Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nad str., Učiteljska tiskarna. ———
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. =
btev. 10.
t pilil
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po posti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
V jLjtibijani, sobota cine 12. januarja 1918.
Leto II.
Mirovna pogajanja.
Dunaj, 10. januarja. (Kot. ur.) Telegra-fični korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega:	Včeraj	prekinjena plenarna seja
se je nadaljevala dopoldne ped predsedstvom Kiihimannovim.
Prvi je govoril predsednik ukrajinske delegacije, minister za trgovino in industrijo Holubovicz. V svojem nagovoru je dejal, da so v hrepenenju po miru zastopniki demokracije vse Rusije brez ozirov na napade enega dela ruske družbe in časopisja pogumno prekoračili strelske jarke vojskujočih se držav, da dosežejo potom prijateljskega sporazuma med narodi na vsem svetu zaželjeni splošni mir. Naša država, ukrajinska •ljudska republika, je odgovorila prva klicu za udeležbo pri mirovnih pogajanjih. Ukrajinska ljudska republika prične zopet svojo internacionalno življenje, ki je mirovalo več kakor 250 let. Generalno tajništvo, vlada ukrajinske ljudske republike, Podaja sledečo noto in zavzema pri sedanjih mirovnih pogajanjih samostojno mesto:
Vlada ukrajinske ljudske republike naznanja vsem vojskujočim in nevtralnim državam sledeče: Dokler se ne ustanovi v Rusiji skupna zvezna vlada in se ne urede mednarodnopravna ustavna vprašanja, toliko časa uporablja ukrajinska ljudska 'republika samostojne mednarodnopravne odnešaje. Generalno . tajništvo ugotavlja, da pomenja vojna za vse države, zlasti pa za delovne razrede vseh držav, največje zlo, da se morajo odpovedati vse vojskujoče se države nameravanim osvo-jevaln.im namenom in da naj prično takoj z mirovnimi pogajanji. Zato je pričela ukrajinska centialna rada, parlament ukrajinske republi-. u’•	°'^ P.°. razglasitvi ukrajinske republike,
a-Advno politiko v mirovnem vprašanju. Ukrajinska centralna rada je smatrala zato za nujno potrebo, ko je razglasila v svojej tretji spomenici potrebo takojšnjega mirovnega sklepa, da sklene premirje.' V to svrho so bili odposlani zastopniki generalnega tajništva na južnoza-Padno fronto lin na romunsko fronto. ,ki sta združeni sedaj v eno ukrajinsko fronto pod vodstvom vlade ukrajinske ljudske republike. %enem je pooblastila ukrajinska centralna racitt .{ceneTa^no tajništvo, da obvesti zaveznike o teh korakih, kar je generalno tajništvo svoj čas tudi izvršilo. Ko je potem sovjet ljudskih komisarjev v soglasju z vladami, ki so bile v vojni proti Rusiji, prevzel zadevo premirja na vseh ruskih frontah, je odposlalo generalno tajništvo svoje zastopnike v Brest Litovsk zaradi kontrole in informacije. Generalno tajništvo smatra za potrebno, da pri tej priliki ugotovi, da so zastopniki sovjeta ljudskih komisarjev kljub temu, da so bili obveščeni o prihodu delegatov ukrajinske vlade v svrho udeležbe pri pogajanjih, sklenili samostojno splošno premirje brez .vsakega sporazuma z ukrajin-sko ljudsko republiko. Sedaj, ko pričenja sovjet i]uasi\io komisarjev glascim zadnje točke pogojev za splošno premirje z vladami Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije pogajanja za mur, izjavlja generalno 'tajništvo v imenu ukrajinske ljudske republike:
Vsa demokracija ukrajinske države stremi po tem, da se konca vojna po vsem svetu in. ss 'SrticH£ lTiii med vssiniii voiskuiiočiTni sg dr-žavami. Mir, ki se naj sklene med vsemi državami, mora bita demokratičen m mora zagotoviti tudi najmanjšemu narodu v vsaki državi polno, neomejeno pravico do narodne samoodločbe. Da se omogoči pravi izraz liudske volje, je treba ustvariti primerne garancije Vsaka aneksija brez privoljenja prebivalstva, je nedopustna. Prav tako je nedopustna vsaka vojna odškodnina v katerikoli obliki. Malim narodom držav, ki so trpele vsled vojne mnogo škode ali so bile opustošene, je treba dati gmotno pomoč po pravilih, ki se izdelajo na mirovnem kongresu. Ukrajinska ljudska republika se mora udeleževati kakor vse druge države vseh mirovnih pogajanj in 'konferenc. Mir, sklenjen iz pogajanj, je ie tedaj obvezen za Ukrajino, če sprejme in podpiše pogoje tega miru vlada ukrajinske ljudske republike. Generalno tajništvo stremi po tem, da se čim-prej uoseze tak splošen mir, in izraža upanje, ua se izvrši končnoveljavna rešitev mirovne j n r ,rr}e<inarodnem kongresu. Vlada vnisil™w£ , ? rePublike poživlja s 'tem vse renče	zave, da se udeleže te konie-
Predsednik pl. Kiihlmarai izjavi, da sprejema izvajanja predsednika ukrajinske delegacije /, živahnim interesom in pozdravlja u:kra-zastopnice v imenu zaveznikov. Svoje stališče napram podrobnem izvajanj ukrajinskega delegata označi pozneje Dr Kuhi rnann vpraša nato predsednika ruske delega cue, če nameravajo on in njegova delegacija tudi se v bodoče oiplomatično zastopati za deve cele Rusije.
TrGckij poda izjavo, da .ruska delegacija ne ovira udeležbe ukrajinske delegacije pri mirovnih pogajanjih, sedaj ko pozna noto gene-|«mega tajništva ukrajinske ljudske republike jn ker priznava pravico samoodločevanja vsakega naroda do popolne ločitve.
i J.6-*. ulav' Je s'edila daljša razprava, ki še ri«!UZI , v vP-rašanje, če tvori ukrajinska egacija le pododdelek ruske delegacije ali
če se postopa z njo v diplomatičnam oziru kot z zastopstvom samostojne države. Trockij je-izjavil, da je to vprašanje že rešeno, ker nastopa ukrajinska delegacija že kot samostojna delegacija in ker je priznala ruska delegacija ukrajinsko delegacijo in ker tudi od nobene strani ni prišel drugačen predlog. Predsednik ukrajinske delegacije se je zahvalil Trockemu za to izjavo, ker je s to izjavo ugotovljeno, da tvorita ukrajinska in ruska delegacija dve ločeni, samostojni delegaciji ene in iste stranke.
Deseti strankini zbor.
(Dalje.)
K tretji točki dnevnega reda ima besedo sodr. M. Cobal.
Sodrug Cobal: Že na zadnjem zboru leta 1914. smo bili izdelali podroben organizacijski načrt. Izročili smo ga bili izvrševalnamu odboru, da ga uredi, pošlje deželnim organizacijam in potem končno redigira na širši seji iz-vrševalnega odbora. Tedaj pa je nastala svetovna vojna, ki je onemogočila vsakršno politično organizacijsko delo. Izvrševalni odbor preulaga torej sedaj zboru organizacijski statut. Posebej razpravljati o lem opraviiniku ni potreba. Ce omenim, da so prispevki za strankini davek zvišani in nekoliko drugače razdeljeni kakor doslej, mi vendar ni 'treba utemeljevati tega, zakaj da mora politična organizacija imeti denarne pcmočke za agitacijo in razne akcije, je umevno. Potreba politične stranke je, da ima sredstva, ker mi nimamo mecenov in zavodov, ki bi mogli sipati denar v politične namene; za to moramo skrbeti sami. Letošnji strankin zbor se mora postaviti odločno na stališče »da mora vsakdo, ki hoče veljati za člana stranke storiti napram stranke vse dolžnosti in jo tudi materialno podpirati. Mnogo jih imamo, ki posedajo okolo, nič ne store za stranko, a vedno kritizirajo, drugi pa so zaposleni že po strokovnih organizacijah in delajo pobeg tega po svojih močeh tudi v politični organizaciji. Sredstev potrebujejo vse organizacije. V organizacijskem zmislu odgovarja cpravilnik bistveno našim dosedanjim načelom, zato je primeren in priporočam, da ga zbor sprejme*
K besedilu bi priporočal le, da naj se rabi -namesto izraza' »deželni odbor« izraz »odbor deželne organizacije«. Obenem bi pripominjal, da je nujna potreba, da izvedemo tudi krepko organizacijo v zmislu opravilnika, v prvi vrsti (poleg strokovnih organizacij) politično organizacijo. Nisem pa nasprotnik posebnih izobraževalnih organizacij za mlade sodruge in so-družice, ki ne morejo sodelovati v političnih organizacijah. Izvesti moramo, dosledno politično organizacijo in napraviti kataster strankinih pristašev, zakaj izobraževalne in strokovne organizacije ne morejo nadomestiti političnih. O strokovni organizaciji ni umestno govoriti danes, pač pa se mi zdi, da je bil mogoč v Nemčiji četrti avgust le zato, ker so odločevale najbrže strokovne in gospodarske organizacije. Strokovne organizacije miorajo biti razredno zavedne. Delavstvo se mora najprej zainteresirati za svoje interese in mora smatrati strokovne organizacije kot pomoček, s katerim delavstvo izobrazimo in po katerih zanesemo-razredno zavest med delavce. V sedanjih razmerah je treba, da se strokovna in politična organizacija izpopolnjujeta in druga drugo podpirata s sporednim delom. Nekateri so rekli, da so strokovne organizacije privesek Dunaja, celo, da smo suha veja na telesu naroda. Na take besede ne odgovarjamo drugega kakor to, da so delavske organizacije storile več za slovensko delavstvo kakor vsi narodnjaški širokoustneži ves čas svoje zgodovine. Delavci so že mnogo izboljšali svoj položaj s svojim lastnim delom, kjer imajo organizacije. Delavske organizacije so odpravile suženjske razmere po industrijalnih krajih, in če niso več storile, so deloma krivi tisti, ki so jih pri delu često ovirali, in jih še danes skušajo ovirati in smešiti. Slovenska inteligenca vobče ne pozna tega dela, ker se ni zanje zanimala in je vedno zajemala informacije iz delavstvu sovražnega časopisja.
Taktika stranke je več ali manj znana
/ na prvem strankinem zboru Jugoslovanske socialne demokracije leta 1896. v Ljubih,1.,!™0,?0 Posvetovali in sklepali o taktiki in •ena1, o tudi ,na poznejših zborih. Zdi se mi, in sem prepričan, da mi boste tudi vsi pritrdili, da se mescanske stranke niso tako poboljšale, da bi m zaraaitega morali revidirati našo taktiko .napram diugirn strankam. Naša taktika more iti le v dveh smereh: potruditi se moramo, da okrepimo svojo stranko in razvijemo nje delovanje ob raznih volitvah. Odločevanje o po-odboru. Napram nazadnjaškim strankam ne -ilednjem vprašanju prepuščamo izvrševalnemu smemo poznati nikakršne popustljivosti, z naprednimi (seveda res naprednimi) je mogoče sodelovati n. pr. v posameznih kulturnih vorn-šanjih.
Vzemimo n. pr. deklaracijo. Gotovo je to," da nas za mnenje o, deklaraciji pred objavo formalno ni nihče vprašal. Bistvo deklaracije ima pomen, toda druga pot bi bila primemeja. Jugoslovanska poslanci bi bili morali nastopiti v parlamentu za demokratizacijo in nedvomno bi
bili imeli na svoji stramii češke in nemške ter druge socialne demokrate, in taka močna družba v parlamentu bi bila utegnila izvojevati demokratizacijo in tudi avtonomistične težnje, zjasti sedaj, ker ustroj države sam čuti potre^ bo reforme in tej potrebi nasprotujejo le vse-nemci in veliki kapital pri nas in Ogri na oni strani Litave. Tako se je pa, žal, razvil nacionalističen šovinizem, ki otežkočuje oboje: demokratizacijo in avtonomijo. Zavedati se moramo že seaaj, da pride po vojni reakcija, razočaranje, in če ni zmagala demokracija, ne bomo imeli-najlepših časov. Naglašam le to, kar smo že naglašali, da smo za bistvo deklaracije, bojimo se pa reakcije po vojni. Tudi strankin zbor pozdravlja izraz skupnega dela za uresničenje jugoslovanskega ujedinjenja. Naša pot sicer je pa že zarisana v sklepih naših strankinih zborov.
S predlogom idrijske organizacije, da se pridružimo deklaraciji, se strinjamo, kolikor je že zapopadeno v resoluciji. Verus je imel prav, ko je rekel, da delavstvo ni zaupalo meščanskim strankam, ker še ni pozabilo, kako so hotele uničiti delavce, so jih denuncirali, preganjali, smešili. Pozabiti ne smemo, da je stranka delavska.
Poročevalec prečita resolucijo.
Predsednik sodr. Sitter otvarja razpravo.
Sodrug A. Kristan: Poročevalec je razmo-trlval o opraviiniku. Vojna je uničila organizacije. Ko se je strl absolutizem se je pričelo zopet delo. Naša stranka ima politične, strokovne, .gospodarske in izobraževalne organizacije; na vseh teh poljih moramo delati neumorno1 dalje. Izobraževalna organizacija mora posvečati svoje delo mladini in ženstvu zlasti z ustanavljanjem knjižnic. Imeti moramo-res organizacije, ne le pristaše kakor jih imajo meščanske stranke, da bo naša politična stranka lahko izvrševala svoje politične dolžnosti in ne samo strokovne in gospodarske. Posvetiti bomo morali nekaj pažnje tudi zadnjim dogodkom. Nekateri svetujejo proč s centralizmom. K temu pripominjam, da je bila politična stranka vedno samostojna, nikakor pa ni priporočljivo za strokovne organizacije, ker ni ne praktično ne gospodarsko mogoče. Cehi sami priznavajo, da je bila decentralizacija napaka in marsikaj se ni izvedlo, kar bi se bilo, če bi bile ostale organizacije centralizirane im bi bila delovala avstrijska internacionala. Abditusov članek zahteva, da se izrečemo za deklaracijo, a deklaracija zahteva manj. Mi smo šli na konferenci dalje in tega ne moremo zavreči. Pri tej priliki omenjam tudi boj zoper boljševike na Slovenskem. Kakšna je stvar? Meščanska revolucija v Rusiji se je izvedla na ramah delavstva. Ko so delavci videli, da hočejo meščanske stranke izrabiti sad revolucije zase, so prišli bcljševiki in razvilj proletarski program in program miru; meščanski listi trosijo neresnico. In z deklaracijo? Predložili so jo, a drugi dan je bila objavljena, vprašali niso za mnenje in se ne hoteli posvetovati o njej. Za narodne pravice-smo se vedno zavzemali in tako bo tudi vbodoče; smo pa internacionalni socialisti, ki zastopamo delavstvo1. Stranka pa potrebuje, če hočemo uspešno delati, svoje tajništvo in upamo, da bomo z dobro organizacijo napravili tudi zanje podlago. — Mogoče je, da se osnuje v kratkem kak naroden svet na podlagi skupnih demokratičnih točk. Nekoč je dr. Šušteršič že podal izjavo glede narodnega sveta, ki je pa bila taka, da o njej sploh ni bilo mogoče razpravljati. Upajmo pa, da se uvede v slovenski politiki in polemiki vsaj toliko dostojen ton, da bo bolj enoten boj za napredek in svobodo našega ljudstva lajši in uspešneji.
Politični pregled.
= Vojaška odločitev na zapadu. Francosko časopisje živahno razpravlja o izjavi grofa Czer-nma, ki je pred kratkim govoril o sodelovanju avstro ogrskih čet na zapadu, da se izsili vojaška odicčitev na francoskem bojišču. Francoski listi dom evajo, da so Czcrninovi izjavi že sledili primerni ukrepi. V zvezi s tem razpoloženjem — tan.o se poroča iz vojnop_ročevalskega stana — je >;a italijanski fronti pričakovati živahnejšega bojnega delovanja, ker je brez dvoma Italiji pri-padla naloga', da skuša razbremeniti francosko fronto. S iežni viharji zadnjh dni in izreden mraz v gorovju pač še ovira pričetek večjih akej, ven-der se Ilalijuni pripravljajo za spomlad, pri čemer j h Anglija in Amerika podpirata z vojnim matenjalcm. Dognalo se je, da so znatna artilerijska ojačenja že dospela na italijansko fronto.
= Mednarodna konferenca v Stockholmu. Reuterjev urad poroča: Rr.msay Macdonald je v svojem govoru odločno pritrdil Llcyda Georgeja izjavi, prvi korak bo sedi.j mednarodna konL-rei ca. Čeravno njegova stranka neče skrp ntga miru, je vendar pripravljena udeležiti se konference t< r zahtevati potne liste za Stockholm. Iz L!iyda G.o geja izjave o vojmh ciljih veje duh ki brezdvomno vodi k miru, in sicer k miru, ki utegne odstraniti vzroke vojne. Izjava minister-skega predsedniKa bo bistveno pripomogla, da se razprši nezaupanje nemške demokracije nasproti Angliji.
= Poljaki in mirovna pogajanja. „Iiustro-wany Ku,yer Lc-dzien y‘ piše: Puljski politični krcgi so bili od vlad centralnih držav obveščeni, da pripuščajo enega poljskega zastopnika k mi-
rovnim pogajanjem. Težkoče, ki so se bile pojavile vsled okolnosti, da Poljska ni v vojnem stanju z Rusijo, so bile končno premagane. Sa-moodločevanje Poljske se bo slovesno priznalo ter sklenili potrebni koraki za razvoj poljske države. Vprašanje glede perzonalne unije Avstro-Ogrske s Poljsko še ni rešeno. O vpiašanju av-strufuske rešitve poljskega vprašanja se v Brestu L.tovskem ni iazpravijaio, Ker be poljsko vprašanje tiče le Poijsne m Avstro Ograne. V Brestu Litovskem se razglasi ie načelo samoodločevanja za PuIjsko ter se kraljevini PoIjski pnzna pravica, da sama odloči o svoji boaocnosti in svoji zvezi z eno razpravljajočih uižav.
— Danska priznava finsko republiko. Minister za zunanje zadeve je brzojavno sporočil finski vladi, da priznava danska vlada Finsko Kot svouodno, neodvisno dižavo.
= Norveška je priznala Finsko kot svobodno, neodvisno državo.
= Rušiti državni dolg razveljavljen. Sovjet ljudskih komisarjev -izda v kratkem dekret, s katerim razveljavlja ruski državni dolg. Dekret bo obsegal sledeče točke: 1. Vsa posojila in vse zakladnice, ki jih imajo tujci v tujini ali v Rusiji, so neveljavni. 2. Posojila in zakladnice v posesti ruskih državljanov, ki imajo čez
10.000	rubljev kapitala, so neveljavni 3. Posojila in zakladnice v posesti ruskih državljanov, ki niso naložili v ta posojila več kakor 1000 rubljev, se obrestujejo v 50% nominalni vrednosti, med tem ko se izplačujejo 3°/o obresti onim ki imajo 10.000 rubljev. 4. Delavci in kmetje, ki imajo ruska državna posojila v vrednosti 1000 rubljev, prodajo lehko državi ta posojila za 75% nominalno vrednost, oni, ki imajo za 600 rubljev posodil pa za 70% nominalno vrednost.
= Pomično gibanje v Italiji. V rimskih političnih krogih je zavladalo lziedno gibanje. Dan na dan se vrše immstrsKi posveti. Tudi socialisti in zastopniki delavskih organizacij so povabljeni v Rim k nujnim ra/govorom. Tudi Gro-litti je povabljen, da se udeleži posvetovanj.
— Egipt. Predsedstvo egipčanskega nacionalnega odbura je pjslaio Wodfovemu uradu spomenico, naslovljeno na predsednika miiovne-ga ko. gresa v Brestu Litovskem. V spomenici opozarjajo v Berlinu zDrani člani egipčanske nacionalne stranke kongres na potrebo, da se osvobodi Egipt v zmislu narodnega principa.
Dnevne beležke.
— Pogreb sodruga Pernerstorferja na Dunaju je bil aredo oo pul 2. pupoldne. Njegovega pog/eDa se je uueiežao piedsedstvo aržavnega zDuia mnogo ponojnik^vin prijateljev ter delavske organizacije z Dunaja in drug.h spodnjeav-strijskin krajev. V favontSKem deiavskem domu kjer je ležal na mrtvaškem odru so mu zapeli pevci žaloaiinko in so se poslovili od njega v nagovonh predsednik državne zoonuce dr. Gioss, daije sodiug dr. Viktor Adler, ki je poveličeval pokojnika Kot idealnega boritelja za proletarsko stvar s trdno vero v boljšo bodočnost zatiranega ljudstva. Poslovil se je od njega v imenu nem-šne suCialne demoiuacije in Kot od svojega lju-beznjivega m zvestega prijatelja, od človeKa, ki je imel krepko voljei in bil pravi sin ljudstva. Pokojnina je spremljalo na pokopališče več tisoč delavcev in prijateljev. Na pokopališču so se poslovili od poKojnika sodrug dr. Eilenbogen, podžupan dunajski OienbčcK in sodrug Nemec v imenu češkoslovanske socialne demokracije. Sožalje so izreKle Jugoslovanska socialna demokracija, dansna, rumunska, poljska in diuge siran-ke ter ministrski predsedmu Seid.er, ministra Banhaus m Cvvilinski ter mnogo drugih znan ev in prijateljev pokojnikovih, ziasti pa organizacij. S pukojniKom je legel v grob vobče spoštovan sodiug, agitator, pisatelj m važen pomični in kulturni delavec. Ohranimo ga v spominu!
— Prebiranje letnika 1900 na Kranjskem. S pozivnim razglasom »V« z zaukazano prebiranje v letu 1900 rojenih črno voj nikov se vrši na Kranjskem: Dne 14., 15. in 16. januarja 1918 v Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (izvzem-ši mesto Ljubljana) in Vrhniko; dne 17. januarja v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; dne 19. januarja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; dne 20. in 21. januarja v Rudolfovo in Zužemperk; dne 22. januarja v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; dne 23. januarja v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 25. in 26. januarja v Krškem za sodne okraje Krško, Rateče in Kostanjevica; dne 28. januarja v Litiji za sodni okraj Litija; dne 14. januarja v Kočevju za sodni okraj Kočevje; dne 15. januarja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; dne 17. in 18. januarja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 19. in 20. januarja v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 21. januarja v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; dne 22. in 23. januarja v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 24. januarja v Radovljici za sodni okraj Radovljica; dne 25. januarja na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dne 17. januarja v Vipavi za sodni okraj Vipava: dne 19. januarja v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče; dne 21. januarja v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica; dne 23. januarja v Idriji za sodni okraj Idrija.
— Kaj bo z moko? V torek in sredo je bila pri dunajskem uradu za prehrano konferenca,
leta se bode oddajal v vojni prodajalni, Gosposka ulica na »rudeče izkaznice za otroke do 3. leta«, katere imajo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: Št. 1 do 300 dne 14. januarja, št. 300 do 600 dne 15. jan., št. 600 do 900 dne 16. jan., št. 900 do 1200 dne 17. jan., št. 1200 do 1500 dne 18. jan., št. 1500 do 1800 dne 19. jan., št. 1800 do konca dne 21. januarja. — Za vsakega otroka, ki je izkazan na izkaznici, se dobi 1 kg pšeničnega zdroba. -— Kilogram po 1 krono.
Prodaja petroleja za obrtnike in samce. Na izkaznice s tiskano številko 2 in 3 se bode oddajal petrolej v sledečih trgovinah: Na izkaznice za obrtnike (št. 3) se dobi petrolej dne 23. in 24. januarja, in sicer na izkaznice: I. pri gosp. Friedrichu, Poljanska cesta 33, II. pri gosp. Severju, Trubarjeva ulica 2, III. v konsumu, Krakovski nasip, IV. v konsumu v Zvezdi, V. pri gosp. Zorcu, Dunajska cesta 36, VI. pri gosp. Češnovarju, Kolodvorska ulica, VII. pri gosp. Berniku, Spodnja Šiška, VIII. pri gosp. Št. Mencingerju, Martinova cesta 10, IX. pri gosp. Marenčetu, Dolenjska cesta 16. — Na vsako- izkaznico se dobi 2 litra petroleja. Na izkaznice za samce (št. 2) se dobi petrolej od 25. januarja naprej, in sicer na izkaznice: I. pri gosp. Friedrichu, Poljanska cesta 33, II. pri gosp. Severju, Trubarjeva ulica 2, III. v konsumu, Krakovski nasip, IV. v konsumu, Zvezda, V. pri gosp. Zorcu, Dunajska cesta 36, VI. pri gosp. Češnovarju, Kolodvorska ulica, VII. pri ^ gosp. Berniku, Spodnja Šiška, VIII. pri gosp. Št. Mencingerju, Martinova cesta 10, IX. pri gosp. Marenčetu, Dolenjska cesta 16. — Na vsako izkaznico se dobi V2 litra petroleja.
da se posvetuje o nadaljni preskrbi prebivalstva z moko. Predsedoval je minister Hofer. O konferenci je izvedel poročevalec dunajske »Zeit« sledeče: Konference so se udeležili referenti političnih deželnih oblasti iz vseh krono-vin. Glavni vprašanji, s katerima se je bavila konferenca, sta bili: Koliko imamo še domačega žita in kako naj se odškodujemo, ker odpade romunska žetev? Uspeh posvetovanj, žal, ni razveseljiv. Znano je, da letošnji pridelek ni obilen. Sedaj, ko je izvršena kontrola, se je izkazalo, da številke za pokritje, sestavljene svoj čas, ne odgovarjajo dnevni porabi. K temu prihaja še to, da rekviriranje ne poteka gladko. Sklenjeno je bilo, da se izvrše ostrejše odredbe za rekvizicijo in se napravijo energični koraki, da se prepreči tajna kupčija z žitom. Vprašanje, če se naj zopet skrči izmera moke, je ostalo nerešeno, ker z Ogrsko nimamo trdnih pogodb za dobavo žita in ker ne smemo računati spričo sedanjega ogrskega režima z žitom na redne dobave.
— S^umeutca Jcsenibfvegit delavstva. Jeseniško delavstvo, ki trpi vehKo pomanjkanje na živa.h je predložilo c. kr. deželni vladi kranjskih spomenico z	naslednjo	vsebino:	Slavna	c. kr.
deželna vlada v Ljubljani! Podpisani zastopniki dJavcev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah odločno	protestirajo pioti okrožnici	z dne
21. decembra 1917, v kateri se nam naznanja, da se nam prikrajšajo močnati izdelki, kar pa stopi že z januarjem 1918 v veljavo. Delavstvo v industrijskem obrtu trpi že itak veliko pomanjkanje in zdaj	postanejo	ntzn.isne	razmere,	ki jih
delavstvo ne	bo moglo	prenašati.	Zatoraj	prosi-
mo slavno ■ eželao vlado, če je nemogoče nam nakazati več močnatih izdelkov, naj nam nakaže v gotovi množini vsaj kaše, ješprenja in fižola. Ako pa tudi tega ni mogoče, naj se skuša nakazati za Jesenice vsaj toliko klavne živine, da dobe delavci od državne podporne akcije najmanj dvakrat na teden meso. Delavci smo voljni prenašati sedanje neznosne razmere le v toliki meri, da nam je mogoče ohraniti delovne moči. Zatorej prosimo slavno deželno vlado, da ukrene vse potiebno, da se delavcem odpomore. Razmere postajajo na Jesenicah naravnost katastrofalne. Zatorej prosimo podpisani zastopniki nujno pomoč. Ako ostanejo naše prošnje brez uspehov odločno odklanjamo vsako odgovornost za nadaljnje posledice. Na Šavs, dne 6. januarja 1918. Zugwitz Anton, Oblak Alfonz, Uresch Teodor, Gmeiner, Frai.c, Burnik Franc, Rozman Ivan, Gabnei Franc, Faletič Simon, Tuff Mihael, Kru-schitz Valentin, Sablatmk Ivan, Koller Franc.
— Družinske pristojbine državnih železničarjev. Temeljem neke konkretne pritožbe je upravno sodišče na Dunaju dne 10. t. m. razsodilo, da imajo družine vojaško vpoklicanih uslužbencev državnih železnic pravico do* vojaških družinskih prispevkov. Razsodba pravi, da se uslužbenci državnih železnic ne morejo vzporejati z državnimi uradniki, ker je smatrati železniške uslužbence po njihovem: imovin-skopravnem stališču kot civilne uslužbence.
— Privatni uradniki in uradnice! Dospela je zopet manjša pošiljatev čevljev. Kdor je čevlje naročil, naj jih pride iskat v Zvezo slovenskih zadrug.
— Kader 2. gorskega polka (prej 27. domobranski pešpolk) pride, kakior je sedaj definitivno določeno, v Ljubljano že začetkom prihodnjega meseca.
— Listi v Zagrebu so prenehali izhajati radi pomanjkanja papirja. Izšel je samo uradni list »Narodne Novine".
— Milijonarji v Osjeku. Osjek je majhno mesto, a je postalo kaj imovito mesto med vojno. Sedaj ima 15 milijonarjev, z imetjem od 500.000 do 1 milijona kron že 28 oseb, z imetjem od
50.000	do 100.000 245 oseb.
— Umrl je	v Italiji	sin	Ludovika Košuta
Ljudovik Teodor	Košut v	Neaplju. Košut	si	je
pridob 1 italijansko državljanstvo in siužil kot visok uradnik pri južnih italijanskih železnicah. Na ogrsko se ni	hotel vrniti.	S politiko	se	ni
bavil. Siar je bil	78 let.
tranji zmožnosti, kakor se tudi gospodarska moč Nemčije ne sme presojati po njenih današnjih sredstvih oskrbe. Ravno tako,'kakor je velika reformacija 16. in velika revolucija 18. stoletja vstvarjajoče sile nemškega .in francoskega naroda vzbudila k novemu življenju, ravno tako je velika revolucija vzbudila in razvila vstvarjajoče sile ruskega ljudstva. A ruska vlada je ria čelo svojega programa zapisala besedo »mir« in velike simpatije, katere goji rusko ljudstvo do zaveznikov, mu utrjujejo željo doseči takojšen mir, ki naj bo zgrajen na podlagi sporazuma narodov. Da vzame državam četverozveze pretvezo za prekinjenje .mirovnih pogajanj iz tehničnih vzrokov, sprejme ruska delegacija zahtevo1, da ostane v Brestu Litovskem. Ostane pa v Brestu Litovskem, da v borbi za mir ne ostane nepojasnjena nobena možnost. Ruska delegacija umakne svoj predlog glede premestitve pogajanj na nevtralna tla, ter predlaga, da se mirovna pogajanja nadaljujejo. — Po nasvetu predsednika se je po-tam sklenilo, da vrši popoldne med zavezniškimi delegacijami (in rusko delegacijo interno posvetovanje.
Državni zbor.
Dunaj, 11. januarja.	Pisarna poslanske
zbornice razpošilja danes vabilo na plenarno sejo, ki je sklicana na dan 22. t. m. Na dnevnem redu je edina točka poročilo zdravstvenega odseka o naknadnem zdravljenju na bojišču ranjenih vojaških oseb.
Dvorni svetnik Jireček umrl.
Dunaj, 11. januarja. Profesor slovanske filologije na dunajskem vseučilišču, dvorni svetnik dr. Jožef Konstantin Jireček je ponoči umrl.
Nesreča v rudniku.
Teme Švar, 11. januarja. V Anyabanya, komitat Krasso-Szorenv, se je. v rovu »Hun-garia« dogodila eksplozija. V rovu je bilo zaposlenih 200 delavcev. Do sedaj se je našlo 12 mrtvih in 35 težko ranjenih. V ostalih rovih se delo nadaljuje.
Vojna s podmorskimi čolni.
Berlin, 10. januarja. Wolffov biro poroča: V Sredozemskem morju je bilo potopljenih 12 parnikov s 36.000 reg. tonami s podmorskimi čolni.
Ukrajina In boJjševiki.
Genf, 10 januarja. Claude Arnel, petro-grajski dopisnik lista „Petit Parisiee" brzojavlja: Vem iz zanesljivega vira, da se je Treckij ob odhodu v Brest Litovsk pomirjen izjavil o Ukrajini. Ukrajinski socialnorevolucionarni člani kon-stituante so se zedinili z maksimalisti združenimi revolucionarnimi socialisti glede skupnega akcijskega programa, čegar temelj je naslednji: Priznanje federativne republike v Rusiji in priznanje oblasii sovjetov po konstituanti; naloga slednje bodi formuliranje temeljnih načel ruske politike, sopodpisanje mirovne pogodbe, rabifikacija zem-Ijiškopolitične naredbe, konfitkacija zemljišč in delavsko nadzorstvo kakor tudi razveljavljenje vseh notranjih in zunanjih državnih dolgov. Ko dovrši konstituanta ta vprašanja, se bo konstitu-anta razšla in v vsaki neodvisni zvezni državi si voli vsaka posamezna država svojo nacionalno konstituanto. Socialni revolucionarji desnice in centruma obžalujejo odpad Ukrajme.
Volitev v poslansko zbornico in senat na Španskem.
Madrid, 10. januarja. (Agence Havas). Dekret glede razpusta španske poslanske zbornice določa nove volitve za zbornice na dan 24. februarja, za senat pa na 10. marca. Poslanska zbornica se sestane dne 10. marca.
Ženska volilna pravica na Angleškem.
London, 10. januarja. Gorenja zbornica je sprejela določbo volilne reformne predloge, ki dovoljuje ženam volilno pravico.
Tiskovni sklad za „Naprej/.
Brun Andrej Bosna ........................3‘30	K
Pavlin Avgust i sodrugi, Feldpost 293 18'20
Skupaj 21'50 K
Lepa Hvala.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani,
I Žepni koledarji .za leto 1918 so do-tiskani m se razpošljejo prve dni prihodnjega tedna. Vsebina je naslednja (splošna.) Koledar, Vijakova vijuga, Množilna ‘razpre-delnica, Kolkovne lestvice, Poštna in brzojavna tarifa, Kako reklamiramo časopise, teža 1 kubičnega metra in 1 hektolitra Raztopilna stopinja nekaterih teles (kovin), Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi, Stare in nove mere. Čas beži, Rimske števiike, O cesarski nareabi o mezdmn in pritožbenih komisijah, Sprememba zakonskih določb o službeni pogodbi, Nekaj določb iz bolniškozavarovalnega zakona, Kako dolgo se morajo potrjeni računi skra-njevati?. Povrnitev šicode na zaslužku ob epidemijah, Novi zavarovalni zakon zoper nezgode, Sodba ministra o neorganiziranem delavcu, Zakaj sem strokovno organiziran, Kaj morajo obsegati naznanila nezgod, Beležke. — Cena K 1.50, po pošti/ 10 v več.	\
Mirovna pogajanja.
Dunaj, 11. januarja. C. kr. korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega z dne 10. t. m.: V nadaljnjem poteku današnje seje je izjavil državni tajnik dr. K ii h 1 m a n n ob pritrjevanju zbora, da so se o .preliminarnem vprašanju glede udeležbe ukrajinske delegacije pri mirovnih pogajanjih kot samostojne delegacije posvetovali najprej zavezniki in da je nadaljnja razprava pridržna plenarnemu posvetovanju. Potem je spregovoril prvi delegat ruske delegacije, T r ock i j ter izjavil: Zdi se mi potrebno, da pojasnim najprej neko nesporazum-Ijenje. Ruska delegacija konštatuje, da oficielni, v' nemških listih objavljeni zapisnik seje z dne 27. decembra 1917. v onem delu, v katerem se nahaja govor predsednika ruske delegacije, povsem odgovarja dogodkom, ki so se vršili v tej seji. Kar se tiče ruski delegaciji popolnem neznanega resničnega ali fiktivnega brzojava petrograške agenture, na katerega se sklicuje nemško časopisje in državni tajnik pl. Kiiht-umann, mora ruska delegacija o tem najprej poizvedovati. Trockij obžaluje to nesporazum-Jjenje, ki pa ni v nobeni zvezi z razpravo. Kar se tiče po vojaških zastopnikih ostalih treh delegacij podpisanega protesta generala Hofman-na proti člankom v časopisju, brezžičnim brzojavkam, oklicem itd. izjavlja Trockij, da niti pogoji premirja, niti značaj mirovnih pogajanj ne omejuje svobodo, tiska in besede. S temi pripombami je prešel Trockij k vsebini izjav, ki sta jih podala predsednika nemške in avistro-ogrske delegacije ter je izvajal: Najprej izjavljamo, da srno pripravljeni nadaljevati mirovna pogajanja neglede na to*, ali se nam ententne države pridružijo ali ne. Vzamemo v vednost izjave četverozveze, da so sedaj brez pomena načela splošnega miru, formulirana v delega-cijski seji dne 25. decembra 1917, ker se države ali,Irancev v desetdnevnem roku niso pridružile pogajanjem. Mi z naše strani vztrajamo na načelih demokratičnega miru. Kar se tiče ruskega predloga, naj se pogajanja nadaljujejo na nevtralnih tleh, je bila merodajna želja, da se ustvarijo za obe strani enako ugodne razmere. Rusko javno mnenje ,se spodtika na tem, da se razprava vrši v trdnjavi, zasedeni od nemških čet, zlasti ker gre za osodo živih narodov. Ruska delegacija ne priznava tehničnih težkoč, •ki bi ovirale premestitev pogajanj na nevtralna tla, niti spletk entente, proti katerim bi se Rusija sama znala braniti. Povdarjajoč miroljubno* politiko maksi/mailistične vlade omenil je Trockij nadalje, da absolutno nima vzroka verovati, da bi ententa mogla na nevtralnih tleh uspešneje delovati proti miru kakor v Petrogradu. Nasproti pripoimnji, da bi Anglija in Francija utegnili delovati za kulisami, izjavlja Trockij, da maksimalistična politika izhaja tudi brez kulis, ker je ruska revolucija tako orožje diplomacije odstranila. Če torej po mnenju ruske delegacije ni neobhodno potrebno, da bi se pogajanja morala vršiti v Brestu Litovskem, ne sm e r tiska delegacija prezr e t i nekega argumenta nemškega državnega kanclerja. Gre se za oni del Hertlingovega govora, v katerem je kancler razun na pravico in lojalno vest opozarjal tudi na moč Nemčije. Ruska delegacija ne more in ne namerava zanikati, da je Rusija vsled politike do nedavna vladajočih razredov oslabljena. A svetovno stališče katere koli države se ne meri po trenotnem stanju njegovega tehničnega aparata, ampak udi po njeni no-
y CŠOriel.	mZmSSSt*
UuUiana, Stari	2i
1 Moika in žeZ Stoa 8Sai»,!®,*S So s sSaro pnevroatikoj
m pisalni str@Iia && m®!®!*!, električne £@pne svetiBke.
t^ajfeoljse baSasrife.
Possfeno niEka <ema sa
Hehaniina
sia Starem tsrgia it. 11,
= Cunje, kosti, železi kovine, lase ko odpadke suknja zz=|
kupuje po najvišjih dnevnih cen^
P**a2ak©^a y£iCa ši©w. 4. — Ljubljaff*
irasssBMiasraMEMra*
Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom!
Vojna.
Dunaj, 11. januarja. (Kor urad) Vzhodno bojišče premirje. — Italijansko b »jišče. Nobenih pomembnih dogodkov. — Šef gen. štaba.
Berlin, 11. januarja. (Kor. ur) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprchta in nemškega prestolonaslednika. Sovražnikovi poizkusi nenadno in po topniški pripravi dne 10. januarja zjutraj vdreti jugovzhodno od Ypeina v naše pozicije so se ponesrečili. Cez dan se je i&zbil na fian-deraki fionti in jugozapadno od Cambraia živahen artujeiijski boj. Mtd Mueuresom in Marcoingom se je angleštii artiljenjski ogenj zvečer in rano zjutraj časih stopnjeval do najveCje sile. Tudi fraucosKa artiijenja je bila na obeh straneh St. Quentina in v posameznih odsekih med Oiso in Aisno živahe.i — Skupina vojvode Albrechta Virtemberškega. Zapadno od Bitimonta zvišano bojno delovanje. — Vzhodno bojišče. Ničesar novega. — Oo macedonski in italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov. — v. Lundendorf.
Aprovizacija.
Nakazilo sladkorja. Trgovci, ki še niso prejeli sladkor, naj se nemudoma zglase v .sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lilegu, 'kjer dobe nakaznice za sladkor.
Sladkor za doječe in noseče matere ter za otroke do 5 leta V A kg za osebo) se bode dobil v trgovini gosp. Perdana po vrstnem redu, ki se šele objavi. Vsded razpisa vlade se sme oddati ta sladkor radi evidence le v jedni trgovini.
Sladkor na izkaznice štev. 107, 138 in 139
se dobi v sledečih trgovinah. Na izkaznice št. 107 v trgovini Štefana Mencingarja, Udmat, na izkaznice št. 138 v trgovini Stacul, Šelen-burgova ulica, na izkaznice št. 139 v trgovini Julius Metni, Šelenburgova ulica.
Prodala pšeničnega zdroba za otroke do 3. leta. Pšenični zdrob za otroke do tretjega
brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1. 1881. —
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
i.1,*.-' • . .	'