— -72 — Dopisi. Iz slov. Stajarja. — Iz Radgone smo izvedeli, da je ondot 26 slovenskih občin, ki so dozdaj sloven- ske prestave zakonov dobivale, naročilo si nemški „Reichsgesetzblatt". — Čudna prikazen! Ako naši rodoljubi ne vedo zanjo, trebalo bi, da bi pozvedeli, kaj je tega krivo* S Pivke 24. sveč. —ski. — Nate tudi iz našega kraja en komentar k dopisu „iz Senožeč" v 7. listu „Novic", ki kaže, da odšle bi, ako bi šlo po glavi onega nemčurja, mi Slovenci še „lajali" ne, kakor nas je pred dvema letoma stara „Presse" obsodila, ampak celo „rigati" bi morali. Njemu je „osel" vsak, kdor se ni zagrizel v nemškutarijo. Žive priče temu so tukaj na Pivki; lansko leto je oni nemčiir v pošteni druž-bici pri kozarcu dobre vremščine srdito psovati začel narodnjake naše, voditelje naroda našega, in celo osebno ; med drugim je tudi prejšnjega vrednika ,,Novic" z „oslom" pital zato, ker so ga v nekem listu pri neki priliki „napačno" titulirale!! izlival je svoj žolč zarad tega tako, da je bilo čudo, da dobrodejna vremščina more človeku tako na jetra vdariti! Iz Notranjskega 20. febr. (O šolskih zadevah.) Mislilo se je, da se bo stanje ljudskih šol kaj zboljšalo, kar so se nove šolske postave osnovale. Al, žalibože! skoraj nič se niso. V marsikterem kraji je otr6k skoraj do 400, kteri bi morali šolo obiskovati. Ako bi otroci redno in vsi v šolo hodili, morali bi se najmanj trije učitelji postaviti, da bi se moglo kmetijstvo, zemlje-pisje, zgodovina, naravoslovje, geometrija, in sploh taki predmeti boljše obdelovati, kterih človek potrebuje za vsakdanje življenje in za sedanjo omiko. Pa saj bi tudi eden ali dva učitelja kaj storila, da bi le otroci redneje šolo obiskovali. Kako bodo pa otroci redno v šolo hodili, ker se le malo zgodi od gosposke in šolskih nadzornikov, čeravno učitelj naznani zanikerneže. Bil je sicer letos tudi zadržek zarad hude zime, ktera nas je hudo privijala. Kriva bila je tudi pomanjkava drv za vsakdanjo kurjavo. Kar se drv tiče, morali bi posebno župani skrbeti, da bi se drva že v jeseni šoli oskrbela, da se dobro posušijo, pa ne še le takrat dovaževati jih, kedar je že sneg in hud mraz. Sej se lahko vL, koliko gorkote dajo sirova drva v tako hudem mrazu! Al saj še takih ni bilo! V marsikterem kraji so morali zarad drv po več dni šolo zapreti. Iz tega se razvidi, kako se more pri tako slabem šolskem oskrbovanji in obiskovanji napredovati. Otroci se komaj toliko brati nauče, da abecednik ali kake male molitvene bukvice berejo, in to se še večidel le iz glave nauče. Dokler se ne bo skrbelo za boljše obiskovanje šol, dotle je vse učiteljevo prizadevanje prazno. Kaj more učitelj storiti, če ima veči del prazno šolo; na koncu leta pa vendar hočejo, da bi otroci prav dobro znali. Tudi to nikakor ni na korist ljudskim šolam, da so se šolska darila odpravila, ki so bila veliko veselje in podbuda otrokom. Nekteri učitelji so mislili, da bojo imeli boljše čase, ko ne bode več pod duhovsko oblastjo. Al do zdaj se je še kaj malo zboljšalo, lahko rečem, da je še slabeje. Duhovščina se na več krajih noče mešati v šolske reči, novi nadzorniki pa tudi le malo storž. Kako bojo pa kaj storili, saj so večidel okrajni glavarji taki, da pedagogičnih reči skoraj nič ne razumejo, pa jim tudi zameriti ni, ker se niso učili. Šolski inšpektorji pa nekteri bi se najraji oponašali s svojo metodo; nahajajo se še celo taki, kterim so naši narodnjaki hud trn v peti zato, ker ljudsko šolo zahtevajo narodno. (Kon. prih.) Iz Materije 26. sveč. —č— Deželna vlada je naše občinske volitve od 28. in 29. grudna 1. L, kakor so prerokovale „Novice" v 7. listu, res ovrgla; tedaj bode »izvrstni" naš župan še par mesecev na svitlem stolu, občanom v neizrekljivo „ veselje" sedel vkljub sijajni nezaupnici, ktero mu je občina izrekla pri zadnjih volit- ------ 73 ------ vah s tem, da še za namestnika zbornikovega ni bil izvoljen. Pa saj je volitev ovržena, in nadja se, da mu bode v drugič — bolj po sreči šlo! Da je njemu vse mogoče, že je izustil, le — verjetno ni, kajti prepričan sem, da vsaki volilec, spoznaje svojo dolžnost, k volitvi pride ter ostane mož beseda. Saj tega se menda ne nadja, da bi se mu posrečilo nasprotnike svoje z denarjem ali vincem podkupiti, da bi zanj glasovali; privrženci njegovi bodo pa makar pri desetih volitvah vedno v manjšini, kajti celo malo je tacih, ki so prepričani njegove sposobnosti o vodstvu občinskih zadev; pokazal je svojo nezmožnost pri mnozih prilikah in to ravno tudi pri zadnji volitvi, ktero je vlada ovrgla. Med drugimi vzroki je neki bil tudi ta, da vse njegovo in njegovihpisarjev delo pri volitvah je bilo kot nepravilno spoznano, tedaj ovrženo. Ne čudimo se drugim nego gosp. baronu Marenzi-u, kteri so zapisnik glasov tako natančno pisali, da smo jih milovali zarad velikega a brezvspešnega truda, kteremu so se podvrgli sedanjemu županu v ljubav. Menda pa je bilo res to, kar se je sploh opazovalo, da so z nosom pobrisali to, kar so z roko pisali (istina!) Kako mora biti legalna taka volitev? In g. baron so menda že sumili kaj tacega, ker, od nasprotne stranke voljeni, niso hotli volitve sprejeti. Kaj druzega, se ve, da je bogatemu našemu županu, pri kterem je bila že trikrat hišna preiskava. — Občani, volilci! občinsko starešinstvo je važna stvar; županija zna biti ali dobra mati ali pa mačoha občini. Sam sebi je na škodo, kdor pri volitvah ne voli mož, ki so zaupanja vredni. Pokažite sijajno, da le blagor domačije je vam kompas, ki vas vodi pri volitvah! — V nedeljo 6. marca t. 1. so povabljeni domoljubi z bližnjih in daljnih vasi na prijazni pogovor v Materijo; posvetovalo se bode o čitalničnih pravilih, ktere je treba deželni vladi v potrjenje predložiti. Kakor hitro se pravila potrdijo, se bode oklical občni 2bor družabnikov. V Radolici 18. sveč. (Slovenci posnemajte prebivalce Kamne gorice!) Potovaje po Grorenskem sem prišel tudi v Kamno gorico, rojstni kraj našega neu-trudljivega borilca za narodno stvar. Povedal sem g. Janezu Toman-u, ondašnjemu fužinskemu posestniku, zakaj da sem prišel, in glejte! v kratkem času vedelo je za to vse fužinarstvo. Prišlo se jih je vpisat v po-dedovanjska društva še isti dan 34. Večidel so vpisali starši svoje otroke, vedoči, da jim drugače ne bodo mogli nič prihraniti, ker se le od tega žive, kar s kladvom v roci zaslužijo. Plačali bodo po krajcarjih lahko, in čez 15 let bodo dobili vendar lepe denarce skup. — Da bi pač vsak oče posnemal Kamnogoričane, ki so pri prvi priložnosti pokazali, kako zel6 skrbe za prihodnost svojih otrok! — Ob enem naznanjam tudi, da zastop „Slavije" so prevzeli naslednji gospodje: Za Škofjeloški okraj Blaž Mohar, za Kranjski okraj Jože Cuzak, za Kropško okolico France Pire, za Radoliški okraj Janez Toman. Jan. Jereb, uradnik in organizator „ Slavij e". Iz Kostelja 23. sveč. — Prebiraje imenik duhovnov škofije ljubljanske, sem naposled med številom različnih vernikov na Kranjskem, našel zapisanega enega celega — zida (Juda). Naj „Novicam" povem, da ta samce ima že tudi par, in sicer v naši občini, v fari Banjaloki. Kornicer iz Broda pri Kulpi je v Banjaloki napravil podružnico svojo in vzel je ondi v najem hišo in štacuno za 6 let. Tako se bodo, kakor je videti, po novih temeljnih postavah vendar le nazadnje židje na Kranjskem zakotili ter deželo osrečili enako Poljski. Ali se bo naš občinski odbor tej naselitvi ustavljal ali ne, ne vemo, pa težko da bi imel pogum, posebno zdaj, ko mu je glava bolna. Našega župana Žgr. so namreč spravili v preiskavo zavoljo nekega službenega pisma,, ki ga je naredil; §. 26. obč. reda pa pravi, da kdor kaj tacega stori, ne sme* več županovati, dokler je v preiskavi. Čudimo se tedaj zel6, čeravno ta preiskava že nekaj tednov traja, da ces. okrajno poglavarstvo župana vendar ne odstavi. Nam bode jako po volji, da dobimo druzega župana, ker sedanji nikakor ni za nas; on le vse preveč ravn& po svoji volji in znabiti po volji visokega svojega prijatelja, okrajnega glavarja kočevskega. Čemu je potem občinski odbor? Že od julija meseca nismo imeli obč. zbora, nobeden od onega časa ne vč, kako se gospodari z občinskim premoženjem, in čeravno §. 66. veleva, da, ko leto izteče, mora župan zadnji čas v dveh mesecih odboru račun položiti, do danes tega še ni storil, in tudi še ne kani storiti. Vse se tedaj godi, kakor on sam hoče, in ne boji se očitno in to odbornikom v obraz povedati, da mu ni mar za od-borove sklepe, — on je popolnoma samovladar! — V nedeljo nam je obč. sluga pred cerkvijo povedal, da je gosposko volja, obresti od leta 1862. do 1868. od posojila iz francoske vojske razdeliti onim, ki se izkažejo, da imajo pravico, kaj dobiti. Ljudj6 pa ne vejo in jim ne gre v glavo, kako to dokazati, ker nihče nima v rokah tudi najmanjega pisma ne, s kterim bi to dokazal. Zato se čuje sploh sumljivo govorjenje. Stari možje pomnijo, da komaj enkrat so dobili take obresti, in računajo, da bi zraven teh 61etnih imeli dobiti še obresti od kakih 30 let. Govori se namreč, da je bilo prejšnjemu županu in pokojnemu fajmoštru Jerinu naročeno od gosposke, sprejeti obresti in jih razdeliti, pa gospod fajmošter se je menda posla bal in je raji vse pri miru pustil. To je bilo pred 9 leti. Par let potem je pokojni gosp. Lauter opomnil svojega brata, ki je onda fajmošter bil v Banjaloki in prvi svetovalec županov, naj se obresti brzo vzdignejo, sicer propadejo, ker v kratkem bodo zastarali. Na to je gosp. L. naprosil okrajnega poglavarja, da je denar v Ljubljani vzdignil in ga spravil v Kočevji, kjer še danes leži, da nam celo nič ne hasne. Ker se zdaj ljudem ponujajo obresti od poznejših let, zato so vsi trdno mislili, da ta denar je šel kam, kamor bi ne bil smel iti, in pripravljajo se spraviti ga na dan ali saj izvedeti, kaj je pregrešil, da je revež toliko let zaprt. Da se v tako važnih zadevah vzacemu sumičenju v okom pride, treba odkritega ravnanja. Zato pa nam je pred vsem treba novega župana, novega odbora. „Novice" pa lepo prosimo, naj nam poved6, kar one ved6 od omenjenega francoskega denarja. . Kosteljski. — (Odgovor vrednistva). Bralci „Novica se spominjajo iz obravnav lanskega deželnega zbora, da je dr. Razlag zarad teh posojil iz francoske vojske do deželne vlade vprašanje stavil in da je vlada odgovorila na to vprašanje, rekši, da bode delala na to, da se, brž ko mogoče, ta zastarela reč postavno dožene. Da se izve, kdo ima pravico kaj tirjati od onega francoskega de-narja, ni nikakoršne druge poti kakor te, da se pokličejo oni, ki imajo kaj tirjati. Kdor pa ima kaj tirjati, mora kakor pri vsaki drugi tirjatvi, tako tudi pri tej s pismi spričati, da ima toliko in toliko dobiti. Al to spri« čanje je čez toliko let malokomu mogoče, ker malokdo ima iz onih francoskih časov kako pismo v rokah. Do leta 1848., ko so še grajščinske gosposke bile, so one razdeljevale ta denar; ko pa so nehale grajščinske gosposke, je vlada to opravilstvo izročila cesarskim okrajnim gosposkam. One dobivajo za celi svoj okraj kapital teh posojil, z nalogo, da ga razdelijo med gospodarje, kteri se skazati morejo, da jim gre, ali da ga po postavi od 10. sept. 1858. leta izročijo občinam (soseskam), v kterih so nekdanji gospodarji Francozom kaj dali (take občine se imenujeje ,;kontribucijske ob- — 74 — čine"). Ta kapital pa si morajo občine shraniti kot glavinsko premoženje (stammkapital), od kterega smejo za potrebe svoje rabiti le obresti, in če bi pozneje kdo izmed soseščanov spričati mogel, da mu gre od kapitala kak delež, ga mu morajo izplačati. Okrajni glavarji, ki so prejeli od vlade dotični kapital za svoj okraj, so prevzeli s tem dolžnost, da kapital razdelijo onim gospodarjem svojega okraja, ki se izpričati morejo, da imajo pravico do tega, ali če tacih ni, da ga dad6 dotični kontribucijski občini; — dokler pa se to tako ali tako ne dožene, morajo prejeti denar na obresti naložiti, da ne leži mrtev, in so za to o dgovorni. Ce pa je župan za občine prejel denar, mora ga isto tako naložiti. Nam je od dveh okrajnih glavarjev znano, da so ta denar medčasno naložili v hranilnici. — To je razjasnilo po postavi; izvedeti je tedaj treba za gotovo najpred, kako in kaj pri vas, in potem postavno dalje postopati. Iz St. Vida nad Ljubljano 27. sveč. — Večkrat se je že slišalo vprašanje tu in tam, kaj dela čitalnica šentviška, da ni ne duha ne sluha o njej, ali je morda že zaspala? Zato naj povem, da — Bogu bodi potoženo — je našo čitalnico res marsikaka grenka nezgoda doletela, kajti v enem letu je zgubila izvrstna dva pomočnika: tajnika Kunovarja in Josipa Kraljica. Vendar pa, hvala Bogu! slovenske lipe tudi pri nas vihar nemilih nezgod ni omajal, temveč njene korenine še bolj vtrdil in njene mladike še bolj okrepčal. Dobila je še več udov , in kar je še važnejše, dobila je po hvale vredni skrbi našega učitelja tudi krepke moške čveteroglase, s kakoršnimi se menda vsaka slovenska čitalnica sponašati ne more. DanaŠDJa „besedau je to lepo dokazala. Vvodu je nasledovala deklamacija, zložena po dr. Kreku; čeravno gotovo že pred več kakor desetimi leti spisana, bila je sedanji dobi naše čitalnice tako ugodna, kakor da bi bila nalašč za to sestavljena; govornik je bil živahno pohvaljen. Pevci naši pa so se tudi izvrstno skazali, in ko so končali lepo pesmico „Zežulinka", ni bilo ploskanja niti konca niti kraja, dokler je niso še enkrat ponovili. Tudi samospev „Strunam" je sloveča naša pevka, Micika Novakova, tako krasno pela, da ni bilo pred mini, dokler je ni ponovila. Pa tudi igra „Strup" se je z veliko pohvalo izvršila. „Ljudmila", ktera je prvikrat prevzela glediščino nalogo, se je tako sponašala, da smemo veseli biti, da tudi za naprej ima v njej dobro moč čitalnica naša. Na kratko rečeno: vse se je prav po sreči izšlo. Spet živi šentviška čitalnica. Bodi jej čast in hvala! Hvala tudi rodoljubom, ki skrbijo to, da se ona kot kmetiška deklica more vvrstovati gosposkim „frajlicam" v mestih. Iz Ljubljane. (Deželna komisija za uravnavo zem-Ijišnega davka po novi postavi) se je v Ljubljani 26. svečana ustanovila. Bili so v prvi seji pod predsed-ništvom c. kr. deželnega predsednika Conrada pl. Evbesfeldskega pričujoči od deželnega zbora kranjskega izvoljeni: dr. Karol pl. Wurzbach, deželni glavar, Peter Kozler, deželnega glavarja namestnik, dr. Etbin Gosta, dvorni in sodniški advokat, Andrej Brus, knezoškofijski oskrbnik, — od c. k. finančnega ministerstva imenovani Janez P a j k, bivši c. k. okrajni glavar kot referent deželne komisije, Matija Bayer, zemljecenilni inšpektor, Tomaž Košir, posestnik in župan v Brezovici, Anton Bohm, grajščak in župan v Griču; zapisnikar je bil Jož. Hofman, c. k. finančni komisar, ki sicer spada v vrsto namestnikov. Za namestnike gori imenovanih odbornikov, ki pa le takrat pridejo, ako je unih kdo zadržan, je deželni zbor izvolil pl. Fr. Langerja, grajščaka v Pogančab, dr. Jož. Orla, c. kr. notarja v Ljubljani, Kar. Seit- nerja, nadgozdnarja na Jesenicah in cdr. Razlaga, dvornega in sodn. advokata v Ljubljani., — finančno ministerstvo pa je izvolilo za namestnice gori imenovanega Jož. Hofmana, Kar. Pachmainn-a, začasnega gozdocenilnega inšpektorja, Janeza^ Klinca, posestnika in župana v Šiški in Janeza Z jajca, posestnika in župana v Cerovcu. — Gosp. preddsednik je sejo začel z govorom, v kterem je povdarjal važno nalogo, ki je deželni komisiji došla po postavi od 24. maja lanskega leta. Namen te postave je novo pravično podlago dobiti za razmero zemljišnega davlka — izvedeti tedaj kolikor je mogoče na tanko resničnii čisti dohodek od vsacega zemljišča. Treba tedaj vsako zadevo razsojati prav po vesti in vednosti. — Poteem se je bral opravilni red, po kterem bode komisija postopala; na to pa so zbrani udje obljubo storili na to, da po svoji najbolji vednosti in vesti hočejo debati v dosego postavnega namena. Zoper besede ,„v dosego postavnega namena" se je ustavil dr. C os j ta, rekši, da postava ne govori od nobenega namena^ in da postava izrekoma ne veleva nobene obljube. Precdsednik se poživlja na naslov postave in obravnave državnega zbora, v kterih je namen prenaredbe zemljišnepga davka razjasnjen bil, ter pravi, da obljubo ukazujje finančni minister, kteremu je od Njegovega Veliččanstva naloga dana , da izvrši postavo. — Ko sta o oppravilnem redu dr. Wurzbach in dr. Costa še eno in drugo reč omenila, je predsednik rekel, da razglaasi, oklici itd. deželne komisije in okrajnih komisij se bodo vselej v slovenskem in nemškem jeziku naznanrjali in da slovenske vloge se bojo vselej slovenski reešili, pa se ve, da vsaka stranka se sme posluževati katerega koli jezika. — Naposled je obveljal sklep, ki sta ga dr. pl. Wurzbachin dr. Costa še posebno podpirala, da zemljišča ljubljanskega mesta se bcojo posebej cenila, posebej pa zemljišča ljubljanske ookolice. — S tem je deželna komisija ustanovljena, okkrajne komisije pa še niso vse. Odkritosrčno pa moramco reči, da nam nič kaj ni po všeči deželna komisija, kki jo je volilo finančno ministerstvo. „Novice" bojo na delovanje omernjenih komisij zmiraj obračale svojo pozornost; društvvo „Slovenijeu pa bode te dni v obilnih iztisih po dezželi razposlalo dotično postavo s potrebnimi razjasnili. Stvar je silo važna! — (Društvo za denarno pripomoc olbrtnikom in ro* kodelcem) je v nedeljo imelo svoj letni zbor. Predsedoval je zboru društva predstojnik g. Jfanez Horak in zbor začel z govorom, ki je vreden, dla ga po večem delu priobčimo, ker v kratkih črticah pDopisuje zgodovino tega društva in kaže denarni stan njegov. Leta. 1856. že, ko se je drugej po Avstriji šše malo mislilo na to, da bi se osnovala naprava, pri kteri bi rokodelci in manjši obrtniki, ki so v denarnii zadregi, dobivali pomoči, je g. Horak prvi stopili na noge in s pomočjo nekterih blagih mož rokodelskega : in obrtnijskega stanu osnoval to društvo, ktero ni le naa veliko korist rokodelcem in manjšim obrtnikom našimn, temuč tudi na čast deželi naši, kajti po njenem izgjledu in njenih pravilih so se osnovale enake družbe po> druzih mestih avstrijskih. Ko je to društvo se pričelo), niso mu de-narničarji, ki se bahajo, da reprezentuijejo „kapital", prihiteli na pomoč, pomočniki so mu bili i le sami rokodelci in manjši obrtniki, ki so mu za obrresti (činže) po 4 od 100 posodili prihranjene male zneeske po 5, 10, 20, 50, 100 ali še več goldinarjev, ktere je društvo potem izposodilo rokodelcem in manjšim olbrtnikom le za toliko više obresti, da je majhne stroškce gospodarstva (saj vsi možje pri tem društvu delajo brez plačila) s tem dobičkom poplačali in še nekoliko tega presežka ----- 75 ----- na stran djalo kot lastnino društveno, tako imenovano „reservino zaklado". In glejte! v preteklih 14 letih je to pohlevno, malo, pa nevtrudljivo in pošteno društvo brez bahatega imena „gewerbebank" obrnilo v vsem skupaj za 1 milijon in 723.784 gold. gotovega denarja, in poleg tega, da je družba bila v potrebi pomočnica rokodelcem in obrtnikom skozi 14 let, si je prihranila 6512 gold., ki je zdaj lastno premoženje družbe in gotovo poroštvo onim, ki jej kaj na posodo dajo. To je delovanje, ki zasluži iskreno zahvalo, ktera gre vsem poštenjakom, ki iz začetka do danes žrtujejo svoj trud blagonosni napravi, še posebno pa gosp. Horaku, ki je ustanovitelj tega društva, njega 14 letni voditelj, njega skrbni oče. Zato je danes na pravem mestu bil predlog starega dr. Coste, naj mu zbor izrazi javno zahvalo za toliko koristno delovanje njegovo. Da je ves zbor pritrdil temu predlogu soglasno, razume se samo po sebi. Al vrnimo se zdaj k govoru Horakovemu. Rekel je med drugim, da je društvo preteklo leto obrnilo 187.516 gold., po takem tedaj za 19.236 gold. več kakor prejšnje leto — in to je djansko znamenje, da ta inštitut ne gre rakove poti, ampak da napreduje, da čedalje več upanja vživa. Na posodo je društvo dalo preteklo leto 86.706 gl. in že pred izposojenim 100.800 gl. je obrok podaljšalo; imelo pa je društvo opraviti z 2702 strankami. Da je društvo pri izposojenem denarju sem ter tje vkljub vsej skrbljivosti tudi kaka zguba zadela, ni čuda — je rekel govornik — kajti revščine je v našem cesarstvu dan na dan več, obrtništvo peša, zaslužka čedalje je manj, davki so silni, in Ljubljana je v preteklih letih zgubila mnoge naprave, ki so rokodelcem in obrtnikom dajale zaslužka. Poglejte le v gruntne bukve, ki so najresničnejše kazalo, kako stoji kdo s premoženjem, in videli boste, kako so se mnoge hiše obrtnikov zadolžile v preteklih 15 letih. Nasproti pa pogrešamo naprav, ki bi povzdignile omiko rokodelcev in obrtnikov in po njej pomagale obrtnijstvu na noge; mi nimamo šol za posamesna obrtnijstva, niti više tehniške učilnice, obrtnijske družbe itd. Tudi narodni raz-por ni morebiti brez krivde — utegne kdo reči — al tudi pred 14 leti, ko smo društvo začeli, ni kraljevala po vse sloga; čevljarski mojstri so bili razcepljeni v dva tabora, kar je mnogo over delalo — vendar premagali smo vse, prijatli moji; — na božjem blagoslovu sloni vse. Govor predsednikov, ki se je držal praktičnega stališča in se ni sprehajal v praznih frazah, kakor se razhaja marsikak ministersk nastopni govor, bil je z velikim zadovoljstvom sprejet. Naznanil je potem sklep družbinega računa od leta, ki je natisnjen v sporočilu, iz kterega se razvidi, da je 355 udov vložilo lani 20.164 gold. 43 kr., 78 udom pa je bilo izplačanih 11.673 gold. 41 kr., — na p6sodo pa se je dalo 531 posojil v znesku 86.706 gold. Ker društvo izposojuje denar z obresti po 6 od 100 gold. in za provizijo jemlje še */4 odstotkov, je društvu po tem došlo 3421 gld. 58 kr. dohodka; reservina zaloga se je lani pomnožila za 411 gold. 33 kr. — Grosp. Pa kič je bral sporočilo, v kterem on in gospoda Sventner in Ferd. Biiina, ki so bili za preglednike družbinega računa izvoljeni, zboru naznanjajo, da so račun našli natančno narejen in vse v bukve prav zapisano. Predsednik Ho rak je poročal potem o nekterih sporočilih, ki so od zunaj došli družbi in predlagal, naj zbor velecenjenega predsednika dunajske trgovske zbornice gosp. Rekenschuss-a in pa g. Heilinger-a, predstojnika enake koroške družbe, izvoli za svoja Rastna uda. To se je tudi soglasno zgodilo. — Ko je zbor pritrdil letno miloščino že onemoglemu pa zve- stemu svojemu služabniku Tišini, so se volili namesti 4 po pravilih izstopivših odbornikov novi odborniki in 3 pregledniki družbenih računov. Izvoljeni so bili vsi sopet, namreč kot odborniki gospodje Pavel Auer, Jakob Počivavnik, Matevž Schreiner in K. Tambornino, — za preglednike pa gospodje Mih. Pakič, Jože Sventner in Ferd. Biiina. In s tem je bil zbor končan. Mi društvu želimo dober napredek vprihodnje in dostavljamo željo, naj bi to domoljubno društvo čedalje več našlo podpornikov, kajti čem več se pri njem naloži denarja, temveč ga more rokodelcem v potrebi na posodo dati. Naj tedaj naši rojaki ne nakladajo denarja samo v hranilnico, naj ga naložijo tudi pri tem društvu, kjer je, kakor 141etne skušnje uče, varno naložen in obresti (činža) dobivajo po 4*/2 od 100 — tedaj pol gold. več. — {Delavsko društvo) se je pričelo 20. dne u. m. z občnim zborom. Zdaj pa, ko je čas vpisati se v društvo, kakor slišimo, se pričkajo tu in tam: kdo da spada med delavce? ,,gehulfe" — tako trdijo eni — je več kot „geselle" in ti in uni so več kakor „arbeiter" (delavci), češ, da delavci so le oni, kteri se najemajo zdaj za to, zdaj za drugo delo v mestu, na polji itd. O tem, kdo je delavec v širjem pomenu, ne bi moglo prepira biti; delavci smo vsi, ki si z glavo ali rokami kruh služimo; le on ni delavec, ki samo vživa to, kar mu je oče ali kdo drug zapustil. Iz tega pa se očitno vidi, da tako imenovana „delavska društva", kterih pomen še ljud6m ni jasen, ne izvirajo iz nikake žive potrebe, marveč so stvar nove ere in le tuji cepovi na domača drevesa. Pa tudi pravila (statute) drugej so drugačna kakor pri nas. Po pravilih ljubljanskega društva ima delavsko društvo prav tak namen kakor naša, že več let obstoječa družba katoliških rokodelskih pomočnikov (kat. Gesellenverein). Čemu tedaj še drugo enako društvo? Kdor je delavsko društvo organiziral, ali ni vedel za že obstoječe rokodelsko? ali mu je pa morebiti vlada z dostavkom „brez politike" zasuknila stvar drugače? — (Vljubljanski škofije) je po letošnjem imeniku 17 kanonikatov, 194 fara, 81 lokalij, 3 vikarij , 11 starih kaplanij, 19 ekspozitur, 230 kooperatur, 6 manemisa-rij, 42 beneficijev, 308 duhovnijskih cerkev, 1008 podružnic, 7 samostanskih cerkev, 161 kapel, 498 duhovnih pastirjev, 27 pri druzih opravilih, 52 v pokoju, 21 v druzih škofijah, 17 duhovnov iz druzih škofij, 55 redovnikov, 68 redovnic uršul. družbe, in 28 usmilj. sester, ter 526.876 duš. Avgustanci in Helvecijani 304, neze-dinjenih Grekov 235, 1 Izraelec. Prazni kanonikati so 4, fare 4, kaplanij 20, stara kapi. 1, ekspoziture 3, kooperatur 52, manemis. 4, beneficijev 12. — (Poslavljenje.) Po naznanilu „Danice" so poli-litične občine na Dolenskem: Stariterg pri Poljanah, Radenice, Dol in Dolenja podgora izvolile gospoda dr. J. Sterbenca za svojega častnega občinca zavolj zaslug, ktere si je pridobil za ondotno šolsko bukvar-nico; zapisal jo je že pred več leti za dosraertnega uda v družbo sv. Monora in ji podaril raznoterih bukev slovenske literature. Imenovana knjižnica šteje že do 200 knjig. — (Novopečena modrost „Tagblattovau) se je uni-dan pod naslovom „Selbstkasteiung" prikazala na „U-beralnem tandelmarktu", kjer gospoda Dežman in Kas-bacher svojo robo prodajata vernikom svojim. Slovenski jezik v pisarnah deželnega odbora jima je strašansk trn v p&ti; vendar tega nočeta reči, zato pa svoje bolečine", ker je pustni čas, spuščata pod druzimi maška-rami na dan. Ena maškara bila je ta, da sta rekla: „slovenski jezik ni pripraven za kancelije, da bi pregnal više izobraženega nemškega", — druga maškara ------ 76 ------ pa je skočila s tem-le obrazom na ^liberalni tandel-markt": „za kancelije pristrojeni slovenski jezik bi izgubil narodni svoj značaj (Volksthiimliehkeit) in ne razumel bi ga potem narod slovenski". — Na te pretveze rečemo le to-le: Čemu tista večna ohola baharija z „višo omiko nemškega jezika", ker vendar veste, da bi morale nemške kancelije brž zapreti, ako bi morale uradovati vse le v nemškem jeziku! Saj ga ni hujega tatii kakor je v jezikovih zadevah Nemec. Naj to do-kažemo le z nekterimi kancelijskimi besedami, ki jih uradniki vsak dan rabijo za svoje, čeravno so ukradene iz druzih jezikov: Journal, Archiv, Expedit, Registratur, Liquidation, Exhibit, Protokoli, Inventar, Rubrik, Videat, Commission, Cession, Recurs, Revers, Clausel, Obligation, Testament, Diat, Act, Offert, Va-dium, Termin, Amortisation, Indorsat, Conto corrent, Depositen, Adjutum, Diurnum, Diumist, Practikant, Prasidium, Consignation, Controlle, Saldo, Rest, Abso-lutorium, Actuar, Ingrossist, Duplik, Replik, Pare, Original, Caution, Instanz, Datum, Licitando, Formular, Decret, Bilanz, Summarium, Certificat, Quote, Curatel, Fascikel, Conduite, Tergalnote, Charta bianca, collau-diren, controliren, incontriren, mundiren, legalisiren, fix; intimiren, anticipando, posticipando, appelliren, revidi-ren, sequestriren, vidiren, intabuliren, instradiren, con-tumaziren, inrotuliren, censuriren itd. itd. Naj našim kancelijam te besede vzamemo in sto druzih in rečemo: „rabite nemške besede", vprašamo Vas, kako bodo uredovale? Pojte tedaj rakom žvižgat s svojim „hoher entwickelten" jezikom in z njegovo „Volks-thumlichkeit" v uradih. In če na kritično rešeto de-nemo mnogo nemških kancelijskih besed, kako neumno so skovane, al neumnost je dobila kancelijsko pravico in zdaj se rabijo v „hoher entwickeltem" jeziku. Kaj neki na priliko pomeni kancelijsk „Buch-haltung", „Buchhalter"? — kaj druzega kot „bukve držati". Tedaj je „Buchhalter" mož, ki bukve drži — celi dan ali celi teden ali celo leto, in „Buchhaltung" bi tedaj bila uradnija, kjer vsi „bukve drže" — za „Brenceljna" bi bila to kaj dobra podobica. Razložite nam isto tako neumno „Flussigmachen" in „Fltissig-machung" — ali bi ne bile cele po vod nje po kance-lijah, če bi ves denar bil „flussig"?! In ali ne zasluži patent na kovanje uradniških besed, kdor je izkoval „Gerichtshof" in enake?! Nemec se je te in enacih besed navadil; če tudi so prav neumevne, rabi jih, in ne misli si več na neumevnost njihovo. Ali ne bi bilo mogoče kaj tacega — ravno tako neumnega — skovati tudi jeziku slovenskemu? Menda prav lahko vsaki hip. Zdaj pa le še par besedi o „Tagbl." zahtevi, da kan-celijski slovenski jezik bi moral prav „volksthumlich" biti. Dobro! „volksthtimlich", to je, narodu prav lahko umeven naj bode in besede v duhu narodnega jezika narejene, ako jih narod še nima. S tem se pa po gori navedenih dokazih ponašati najmanj more nemški uradni jezik. Ce pa mislite, da takrat je kaka postava, kak ukaz, kak razglas v umevnem slovenskem jeziku pisan, kedar postavo, ukaz, razglas vsak Slovenec razume, moramo vam v obraz reči, da sami ne veste, kaj zahtevate, ali pa ste tako hudobni, da od vsacega, tudi priproatega človeka zahtevate, da mora tako učen biti, da vse stvari razume, za^ktere gre v kancelijah in ki jih razglašajo kancelije. Ce kdo ne razume stvari, kako bode razumel besedo? In v tem tiči ona znana hudobija, s ktero nemškutarji sleparijo naše župane in druge ljudi, rekoč: „kaj ne, da ne razumete te nove šprahe?" — — se v6, da ne razumejo tacih besed, ktere zaznamovajo take stvari, ki so jim neznane. Človek mora stvar razumeti, potem more razumeti še le besedo. Nesite take postave v nemškem jeziku okoli vseh nemškutarjev po Ljubljani, in glavo vam stavimo, da med 100 jih 10 ni, ki razumejo nemške zakonike. Nevednega kmeta kak širokoustni nemškutar brž oplaši, ker revež misli, da mora vse razumeti, čeravno se ni nič ali cel6 malo učil. To v razjasnilo „Tagbl." nemškutarskih zvijač. — (Gosp. dr, Toman) je za dva dni iz Dunaja prišel v Ljubljano. — (V Čitalnici) je zadnji lepi bal v nedeljo presegel vse prejšnje, včerajšnja „Sokolova" veselica z> maškarado pa je posebno izvrstno pust končala.