Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. (Dalje.) 1. Sadno drovjc sploh ali v obče. Veaio, da je Bog 8aai prviaia človekoiaa v raju ali paradižu v živež aadje odkazal, ker ajiaia še ai bilo aiogoče si iz žita krah Barejali. Ravao tako je verjetao , da je Ijadeai v prvih časih večidel sadje v hrano služilo; ia ker šei takrat ljudje aiso bili tako zbirljivi o živežu kakor daadaaašaji, so toraj tadi s slabšim sadjem bili zadovoljai; s čaBoiaa ae je pa vse to apremeailo do te atopBJe, aa kteri sedaj stojiaio ia živimo. Iaiaaio pa tudi ptaje sadje. To se je tako zgodilo: Ljadje so v ptuje kraje prišli, tam 80 videli fte lepše ia boljše sadje raznega pleraeaa , ia želeli so ga tudi doaia irneti, so ga preBesli, doaia posadili ia tako svojeam kraja ga privadili. Kar iaiarao prav žlahaega aadja, je večidel iz ptujih krajev, ka'xor: črešaje , višaje, breskve, kajsije ali aiarelice, orebi, kntae, debele alive itd. Nektero sadje pa pii nas še sedaj bc stori, ia ai še vdoaiačeBn, da bi brez posebnega oskrbovanja sad rodilo, ia se toraj le po vrtib pri Bas Bajde, kakor kisle liraoBe, io ruBieae, sladke pomoraače. Smokve ali fige, ki so surove in suhe aa prodaj, in po trikrat oa leto obrodijo. Drevo v zimi rado pozebe, slauio obvito ga pa miši oglodejo, z gnojem pokrito se naj bolj obvarje pred mrazona in roiioii. Oljka ima ozko, bledo perje, podolgovate maslecke kakor črešoje debele, iz kterib se olje tlači, in le v toplib krajib stori. Lavorika ima črno dišeče zroje, ktero jedilom dišavo da, ki ga je skozi zimo z gnojetn zagraiti, da ae pozebe. Mandeljaovo drevo ima sladka jederca; ne raora pa z rijnho pokriti, kadar spomladauski niraz namerjava ia je drevo v cvetju, v obče pri nas slabo rodi. Dalje je sadje požlabajeao ali Bepožlahajeao. Vae požlahnjeno aadje je po čloTeški umetnosti svojo žlabtnost zadobilo, postaTira 8 presajenjem , cepljenjem ia tančaejeem oskrbovanjero. Nepoilabajeao sadje pa je tisto, ktero je ie svojo prvo divjo natoro ia lastnost obraoilo, kakor: oreb, dreo, kostaaj itd. Deli iu posamezno sadno drevje. Med vseaii rastliaaiai drevje aajviše ia Bajraočaeje priraste; iaia pa koreaifle, deblo ia veje, ktere se v ea vrh ali več vrbov razprostirajo, ia mladike, "listje ali perje, popke ali bratje, cvetje ia sadje poganjajo. Od zaaaj odeva drevje skorja, med skorjo ia terdiai Ie8om je teako ličje, lika ali lub, za teai beliaa ia srediua lesa, ki iaia v sredi stržea ali svrž, ter se tadi srčika inienuje. Sadao drevje aaai Bajveč dobička priaese, rodi sadje in Bam tudi les da za razao orodje v domačo rabo ia aa prodaj, kakor: oreb, črešaja, sliva, kostaaj itd. Jablaa afi jablana iaia okrogla, sladka, pa tndi kiselaa jabelka, ki se v režnjah sušijo iu v jabelčaik tolčejo za bladivao pijačo. Hruska Boai podolgovato, sladko sadje; tepka da dober hruškovec. CreŠBJe so zdrava jed, sarove ia aahe; posebao kisle viŠBJe. Slive so surove ia auhe žlabni sad, iz kterib se tudi slivovec dela, Orehi dajo aladko jederfce za potico ali pogačo ia za olje, ia kostanj dobre kostaaje, oba pa dragi les. Ravao tako tudi sliva ia črešnja dasta koriatai lee. Eutne se posušijo , ki so jako dišeče, bilro pa zgaijejo zeleae. Breskve pri aas navadao po viBogrodih ib vrtih raatejo, pa tudi marelice po tih krajib aadiaio; v sredi imajo koščice, jabelka ia braške pa peške. Nešplje po saduaoaaikih rastejo, kakor tudi skorši, ter dajo dober, okusea sad, ako je vgojen ia vležaa. Murve dajo otrokom oalastno zraje, sviloprejkam pa tečao perje. Ribiž itna kiselae, rudeče jagode za zobaaje, pa tndi za pokuho. Kosraatiake imajo ternasto perje pa ru meakaste sladke jagode. Med sadje se štejejo tadi rudeče jagode, ki na rožaatih stebličkih po bregib na toplih krajib rastejo, ia so žlahnega duha in pokusa; zrele z vinom ali sladkorjem, ali pa same dajo hladivno, prijetno jed. Po vrtih raste debelejsa sorta, po imeau drozki. Iz tega je očividao, da je raBogovrstaega aadja, ki pri aas dozori, veadar n\ mogoče vseh plemen oraeaiti, ker samo jabelk je več od tiaoč razaih sort; ravao tako se tadi hrušk šteje okoli tisoč. Da si pa vemo boljših pleaiea izvoliti, se bodo poredoaia aektera iaieBovala ia ob kratkem popisala. (Dalje prib.) Gospodarsko oznanilo. Spiadlor Tomaž v Drakovcih pri Maliaedelji, pošta Ljutomer, izvratea drevorejec ima blizo 3000 2—5 let atarih jablaaic, nied kteritni je aajveč zimakib mašaacek in jib prodaja po prav aizki ceai, aamreč po 20 do 50 kr. a. ?. Če kdo hoče lepe jablaaice kapiti, aaj se pri Bjeni oglasi. Priporočamo njegova drevcsBica vseai gospodarjeai.