaznovan je bil menda že neštetokrat. Čez sedem let pride vse prav, i časih pa šr preje. Janko Glazerj ' jr rojen v ('adranih pri Konjicah! in star ."»0 let. Dela iti iznašel in! ko so iiili ga drugi pokazali. je i bežal pred njim. Lumparij se pa ne boji. Dne in lil. avg. 1907 je kosil pri šentjernejskih /upnikovih travnikih, spal pa je pri j /upnikovem delovodji Jankotu ; Šuštaršiču iz Smalcjr vasi. l)ne _ i 1. srpt. 1907. ko so bili ljudje pri ( maši. je prišel v Suštaršiervo hišo. kjer jr lržala sama .1'ilrtna deklica Josipina Zaletel, nad katero sr je regresih Poleni je od-j šel proti St. Jerneju, kjer ga jej dobi! Janko Šuštaršič, ki še nit t1 nič vedri o ' iitii izplača delavne dni. Nič rad; ni sel ijlazer z njim. nazadnje pa j je šel. Stišfaršičeva /riia ga je t spi .j,hi <- psovkami in povedala; i iHi/ii. k«! j se je zgodilo. Suštar-|šič mu je izplačal zaslužek in ga i zapodil od hiše. Glazrr jr odšel, rad. prav rad. Iskali so g;i potem I orožniki, rili o Gla/.erju ni bilo ne tluha. ne sluha. Koncem oktobra h p;i je beračil okoli Velike Nedelje na Stajrrskriii neki mo- ■ /ak. ki se jc časih tudi nasilno u del. iu če kje ni dobil, kar je : prosil, ludi izrekel kako krvavo I trrožnjo. ((rožniki so };a dur Ki. | nov. zasačili in mu preiskali srce j in obisti. Tu ni bilo nič, pač pa I imel na vesti zgoraj opisan ! zločin, zato so ga pridržali. Ta i zločin mu je prišel še pred sed- i mirni leti prav. Zbeganost med ljudmi. "Slov. Narod" piše: V resnih časih sej najbolje spozna, kako otročji soj celo odrasli ljudje. Možje sivih; las, javni tunkcijonarji in dosto-l jansi vctiiki verjamejo govorice,! ki so naravnost bedaste. Ker časopisi o vojaških odredbah nič ne j pišejo, ljudje pa le to in ono opazijo. ima fantazija proste roke in deluje tako. da bi se človek najraje na glavo postavil same jeze. kake norosti mora poslušati. Tako je nastala govorica, da že stoje kanoni pri T«»nniesu na dvorišču in da T«"»nnies kanom- popravlja. Zakaj ne tudi Zahkar, s.ij s<- j ta na kimone ravno tako razumel kakor Tunnies in kakor zajec na j boben. Drugi so zopet pripovedovali. da ima vlada sestavljeno posebno listo ljudi, ki ne smejo nikamor iz Ljubljane iu bi jih po-I lieija prijela, če bi se hoteli od-I peljati v Vižmarje. Tretji vedo, da sedi na pošti cesarski uradnik, ki posluša vse telefonske po-j govore, četrti pravijo, da streljajo zdaj opoldne na realki samo zato, ker so kanone z grada i porabili /a vojake, kakor da bi j se na sovražnika streljalo s sta-I rimi hlačami. Babe i/. Preserja in | iz Borovnice pripovedujejo nekaj posebnega, da so orožniki prijeli sedem črnih frizerjev, ki so itueli "cel facanctelj" bomb, da bi mostove v zrak pognali. CJovoriee so 'f bedaste, a zbegale so vendar mnogo ljudi. O čem drugem kakor o vojski se zdaj v Ljubljani sploh ne govori. Vojska bo z Ru-' si jo. z Italijo, s Srbijo in vrag 1 vedi še s kom. Ta strah pred voj- - sko še povečuje zbeganost in naj- - bolj neumni ljudje celo mislijo, ■ da more država seči po denarju. • ki leži v hranilnicah, v posojilni- - call in v bankah. To je sicer velikanska oslarija, a so ljudje, ki ' s,- to verjamejo. Denar, ki je na-" tožen v hranilnicah, v posojilni- - cah in bankah, vendar ne leži v • kasah, ampak je izposojen na »!zemljišča in na hiše. Kaj naj dr-rjžava. če bi sploh smela in mogla i; poseči na tuj denar, dene hiše v i'žep in pošlje vojake na travnike " in njive olidclovat ? Ljudje kr-« ščanski, ne bodite vendar tako <* j neumni! Naša država ima v ka- - sah toliko gotovega denarja, da i lahko osem mesecev vojsko pelje, i pa bo vse z zlatom plačevala, in • če hi vojska še dalje trajala, kar i j je pa čisto nemogoče, naredi lah--, ko dolg ali pa naloži nove davke, ii.uikoli pa ne bo mogla poseči po - 1 ujeni denarju, ki leži v hranil-•Jnicalt, v bankah in v posojilni-i jcah. Rusija je imela skoro eno liileJo velikansko vojsko z Japon- sko, pa si je pomagala z malim zvišanjem davkov in noben človek ni vzdigoval denarja iz za-voclpv; Italijani so imeli zdaj več kakor leto dni vojsko s Turki, pa so izhajali brez dolga in brez zvišanja davkov in noben človek se ni bal za svoj denar v hranilnicah. v posojilnicah in v bankah. Pri nas pa se boje ljudje, ko še vojske ni! Pri nas se boje ljudje, da bo država šiloma pobrala denar. ki je naložen pri hranilnicah in posojilnicah, ko ga lahko pri . veliki dunajski banki dobi na posodo. kolikor hoče. A ljudje se j boje. Tako se boje. da so ženske na trgu celo krompir podražile! Pamet, ljudje, pamet! PRIMORSKO. Telefonska zveza Trsta z Zad-rom in Sarajevom. Iz Zadra: Po-: laganje telefonskega kabla za j z v c/o Trsta z Zadrom. ki se jej pričelo meseca oktobra, pa se za-! radi hude burje ni moglo izvršiti tako hitro, kakor je bilo nameravano. jr bilo 10. nov. končano. Ko so zvezali kabel s telefonsko napeljavo, so takoj poizkusili govoriti z Dunajem. Poizkus se jej obinsel prav dobro. Proga se iz.-; roči že prihodnje dni javnemu prometu. Nadaljna zveza Dalmacije s Sarajevom bo dogotovlje-im tudi prav kmalu in se tudi v! najkrajšem času izroči javnemu prometu. Abbasso i ščavi! Dne Ki. majaj so Stanislav Detehi. Ivan Milja-; vee in Andrej Mlinih v družbi j ličke gospice stopili v liorštu v! nedeljski zabavni vlak. ki odhaja okoli fi. iz lioršta v Trst. V istem j vozu je bila med drugim tudi j družba štirih tržaških Italijanov, i ki so prepevali razne tržaške poulične popevk«*. Ko so pa ti opa-j žili. da se je gori omenjena družba razgovarjala med seboj slovenski, so začeli ono znano zbadljivko: "Se i ščavi vol le scuole (slave, che vada a Lublana. per-chr Trieste e. rest era italiana." Potem so tudi kričali: Abbasso i ščavi! Pore o i ščavi! M . . . a per ii ščavi! itd. Slovenska družba jr na to reagirala, nakar so oni začeli še huje rogovi lit i. Ker jih je v istem vozu navzoči pameten I-, talija n Ivan Tribussan posvaril, naj bodo pametni, so ga za to o-t klofutali in- osuvali. V Trstu so ! Slovenci, katerim se je pridružil i t udi Tribussan. vso stvar ovadili ! policijski ekspozituri na držav-. ! nem kolodvoru. Tam so se provo-katerji legitimirali kot Fr. Gher-| sina. Miano Pitteri. (Jiusto Petri! in (Jvido Macoušek. vsi težaki v j lirosti luki. ^"sle^l ovatlbe polici-i je je državno pravdništvo uvedlo i proti omenjenim kazensko pre-j iskavo in te dni so se imeli vsi! ! zagovarjati radi pregreška po §j {(►"» k. z. (žaljenje naroda) in G. • j Macoušek še prestopka po § i k. z. (prestopek proti telesni varnosti . ter so bili obsojeni: Gher-! sina na 1 teden. Pitteri na 30 dni, Petri na 14 dni in Macoušek na ( '{ tedne zapora. ŠTAJERSKO. Zborovanje kmečke zveze. Iz, Celja poročajo: Dne nov. so ; se vršila na Rizeljskem, v Št. Pe-j trn in v Sv. Jurju ob Južni že-, leznici zborovanja kmečke zveze na Spod. Štajerskem ter je bila povsod sprejeta resolucija, ki 'protestira proti hujskanju nekaterih nemških listov na vojno, zlasti ker bi pomenila vojna v sedanjem trenutku gospodarski ruin kmečkega stanu. Letošnji vinski pridelek na Sp. Štajerskem cenijo po nekem dopisu iz Gradca sledeče: Slov. gorice in levi breg Drave pri Mariboru 60.OOO hI. radgonski okoliš 20,000 hI, ljutomerske in ormoške gorice 70.000 hI. llaloze in ptujska okolica 80.000 hI. okraja Šmarje iu Logatec 18,000 hI, slo-eenjbistriški in konjiški okraj :i0 tisoč lil. celjski in šoštanjski o-kraj 18,000 hI. brežiški, sevniški in kozjanski okraj 6;'».000 hI. Skupno 1 ore j 366.000 hI. Ta cenitev bode po našem mnenju pre-optimistična; po nam znanih mnenjih vinogradnikov je faktič-ni letošnji pridelek za tretjino • manjši in bo torej računati kvečjemu z 250,000 hI. KOROŠKO. Pri popravljanju telefonske žice je padel neki delavec v Veli-kovcu skozi podstrešno okno posestnika in gostilničarja Čebula. Mož je priletel tako nesrečno na dvorišče, da si je prebil lobanjo in čez nekaj ur umrl. Bolnim ženam. / \ Sem i"PO" / MfSt^ jjul un»m bolečine žene. jJmŽT jfflU^13- SCm zt'rat'10- bolestne ia^ neredne mesečni ne, na revaa- ,; t imu ali katerem .irnuem ženskem ne-re-11, se lahko ozdravite r.a;o knjižico. Mož-e, tgaEl ki se nameravajo ženiti — holui možje — mo/.jo, ki sn iblani p;jan- ^M^. hK^^H^^H^B^^H^h^H čevanju, ponočevanju In raznim strastnim uavadam — mo/.je, ki so JHaBBWjBBHWBBBB^ oslabljeni, ner vozil i in izčrpani — mož.je, k» niso zmožni za tlelo ia vBn g ■■■■■^■■■^^■■^■■■h™ Ki n»j morejo v pol-ni meri uživati radost: življonja — ti možje bi jgpfy morali pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica ]>ove kai;o možje hP^A l^M nnionjcjo svoja življenja, kako se nalezejo razn.Ii bolezni in kako s-i /.:anore.jo zopet pridobiti po- hEA M polno zdravje, moč Lu krepost v kratkem času in i>o nizki ceni. Ako hočete i-iti možje ineil možmi, H ta knjižica vam x«ove, kako priti \ <*u jt- temno vprašal. "Nikdar si nisem mislil, da mej tako main ljubi*. da *«■ tako naslanjaš na stare kvante?' "rvvani. . >. ia rekla grenko. •"Wolfram, hodiva odkrita. !>;«. ljubila ti- toda tvoja žena ne bodem, drugače kakor pred otarj«-m katoliške eerkve. Nikdar!" Zmajal j-' / rameni in odšel, ne da bi se nadalje zmenil za--. 'Mala -''in >>i! iii;i v svi»j*'in strahu in obupu. Edino upanje mi ■ št- osi >i in dii s. bode Wolfram navelieal mormonskega življenj.« in jih svojevoljno zapustil. Zastonj sem upala! " '"Zapustili >Min Illinimis in ><- napotili. Miliii. da se ■»/"•ni z Wolframom. Z grozo sem prii-akovahi lega dne: tedela sem, da ga ne bodem preživela" . . i ••Sci.' dan<-s. ko s, m videla ta grad. ko sem slišala o vaši d '»rosi eimsti in sem imela priliko videti vašo spretnost in moč, ki >!«• jo uporabili proti Wolfranui. ki ga pa sedaj iz vse duše;; • v i.:/*; 11 s. je danes >,e mi ji /.azoiil sklep, bežati, vam razo-i d«-ti svojn usodo. Nek notranji ylas mi j«* veleval, da bo vam lah-i ko dobiti sredstva za mojo rešitev iz tega trpljenja". "V !<-j in-i ostanete, gospod i <*n a! je rekel lord. ".laz se ne bojim mormnneev. m- njihovih poizvedovanj. Toda najprvo 11.10-:. rate izvedeli pri komu ste pravzaprav!' "<> jaz vein!" j»4 zaklieala Francozinja, "pri najbolj velikodušnemu pri najbolj plemenitemu človekui' "Mo^oe.- s.- motit«- j( rekel lord s tako temnim obraozm. i da s.' j.- Auielija skoraj prestrašila. "Pred kakimi tridetimi leti. Joda ea.s nima /. dt-janjmi ni«'- za opraviti, je bil v .Marsseile mlad « tovek. polu upanja, vesel življenja. Se več, mladenič se je ho-t. 1 poročni / lepim, mladim dekletom, ki ga j<- tudi ljubilo. Ne-k ij ljudi lini j«- za\ itlalo sre.-o. med njimi tudi nek gotov Dan-Uiars. računovodja na ladji, ki mu ni privoščil mesto kapitana, i- jtel- Ferdinand si t ie njegove neveste, ki je sam ljubil lepo ' mladenko m j«- »vidaI pomorščaka, oba sla nekaj sklenila. Dan-trhirs ga je v nekem pisi&n očrnil /a agenta bnnapa rt is! ičfle stran-; k- F. 'dinand t« pa to obrekovanje izročil sodišču. Mladega mor-, ii 't Mi so prijeli ravno \ istem hipu, ko je hotel z Mercedo. tako se je imenovala njegova nevesta, pristopiti k oltarju. Po nesreči >'• res imel neko pismo pri «*bi na Napoleonovega pristaša v Pa-i rt/11, nekega gotnvetra Notiiera: vsebina pisma mu ni bila zna-1 na: hotel je izpolniti samo obljubo, ki jo je bil zadal svojemu umirajoč« mu kapitanu. Državni pravnik na marseillski sodniji, •jcospod }•! Villefort i/, previdnosti pristaš Burboneev, je skoraj i \ rjel mlademu človeku. Toda oni Noirtier, star Napoleonov pri-' jnt»-Ij. je bil njegov oče. ( e bi se začelo o teiu razpravljati bi bila um • na usoda mbidega. pohlepnega jurista. Pismo je zatoraj ; reztrgal in s tem uničil zadnje spričevalo <• očetovi krivdi, mla- • ga mornarja je pa poslal v ječo grada lt*a v dosmrten zapor. V resnii-i je prebil tam nesrečnež štirinajst let. Okusil j<« vse tr-j idjenje obupa in prisegel sovražnikom maščevanje. Nazadnje se mu j.' posrečilo ujili in se zopet prikazati sveUt s slučajno pridobljenimi. silnimi zakladi. Njegovi sovražniki so uživali vi so-I ke časti. Oni Danglars je bil bogat bankir. FVrdinand, Mercediu ! mož. ki je bila nekdaj namenjena mladem mornarju, je postal i oeuer al iu bogal človek s pomočjo zakladov, ki mu jih je prine-i *' 1 i/daja Ali paše od Janine. Iz mladega mornarja je nastal ! grof .Monte ( hristo iu posrečilo se 11111 je maščevati sovražnike.! Oni Danglars je sedaj berač v Rimu. gospod pl. Villeport je bla- j zen. Ferdiuad se je sam usmrtil. Mereedes in njegov sin Albert >!a ga zapustila. Gospodična — oni mornar sem jaz, oni Ferdi- j n mul je bil general Moreerf, vaš oče!"' A i ne I i j«, ki je vse to napeto poslušala, je kliknila in si po-; krila obraz. Nastal je dolg premor. Še sam lord. vidno razburjen, je korakal nemirno semtertja. "Milord!" je zaklieal nežen, proseč glas Pogled«! je in pred njim je klečala mlada Francozinja. "Milord", je rekla z nepopisnim izrazom na obrazu, "jaz ne morem soditi o strahotah, ki ste mi jih razodel i. .Jaz slutim verjamem, da j«- bil moj oče kriv. Moral je biti mrzlega srca, drugače bi ga ne zapustila moja mati. Toda jaz sem njegova hčer,! milord. Ali vam lahko posvetim vse svoje življenje?* Ali lahko' poskusim poravnati en del onega, strašnega Zločina? Ukrenite j kaj za me. milord, in jmvejte mi. če mislite, da za m ore m količ- i kai storiti, samo da zbrišem spomin mojega očeta v vašem srcu. povejte mi. o povejte mi!'' "Vi hočete poravnati krivdo?" "Da. milord!" 44In tudi če bi bilo to še tako težko?" "Tudi tedaj, milord!" 44Dobro! je zaklieal lord in ji pogledal ostro v oči, "vrnite 8« k mormoncem!" _______( "O. moj Bog!" je zaklicala Amelija in pobledela "to bi bilo, to bi bilo edino, kar bi ne..." "Pretežko je. saj sem si mislil!" je rekel mirno lord. Amelija ga je nekaj trenutkov opazovala; nekaj tujega, nekaj mrzlega, je bilo v njegovih besedah. "(Ireni", je rekla odločno 111 vstala. "Grem, milord, ni mi proteza vno!" "Ali zahtevate vzroke, zakaj sem vam stavil te pogoje?" je j vprašal lord. "Ne", je odvrnila. "Ne vprašam za vzroke, obljubila sem. ;_-rem. pa naj me stane življenje'1. "Še en trenutek, gospodična!" jo je pridržal lord; "še nekaj vam moram povedati!" Prijel jo je za roko in jo je minuto dolgo gledal prisrčno ! v oči. "Amelija". je rekel, "tehtne vzroke imam, da vas silim h takemu koraku. Za sedaj vam še ne morem povedati, saj bi me tudi ne razumeli. Ne mislite, da sem tiran. Ne, kar zahtevam od ; vas ni kazen, to je prijateljsko delo. Vrnite se k mormoncem, i Amelija. toda ne tako kot prej. obupana in z žalostjo v srcu, am-( ;>ak srčna, upajoča. Moja roka vas bo povsod čuvala in varovala. Ne Wolfram, ne noben drugi človek, vam ne bode ničesar hu-1 d ga prizadel in tudi ne silil k ničemur. Že jutri vam bo nekdo izročil pisni o. Prijatelj j«', ki 11111 lahko v vseh slučajih zaupate, j Wolfram a ne odbijajte, mogoče še ni izgubljen; ne bojte se "ni-| česar. Hčerka Moreerfa ne bode poplačala onega, kar je storil ! njen oče. Idite z Bogom. Amalija. Ce bodo prišle težke ure, se spomnite, da trpite za svojega očeta in vse ono, kar storite zame, storite tudi zanj!" Se enkrat ji je podal roko. "Milord, jaz se ne bodem nikdar poročila z Wolframom. že ; vsaj pod temi pogoji, ki jih stavijo mormonci ne!" lirez skrbi bodite, do tega ne bode prišlo!" je rekel lord -meje. "Ničesar se vam ni potreba bati!*' Franeozinja je šla. Lord jo je spremil do vrat. Noč je bila lepa in mirna, kakor so vse pod tem gorkim podnebljem. Zamišljen je gledal za zakrito postavo, ki je izginila v temi. "O Ferdinand, Ferdinand"". si je mislil ginjen, "če bi imel e en del te plemenitosti v sebi, ki jo ima to dekle, bi ne naredil mene in sebe nesrečnega!" Ptugi dan je izginil mormonski tabor; množica se je obrnila proti severu. Kje je STANISLAV HRO V AT 1 Doma je i/. Jelša pri Št. Jerneju. Pred nekaj časom me je spodaj podpisano izvabil, da sem prišla k njemu v Milwaukee. ^Wis.. z obljubo, da me po-! roči. Seda i me je pustil in otro-. j ka. ne da bi vedela, kje je.! Prosim, ako kateri cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj mi naznani. — Rozi Perkol.; •P20 Virginia St., Milwaukee, Wis. (10-13—12) j VOJSKA NA BALKANU. To knjigo je pričela izdajati v tedenskih snopičih Katoliška .tiskarna v Ljubljani. Priredila- sla jo e. kr. profesorja Anton Stisnili in dr. Vinko Sara ban. i <"ena tedenskemu snopiču 40 vi-: narjev. Dobili je tudi pri Slove-i .tie Publishing < 0.. 82 Cortlandt St.. New York. N. Y.. po "JU eeti- ' i tov poštnine prosto. (v ., 1(10.11—i-j, Cleveland. O. • . Izdelovalec kranjskih harmonik ? J. WEISS, 233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y. V zalogi imam dobre lahko in težko igrajoče no-p ve in stare harmonike. Cena od s->5 do *<>r>. Ravno-MW tako delam nemfkc harmonike po naroČim z jamče-vino. NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec .... " " " 12.00 Slivovka...... " " " 12.00 Cognac....... " " « 12.00 Kneipovo grenko vino " " " 6.00 Cena na galone. Slivovka galon i $2.75 Tropinjevec " 2.75 Cognac " 2.75 Whiskey " 2.00 Vino domače rdeče fc " .50c." *WAko bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj sepismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA. Za obila naročila se priporoča, The Ohio Brandy Distilling Co. j 6102-04 St. Clair Ave^ Cleveland, O. HARMONIKE 1 bodisi caJcoršnekolt vrste izdelujem Is popravljam po najniijih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane , sljivo vsakdo pošlje, ker sem te uad 16 let tvkaj v tem poslu in sedaj v svojeir lastnem domu. V popravek vzamera kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo tahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN wenzel; 1017 E. 62ndStr.. Cievelao^, O mr VAŽNO ZA V8AKXOA I SLOVENCAl Vaak potnik, kteri potuje tkezi Mew York bodisi v stari kraj ah: pa iz starega kraja naj obišče PIVI SLOVENSKO-H£VATS&} H OT E U AUGUST BACH, Washington St., .. N« York, Corner Cedar St. Na razpolago so redao čist* *obe in dobra domača hraaa po nizkih cenah.. Hamburg-American Line. Badnl prekooceansld promet Iz NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG ■ dobro poznatlml parnlki na dva vijaka: Kaiser In August« Victoria, America. Cioclaoat Cleveland, President Lincc^n, President Grant. Pennsylvania. Patricia, Pretoria itd. Veliki moderni pamiki nudijo najbolj?' udobno« sa primerne cene; nepi-ekoe! jiva kuhinja in postrežba. Opremljeni >o z vsemi modernimi aparatL Odhod Iz New York«; KAI6ERIN AUGU8TE VICTORIA — o ATatrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrrawse n Galicijo, kajti med Autwerpom in iBaencvaaimi dešelami jc dvojna direktna ia i iexniSka svesa* Posebno se ie ikrbi ia adobnoai poinisoT mcdkrovlt. Trejtf rssrsd on»toiiT i .lalih kabin sa a. 4, 6 in 8 potniio?" Za nadaijne lnloraiacije, cens La vošas iutka obrniti •• )t>| RBD STAR UIINE. AfeSj 4 219St- Charles Street. 31» C.ery Street. BOSTON. MASS.« NEW OKLEANS, LA. 5AN FRANCISCO .CAL 709 2nd Ave.,3 N W. cor. Wuiim^os * LsS. 121 So 3rd St^lt SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEATOUSI& * i ^ ^ ^ A A A A A. A A A. A ^ A. ^ A ^k ^ glas naroda" stane za celo leto samo tri dolarje. .naroČite se nanj i ~C0 M P AG N1E GENERALE TRANSATLANTIOUE. 'Francoska parobroclna družba. Direktna črta do Havre, Pariza, o vice, Inomosta in" Ljubljane. Poštni Ekapres parnlkl sot[ LA 7. dne 14. doc. ob 3 popol. Parnik *FLORIDE odpl. s pom. št. ~u. dne 14. dec. ob 3 popol. Parnik ^NIAGARA odpl. s pom. št. 57 dne 28. dec. 1912. ob 3 popol. Parnlki t zvezdo zaznamovani inajo^po^va vilaki Parniki'i križem imojofpo itiri vijaka. ATitE'o-Ainfrikanska eru I preje; bratje Cosullch; haipripravneiša in n&lceneiša paroorodna Črta n Slovence in Hnrai* Novi parnik na dva vijaka «Ma*tua WASHiKoxoN" 9 Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In frets©, * H €snt ?ežniL listov Iz New Torka za HL i*sm4 m tm Td spodaj navedeni novi paro- TRSTA.................t3