AVTOHIŠA VRTAČ
Kranj GOOO
Audi
Delavska 4, Straiišče pri Kranju
Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si ftAlG*] AA http://www.avtohistivrtac.si V1!/*! VViUv
1 1 ------ ■■ VARNOST KRANJ	MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001	•ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE
lE-mail:varnost@varnost-kranj.si                                                       DEŽURNI CENTER I |http://www.varnost-kranj.si                                                             (04) 20 15 100 ]		
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
Gorenjska*^ Banka
Banka ,• />iv/«/><
OGLAS
Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 68 - CENA 210 SIT (13 HRK)
Kranj, petek, 31. avgusta 2001
Foto: T. Doki
Pazite, pazite na te drobcene ljudi...
... v teh predšolskih dneh na valovih jutranjih radijskih programov spet pogosteje prepeva velika prijateljica otrok Romana Krajnčan. Svarilo je namenjeno vsem voznikom, tudi staršem, ki se jim včasih kar preveč mudi v službe, po opravkih ali pa kar tako, za zabavo ali iz navade, s težko nogo pritiskajo na plin.
V ponedeljek zjutraj bo na vseh poteh, ki vodijo v šole, spet polno drobcenih ljudi. Prvošolčki z rumenimi ruticami bodo sicer najbolj izpostavljeni, v bistvu pa najbolj na očeh in najbolj varovani, saj bodo v šolskem avtobusu ali očkovem avtu imeli zanesljivo spremstvo. V večji nevarnosti bodo kakšno leto starejši šolarji, ki bodo prihajali sami in naj bi po prepričanju voznikov o prometnih pravilih že nekaj vedeli, v resnici pa so še ravno tako nebogljeni in se jim po glavah podijo čisto druge misli kot ta, kako se morajo obnašati na cesti.
Prav varnosti otrok na šolskih poteh tudi ob začetku tega šolskega leta namenjajo posebno pozornost tako policisti kot predstavniki civilnih skupin: svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, združenj šoferjev in avtomehanikov, avto-moto društev, gasilskih društev... Policisti, denimo, že od srede avgusta v bližinah šol z radarji načrtno lovijo prehitre voznike, da bi jih "navadili" na bližajoči se šolski direndaj. Skupaj s civilnimi varuhi otrok in šolniki so pregledali tudi vse varne poti v šolo, prometne znake, talne označbe, opozorili upravljalce cest na pomanjkljivosti. Še posebej pa bodo možje v modrem pozorni do otrok v prvih šolskih dneh, ko bodo vzeli pod drobnogled hitrost vozil, gledali, ali so starši in otroci, ki jih vozijo v šole, v avtih pripeti, ali varne šolske poti morda niso zaparkirane in podobno. Septembra bodo otroke obiskovali tudi v šolah, jih učili obnašanja in opozarjali na pasti, ki nanje prežijo na šolskih poteh. • H. Jelovčan
Šuštarska nedelja
Konec tega tedna bo v Tržiču že 34. Šuštarska nedelja, ki se začenja danes z odprtjem razstav modne obutve Peko in izdelkov tržiških obrtnikov. Pred dobrim stoletjem so imeli čevljarsko delavnico domala v vsaki drugi tržiški hiši. Prvo nedeljo septembra, na angelsko nedeljo, so delo zamenjali z zabavo. Takrat so namreč po starem običaju sprejemali vajence med pomočnike in Pripravili sejem rokodelskih izdelkov, na vsakdanje skrbi pa so pozabili ob veselici.
Čevljarska tradicija v Tržiču je še vedno živa. Kakovostno obutev izdeluje več kot 20 obrtnikov in podjetnikov. Tudi tovarna obutve Peko kljub težavam daje največji kos kruha domačinom (Več o tem prinaša intervju s predsednico uprave Marto Gorjup °reJc na današnji gospodarski strani). Zato ni naključje, da se bo ^4. Šuštarska nedelja začela z zanimivima razstavama. Danes ob '7. uri bodo v Paviljonu Tržič postavili na ogled modno obutev Peko, svoje izdelke pa bodo že šestič predstavili tržiški obrtniki. Letošnja dogajanja bodo tudi v znamenju 35-letnice prijateljstva med Tržičem in francoskim mestom Ste Marie aux Mineš; v galerijo Atrij občine Tržič so postavili razstavo "Mesto v Alzaciji", danes ob 16. uri bo bosta odprla župana pobratenih mest Park pobratenja v Tržiču.
Prizadevni organizatorji iz Turističnega društva Tržič zagotavljajo, da ob kulturnih in športnih prireditvah tudi tokrat ne bo manjkalo zabave. Najbolj živahno bo v šotoru na parkirišču tovarne Peko, kjer bodo jutri zvečer izvolili Miss Šuštarske nedelje 2001, v nedeljo popoldan pa bo velika Šuštarska veselica. Največ °biskovalcev - ponavadi jih naštejejo v Tržiču Več kot 50.000 - pričakujejo na nedeljskem Šuštarskem sejmu, ki bo potekal med 7. ln 19. uro ob številnih stojnicah. • S. Saje
Franci Stroj iz Dvorske vasi se je v ponedeljek na novo rodil
(Ne)sreča s helikopterjem
V usodnem trenutku je z repa helikopterja odletel rotor, ki ga še niso našli.
čakal zdravnika, od tam pa so ga s helikopterjem prepeljali v jeseniško bolnišnico. Ker je bil le nekoliko opraskan, so ga kmalu odpustili domov.
Ta čas so prostovoljni gasilci iz Srednje vasi že lokalizirali požar, policisti pa začeli s preiskavo. Predvsem jih zanima odpadli rotor, ki ga neuspešno iščejo že nekaj dni, da bi lahko
razjasnili vzrok nesreče. Stroj, ki se je sicer v ponedeljek umaknil v svoj vikend na Dobr-či, si je v torek tudi osebno ogledal mesto strmoglavljenja in "vnovičnega rojstva", nakar se je umaknil pred javnostjo, saj je istega dne umrl njegov tri leta starejši brat Janez.
Podjetje Franci Stroj, s.p., iz Dvorske vasi že nekaj let kot
Pokljuka, 31. avgusta - 45-letni podjetnik Franci Stroj iz Dvorske vasi, ki se ukvarja tudi s he-likoptrskimi prevozi, je minuli ponedeljek s svojim helikopterjem eurocopter BO 105 spektakularno strmoglavil nad Velim poljem. Podjetnik je nesrečo čudežno preživel brez večjih poškodb, medtem ko od plovila ni ostalo prav ničesar, še razbiti ostanki so povsem zgoreli.
Očividci nesreče, ki se je zgodila okoli 13.50 ure, ko se je Franci Stroj vračal z Doliča, kamor je peljal pol tone težak tovor, so policiji pojasnili, da je z repa helikopterja nenadoma odletel rotor. Podobno je nekaj ur po nesreči razložil tudi sam Stroj: "Na višini 400 metrov je nekaj priletelo v rotor, nakar sem začel izgubljati višino." Kljub poskusom, da bi ga umiril, seje helikopter začel vrteti, nazadnje pa strmoglavil v ruševje in pristal na glavi. Franci Stroj se je hitro rešil iz že gorečega plovila in se peš odpravil do Vodnikove koče, kjer je pri-
edino tovrstno zasebno podjetje v Sloveniji opravlja letalske dejavnosti prevoza oseb in stvari. Dvomotorni helikopter eurocopter BO 105 z 840 konji je imel vgrajenih 5 sedežev, Franci Stroj je rabljenega kupil leta 1996 (leto izdelave 1980) in ga maja tega leta tudi predstavil javnosti. Helikopter je bil vreden milijon mark, redno vzdrževan, lastnik pa je z njim opravil vsaj 800 ur letenja. Franci Stroj že vrsto let ukvarja tudi s proizvodnjo sončnih kolektor-jev.  • S. Šubic
9770352666025
PO SLOVENIJI
ureja: Jože Košnjek
SLOVENIJA IN SVET Belgija želi Sloveniji pomagati
Ljubljana, 30. avgusta - V ponedeljek je bil na uradnem obisku v Sloveniji vodja belgijske diplomacije in predsedujoči svetu ministrov Evropske unije Louis Michel, ki je po pogovorih z gostiteljem - slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom ter predsednikom republike Milanom Kučanom izjavil, da je Slovenija vzorna kandidatka za evropske povezave. Belgija želi, po njegovih besedah pomagati Sloveniji, da bo v času belgijskega predsedovanja Evropski uniji v pridružitvenih pogajanjih zaprla še štiri poglavja, pT>govori pa so tekli tudi o vprašanjih skupne evropske obrambe, varnostne politike v povezavi z zvezo NATO ter razmerah v Jugovzhodni Evropi. Pri obravnavi odprtih vprašanj v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo so bila posebej obravnavana vprašanja prostega pretoka oseb, transporta, kmetijstva in regionalne politike. Belgijski zunanji minister je izrazil razumevanje za vztrajanje Slovenije proti prehodnemu obdobju za prost pretok delovne sile, pri poglavju o transportu pa bodo upoštevali interese obeh strani. Širitev EU je po njegovem mnenju nepovraten proces, pa čeprav javno mnenje temu povsod ni naklonjeno, pri prosilkah pa je očitna določena nestrpnost. Na obrambnem področju sta ministra ocenila, da skupna varnostna politika EU in zveza NATO nista konkurenčna sistema, pač pa strukturi, ki se dopolnjujeta. Pri obravnavi položaja v jugovzhodni Evropi pa sta ugotovila, da zlasti zaskrbljuje položaj v Makedoniji, ob predlogu za sklic Balkanske konference pa ocenila, da razmere sklica take konference še ne dopuščajo.
Belgijskega ministra je sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan in se z njim pogovoril o pomenu in pričakovanjih-Slovenije za vključitev v Enropsko unijo. Prenesel mu je tudi vabilo belgijskega kralja Alberta II. in predsednika vlade Guyja Verhofstadta, naj obišče Kraljevino Belgijo.
Darilo ZDA slovenskim kriminalistom
Ljubljana, 30. avgusta - Veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji Nancy Ely - Raphel je ob prisotnosti ameriškega kongresnika Johna Mice ter regionalnega direktorja ameriškega programa za nadzor izvoza in varovanje meje Kevi-na Cummingsa vodstvu Slovenske policije v sredo predala specialno opremo za potrebe kriminalistične policije. Gre za specialno tehnično opremo, ki se uporablja predvsem pri nadzoru meje in pri odkrivanju kaznivih dejanj v okviru "tajnih policijskih ukrepov", zato podrobnosti o tej opremi (v dveh kovčkih) niso znane. Veleposlanica Raphelova je izrazila zadovoljstvo zaradi donacije v okviru programa za Srednjo Evropo, ki poleg Slovenije pokriva še Slovaško, Češko, Madžarsko, sedež pa ima v Ljubljani. Namenjen je boju proti širjenju orožja za množično uničenje ter z njim povezanimi tehnologijami, kakor tudi drugim vrstam orožja, pomaga pa nadzirati mejo. Pripravili bodo tudi več delavnic o zakonodaji in usposabljanja za ravnanje z opremo.
V programu sodelujeta ameriško zunanje ministrstvo in carina, prek ambasad pa postavljajo v posamezni državi tudi svoje svetovalce. Regionalna pisarna programa za Srednjo Evropo je bila ustanovljena letos aprila v Ljubljani.
• Novici povzel Š. Ž.
GLAS Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek jn petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-revija REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
Novega naročnika sem pridobil(-a):
Moj naslov:
ibm eno od
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri
mesece brezplačno ali: C/.dva reklamna artikla Gorenjskega glasa
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
I NAROČAM mMmMmOLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek:--■-
Naslov:-—-—-
Podpis:
J Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija.
Pomanjkanje kadrov je glavna ovira za počasno uresničevanje denacionalizacijskega zakona
Denacionalizacija je prepočasna
Zaradi zamud pri uresničevanju deset let starega zakona o denacionalizaciji je naša država vedno znova pod pritiski sosed Avstrije in Italije. Kljub dodatnim kadrom podatki kažejo, da smo še daleč od tega,
da bi bili ti postopki vsi zaključeni.
Ljubljana, 30. avgusta - Podatki o deležu zaključenih denacionalizacijskih postopkov, ki jih je po pogovorih z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero VValdner objavil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, so sprožili vrsto vprašanj, kako potekajo ti postopki. Tudi zamenjava na oblasti v sosednji Italiji znova opogumlja zlasti optante k zahtevam po vračanju nepremičnin v Istri. Še več nezadovoljstva pa je seveda v državi, kjer je ostala nezaključenih še cela vrsta denacionalizacijskih postopkov. Blejsko žup-nijstvo vztraja pri vrnitvi Blejskega otoka v naravi. Objava podatkov o izvršitvi
ministrstvo za okolje in prostor, pri denacionalizaciji bank in zavarovalnic pa ministrstvo za finance. Zlasti na upravnih enotah, kjer je daleč največje število zahtevkov, pa se srečujejo z velikimi kadrovskimi težavami, saj bi potrebovali za strokovno
denacionalizacijskih zahtevkov, ki jih je javnosti nedavno ob pogovorih z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero VValdner posredoval slovenski zunanji minister so vzbudili precej zanimanja, pa tudi vprašanj. Iz teh podatkov je namreč razvidno, da so letos ob 1617 zahtevkih rešili 901, v celoti zaključenih pa je 664 primerov, ali 41 odstotkov. Izdanih je bilo 1191 odločb, od katerih jih je 1026 pravnomočnih, zoper 165 odločb pa so bile vložene pritožbe. Po podatkih pravosodnega ministrstva, ki je po ukinitvi urada za denacionalizacijo odgovorno za to področje, je bilo odločeno v 33 odstotkih vsega zahtevanega premoženja, katerega vrednost dosega dobrih 17 milijard tolarjev, pri čemer je bilo ugodeno 40 odstotkom zahtevkov po vrnitvi kmetijskih zemljišč, 57 odstotkom po vrnitvi gozdov, 90 stanovanj, 96 odstotkom poslovnih prostorov in 63 odstotkov stavbnih zemljišč. Podobno je stanje pri vračanju premoženja ameriških državljanov, na kar je opomnil novi ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnnv Young kot na pogoj, da bo Slovenija povabljena v severnoatlantsko vojaško
Blejski otok zahtevajo v naravi
Rimskokatoliško župnijstvo Bled je sporočilo, da ne namerava dopolniti oziroma spremeniti denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev Blejskega otoka v naravi z zahtevkom za izplačilo odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe. Ministrstvo za kulturo, kije odločilo, da vrnitev v naravi, ker se Blejski otok šteje za naravno znamenitost, ni možna, je namreč blejsko župnijstvo pozvalo k taki dopolnitvi. Na župnijštvu so prepričani, da so razlogi za nasprotovanje vračilu v naravi zgolj ideološki in ne pravni. Pravni pooblaščenec župnijstva odvetnik Daniel Starman je v dopisu ministrstvu poudaril, da bodo uporabili vsa pravna sredstva v državi in tudi v institucijah Evrope za uveljavitev upravičenih zahtev.
zvezo NATO. Po razpoložljivih podatkih so denacionalizacijski upravičenci, ki živijo v ZDA, vložili 469 zahtevkov, izdanih je bilo 319 odločb, dokončno rešenih pa je bilo 220, kar pomeni 47 odstotkov. Vrednost do sedaj vrnjenega premoženja znaša približno 6 milijard tolarjev od skupaj 13 milijard, kolikor je bilo zahtevano.
Ob tako počasnem reševanju denacionalizacijskih zahtevkov na osnovi leta 1991 sprejetega denacionalizacijskega zakona je potrebno poudariti, da ti postopki praviloma tečejo preko upravnih enot, ko pa gre za kulturno dediščino, je prvostopenjski organ ministrstvo za kulturo, pri naravnih znamenitostih
izredno zahtevne postopke veliko več pravnikov, kot jih imajo. Drugostopenjski organ je resorno ministrstvo, če pa upravičenci niso zadovoljni, jim preostane še pritožba na sodiščih: upravnem in vrhovnem sodišču. Pri tem še kaže dodati, daje bilo tudi o pristojnosti sodišč (temeljnih, okrajnih) veliko dilem, ki jih je moralo razrešiti celo ustavno sodišče. Med 58 upravnimi enotami jih je le 12 takih, kjer so rešili skoraj vse denacionalizacijske zahtevke, v ozadju velikega kadrovskega primanjkljaja pa je seveda potreben denar. Sedanja vlada se
je z izjavo volje in desetimi sklepi februarja lotila pospeševanja denacionalizacije in kljub prepovedi zaposlovanja v državni upravi zaposlila 39 ljudi: 36 po upravnih enotah in 3 na ministrstvu za pravosodje ter za to zagotovila tudi denar. Ob pomanjkanju kadrov si na mnogih upravnih enotah pomagajo s pravniki po pogodbah.
Sicer pa je zunanji minister Dimitrij Rupel omenjene podatke zbral predvsem zato, da bi lahko s številkami pokazal, da trditve nekaterih krogov v Avstriji, da se Avstrijcem ne vrača neupravičeno vzeto premoženje, ne držijo. Ob tem je tudi zvrnil dvome nekdanjega ustavnega sodnika Janeza Šinkovca, ki opozarja na to, da je bilo v avstrijski državni pogodbi določeno, da se premoženja Avstrijcev, ki so bili med drugo svetovno vojno okupatorji, na račun vojnih reparacij ne bo vračalo. Prepričan je, da sta naše pravosodje in administracija to upoštevala, zato tudi zamude pri teh postopkih, in da bodo neupravičene zahtevke izločili. Glede zahtevkov optan-tov, ki zahtevajo nepremičnine na ozemlju, kije bilo nekoč pod Italijo, pa Rupel meni, da je bilo vprašanje rešeno z Osim-skimi sporazumi in Rimsko pogodbo, ki sta jih državi medsebojno priznali. Zato se o teh zahtevah ne namerava pogajati, niti ne pričakuje, da bi jih Italija znova zahtevala. • S. Žargi
Poletna univerza v Bovcu
Bovec, 30. avgusta - 19. avgusta se je v Bovcu začela tradicionalna poletna univerza, ki jo skupaj pripravijo Univerze iz Celovca, Ljubljane, Maribora, Trsta in Vidma vsako leto v drugi polovici avgusta. Letošnje, že osme po vrsti, ki se bo zaključila to nedeljo, 2. septembra, se udeležuje 42 študentov iz šestih držav. Največ jih prihaja iz Slovenije, Italije in Avstrije, nekaj pa tudi iz Jugoslavije, Bolgarije in Madžarske. Glavni namen poletne univerze je povezati akademsko mladino dežel Alpe Jadran s ciljem medsebojnega spoznavanja in poglabljanja regionalnega sodelovanja v prihodnosti. Glavni izziv, s katerim se poletna univerza sooči vsako leto, je vprašanje jezika, kar skušajo rešiti na čim bolj izviren način. Kljub mednarodni udeležbi delovni jezik ni angleščina, temveč'trije, na območju avs trij sko-ital ij an sko- si ove n ske tromeje prevladujoči jeziki. Predavanja tako potekajo v nemščini, slovenščini in italijanščini, v teh treh jezikih pa so podane tudi vse študentom namenjene informacije. Dopoldne na poletni univerzi potekajo jezikovni tečaji nemščine, slovenščine in italijanščine v dveh skupinah, in sicer za začetnike in za napredujoče; od leta 1998 pa nudijo tudi tečaj furlanščine. Popoldne sledijo predavanja, seminarji, delavnice in ekskurzije
v zvezi z osnovno tematiko, ki je letos usmerjena v študij regionalne identitete v Evropi. Posamezna popoldanska predavanja potekajo v enem samem jeziku in jih deloma prevajajo; če ne gre drugače, pa jih povzemajo v angleščini.
Novost letošnje poletne univerze Bovec so bila literarna branja, ki so potekala v popoldanskem času, zelo odmevna pa je bila tudi predstavitev furlanskih kulinaričnih dobrot. Udeleženci univerzitetnih tečajev pa so si letos ogledali tudi kar nekaj slovenskih, italijanskih in nemških igranih filmov. Prihodnje leto bodo predavanja, seminarji, ekskurzije in delavnice potekale na temo migracije, delovni naslov pa se bo glasil "Oditi, ostati, vrniti se", ki je za območje na tromeji posebej zanimiva tema, saj se je prav iz teh krajev v preteklosti izselilo veliko ljudi.
Univerzitetne tečaje v Bovcu je leta 1994 ustanovil profesor zgodovine Andrej Moritsch. Zaradi uspeha v prvih dveh letih so univerze v Celovcu, Ljub ljani, Mariboru, Trstu in Vidmu leta 1997 podpisale sporazum o sofinanciranju poletne univerze, preostale stroške pa pokriva avstrijsko ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo, ki je do leta 1997 nosilo celotno finančno breme.
• Povzel Š. Ž.
Srečanje borcev na Puču
Škofja Loka, 30. avgusta - Skupnost borcev NOV Škofjeloškega odreda in Skupnost borcev NOV Gorenjskega vojnega področja vabita na srečanje v nedeljo, 2. septembra, ob 11. uri na kmetiji Na Puču v Martinj vrhu. Srečanje je posvečeno 57. obletnici ustanovitve partizanskih enot Škofjeloškega odreda NOV in POS in Gorenjskega vojnega področja, 60. obletnici OF slovenskega naroda in 10. obletnici samostojne Slovenije. Na srečanje vabijo borce, sorodnike, prijatelje, soborce in vse, ki s spoštovanjem sprejemajo NOB v letih 1941 - 1945, vabijo pa tudi občane občine Železniki. Pripravljalni odbor sporoča, da prevoz ne bo posebej organiziran, pač pa je cesta Na Puč zelo primerna za osebna vozila. Srečanje bo v vsakem vremenu, Na Puču bo poskrbljeno za hrano in pijačo.
Utajevalci davkov so med nami
Navzkrižna kontrola računov iz nagradne igre Vzemite račun je odkrila vrsto nepravilnosti in utajevalcev.
Ljubljana, 30. avgusta - Kontrola nad 60 tisoč računov, ki sojin prispevali udeleženci nagradne igre "Vzemite račun", je Davčni upravi Republike Slovenije omogočila, da so z navzkrižnim kontroliranjem, potem ko so te račune vnesli v računalnike, odkrili vrsto nepravilnosti in davčnih goljufij. Lani so opravili na tej osnovi kar 915 inšpekcijskih pregledov in v dobri tretjini ugotovili nepravilnosti, letos v prvem polletju pa 621 pregledov in kar v 43 odstotkih poslovanje ni bilo po predpisih. Najpogosteje so inšpektorji odkrili, da kupci dobivajo račune iz ene blagajne, medtem ko se uradno zabeleženi promet vodi v drugi. Ugotovili so, da na ta način niso zabeleženi vsi izdani računi, ponekod pa so zmanjšane dejansko prodane količine, ali celo spremenjena vrsta prodanega blaga. S pomočjo popravljenih programov, s katerimi vodijo evidence o prometu, ponekod celo izbrišejo tiste račune, k1 jih stranke ne vzamejo, na tak način pa si utajevalci znižujejo izhodne davke, vhodne pa povečujejo. Navzkrižno kontrolo davkov v davčni upravi opravljajo s pomočjo elektronske pošte za prenos podatkov med davčnimi uradi, ko se pri primerjavi podatkov pokažejo odstopanja, pa h kršilcu napotijo inšpektorje, med katerimi so tudi računalniški strokovnjaki. Po besedah direktorja Davčne uprave Republike Slovenije Stojana Grilja so vsi ti rezultati upravičili v nagradno igro vloženi denar (prvi izžrebani dobitnik dobi celo avto), saj so na tak način naleteli celo na primer, ko s° odkrili za 12 milijonov tolarjev utajenega davka. • Š. Ž.
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ
l redmska politika: neodvisni nestrankarski politično- informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor. Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Marija Volčjak / Novinarji in uredniki: I?* Kavčič. Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Urša Peternel. Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fologr#j Tina Doki Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO • TCR, Tisk časopisov iin revij, d,d„ Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: ©4/201-42-13 / h-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/2014247 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih * petkih. Naročnine; trimesečni obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 201 popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
V ponedeljek se spet odprejo šolska vrata
Šestletnike je v šolo pognala
že Marija Terezija
Vrste v knjigarnah in papirnicah, vrste pred avtobusnimi blagajnami, gneča pred šolskimi vrati z razporedi posameznih oddelkov, policisti na cestah v bližini šol... Vse to kaže, da počitnicam resnično bije plat zvona in je spet na vrsti guljenje šolskih klopi.
Kranj, 31. avgusta - Natančno 2242 otrok z rumenimi rutkami b° v ponedeljek prvič prestopilo vrata 34 gorenjskih osnovnih šol. Med njimi je 529 otrok, starih šest let, ki vstopajo v prvi razred ene od osmih šol z devetletnim programom, in 1713 leto starejših nadebudnežev, ki bodo obiskovali prvi razred osemletke. Vseh osnovnošolcev pa je na Gorenjskem 18.660.
Pozornost ministrstva za šol- 2003/2004.
stvo, znanost in šport je zadnje čase usmerjena predvsem v prenovo osnovnošolskega programa oziroma v uvajanje devetletne osnovne šole. Kot rečeno, od septembra 1999. leta vanjo stopajo otroci s šestim letom starosti, tako kot so njihovi mali predhodniki že pred dvema stoletjema, ko je bila Slovenija še del avstrijskega cesarstva. Vstop šestletnikov v obvezno šolo je Predpisoval že zakon Marije Terezije iz leta 1774.
Septembra 1999 se je v postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole vključilo 42 Sol v Sloveniji, med njimi tudi tri gorenjske: Naklo, Železniki Jn šola Matije Čopa na Planini v Kranju. Tem trem sta se v naslednjem šolskem letu pridružili še dve, in sicer šola Prežihovega Voranca na Jesenicah ter šola Orehek v Kranju. Letos prihaja-
Predstojnik kranjske enote zavoda za šolstvo Miha Mohor majhno število devetletk na Gorenjskem pojasnjuje predvsem z izjemno premišljenostjo gorenjskih šolnikov, kar nikakor ni slaba značajska poteza. Uvedba de-vetletke namreč poleg prostorskih pogojev in opremljenosti, ki jim večina sedanjih osemletk ne ustreza, zahteva tudi korenite spremembe v organizaciji šolskega dela, usposabljanje pedagogov ipd.
Tudi v državnem merilu uvajanje devetletke ne gre po načrtih. Septembra bo v Sloveniji skupaj 161 devetletk, torej le dobra tretjina vseh osnovnih šol. Po načrtih pa naj bi v prvem letu novi program začela uvajati desetina šol, v drugem letu še petina, v tretjem tretjina.
Medtem ko so na devetletko sprva ponekod starši dokaj ne-
Aha, tukaj je naš razred.
Jo še tri novinke: šola Cvetka ^'arja na Trati v Škof j i Loki, šola Ivana Tavčarja v Gorenji p^s' in šola Jakoba Aljaža na ^nini v Kranju.
* treh letih od 34 osnovnih šol ^a Gorenjskem le osem deve-letk, je dokaj skromna številka, gledano tudi s stališča nedavno sPrejete novele zakona o osnov-J11 šoli, s katero so slovenski parlamentarci obvezen prehod na devetletni program zamaknili za eno leto, torej v šolsko leto
Koliko stanejo učbeniki?
zaupljivo gledali, še več pa je bilo političnih nasprotnikov, to zdaj ni več razlog za njeno počasno oživljanje. Tudi ravnatelji in učitelji, ki naj bi bili za devetletko nezainteresirani, niso prepreka. Njihov strah, da zanjo preprosto ne bodo mogli zagotoviti dovolj primerno opremljenih prostorov, se kaže kot upravičen. Denarja za šolske naložbe, opremljanje prostorov, izvedbo programov, materialne stroške in ne nazadnje tudi za
plače, ni. Vsaj ne dovolj. Zato ne bo presenečenje, če se bo popolna uvedba devetletke premaknila še za eno leto dlje.
O devetletki predvsem pohvalno
Sicer pa so po dveh letih, kar so devetletni program prvič uvedli v prvem in sedmem razredu, tako izkušnje ravnateljev in učiteljev kot zavodskih svetovalcev, ki sodelujejo pri uvajanju in spremljavi prenovljenih programov, zelo ugodne. Miha Mohor pravi, da so sicer nekatere rešitve še nedodelane, kot na primer preverjanje znanja po tretjem razredu devetletke in še zlasti zaključno preverjanje znanja v osmem razredu osemletke in devetem devetletke. Testiranje bo moralo biti zasnovano tako, da bo tako osmošolcem kot deveto-šolcem, ki bodo prihodnje leto končali obvezno šolanje, zagotovljen enakovreden start v srednje šole. Da so zavodski svetovalci pri uvajanju devetletke izjemno dragocena pomoč, priznavajo tudi v šolah. Dogovorili so se celo, da bodo oblikovali posebno mentorsko mrežo šol, v kateri bo vsaka "izkušena" de-vetletka zadolžena za praktično pomoč "novinkam", medtem ko bodo zavodski svetovalci bedeli predvsem nad stroko.
"Prvi razred devetletke je zgodba o uspehu," je že pred meseci dejala ravnateljica devetletke Matije Čopa na Planini Marija Mustar. Šola je prva od kranjskih v šolskem letu 1999/2000 sprejela izziv ter v prvem in sedmem razredu poskusno vpeljala devetletni program.
"S pripravami na devetletni program je treba začeti že leto poprej. Gre za zahtevno organizacijsko delo, saj je treba pod isto streho spraviti dva različna programa. Potrebna je nova oprema, prilagojena šestletnikom, učitelji se morajo usposobiti za nov način pouka, zelo pomembno pa je tudi sodelovanje s starši. Njihov odziv je izjemno dober, presenetljivo ugodne so tudi ocene novega programa, v katerem otroci lažje uresničujejo svoja nagnjenja, so manj obremenjeni in tudi uspešnejši."
Marija Mustar je povedala, da je prvi razred devetletke neke vrste zmes vrtčevske male šole in klasičnega prvega razreda. Z otroki sta učiteljica in polovico ur vzgojiteljica, učilnica je bolj podobna igralnici kot šoli, veliko je igre, skozi katero otroci osvajajo določene pojme, navade, se učijo obvladovati sebe, prostor, se socializirajo. Opismenjevanja še ni. Precej drugače pa je v sedmem, osmem in bo zdaj tudi v devetem razredu. Učenci se pri glavnih predmetih delijo v zahtevnostne skupine, diferencirajo, izbirajo pa lahko tudi med številnimi izbirnimi predmeti. V spričevala gredo ocene iz treh izbirnih predmetov. Zato ima praktično vsak učenec svoj urnik, po organizacijski plati je devetletka v višjih razredih dokaj zahteven projekt, seveda tudi dražji od klasičnega pouka v osemletki.
Večino osemletk bo treba dograditi
Ali bodo gorenjske občine, ki-skrbijo za materialni položaj osnovnih šol, v dveh letih s skromno državno pomočjo uspele vse osemletke preleviti v devetletke, je dokaj resno vprašanje, ob katerem ostaja odprta tudi misel, da bi v skrajnem primeru posamezne vrtčevske oddelke spremenili v prve razrede.
Sedanjih osem gorenjskih devetletk je imelo za uvedbo novega programa prostorske pogoje, večino osemletk pa bo treba še nadzidati ali dozidati. Samo mestno občino Kranj, denimo, čakajo velike investicije v šolo Staneta Žagarja na Planini, v šolo Stražišče, Predoslje, šolo Franceta Prešerna in najbolj natrpano šolo, šolo Simona Jenka.
V Jenkovi šoli je namreč še vedno večji del pouka dvoiz-menskega. V občini po besedah načelnice oddelka za družbene javne službe Mire Stare računajo, da bodo zadrego lahko rešili samo s preselitvijo ekonomske šole na Zlato Polje, njen sedanji
prostor ob Prešernovem gaju pa bi spet vrnili osnovni šoli. Ravnateljica ekonomske šole Marija Simčič v zvezi z gradnjo nove šole na Zlatem Polju, ki jo financira država, pravi, da so projekti izdelani in da je potrjen tudi že terminski plan gradnje. Šolo naj bi začeli graditi julija prihodnje leto, leto kasneje pa naj bi bila odprta.
Medtem ko država za investicije v šolski prostor očitno išče primerno nadomestilo t.i. šolskemu tolarju, pa so v občinah omejeni le na že ustaljene proračunske vire. Ne le v kranjski, tudi v drugih gorenjskih občinah bodo zato v prihodnjih dveh letih velik kos investicijske pogače morali usmeriti v šole.
Alpetour in tržiški Integral skupaj
V teh dneh imajo gorenjski av-toprevozniki polne roke dela, saj številni srednješolci kupujejo mesečne karte za vožnje v šolo in nazaj. Alpetourova Potovalna agencija iz Kranja in tržiški Integral tudi letos nastopata skupaj, z enotnimi vozovnicami. In koliko bo treba odšteti za posamezno mesečno vozovnico? Iz Kranja do Ljubljane, denimo, stane dijaška mesečna karta 17.600 tolarjev, iz Kranja do Škofje Loke okroglih enajst tisočakov, iz Šenčurja do Kranja 8.800...
Sejem rabljenih učbenikov
Kranjsko društvo prijateljev mladine skupaj s centrom za socialno delo tudi ob letošnjem začetku novega šolskega leta pripravlja že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Sejem bo v avli mestne občine Kranj, in sicer v petek, 7. septembra, od 13. do 17. ure in v soboto, 8. septembra, od 9. do 13. ure.
Nove knjige so drage, zato se splača poseči po učbenikih iz šolskih skladov, kjer najemnina stane tretjino cene novih, ali po rabljenih, ki so lahko še cenejši. Samo za ilustracijo: za prvi razred devetletke stanejo v knjigarnah kupljene knjige okrog dvajset tisočakov, za sedmi in osmi razred osnovne šole blizu štirideset, za prvi letnik srednje šole povprečno petdeset.
V srednjih šolah še nekaj prostora
V nekaterih, zlasti poklicnih programih gorenjskih srednjih šol na zamudnike čaka še nekaj praznih stolov. Vpisati se je mogoče do 31. avgusta. Po zadnjih podatkih ministrstva za šolstvo, znanost in šport je prostor še v škofjeloški srednji lesarski šoli (mizar, lesarski tehnik), v šoli za strojništvo v Škofji Loki (strojni tehnik, mehanik vozil in voznih sredstev ter v dualnih programih), v srednji šoli na Jesenicah (obdelovalec kovin, strojništvo), v srednji trgovski šoli v Kranju (prodajalec, dualni sistem), v srednji gradbeni šoli v Kranju (zlasti za poklic pečarja), v kranjski srednji elektro in strojni šoli (predvsem v programih elektrikar in elektrotehnik), v srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju (frizer, šivilja-krojač) ter v srednji' mlekarski in kmetijski šoli v Kranju (mlekar). • H. Jelovčan
GORENJSKA
OD TORKA DO PETKA
AMZS
Tudi tokrat so v kranjski bazi AMZS-ja za Gorenjski glas sešteli intervencije, ki šo jih ža gorenjske voznike v dneh od torka do petka opravili njihovi delavci. Tudi tokrat so, tako kot minuli konec tedna, imeli veliko dela. Skupaj so našteli 31 intervencij, od tega kar 25 vlek nevoznih vozil, ki so obtičala na cestah, 6-krat pa so se na kraje, kjer so se vozila pokvarila, odpeljali njihovi mehaniki in avtomobile za vožnjo usposobili kar tam.
GASILCI
Kranjski gasilci k sreči tokrat niso imeli pretiranega števila intervencij. Nudili so pomoč pri oskrbi poškodovanega gorskega kolesarja z Jo-šta, vozijo pa tudi vodo v vas Gozd nad Golnikom.
Jeseniški gasilci so opravili 15 spremstev tovornih vozil, ki so skozi Karavanke prevažala nevarne snovi. Posredovali so tudi pri dveh požarih. Prvič je gorela podrast, odpadki in trava na Straži na Jesenicah, Pogorelo je ok. 100 m2 trave. Drugič so prejeli obvestilo, da gori kontejner odpadnega materiala v podjetju Kalit. Do požara je prišlo, ker je delavec zakuril odpadne lesene palete, ker pa so bili v kontejnerju še drugi odpadki, se je močno kadilo in so jeseniški gasilci na poziv inšpektorice za okolje ogenj pogasili, čeprav ni bilo nevarnosti, da bi se požar razširil izven kontejnerja. Zaradi vzdrževalnih del v hladni valjarni Bela so imeli vsakokratno spremstvo, in sicer Štiri dni. Opravili so prevoz pitne vode v Žerjavec nad Jesenicami. Iz črpalnice Jeklarne so jih zaprosili za meritev CO plina. Ugotovljeno je bilo, da je koncentracija le-tega v mejah normale.
Na Gostečah je zagorel kozolec. Požar so pogasili gasilci PGD Gosteče in PGD Škofja Loka, na pomoč pa so prišli tudi gasilci PGD Sora. V požaru je pogorelo približno 3000 kg sena v štirih oknih kozolca, late in ostrešje.
NOVOROJENČKI
Tokrat se gorenjskim novorojenčkom prav nič ni mudilo na svet, saj smo v minulih dneh Gorenjci dobili le 9 novih prebivalcev. Od tega se jih je v Kranju rodilo 8, na Jesenicah pa 1.
V Kranju se je rodilo 8 otrok, med njimi 5 dečkov in 3 predstavnice nežnejšega spola. Najtežji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 3.950 gramov. Tudi najlažji je bil tokrat deček, tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 1.730 gramov.
Na Jesenicah se je rodil deček, ki se mu je kazalec na tehtnici ustavil pri 3.640 gramih. ,
URGENCA
Od torka do danes so imeli v Splošni bolnišnici Jesenice skupaj 247 urgentnih primerov, po posazenih oddelkih pa je bilo stanje naslednje: največkrat so zdravniki urgentno pomagali pomoči potrebnim ljudem na kirurškem oddelku, in sicer 175-krat. Sledi interni oddelek z 58 urgentnimi primeri, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 14 otrok.
www.gorenjskaonline.com
Gimnazijci z zrelostnimi spričevali
V ponedeljek popoldne je bila v kranjski gimnaziji slovesnost, na kateri so podelili inattiritetna spričevala.
Kranj, 31. avgusta - Slovesnost, ki je minevala v sproščenem ozračju prenovljene gimnazijske dvorane, brez togih večernih toalet, je sovpadala s 100. obletnico prve mature v Kranju. Čeprav so bili rezultati spomladanskega maturitetnega kroga objavljeni že 16. julija, so se v gimnaziji odločili za posebno svečanost pred začetkom novega šolskega leta in nanjo, razen zdaj že nekdanjih dijakov, povabili tudi njihove starše in seveda učitelje.
i rok se je v kranjski gimnaziji prijavilo led njimi 218 četrtošolcev in osem matu-let, ki so želeli popraviti uspeh z lanske izpit je opravljalo tudi 32 kandidatov iz ia, ki ga je pripravila gimnazija. Na matu-najst četrtošolcev, ki niso uspešno zaklju-
Na spomladi 259 maturanK rantov iz prejš mature. Zrelo; maturitetnega ri je manjkalo čili zadnjega
avne izpite.
Od 205 dijakov letošnje generacije maturanto maturo uspešno opravil 201 dijak, torej so bili štirje. 98-odstotna uspešnost krepko presega re prečje, ki znaša dobrih 87 odstotkov.
Kranjski maturanti so na maturi povprečno < točke, od petnajstih predmetov, ki so jih opravi kar pri dvanajstih uspešnejši od vrstnikov ] Ravnatelj Franci Rozman je na ponedeljkovi s posebej pohvalil deseterico dijakov, ki so na n 30 točk ali več. To so: Žiga Dremelj, Manca ¥ Popovič, Zoran Ogrizek, Janez Langus, 1 Klavdija Jenko, Tamara Golmajer, Katja Cank* kami vodilna Jasna Pavlic. Ti bodo maturitetm pohvalo dobili na osrednji državni slovesnosti
ah, pa so bih io Sloveniji, lovesnosti še aturi dosegli ranjc, Vesna iateja Pire, r in s 33 toč-soričevala s
Razen dijakov z odličnim matuntetnim uspehom je gimnazijski ravnatelj Franci Rozman izpostavil tudi maturante, ki so bili posebej uspešni pri posameznih predmetih. Vse točke sta pri matematiki osvojila Anamarija Carotta in Primož Marn na osnovni ter Maja Cimprič in Klavdija Jenko na višji ravni. Pri nemškem jeziku pa je največ, 98 odstotnih točk, dosegla Nina Slabe. Franci Rozman se je na ponedeljkovi slovesnosti zahvalil tudi ljudem iz gimnazijskega okolja, ki s svojim razumevanjem pomagajo k zgledni uspešnosti šole.
Se posebej se je zahvalil tudi sponzorjem, ki so podprli prireditve ob letošnjem jubileju, 100. obletnici prve mature, ter pokroviteljem svečane podelitve maturitetnih spričeval, podjetjem Infonet, Alpetour, Si.rnobil in Iskra Mehanizmi.
• II. Jelovčan, foto: G. Sinik
Po poteh dediščine 13 občin
Litija - Predstavniki trinajstih občin savske ravnine in posavskega hribovja so pred nedavnim podpisali sporazum o sodelovanju v dfcviru projekta Po poteh dediščine. Ta predvideva vzpostavitev regionalne mreže naravnih in kulturnih znamenitosti ter turističnih storitev. V projektu sodeluje 13 občin: Komenda, Kamnik, Domžale, Trzin, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Z* Hrastnik, Radeče in Laško. V okviru mreži turistično ponudbo, ki naj bi turistom orni zanimivega in pestrega bivaru'a v regiji,
Ybovlje,
kulturno dediščino vabili, da si s pomo jejo lastne poti in h
le naj bi oblikovali logočila teden dni aj bodo obiskoval-čne aktivnosti, povezane z naravno in občin. Obiskovalce bi na ta način po-seznama ponujenih možnosti obliku-3 po regiji. • I.K.
Srečanje prostovoljcev RK
Radovljica - Območno združenje Rdečega križa Radovljica jutri, v soboto, L septembra, pripravlja srečanje prostovoljk in prostovoljcev ter krvodajalcev na Straži nad Bledom. Na družabnem srečanju se vsako leto zberejo tisti, ki prostovoljno delajo v okviru Rdečega križa na območju občin Radovljica, Bled in Bohinj. Ob tej priložnosti bodo krvodajalcem -jubilantom podelili priznanja v znak zahvale za humanitarno delo. Pohodniki se bodo na stražo podali ob 10. uri, od 11. ure naprej pa bo vozila tudi sedežnica. • LK.
Zasedanje nakelskih svetnikov
Naklo, 31. avgusta - V ponedeljek, 3. septen bo 21. redna seja občinskega sveta občino Ni. bodo odločali o menjavi oziroma prodaji občinskih zemljišč. Nato bodo sklepali o podražitvi cen komunalnih storitev. Po obravnavi dela uredniškega odbora glasila Glas občine Naklo se bodo seznanili s strategijo ravnanja z odpadki v mestni občini Kranj in zavzeli stališče do te problematike v občini Naklo. Obravnavali bodo tudi polletno poročilo o porabi proračunskih sredstev in predlog za rebalans letošnjega proračuna občine Naklo. Zasedanje bodo sklenili s poročilom župana in pobudami tci vprašanji svetnikov. • S. Saje
ob 19. uri Najprej se
"Da" za načrte Živil na Gorenjskem sejmu
Glasovanje kranjskih mestnih svetnikov za predlog programskih zasnov za območje Gorenjskega sejma oziroma savskega (Majdičevega) otoka se je končalo z rezultatom 18 proti 13.
rič in Aleksander Ravnikar. Jelko Kacin je opozoril, da je prostor savskega otoka že dolgo zanemarjen, neizkoriščen in ni v funkciji mesta. S programom Živil Kranj dobiva priložnost, da ga vsebinsko obogati, Kranjčani pa bodo v poldrugem letu imeli priložnost izbirati med konkurenčnimi trgovci. Janez Bohorič pa je dejal, da je že izbral med željami, iluzijami na eni strani ter konkretnim programom, ki ga ponujajo Živila, na drugi strani.
Kranjski mestni svetniki so v sredo sprejeli še osnutek dopolnjenega odloka o ureditvi cestnega prometa, ki daje predvsem širša pooblastila t.i. pajku, ter predlog dopolnjenega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Kranja. Odločanje
Kranj, 31. avgusta - Po pričakovanju je bila ta točka, ki je svetnike zelo očitno razdelila na pozicijske in opozicijske, res najbolj vroča tema sredine seje sveta mestne občine Kranj. Potem ko je direktor Regijsko razvojne družbe iz Domžal Borut Ulčar predstavil predlog zasnov, ki so dokaj "uspešno" prestale javno obravnavo, se je namreč razvila precej podobna razprava kot že pri majski debati o osnutku zasnov.
Borut Ulčar je izpostavil predvsem dvoje vprašanj, ki so se v zvezi s programskimi zasnovami za območje Gorenjskega sejma najpogosteje porajala. Prvo je vprašanje poslovne in trgovske dejavnosti, kot jo vidijo večinski lastniki Gorenjskega sejma Živila in v katere sklopu sejemska dejavnost nastopa zgolj kot dopolnilna, drugo pa je vprašanje hokejskega športa in drsanja, ki bi na sejemskem ledu ostala še dve sezoni. Nato bi se, po besedah župana Mohorja Bogataja, preselila v novo ledeno dvorano v kranjskem športnem centru. Lokacija je zagotovljena, izdelani so tudi že idejni načrti, o predlogu za njeno gradnjo pa naj bi se izrekel mestni svet ob obravnavi proračuna za prihodnje leto.
Branko Grims je menil, da kljub upoštevanju pripomb mestnih svetnikov predlog pro-
gramskih zasnov ni izključil osnovne dileme. Gre za zapolnitev posebno dragocenega dela Kranja s trgovsko dejavnostjo, ki ji botruje očitna tekma dveh velikih trgovskih podjetij. Kdo bo zmagovalec in kdo poraženec, se ne ve, za Kranj pa utegne ta prostor, ki zasluži dolgoročne kvalitetne vsebine, ostati izgubljen. Podobno sta razmišljala tudi Vitomir Gros in Peter Orehar. Medtem ko je prvi posebej izpostavil vprašanje lastnine na otoku in dejal, da prihodnost hokeja ter drsanja slonita zgolj na brezobveznih izjavah Živil ter kranjskega župana, denarja za še en športni objekt pa ni (ledeno dvorano je Kranj z denarjem občine in gospodarstva že gradil, in to na sejmu), je drugi vprašal, ali se morata sejemska in športna dejavnost umakniti s savskega otoka res samo zaradi želje po visokem
dobičku, ki je, kot kaže, v tem primeru edini argument za rabo prostora. Orehar odgovornosti za novo športno dvorano ob že sprejetih obveznostih za gradnjo koncertne dvorane in osrednje knjižnice ni pripravljen prevzeti, kot mestni svetnik pa je pripravljen prevzeti odgovornost za rabo prostora. Zato v zasnovah za savski otok pogreša variantne predloge.
V bran zasnovam, ukrojenim po željah Živil, so stopili predvsem Jelko Kacin, Janez Boho-
o predlogu za osemodstotno po-večanje cen vrtčevskih programov so preložili na prihodnjo sejo, sprejeli poročilo o uresničevanju občinskega proračuna v prvem polletju, se seznanili z delom Zavoda za šport v prvih petih letošnjih mesecih, sprejeli pa so tudi predloge za pridobivanje zemljišč, potrebnih za gradnjo ceste na Kokrici in ko^ munalne infrastrukture v coni II na Primskovem, ter predloge za prodajo nekaterih občinskih zemljišč in objektov. • H.J.
Na Primskovem že raste nov gasilski dom
Z nabirko do potrebnih sredstev
Prostovoljno gasilsko društvo Kranj - Primskovo je za nov objekt zbralo približno tretjino sredstev, sedaj bodo poskusili s pomočjo prostovoljnih prispevkov zbrati še manjkajočo vsoto.
Kranj, 31. avgusta - Po dolgotrajnih zapletih z zbiranjem potrebnih soglasij je Prostovoljno gasilsko društvo Kranj -Primskovo vendarle uspelo zbrati vso gradbeno dokumentacijo in soglasja, tako da so 20. junija podpisali pogodbo za gradnjo prve faze novega gasilskega doma. Z gradnjo so začeli avgusta, trenutno pa potekajo pripravljalna dela za betoniranje druge plošče.
"Gasilci smo s prostovoljnim delom, med drugim s podiranjem starih hiš, uspeli zbrati približno tretjino sredstev od potrebnih 70 milijonov tolarjev. Potrebujemo še približno 50 milijonov tolarjev, kijih bomo poskušali zbrati s pomočjo prostovoljnih prispevkov občanov in kranjskega gospodarstva," je pojasnil predsednik PGD Kranj - Primskovo Bojan Košnik.
V ta namen so se člani društva, v katerega sta se leta 1961 združili tedanji PGD Kranj in PGD Primskovo, ta teden zbrali v prostorih Gasilske reševalne službe Kranj, ki je Primskovljanom za čas gradnje novega doma dobrosrčno odstopila prostor za hranjenje gasilske opreme in prostor za sestanke. Pomenili so se o režimu pobiranja prostovoljnih prispevkov. Zbiralna akcija, ki bo potekala na celotnem požarnem okolišu, ki ga pokriva PGD Kranj - Primskovo (gre za krajevne skupnosti Primskovo, Rupa, Struževo, Vodovodni stolp, Zlato polje, Bratov Smuk, Center, Čirče, Huje
ter celotno naselje Planina), bo stekla v sredini septembra.
Zbiranje prostovoljnih prispevkov so prijavili na Upravni enoti Kranj, ki je že 28.
Na Primskovem potekajo pripravljalna dela za betoniranje druge plošče.
marca izdala ustrezno dovoljenje. Da ne bi prišlo do morebitnih zlorab ali goljufij, Je potrebno opozoriti vse občane, da bodo ekipe, ki bodo pobirale prispevke, pri sebi imele kopijo dovoljenja UE Kranj z njenifl1 uradnim žigom, ki vam ga bodo tudi pokazale. Koristen pa je tudi podatek, da lahko prostovoljni prispevek uveljavljate kot olaj' šavo pri napovedi dohodnine.
"Mestna občina Kranj je dosedaj za grad' njo doma že namenila 1,5 milijona tolaf' jev, župan Mohor Bogataj je tudi izrazi' pripravljenost za nadaljnje sodelovanja Razočarani pa smo nad odzivom predsed' nikov krajevnih skupnosti, ki sodijo v nas požarni okoliš, saj ni nihče kljub vabilu Prl' šel na sestanek," je potarnal Košnik-Vodstva KS se očitno ne zavedajo P0' membnosti prostovoljnih gasilcev, ki so ob vseh elementarnih nesrečah vedno najhi' treje in najštevilčnejše priskočili na P0' moč. Naj gre za pomoč žrtvam potresa na Tolminskem, uničevalnega plazu v Logu pod Mangrtom, dovažanjem pitne vode v kraje, ki jim je suša osušila vodovodni cevi, ali pa zgolj, ko se v enem od stanovanj sredi Planine zasmodi lonec na poza; bljenem ognju. Upajmo, da se vsaj navadu1 smrtniki tega zavedajo. Kdor je pripravlje11 pomagati PGD Kranj - Primskovo,
lahko
denar nakaže na njihov žiro račun 5150"' 678-85733 s pripisom za gradnjo doma.
• S. Šubic, foto: T. Dok«
Petek, 31. avgusta 2001
IZ GORENJSKIH OBČIN
5. STRAN • GORENJSKI GLAS
Zaslužek nihalke pobirajo dacarji
Žičnice Vogel morajo nepričakovano plačati dolg že ukinjene Bohinjske turistične družbe, turizem in marketing, d.o.o. Kranjska davčna uprava jim je dosedaj z žiro računa vzela že
50 milijonov tolarjev.
ZRCALCE - ZRCALCE
Ukane, 31. avgusta - V družbi Žičnice Vogel, d.d., bi se trenutno lahko pohvalili z ugodnim stanjem na svojem žiro računu, če jim ga ne bi sproti praznila kranjska davčna uprava. V začetku avgusta, ko so prejeli njen sklep o prisilni izterjavi dolga, so bili nemalo presenečeni, saj so izvedeli, da bo z njihovega žiro računa vzela 65 milijonov tolarjev za poravnavo dolga že ukinjene Bohinjske turistične družbe, turizem in marketing, d.o.o. Dosedaj je Žičnicam Vogel odvzela 50 milijonov tolarjev, preostalih 15 milijonov pa morajo Žičnice plačati v naslednjih šestih mesecih. Poleg Žičnic Vogel so bili so- nekdanjih soustanoviteljev se
ustanovitelji ukinjenega podjetja tudi Kompas hotel Bohinj, Turistično podjetje Alpinum in Planum  Radovljica GE SC Kobla, direktor pa je bil Lovro Sodja, tedanji direktor Žičnic Vogel. Pred sedmimi leti je kranjska enota Agencije RS za plačilni promet izdala sklep za izvršbo dobrih 12 milijonov tolarjev glavnice in 4 milijone tolarjev obresti, ki pa so v teh letih zaradi zamudnih obresti narasli na 65 milijonov tolarjev. "Mi smo le eden od soustanoviteljev podjetja, ki ga ni več in vsekakor nismo dolžni plačati celega dolga. Ker pa edini normalno  poslujemo  in imamo organizirano delniško družbo, smo tudi edini sposobni plačevati velik dolg. Davčna uprava nam je z žiro računa dosedaj vzela že 50 milijonov tolarjev, za ostalih 15 milijonov tolarjev smo se uspeli dogovoriti za odlog plačila in jih bomo plačali v naslednjih šestih mesecih. Celoten zaslužek nihalke, dosedaj smo zaslužili okoli 36 milijonov tolarjev,  nam je pobrala davčna služba, pustila nam je le slabih 10 odstotkov za plače 29 zaposlenim. Zanje mesečno potrebujemo 8 milijonov tolarjev bruto. Nepričakovano plačilo dolga je veliko breme za naše poslovanje, saj zaradi njega naših obveznosti nismo mogli poravnati v roku •n jih bomo lahko šele septembra in oktobra. Nadzorni svet je sklenil, da bomo proti sklepu o Prisilni izterjavi uporabili vsa Pravna sredstva, proti odgovornim osebam nekdanje družbe pa bomo vložili civilne odškodninske tožbe. S pravnimi nasledniki
bomo vsekakor skušali sporazu meti o prevzemu njihovega deleža dolga. Datuma še nismo določili in s to zahtevo nikakor ne nameravamo ogroziti njihovega poslovanja, vendar je jasno, da dolga sami ne bomo prevzeli. Alpinum ima novo vodstvo in tudi Kompasu z novim vodstvom dobro kaže, zato upam, da bodo lahko poravnali svoje obveznosti. Nekdanji direktor zdaj že ukinjenega podjetja, čigar dolg plačujemo Žičnice, bi moral že pred leti najti rešitev vsaj za zamudne obresti, ki so v tem času vrtoglavo narasle, in jasno je, da bomo zahtevali civilno tožbo," je povedal Jože Resman, direktor Žičnic Vogel, d.d.
Z novo nihal ko, ki obratuje od začetka avgusta, so prepeljali že 20 tisoč potnikov in zaslužili približno 36 milijonov tolarjev. Po Resmanovih besedah so s številom potnikov zelo zadovoljni, saj presega njihova pričakovanja, dobro poslovanje pa je ustavilo nenačrtovano plačevanje dolga. Vsaka od gondolskih kabin v štirih minutah lahko prepelje 80 potnikov, kar pomeni, da v eni uri prepeljejo skoraj 1000 potnikov, vožnja pa traja 4 minute. Bohinjska nihalka spada med najbolj strme žični-ške trase v Evropi. Graditi so jo začeli leta 1998 in naslednje leto gradnjo zaradi pomanjkanja denarja ustavili. Naložba je stala 1,5 milijarde tolarjev, odličen obisk pa potrjuje pravilnost odločitve. V družbi Žičnice Vogel, d.d., pravijo, da je presenetljivo tudi povpraševanje za zimsko sezono, zato bodo že septembra začeli s predprodajo vo-
Na Voglu so z novo nihalko in številom prepeljanih potnikov zelo zadovoljni, kljub dobremu zaslužku pa je njihov žiro račun prazen, saj morajo odplačati dolg zdaj že ukinjenega bohinjskega podjetja.
zovnic. "Presenetljiv ni le obisk nihalke, lepo kaže tudi naši zimski sezoni, saj je povpraševanje tolikšno, da bomo s preprodajo začeli že septembra, kajti dosedaj imamo že več kot 5000 rezervacij vozovnic, škodo našemu poslovanju pa je povzročilo plačilo dolga, ki je veliko breme za
naše sicer uspešno poslovanje," je dejal Resman. • Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
www. nbeinvode com
- «  Media Art
v-Avw.gorenivSkaonline.com
Najprej gradnja, potem dovoljenja
^ tržiškem parku pobratenja so končali le najnujnejša dela, povsem dokončan pa bo prihodnje leto. Zaradi časovne stiske so park začeli graditi brez dovoljenj.
Jržič, 31. avgusta - Parku pobratenja je še sredi tedna precej slabo kazalo. Niti vnema delavcev Gradbenega podjetja Tržič ni pomagala. Do nocojšnjega odprtja so končali najnujnejša dela, ostalo bo s'edilo prihodnje leto. Park so začeli graditi pozno, kriva naj bi bila dolgotrajno iskanje lokacije in končna odločitev Francozov o prejemu svojega deleža stroškov, na občini pravijo, da zato tudi časa ža Pridobitev dovoljenj ni bilo.
Park pobratenja je del tržiško-rancoskega projekta ob 35. obletnici skim Mi
ustrezno lokacijo in ga zgradili ob cesti, ki nosi ime pobratene-
ga mesta Ste Maric aux Mineš, poleg tega so Francozi tudi zelo pozno potrdili prevzem dela stroškov. Do današnjega obiska francoskih gostov smo uredili le osnovo cvetličnega parka, ostala dela pa bomo nadaljevali prihodnje leto," je pojasnil Rupar. Delno urejen park po-
povezav Tržiča s franco-mestom Ste Marie aux lnes. Sredi junija so v tem francoskem mestu že uredili Podoben park in v njem name-stil> tržiški portal, ki simbolizi-ra mesto in leto 1813, čas Ilirskih provinc, načrte zanj je pripravil arhitekt in tržiški podžu-Par> Ignac Primožič, tržiškega Pa bodo nasproti tovarne Peko °dPrli drevi. Načrte zanj so pripravili Francozi, rudniška vago-na Pa naj bi predstavljala rudarsko dejavnost in rudnik dragih kamnov v pobratenem mestu. rržiški park bo po besedah žu-Pana Pavla Ruparja stal 2,5 mi-'iona tolarjev, od tega bo pp* !°vico prispevala francoska ob-Clna. "Park smo res začeli ureja-r1 zelo pozno, vendar krivda ni e naša. Dalj časa smo iskali
Park pobratenja bo dokončan prihodnje leto, njegova ureditev bo tržiško občino stala dober milijon tolarjev.
bratenja bosta odprla župan Ste Marie aux Mineš Claude Abel in tržiški župan Pavel Rupar.
Tržiške občine pa v prihodnje ne čaka le ureditev parka, ampak tudi pridobitev vseh dovoljenj, ki bi jih park moral imeti že pred začetkom gradnje. Jasna Kavčič, vodja oddelka za okolje in prostor tržiške Upravne enote, je povedala, da so za gradnjo parka izvedeli iz časopisov, občinske vloge za dovoljenja še niso dobili. "Sprva sem mislila, da gre za urejanje napeljav, ne pa za gradnjo parka. Občina za dovoljenja še ni zaprosila, lahko pa se bo po zaključku del odločila za legalizacijo gradnje," je še pojasnila Kavčičeva. Naglica že pregovorno ni dobra, v primeru načrtovanih projektov pa je tudi težko razumljiva. Prav je, da francoskemu parku sledi tudi tržiški. Župan Rupar zagotavlja, da bo park dokončan in 'opremljen' /. dovoljenji, kajti za cvetlični park pobratenja se res ne spodobi, da bi ostal črna gradnja.
• R. Škrjanc, foto: T. Doki
Prireditev kot listja in trave
Kdor trdi. da se v Tržiču nič posebnega ne dogaja, je zanesljivo iz vrst zlobne opozicije. Kajti le zakrnjen zlobnež si drzne reči "Ph, živ dolgčas!", če - na primer - izgleda program tržiškega zadnjega petka v osmem letošnjem mesecu (torej današnjega 31. avgusta) takole: ob dveh odprtje fdatelistične razstave; ob štirih otvoritev parka pobratenja; ob petih popoldan odprtje razstave modne obutve Peko in razstave izdelav tržiške obrti ter podjetništva; od šestih dalje prireditev ob 35-letnici pobratenja z nastopi mojstra na citrah, plesalcev ročk 'n rolla, francoskih kulturnikov in kubansko-italijanskega latino banda; ob sedmih proslava ob četrtstoletnici tržiške Območne obrtne zbornice.
Tudi v najbogatejših občinah bi se obttzovali, če bi jim uspelo v vsega petih popoldansko večernih petkovih urah pripraviti toliko prireditev. A kaj. ko se bo zanesljivo našel kdo, ki bo menil, da je toliko prireditev preprosto preveč; da se bodo danes stvari dogajale na petih različnih lokacijah, ki niso preveč skupaj; in da je - že zaradi zakonov osnovne fizike - popolnoma nemogoče ob sedmih zvečer biti hkrati na obrtniški proslavi v bistriški osnovni šoli ter na eksotičnem plesnem showu v šotoru pred tovarno Peko.
Trije razlogi za zdravico pa še o dimnikarjih
Zadnja seja kranjskega mestnega svetuje bila zabavna vsaj iz dveh razlogov. Prvega je ponudil svetnik Branko Grims že na začetku seje. ko je za zadnjo točko dnevnega reda predlagal zdravico. Kolege svetnike je povabil za kozarček iz treh razlogov: ker je imel te dni rojstni dan, ker seje poročil in ker je dobil hčerko / aro. Njegovemu predlogu za obogatitev dnevnega reda je v prvič klimatizirani občinski dvorani seveda sledil spontan aplavz. Za drugi "ocvirek" pa je poskrbel svetnik Janez Porenta, kije v predlogu za povišanje cen vrtčevskih programov opazil, da so se stroški za dimnikarske storit\>e v Kranjskih vrtcih povečale kar za 91 odstotkov. Torej drži, da dimnikarske cene, ki jih potrjuje župan in ne mestni svet, kot bi bito prav, nekontrolirano rastejo. Že mogoče, vendar pa je razlog strašanskega skoka v vrtcih po besedah ravnatelju e Mihaele Renko predvsem v večji pogostosti obiskov dimnikarjev. "Dimnikarji so ocenili, da morajo v naše vrtce, ki so zvečine montažni, prihajati vsak mesec. Ne upam sijih odsloviti. Kaj pa, če bi v katerem vrtcu res zagorelo?"
Poletni tabor Čete ž'bu iz Železnikov v Šentjurju
Skavti čete iz Železnikov smo se že sedmo leto zapored odpravili na poletni tabor, ki je potekal od 17. do 24. julija. Tokrat smo si za naše prebivališče za osem dni izbrali Štajersko, natančneje Šentjur pri Celju, kjer smo našli čudovito raven, velik travnik z jamborom. Skozi celoten tabor so nas spremljali Praslovani, ki so napredovali v Slovane, se preselili na slovensko ozemlje in se tu ustalili. V tem okviru smo si ogledlai prelepo okolico Šentjurja: Slivniško jezero, ribnik Vodni orešček, arheološko najdišče Rifnik; peli slovenske narodne pesmi in s tem budili narodno zavest. Poleg skavt-skih aktivnosti v naravi, kot so postavljanje tabora in zgradb v taboru,velika igra, nočna orientacija, potep, nočna straža ob ognju, postavljanje tabornega ognja, smo imeli tudi dan odprtih vrat in mašo ter piknik s stari, igrali nogomet in se kopaliv Atomskih toplicah. Preživeli smo čudovit teden, v katerem smo imeli priložnost navezati še tesnejše prijateljske stike in začutiti skavtski duh in navdušenje, ki nam bo dajalo zagon tudi v prihodnje.
Materialno so nam priskočili na pomoč sponzorji, ki naj se jim na tem mestu zahvalim: Občina Železniki, Urad RS za mladino, Blagovni center Mercator Železniki in Alples Lesni program Železniki in ki so nam omogočili lažjo materialno izvedbo tabora in hkrati razbremenili starše. Hvala tudi osebju Slovenskih železnic in Atomskih toplic za komercialni popust, staršem za zaupanje in vsem ostalim, ki ste prisostvovali uspehu taborjenja.
In katerih stvari smo si najbolj zapomnili? Večera, ko smo peli slovenske narodne pesmi: neba. ki je bilo nekega veečra rumene, oranžne, sive, vijolične, rdeče in modre barve; mavric, ki sta se nagibali nad drevesi; blata, katerega blagodej-nost za kožo še niso dokazali; deževnega vremena, ki nas očitno rado spremlja in žab iz potoka ob tabornem prostoru. • Mateja Trojar
Smoleva čaka na državo
Železniki, 30. avgusta - Za enega najhujših problemov, ki jih je povzročila nemirna narava v občini Železniki, še ni odločitve. Že nekajkrat smo poročali, da je v vasi Smoleva in pod njo, nekaj kilometrov od Železnikov, že predlani začel drseti ogromen plaz, ki so ga lanska obilna jesenska deževja še pospešila. Plaz je že delno porušil eno od hiš, resno je načet in ogrožen hlev s skednjem, če bi prišlo do večjega /drsa, pa je ogrožena polovica vasi. Občina Železniki je že lani obvestila državo - komisijo za sanacije pri ministrstvu za okolje in prostor, in se dogovorila za potrebne geološke raziskave in naročilo projektov. Vse to je, kot nam je povedal župan Mihael Prevc, zaključeno, kar je občino stalo 8,5 milijona tolarjev. Projekti kažejo na tri faze sanacije, pri čemer naj bi bil prvi ukrep drenaža vodnih izvirov nad vasjo. Ta poseg naj bi stal 30 milijonov tolarjev, vendar občina tega denarja nima, odločitve na komisiji za sanacije pa ni. Čas seveda neusmiljeno beži in le takojšnji razpis z.a izvajalca, ki bi bil pripravljen plačilo za delo prejeti šele prihodnje leto. bi omogočil, da bi bila dela še pred morebitnimi večjimi deževji letos opravljena.
Na občini že razmišljajo, da naj bi razpis sami objavili, pa čeprav bi bila na tak način kar precejšnja verjetnost (take konkretne izkušnje že imajo), da država nato financiranja ne bi prevzela. • S. Ž.
IZ GORENJSKIH OBČIN
V spomin na velike obletnice in na Zormanov mlin
Vsaj delno poravnan dolg
Počitnice mladih na Pristavi
Jesenice, 31. avgusta - Kako lahko mladi v organiziranem in skrbnem varstvu ter ob ustvarjalnosti ter športni aktivnosti preživljajo svoje počitniške dni, sta pokazala Miri Bolte in Rado Muzan, ki sta v okviru gledališča Toneta Čufarja in ob pomoči jeseniške občine že šesto leto na Pristavi v Javorniškem Rovtu organizirala počitniške delavnice za mlade: v dveh starostnih skupinah od pet do enajst let in od 11. do 15 let. Prva skupina je štela 12 otrok, druga enajst otrok. Vsaka skupina je v tednu dni naštudirala prijetno gledališko predstavo, sc naučila streljanja z lokom ter se ukvarjala z drugimi športi v lepem naravnem okolju Pristave. Mlade so popeljali na izlete na Bled, sodelovali so v delavnici mojstra Janeza, organizirali prireditev Pokaži, kaj znaš ter lutkarsko predstavo. Ko so jih obiskali starši, se niso mogli načuditi, kako so njihovi otroci lepo preživeli teden dni počitnic. Takih delavnic, ki poleti zaposlijo mlade in jim nudijo prijetno in varno bivanje v naravi, sije tudi v prihodnje le želeti... Na sliki: mladi so z navdušenjem sodelovali v predstavi Nerodna Avguština, • Foto: D,S.
Kranj, 31. avgusta - Sodobna arhitektura cerkve sv. Modesta na "Zlatem polju se kljub skopo odmerjenemu prostoru, ki ga omejujejo cesti in stanovanja, lepo vključuje v okolje. Pred kratkim je bila dokončno urejena tudi okolica cerkve. Tlake pred cerkvijo je položilo podjetje Tabcr, manjka le se del okrasne ograje.  • H. J., foto: G. Kavčič
Golnik, 31. avgusta - V Bolnišnici Golnik gradijo eno najbolj modernih in najbolj referenčnih kuhinj v našem zdravstvu, saj ho zgrajena po vseh zahtevanih standardih. Kuhinjo, kjer bodo pripravljali obroke rudi za zunanje naročnike in ne le za Bolnišnico Golnik, t-radi zunanji najemnik, ki je tudi investitor - danska delniška družba 1SS, ki ima pri nas sedež v Mariboru in ki je prevzela že večino storitvenih det v naših bolnišnicah, kot so čistilni in drugi servisi. V bolnišnici Golnik pravijo, da so z najemniki podpisali ugodne pogodbe o cenah obrokov in drugih poslovnih zadevah. Izvajalec del je družba Protech Maribor, kije podizvajatska dela oddala SGP Tržič in drugim gorenjskim podjetjem.  •  D.S., foto: Tina Doki
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA Gorenjska cesa 18, 4240 RADOVLJICA
OBVESTILO
Od 3. septembra 2001 dalje bo Upravna enota Radovljica
imela uradne ure za stranke
ob ponedeljkih od 7.30 do 14.30 ure
ob sredah      od 7.30 do 16.30 ure
ob petkih        od 7.30 do 12.30 ure
Na Oddelku za upravne notranje zadeve pa so uradne ure za stranke tudi ob torkih od 7.30 do 14.30 ure za
- sprejem vlog za osebne izkaznice in potne listine
- prijavo in odjavo stalnega oz. začasnega prebivališča
- registracijo motornih vozil in vozniška dovoljenja
Enak razpored uradnih ur velja za telefonske informacije in elektronske medije.
UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA
Visoko, avgusta - Na Visokem bodo v nedeljo, 16. septembra, za krajevni praznik, ki ga praznujejo v spomin na dan, ko je bil pred šestdesetimi leti pod vasjo, globoko ob Kokri, v Zormanovem mlinu, ustanovljen odbor OF za Visoko in Luže, odkrili spomenik v spomin 60-letnice ustanovitve OF, 60-letnice upora sovražniku, 10-letnici osamosvojitve Slovenije in tragičnim dogodkom v povezavi z mlinom. Spomenik bo sestavljen iz originalnega ohranjenega portala in mlinskega kamna starega Zormanovega mlina. Izdana bo tudi spominska knjižica.
Zakaj šele danes, se vpraša menda prav vsak, ko sliši to napoved. Saj je vendar že tako daleč čas druge svetovne vojne in še teh spomenikov, ki so, ne moremo vzdrževati. Vendar ljudje z Visokega se tudi po šestih desetletjih čutijo dolžne, da vendar obeležijo mlin, ki je bil med vojno glavno zatočišče prvih partizanov Kokrške čete, dražgoških borcev in kasneje Kokrškega odreda. Skromna plošča na zidu hiše je svoj čas pripovedovala o teh dogodkih, pa jo je nekdo razbil. Zormanovega mlina ni več, sedaj na tem prostoru ob levem bregu Kokre gradijo osem lepih novih stanovanjskih hiš. Vendar spomin na Tineta Kokalja, mlinarja, njegovo nečakinjo Ančko, mli-narskega pomočnika Janeza Koselja, ki so bili vsi borci Kokrške čete in kasneje odreda, ter soseda Mihaela Jerino, Ledrarje-vega očeta, ki je žalostno končal v pregnanstvu, je tu še tako zelo živ. V recitalu, ki ga bodo na predvečer odkritja spomenika izvedli člani KUD Tine Kokalj Visoko, bo zajeta vsa tragika dogodkov, povezana z Zorma-novim mlinom in njegovimi prebivalci.
Tine Kokalj, mlinar, goreč kulturno prosvetni delavec v kraju, prvi predsednik kulturnega društva - danes KUD Visoko nosi njegovo ime - in vodja dramske sekcije, odličen igralec in prepričljiv govornik, naprednjak in predan narodnjak, tudi globoko veren človek, se je med prvimi v tedanji šenčurski občini aktivno vključil v upor proti okupatorju. Njegov mlin je bil prostor za sestanke aktivistov, tu je bila javka, tu je bilo zatočišče za borce Kokrške čete, za preganjane dražgoške borce, zbirališče hrane za borce, skratka središče odpora Visokega in širše okolice. Prav v Zormanovem mlinu je bil 16. septembra 1941 ustanovljen odbor O F za Visoko in Luže, dan, ki je danes praznik krajevne skupnosti Visoko. Vse to pa ni ostalo skrito gestapovcem: 25. februarja 1942 so se pojavili v mlinu, vendar Tineta ni bilo doma. Koje ta izvedel, da so ga iskali, seje takoj odločil za odhod v partizane. Z njim sta odšla tudi pomočnik Janez in nečakinja Ančka, hčerko Albinco in nečaka, ki je tudi živel pri njem, pa je zaupal sosedom Ledrarjevim. Nemci so ga še iskali, a ker ga niso našli, so mlin zapečatili. Tine je postal borec Kokrške čete oz. kasneje odreda. Julija 1942 seje oslabel in bolan spet vrnil
na Visoko. Zdravil seje pri Ledrarjevih, 31. julija pa se je skupaj z dvema borcema vračal v Kokrški odred. Vendar na Bašeljskem sedlu pod Storžičem jih je iz zasede napadla nemška policija: pri preskoku ograje, ki je bila tu postavljena zaradi jelenjadi, si je Tine zlomil nogo. Policisti so ga našli in zaprli. Mučili so ga v begunjskih zaporih, vendar ni klonil. Ničesar ni izdal. 3. januarja 1943 je bil prepeljan v taborišče Mauthausen, kjer je umrl 28. novembra 1943. Še pred smrtjo, ves izmučen, je tovarišem izrekel svojo srčno željo, naj po vojni poskrbijo za mlin, da ne bo propadel, in naj bo vsem, kar je med vojno prispeval za osvoboditev in pravičnejšo družbo, za spomin in zgled Slovencem.
Ančka Kokalj - Nataša, Tinetova nečakinja, je prišla k njemu živet, potem ko mu je zbolela in umrla žena. Mama, ki je živela v zelo težkih razmerah, je hčerko oddala v otroško zavetišče sester Vincencijeve družbe, kjer je bila kot nezakonska vedno zaničevana. 1939., koji je bilo 12 let, jo je vzel k sebi v mlin stric Tine Kokalj. Tako kot Tine, se je tudi ona takoj vključila v odpor proti okupatorju. 25. febrarja 1942 je skupaj s stricem in pomočnikom Janezom Koseljem odšla v partizane, v Kokrško
Naklo, 31. avgusta - Oh hiši v Ulici bratov Praprotnik 9 v Naklem imajo lepo urejen vrt. Zanj skrbi Marija Drinovec, ki jo bolj poznajo zaradi oddajanja turističnih sob. Že dve desetletji ponuja 18 postelj tujim in domačim gostom, do katerih jim pokaže pot miniaturni kozolec ob cesti, okrašen z rožami. Cvetja ne manjka niti na vrtu, kjer Drinovčevim dobro uspeva tudi zelenjava. Letos jih je presenetila velika sončnica, ki se je zasejala kar sama. Zrasla je skoraj tri metre visoko in razvila lep cvet. Žal se je ob našem obisku že nekoliko povesila in odvrgla nekaj cvetnih listov. Za mero seje postavil Marjan Drinovec. • S. Saje
Kranj, 31. avgusta - Člani komisije za jubilante pri Društvu upokojencev Naklo, vodi jo Marjan Gradišar, obiščejo starejše prebivalce ob rojstnih dnevih. Tako so 16. avgusta z voščili presenetili Mihaelo Sprajcar, ki je dočakala 80-letnico v Domu upokojencev v Kranju. Upokojenci in njihov predsednik Franci Jeglič so stavljen ki izročili šopek, župan Ivan Štular pa ji je v spremstvu soproge Slavke in Jane Mihelič iz občinske uprave prinesel košaro priboljškov. Obiska se je zelo razveselila. V domu se dobro počuti, saj tam dela njena snaha, sinova pa živita v bližini. Najbolj jo je zanimalo, kaj se dogaja v Naklem, kjer je preživela večino življenja.  • S.S., foto: F.J.
četo, in tam postala članica SKOJ-a, po ustanovitvi Kokrškega odreda 18. junija 1942 pa borka 2. bataljona odreda. Padla je v junaškem boju skupine dvanajstih borcev v dvodnevnem boju z Nemci v Udi-nem borštu 14. avgusta 1942. Borila se je do zadnjega naboja, potem pa je mrtvim borcem odpenjala ročne bombe in jih metala na sovražnike. Ko jo je nemški policijski oficir pozval k predaji, je zgrabila pu-škomitraljez in kosila po napadalcih, dokler se ni zgrudila smrtno zadeta. Bilo ji je petnajst let.
Janez Koselj, mlinarski pomočnik, tudi borec Kokrškega čete in kasneje kurir Kokrškega odreda, je padel 13. avgusta 1942 nad Davovcem pod Krvavcem, koje vzdrževal zvezo med Kokrškim odredom in štabom 1. grupe odredov na pohodu lete preko Gorenjske na Štajersko. Enaindvajset let jc imel.
Mihael Jerina, Ledrarjev ata, mlinarjev sosed, katerega hiša je bila vedno odprta za borce, ranjence, je bil tesen sodelavec Tineta Kokalja. 2. avgusta 1942 so ga skupaj z ostalo Ledrarjevo družino aretirali in izselili v taborišče Mattenkein na Bavarsko, kjer je 21. oktobra 1942 umrl star skoraj 87 let. To so ljudje in dogodki, katerih Visoko ne bo pozabilo. Koliko načrtov so imeli z Zormanovim mlinom vsa ta leta po vojni! Hoteli so, da bi bil to družabni in kulturni center kraja, središče vseh dogajanj, a jim ni uspelo. Danes bo tu dobilo lepe domove osem slovenskih družin, spomenik ob poti pa bo vse mimoidoče spominjal na mlin in ljudi v njem pa tudi na hvaležnost sokrajanov. Vsaj delno bo poravnan njihov dolg. • Danica Dolenc
Čez Vršič že 7000 vozil
Kranjska Gora, 31. avgusta - Na gorskem prelazu Vršič je od 1. junija do 13. avgusta parkiralo 3537 osebnih vozil in 114 avtobtf' sov, kar moramo pomnožiti z dve, kajti m so podatki razvojne zadruge Dovje, ki p0' bira ekološko takso oziroma parkirnino na Vršiču vsak drugi teden. Približno tolik0 vozil lahko pripišemo statistiki BovčanoV* ki tudi pobirajo takso na Vršiču. Za osebn0 vozilo je treba odšteti 600 tolarjev, od tega zneska pa se del sredstev nameni za refufl' dacijo avtobusnih prevozov, del sredstev $6 plača športnemu društvu VARPA GoZ^ Martuljek, katerega člani takso na Vršiči zaračunavajo, del sredstev pa gre za stre ške odvoza odpadkov. Tako kot vsa leta d0" slej avtobusni prevoz preko prelaza up0' rablja le malo izletnikov, zato imajo pf6' vozniki izgubo, ki se deloma pokrije iz ek0" loške takse. Pričakujejo, da se bo dober ofr isk Vršiča nadaljeval tudi septembra, ven' dar le v primeru, če se bo lepo vreme nad3' ljevalo. Lani so na gorenjski strani v sezon1 in po enakem sistemu - prvi teden je taks0 pobirala VARPA, naslednji teden P? Bovčani - zaračunali ekološko takso skup3-! 5200 osebnim avtomobilom.  • D.S.
Petek, 31. avgusta 2001
7. STRAN • GORENJSKI GLAS
Država potrebuje sanacijo Peka, mi pa dobre živce in nekaj vložka
Vlada se je odločila za tretjo sanacijo tržiškega Peka, saj si stečaja ne upa privoščiti. V tretje gre rado, pravi pregovor,
toda brez dvoma je za tržiški Peko tretjič tudi zadnjič.
Tržič - Na ulicah starega Tržiča bodo konec tedna čevljarji spet postavili stojnice in posel bo cvetel, saj je šuštarska nedelja vedno zelo obiskana, ludi za Pekove delavce bo praznik vesel, saj so avgusta dobili plače, vse bolj pa postaja jasno, da se je država odločila za tretjo sanacijo tržiškega obutvenega velikana. Pekovega propada, ki bi predstavljal katastrofo za Tržič, si torej ne upa privoščiti. Pogovarjali smo se s Marto Gorjup - Brejc, predsednico Pekove uprave, ki je vodenje tovarne prevzela 5. januarja letos, potem koje neslavno propadel drugi, Lovšetov poskus sanacije. "Država je v sanacijo Peka vlo- s kratkoročnim posojilom, ki je
žila že skoraj osem milijard to larjev?"
"V zadnjih desetih letih. Zelo pogost je očitek, koliko denarja je bilo vloženega. Toda, če država Peku za plače da 150 milijonov tolarjev pomoči, naslednji dan dobi nazaj 65 milijonov tolarjev, le v drugo blagajno. Peko plačuje dajatve, neposredni prispevki iz plač letno znašajo 700 milijonov tolarjev. Stvari torej ni moč preprosto seštevati, saj obstaja velika razlika med rentabilnostjo podjetja in nacionalnim ekonomskim računom."
"Doslej kar dve sanaciji nista uspeli?"
"Ker nista segli v prestrukturiranje podjetja, reševali so problem dolgov, tudi zadnja, Lov-šetova sanacija je bila računovodsko finančna, v globino sprememb podjetja ni šla. Tragično je, da se Peko v zadnjih desetih letih ni prilagodil novim razmeram. Prvi sklop problemov, ki jih sedaj rešujemo, je vzpostavitev sodobne organizacije. Drugi je vodenje, zlasti na srednji ravni, ki se ga dosedanje sanacije niso kaj dosti dotaknile. Tretji sklop problemov je povezan s prodajo, ki smo jo primerjalno analizirali in ugotovili, da imajo Pekove prodajalne malenkostno prednost v večji izobraženosti prodajalcev, vendar tudi nekaj opaznih slanosti. Slabše so urejene, ker se vanje dolgo ni investiralo, nekatere imajo neprimerne lokacije, ker so se prometni tokovi v mestih spremenili, starost prodajnega kadra je sorazmerno visoka. Trgovine so bile preveč omejene °a prodajo lastnih izdelkov, namesto da bi imele lastne profit-he račune, kar včasih pomeni drugačno dopolnitev prodajnega asortimana. Četrti problem Je Povezan z vrnitvijo kapitala 12  Jugoslovanskih republik, samo nepremičnih je za deset "bilijonov mark, seveda bo to ^oč napraviti le s pomočjo države. Če vse te projekte izpeljemo, se bo produktivnost pove-čala za 30 do 40 odstotkov, potrebujemo pa dve do tri leta."
S pomočjo zmanjšanja števila *aposlenih?"
"Rešitev ni v množičnem odpuščanju, temveč v reorganizaciji. Peko ima dobre izdelke in trg, počistiti moramo stare usedline, brez ukinjanja delovnih mest, gre za večjo prilagodlji-Vost na nekaterih delovnih mestih. Na začetku letošnjega leta Je bilo v Peku 1.109 zaposle-nin-ob polletju jih je bilo 1.063, ^Puščanja torej ni bilo - upoš-J^vani so zaposleni v Tržiču in v rrbovljah, niso pa všteti zapolni v hčerinskem podjetju pGP Tržič, ki dobro posluje."
Koliko je vlada pripravljena PrJmakniti za sanacijo Peka?"
"Vlada je že primaknila, mar-^a in aprila nam je posodila 00 milijonov tolarjev, po še-st'h dneh je 130 milijonov tolarjev dobila nazaj. Prispevati je ['arneravala tudi s pomočjo niz-*e cene pri iskanju strateškega Partnerja, ki bi nato prevzel ?troške tekočega financiranja, vendar se je izkazalo, da tako ne bo šlo, zato je vlada vskočila
bilo možno, ker je medtem Slovenska razvojna družba odkupila generalno hipoteko Gorenjske banke nad Pekovim premoženjem."
jo Peka, potrebni so živci in nekaj vložka. Pri pripravi programa oziroma svoje kandidature sem že podala ekonomski izračun rentabilnosti podjetja, opredelila številke, ki jih rezultati poslovanja že potrjujejo. Ob polletju smo tekočo izgubo več kot razpolovili, znašala je 335 milijonov tolarjev, stroške smo zmanjšali za 60 milijonov tolarjev. V letošnjem letuje bilo predvidene 300 do 500 milijonov tolarjev izgube, glavnina izgube je bilo povzročene v prvem polletju, saj bomo lahko
"Kako poteka prisilna poravnava?"
"Z odločitvijo za prisilno poravnavo je Peko pridobil nekaj časa, verjetno bo sredi oktobra, ker moramo predlog dopolniti še z revizijo letošnjega poslovanja, po presoji stroškov in s soglasjem upnikom za prvih sedem mesecev, ki jo bomo uporabili tudi kot predrevizijo letošnjega leta. Mislim, da bo dober pokazatelj, da je petletni program moč uresničiti."
"Kakšen je ta program?"
"Upoštevali smo, da podjetje
"V javnem razpisu za prodajo Peka bo prodajna cena določena?"
"Okvirna cena in prodajni pogoji, nakar bodo tekla pogajanja. Za kupca bo lažje, če bo pri nižji ceni sprejel obveznost do-financiranja v prihodnjih treh letih, saj bo tako sredstva vplačeval postopoma. Tudi za vlado, ki bi vse skupaj prodala in se tako znebila skrbi. Računi so bolj ali manj jasni že ves čas, Peko je postavil le pogoj, da se pretežni del proizvodnje v Tržiču ohrani, seveda tudi lastna blagovna znamka in razvoj modnega programa."
"Kaj pa sedež podjetja?"
"Pripojitev je stvar dogovora, upravni del je lahko kombiniran. Nesmiselno pa bi bilo ukiniti pravno osebo, blagovno znamko in vse, kar sodi zraven."
"Kako ocenjujete povezavo z Alpino?"
"Povezava ne bi bila slaba, če bo pogodba dobra in če bo seveda Alpina vnesla sodobnejše proizvodne norme, boljšo organiziranost na poti od nabave do prodaje, manjše upravljalske stroške, kombinacijo trženja. Pekov in Alpinin program nista konkurenčna, temveč se dopolnjujeta, če bo šlo za to, potem je povezava z Alpino zelo smiselna. V pogodbi pa bi morali jasno zapisati, da Alpina ne 'pobira' Peka samo zaradi trgovin. Če ne bo tako, potem bo vlada verjetno iskala drugega strateškega partnerja."
"V tujini?"
"Mislim, da ima,Peko tako dobro ime, da bi ga lahko našli tudi v tujini. Za tujca, ki mora šele postaviti lastno prodajno mrežo v Sloveniji, je nakup Peka lahko Obetaven, saj predstavlja strateški most za prodor na območje bivše Jugoslavije."
"Zelo prepričljivo govorite o tem, da je sanacija Peka možna?"
"Trdno sem prepričana, da država zmore in potrebuje sanaci-
pravočasno izdelali vse kolekcije za jesensko-zimsko sezono, odstopanja so minimalna. Drugi ključni razlog, da sem stoodstotno prepričana v sanacijo Peka, čeprav je to delovno intenzivna industrija, je sama sestava stroškov, 28-odstotnega ima usnje, 28-odstotnega delo, kar pomeni, da možnosti so. Predpogoj pa je, da postanemo konkurenčni tujim firmam, da ne delamo samo dodelavnih poslov. Naučiti se moramo torej marketinga, Nina Morič je bila dobra poteza, toda reklama brez ustreznega izdelka na polici, po pričakovani ceni, žal ne pomeni nič. Storjene so bile osnovnošolske napake. Sicer pa, če ne bi bila prepričana, da bo Peko preživel, zame ne bi bil izziv. To moram vedeti, ne samo misliti, ne samo intuitivno, temveč na podlagi številk, izračunov, argumentov."
lahko samo preživi, ne da bi se oprlo na strateškega partnerja, pregledali smo notranje resurse in možnosti investiranja."
"Kot enega največjih problemov Peka ste navedli vodenje na srednji ravni, kar je trd oreh, ki se ga doslej še nihče ni lotil?" ■ "Najprej smo s 24 na trinajst zmanjšali število individualnih pogodb, pol nalog je bilo nepotrebnih, saj je sanacijska ekipa kljub temu uspešna. Aprila, maja smo se začeli ukvarjati s srednjim managementom, saj je zelo pomembno, da informacije od vodstva pridejo do zaposlenih, ki morajo vedeti, kaj uprava hoče. V štirih mesecih nam je uspelo pridobiti ljudi, ki so ključni, da se informacije prenašajo, zaupanje se vrača."
"Kako vam je to uspelo?"
"Poiskati je potrebno ekipo, ki se je pripravljena vključiti v spremembe, ki je dojemljiva, ki
Marta Gorjup - Brejc
ve, za kaj gre, seveda mora biti tudi strokovna. Podpore seveda ne pridobiš samo s tem, da nekaj govoriš, temveč z delom in vzorom. In z veliko mero občutka. Prvo, vstopno ceno sanacije so v Peku plačali zaposleni, s prehodom na pogodbene plače, to je potrebno vedeti. Ko so ljudje videli, da ne bom mesari-la', da je moj pristop človeški in seveda produktiven, je začelo nastajati zaupanje. Stvari je vedno potrebno najprej uskladiti znotraj hiše, pogledati, kaj je moč storiti in ljudem to povedati. Sindikat je bil aktiven, celo nadležen, ko smo ga vključili v pripravo analiz, ko je imel dostop do pravih informacij, je velikokrat nastal kompromisni predlog."
"Za koliko ste že povečali produktivnost?"
"Za 15 odstotkov. Pekov osnovni problem ni povečanje norm, temveč organiziranost. Pred tremi meseci smo se začeli intenzivno ukvarjati s šivanjem, sedaj natančno vemo, koliko nas stane, kje lahko kaj prihranimo in kje ne moremo. K delu smo pristopili projektno, tako spodbujamo tudi inovativnost."
"Je med zaposlenimi kaj odpora?"
"Malo že od strani gledajo in čakajo, kaj se bo zgodilo. Vendar moram reči, da imamo že kar nekaj koristnih idej, izračunali bomo, koliko nam bodo te ideje prinesle."
"Se primerjate z Alpino?"
"Tudi s Planiko in s tujimi firmami, predvsem italijanskimi."
"So tudi italijanske obutvene tovarne tako velike?"
"Seveda, tudi večje, so pa drugače  organizirane, montaža obutve je zelo specializirana, zgornje dele izdelujejo tudi v drugih državah. Naredili smo primerjave tako za proizvodnjo kot za maloprodajo. Peko ima v Sloveniji 52 prodajaln, nekatere niso več na pravih mestih, saj ljudje danes nakupujejo v velikih centrih. Pekovo pomanjkljivost bomo odpravili oktobra, ko bomo v ljubljanskem BTC odprli obtuveni center, skupaj z Alpino, Planiko, Kopitarno, Interal-pom in še nekaterimi. Verjetno bomo nekatere prodajalne opustili in zagotovili pretok ljudi, da ne bo vsaki trgovini zase potrebno imeti rezervne delovne sile za dopuste, bolezni. Prerazporeditev zaposlenih že daje učinke, v prodajani na Bledu so za 100 odstotkov povečali prodajo, ko smo tja poslali pravega človeka. Kar najbolj moramo izrabiti človeške prednosti, na prvem svetu delavcev sem povedala, da bo moral iti, kdor ne bo sprejel novega načina dela in da pri meni delamo vsi, sama sem pa za zgled."
"Povejte še, kaj se dogaja z Afisom, so sploh stvarna razmišljanja, da ga Peko kupi?"
"Peko približno polovice obutve proda na domačem trgu, drugo polovico izvozi, največja tuja kupca sta Afis in Samsoni-te. Afis ima težave, vendar bo očitno živel naprej, upravitelj je povedal, da imajo podobno taktiko kot mi, vsaka država skuša zadržati čim več dejavnosti. Kljub našim težavam bomo tujim kupcem uspeli pravočasno izdobaviti naročeno obutev, s Samsonitom pa smo se uspeli dogovoriti za 15 odstotkov večje količine za sezono pomlad-poletje v prihodnjem letu. Mislim, da je na Afis potrebno gledati kot na priložnost, ki je zanimiva zaradi blagovne znamke in distribucijskih poti. Prepričana sem, da bi bil zanimiv tudi za Alpino." • Marija Volčjak
Vrednost RTC Krvavca
V pogovoru z Jastom Marconom, direktorjem RTC Krvavec, ki je bil objavljen v zadnji številki Gorenjskega glasa, se nam je vrinila napaka, saj smo zapisali, daje vreden približno 1.4 milijarde tolarjev. Toliko je namreč delniškega kapitala, premoženje RTC Krvavca pa znaša dobre štiri milijarde tolarjev.
M. V.
Si.mobil v znamenju klicaja
Od jutri naprej se drugi največji operater mobilne telefonije predstavlja v novi podobi, z novim odnosom pod geslom "vedno zame".
vedno zame.
Ljubljana, 30. avgusta - V sredo je vodstvo družbe Si.mobil po dobrem tednu sklicalo že drugo tiskovno konferenco. Če so na prvi sporočili svojo odločitev, da državi ne nameravajo plačevati nerealno visokih koncesijskih dajatev za tretjo generacijo mobilne telefonije, so tokrat predstavili svojo novo podobo in poslovno vizijo.
"Želimo postati najbolj priljubljen slovenski operater mobilne telefonije," je uvodoma poudaril predsednik uprave družbe Si.mobil mag. Bojan Dremelj, kar da potrjujejo že tudi doseženi rezultati. Le 5 let je minilo od začetka delovanja in pridobili so si že nad 200 tisoč uporabnikov, država Slovenija pa jim je dala že dve licenci. Tudi za tretjo so prepričani, da jo bodo dobili.
Predstavnik lastnika - avstrijskega Mobilkoma, je dodal, da so ob prevzemu dobili 150 iz-
redno izobraženih in delovnih mladih ljudi in skupaj po standardih najboljših v Evropi raziskovali in načrtovali Si.mobilov razvoj. Slovence ocenjujejo kot izredno zahtevne kupce, ki pričakujejo kvaliteto, zanesljivost, pestro ponudbo, vse za primerno ceno in uporabiti so morali vse svoje najboljše izkušnje iz delovanja v Avstriji, Italiji ter na Hrvaškem.
Najpomembnejši je seveda odnos in izpolnjevanje želja ter pričakovanj strank in poslej se bo Si.mobil predstavljal z logo-
mobil
tipom Slmobil ter geslom "Vedno zame".
Ob 200 tisoč uporabnikih in podvojitvi števila naročnikov ter uspešnem uvajanju hitrega paketnega prenosa podatkov G PRS so morali odpreti pet novih centrov in razširiti mrežo pooblaščenih prodajalcev. Tehnološko so posodobili naročniško službo, novost je možnost preizkušanja njihovih naprav, naročeno aktivacijo pa bodo izvršili najkasneje v 60 minutah. Ponudba je razdeljena v tri grupe paketov: Slmobil business
(navadni za 1 do 2 naročniški razmerji; Plus za 3 in več naročniških razmerij; Mix, ki pomeni kombinacijo med naročniškim in predplačnim sistemom); Slmobil (navadni, Smart in Start) ter grupo s paketi Halo (navadni. Plus in Mix). Razlike so seveda v višini naročnine, ceni pogovorov in drugih storitev, s katerimi želijo čim bolj natančno slediti potrebam raznih zvrsti uporabnikov.
Kmalu nameravajo ponuditi še dopolnjen izbor mobilnih telefonskih aparatov, nove storitve pa bodo Salamonovi mobilni oglasi, mobilna pisarna preko sistema GRPS in SMS kviz. Pozabili tudi niso na nove spletne strani in uvajanje e - trgovine.
• Š.Ž.
Kakovost je najboljša reklama
Mizarstvo Peternelj se je specializiralo za izdelavo notranjih vrat, novi računalniško vodeni stroj za obdelavo lesa pa jim bo omogočil izdelavo polkrožnih vrat, ki jih serijsko ne izdeluje nobeno slovensko podjetje.
Škofja Loka, 31. avgusta - Peterneljevi z Grajske poti se lahko pohvalijo z dolgoletno obrtno tradicijo. Mizariti je začel že ded Janez in v delavnici še danes visi spričevalo s častitljivo letnico 1890. Po njegovi smrti je obrt nekaj let vodila žena Ana, kajti sin Jože je bil še premlad, kljub temu pa je bilo jasno, da bo nadaljeval družinsko tradicijo. Oče Jože je imel do leta 1956 delavnico kar v hiši, po vojni pa se je vselil v novo, kjer delajo še danes. Mizarstvo vodi njegov sin Janez, ki vajeti počasi prepušča sinu Janezu mlajšemu, četrtemu Peterneljevemu rodu. Obrti dobro kaže in družinskemu imenu tudi.
V mizarski delavnici Peternelj so dali prednost izdelavi notranjih vrat, izdelujejo tudi kuhinje in ostalo pohištvo. Janez Peternelj pravi, da se današnje delo ne more primerjati z načinom dela njegovega očeta. "Tedaj je bilo vse pohištvo iz masivnega lesa, spoje je bilo treba ro-gličiti s pravimi mizarskimi vezmi. Oče je bil po svojem delu znan daleč naokoli in loteval se je tudi zahtevnejše opreme. Njegove so spovednice v baziliki na Brezjah, pa križev pot v loški cerkvi, opremljal je ljubljanski hotel Slon in še bi lahko našteval. Danes prevladuje iverica, obdelana in barvana na vse mogoče načine," je dejal Peternelj, ki je očetovo obrt prevzel pred četrt stoletja. V teh letih je obnovil 400 kvadratnih metrov veliko delavnico in kupil dober ducat strojev, najsodobnejšega pričakuje prihodnji mesec. Računalniško vodeni stroj CNC za vrtanje, obžagovanje in rez-kanje lesa. "Za našo delavnico je nakup kar velik zalogaj, saj bomo zanj odšteli več kot 15 milijonov tolarjev, bp pa velika pridobitev. Z njim bomo lahko v
Matjaž Peternelj je bil lani izbran za najboljšega vajenca v Sloveniji.
enakem času izdelali več vrat, velike možnosti pa se nam odpirajo pri izdelavi polkrožnih vrat. V Sloveniji je izdelovalcev notranjih vrat veliko, polkrožnih vrat pa serijsko ne izdeluje nobeno podjetje. Računamo, da se bo z njim proizvodnja povečala vsaj za 30 odstotkov," je povedal Peternelj.
Obrtniški pohod na Triglav
Radovljica, 31. avgusta - Radovljiška Območna obrtna zbornica, ki poleg radovljiške pokriva tudi bohinjsko in blejsko občino in ima 1100 članov, se lahko pohvali tudi z dejavno športno sekcijo, ki med drugim vsako leto organizira pohod na Triglav. Letošnjega 17. tradicionalnega obrtniškega pohoda na Triglav se je udeležilo 180 pohodnikov, ki so se danes zjutraj zbrali na prireditvenem prostoru v Ribnem ter se z avtobusi odpeljali do Rudnega polja. Povzpeli se bodo do Kredarice, kjer bodo prenočili. Jutri zjutraj jih čaka vzpon na najvišji slovenski vrh. V dolino Vrat se bodo vrnili prek Doliča in se popoldne zbrali na prireditvenem prostoru v Ribnem, kjer bodo po 15. uri pripravili zabavno srečanje z družabnimi igrami in glasbo. Tradicionalni pohod in družabno srečanje je pripravila radovljiška obrtna zbornica, na omenjenem srečanju pa bodo podelili priznanja vsem, ki so se pohoda udeležili desetkrat ali petnajstkrat, priznanja pa bosta dobila tudi najstarejša pohodnica in pohodnik. Pohod se lahko pohvali z odlično udeležbo in je v vsakem vremenu. • R. Š.
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Kranjska cesta 4, Radovljica
V ŠOLSKEM LETU 2001/2002 VABIMO K VPISU V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA ODRASLE
* Osnovna šola
* Trgovec in prekvalifikacija
* Ekonomski tehnik
* Turistični tehnik
* Upravni tehnik
* Računalniški tečaji
* Tečaj knjigovodstva za mala podjetja
* Vodenje računovodskih servisov
* Tečaj kitare
* Tečaj električne klaviature
* Jezikovni tečaji: - angleščina
- nemščina
- italijanščina
- francoščina
- španščina
Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica: pon - čet 8.00 - 18.00, pet. 8.00 - 14.00, tel.: 04/537 24 00, spletna stran: www.lu-r.si, elektronska pošta: info@lu-r.si
Njegova mizai*ka delavnica spada med srednje velike, v njej so zaposleni trije delavci, v kratkem pričakujejo še četrtega, po novem letu pa bo k njim v uk prišel tudi vajenec prvega letnika škofjeloške srednje lesarske šole. Peterneljevi so znani po tem, da spodbujajo vajenstvo in tudi vsi sedanji delavci so se izučili pri njih. Peterneljeva žena Marica, ki skrbi za pisarniško delo, pravi, da se je dosedaj pri njih zvrstilo že vsaj 13 delavcev. Mizarstvo Peternelj vsa leta dela za slovenski trg, tako jih izguba jugoslovanskega pred leti ni prizadela. Delajo za dva večja posrednika Monty, d.o.o., iz Ljubljane ter Preles, d.o.o., iz Škofje Loke. Letno izdelajo več sto notranjih vrat, poleg tega tudi kuhinje, garderobne omare, spalnice ter otroške sobe in imajo za dobrih 25 milijonov tolarjev prometa. Spremenili se niso le materiali, ampak tudi oblike. "Cenjene so gladke linije brez dodatkov, med materiali pa prednjači furnirana in barvana iverica. Mi smo se odločili za vrata in pravkar se pripravljamo na izdelavo 1700 podbojev," je dejal Peternelj. Za obrt in zaradi nje se je bilo treba marsičemu odpovedati. Peterneljevi so bili v tridesetih letih le trikrat na dopustu, Peterneljeva pa je ob tem dodala, da včasih ni bilo kreditov za nakup strojev, saj se je na obrtnike gledalo kot na 'garjave ovce'. In ker kreditov ni bilo, so delali in varčevali.
Za mizarski poklic sta se odločila tudi sinova Janez mlajši
in Matjaž, ki bo naslednje leto
Na sliki z leve: Boštjan Rupar, Janez Peternelj, Iztok Kužel in Janez Peternelj mlajši.
verjetno usmeril v izdelovanje notranjega pohištva. Za prostorsko širitev nimamo možnosti, računam pa, da bom lahko zaposlil več delavcev, kajti z odpiranjem Evrope se nam bodo odprli tudi tuji trgi," je dejal Janez
Peternelj mlajši, ki bo nadaljeval hišno mizarsko tradicijo in kot četrti rod poskrbel, da bo pohištvo podpisano z njihovim imenom ostalo na slovenskem trgu. • Renata Škrjanc, foto: R-Š. in arhiv Mizarstva Peternelj
V Mizarstvu Peternelj izdelujejo v glavnem notranja vrata, z novim strojem, ki ga bodo dobili prihodnji mesec,
pa bodo izdelovali tudi polkrožna vrata.
končal srednjo lesarsko šolo. Lani je bil izbran za najboljšega vajenca v Sloveniji. Prejel je priznanje, Obrtna zbornica Slovenije pa ga je nagradila s simbolično denarno nagrado. Med 500 učenci so priznanje prejeli štirje. Odločil se je, da bo nadaljeval šolanje na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. "Kljub odločitvi, da ne bo ostal v delavnici, je odločitev dobra, saj zdaj za nas delajo drugi arhitekti, lipam, da bova dobro sodelovala, sam pa se bom v prihodnje
Mizarska delavnica Peternelj spada med srednje velike obrtne delavnice.
Posodabljanje Preboldove proizvodnje
Kranj, 31. avgusta - V tekstilni tovarni Prebold, ki bo prihodnje leto praznovala 160. obletnico obstoja, je zaposlenih 570 delavcev, zadnje čase pa se jim je obetalo odpuščanje. Kljub modernizaciji proizvodnje in izločitvi nekaterih dejavnosti pa odpuščanja delavcev ne bo. V Preboldu imajo najsodobnejšo tkalnico, s katero so pridobili 40 novih delovnih mest. Tovarna je edina v Sloveniji, ki poleg tkanin, izdelkov za dom in gospodinjstvo ter nogavic izdelujejo tudi modrotiskano blago, nekoč so tekstilne vzorce na modre tkanine tiskali ročno, ki spada v kulturno dediščino in jo ohranjajo le še redki posamezniki. Izdelki tovarne Prebold so namenjeni predvsem gospodinjstvu, modrotiskano blago pa je okrašeno z dvema več kot 80 let starima vzorcema, ki ju je tovarni odstopil ljubljanski Etnografski muzej. V Preboldu želijo obdržati svojo pomembno vlogo med slovenskimi proizvajalci tkanin ter prodajo usmeriti tudi na globalni trg. Tkanino izvažajo predvsem v Francijo in Združene države Amerike, kakovostne ženske nogavice pa v Nemčijo in Švico. Načrtujejo, da bodo prodajo do leta 2004 povečali za 28 odstotkov in naj bi letno dosegla 4 milijarde tolarjev. • R. Š.
Razstava tržiške obrti
Tržič, 31. avgusta - Drevi ob 17. uri bodo v Paviljonu Tržič (Bivši Paviljon NOB) odprli 6. razstavo tržiške obrti, na kateri bo sodelovalo 34 tržiških razstavljavcev, ki bodo predstavili kovinarsko, tekstilno, čevljarsko, fotografsko, tapetniško, plastično, slaščičarsko, lesno, gostinsko, tiskarsko, galanterijsko in steklarsko dejavnost. Razstava je postala tradicionalna in spremlja vsakoletno Šuštarsko nedeljo. Odprta bo jutri in pojutrišnjem od 8. do 19-uri. Odprtju razstave obrti bo sledila še osrednja proslava ob 25-obletnici Območne obrtne zbornice Tržič, ki bo ob 19. uri v prostorih Osnovne šole Bistrica pri Tržiču. Poleg članov zbornice in predstavnikov tržiške Občine se jo bo udeležil tudi Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenija, Zlatko Debeljak, predsednik tržiške zbornice, pa bo dolgoletnim in zaslužnim članom podelil priznanja. V kulturnem programu bosta nastopili vokalno instrumentalna skupina Zali rovt ter Duo Veno Dolenc in Klarisa Jovanovič. • R. S.
Mačja hrana TIX
v pločevinki, 415 ml (78 S IT)
Mačja hrana SHAH
100 g (78 S IT)
Mačja hrana TOPIX
suha, 1 kg (285 S IT)
Pasja hrana ROMEO
300 g (158 S IT)
Pasja hrana KOPPA
v pločevinki, 1.240 g (190 S IT)
Snacks ROMEO
za pse, 50 g/ 200 g (237 S IT)
Mačja hrana SHAH
v pločevinki, 212 ml (94 S IT.)
Papi rnate brisače MOR AN A
3-slojne, 4 x 51 lističev (396 S IT)
Toaletni papir MORANA
3- slojni, 10 x 160 lističev (476 S IT)
Toaletni papir MORANA
2-slojni, 8 x 250 lističev (365 S IT)
Hlačne plenice BAUXI
60 kosov, za 11 - 25 kg (2.384 S IT)
Hlačne plenice BAUXI
70 kosov, za 7 - 18 kg (2.384 S IT)
4- slojni, 18x10 kosov (317 S IT)
Za vse,  rabi poceni
ATS
4,90
4,90 17,90
9,90 11,90 14,90
5,90 24,90 29,90 22,90 149,90 149,90 19g0
hifmjejo
Robčki MORANA
3-slojni, v zavoju 100 kosov (142 S IT)
PrtičkiŠOLO
3-slojni, 30 kosov (142 S IT)
Dišeči ge! za VVC
Ocean Fresh ali Lemon Fresh 200 ml (317 S IT)
Toaletni papir CLEAN
vlažen, 80 lističev (253 S IT)
WC os veže valeč
VVC-Stick, 2 x 40 g (158 S iT)
čistilno sredstvo ALIO
za kopalnico, 750 ml (317 S IT)
Čistilno sredstvo ALIO
za WC, 750 ml (285 S IT)
Čistilno sredstvo ALIO
vsestransko, 1 I (317 S IT)
čistilno mleko ALIO
750 ml (285 S IT)
Kuhinjske gobaste krpe ALIO
5 kosov(158 S IT)
Kuhinske krpe OPTIVVISCH
6 kosov (253 S IT)
KrpeTOP-FLOP
za čiščenje loncev, 5 kosov (158 S IT)
ATS
8,90
8,90
19,90
15,90 9,90 19,90 17,90 19,90 17,90 9,90 15,90 9,90
Klagenfurt Celovec
Villach Beljak
volkermarkt Velikovec
Cene so v ATS bruto in vključujejo vse davke. Upoštevajte, da so navedeni izdelki v zalog* le do odprodaje zatog. Cene v S IT so informativne m odvisne od valutnih razmenj.
	POSLI IN FINANCE	
Petek, 31. avgusta 2001	ureja: Cveto Zaplotntk	9. STRAN • GORENJSKI GLAS
Večje zanimanje za vzajemne sklade
V Sloveniji se povečuje zanimanje za investiranje v vzajemne sklade, saj se je skupna vrednost njihovega premoženja v zadnjem letu povečala več kot za eno četrtino.
Kranj - V sklade lahko investirajo posamezniki in pravne osebe, sklad pa denar nalaga v skladu z zakonom in naložbeno politiko, pri tem pa zakon predpisuje določeno razpršitev premoženja. Prav od tega, kam skladi vlagajo denar (delnice, obveznice...), sta tudi odvisni donosnost in tveganje.
V Sloveniji trenutno deluje osemnajst vzajemnih skladov. Daleč največji je sklad Galileo, s katerim upravlja Kmečka družba. Po podatkih iz Biltena Ljubljanske borze je čista vrednost sklada 8. avgusta letos znašala nekaj več kot 5,4 milijarde tolarjev in je predstavljala 46 odstotkov vrednosti vseh skladov v Sloveniji. Na drugem mestu je z vrednostjo 1,9 milijarde tolarjev in s 16-odstotnim deležem Rastko, tudi sklad Kmečke družbe, na tretjem pa z 825 milijoni tolarjev in s 7-odstotnim deležem Probankin sklad Alfa.
Po podatkih iz ponedeljkove tečajnice je vrednost enote premoženja vseh osemnajstih skladov v zadnjih pol leta porasla, pri tem pa so precejšnje razlike.
Vrednost enote Primorskega sklada živa je v polletnem obdobju porasla za 16,79 odstotka, sklada Kmečke družbe Galileo za 15,82 odstotka, sklada KBM Infond/Delniški za 15,70 odstotka, Probankinega sklada Alfa in sklada KBM In-fond/S.P.D., za 14,86 odstotka ter sklada Kmečke družbe Rastko za 14,51 odstotka. Najmanj je v zadnjih šestih mesecih porasla vrednost enote premoženja v skladu Sova Abančne družbe za upravljanje (za 4,82 odstotka) in v skladu KD Bond, s katerim upravlja Kmečka družba (za 5,7 odstotka). Zanimive so tudi primerjave med skladi po porastu vrednosti enote premoženja v zadnjih dvanajstih mesecih.
Cestarjem 140 tolarjev dividende na delnico
Kranj - Delničarji Cestnega podjetja Kranj so na petkovi skupščini, na kateri je bilo zastopano več kot štiri petine kapitala, potrdili vse sklepe, kot jih je predlagala uprava.
Družba je lani poslovala uspešno in ustvarila 164 milijonov tolarjev dobička, od tega ga bodo nekaj manj kot 53 milijonov tolarjev namenili za dividende, ves preostali dobiček pa bo ostal nerazporejen. Delničarji, med katerimi je največja država s svojimi skladi, bodo najkasneje v štirih mesecih po skupščini prejeli dividendo v znesku 140 tolarjev (bruto) na delnico. Na skupščini so sprejeli tudi poslovni in razvojni načrt družbe za obdobje 2001 " 2005, ki že upošteva, da bo država, sodeč po predlaganem proračunskem memorandumu, v prihodnjih letih namenjala za ceste manj denarja. V cestnem podjetju to občutijo že letos, zato tudi pričakujejo malo slabše poslovne rezultate kot lani. Veliko pove ze podatek, da bo letos proizvodnja asfaltov manjša za petino.
cestarji" se bodo v takšnih razmerah še naprej ukvarjali s svojo osnovno dejavnostjo, to je z gradnjo in vzdrževanjem cest, razmišljajo pa tudi o nekaterih drugih dejavnostih. • CZ.
Dividenda 850 tolarjev
Kranj - Delničarji Iskraemeca, družbe za upravljanje in svetovanje, d.d., Kranj so v sredo na tretji skupščini sprejeli poročilo uprave o poslovnem letu 2000/2001 in ves čisti dobiček v znesku 97 milijonov tolarjev namenili za dividende. Lastniki delnic, ki so bili 24. avgusta vpisani v delniško knjigo, bodo prejeli 850 tolarjev (bruto) na delnico. Kot je znano, je družba za upravljanje in svetovanje po letošnji dokapitalizaciji postala večinska lastnica [skraemeca. Ustanovili sojo pred tremi leti z namenom, da bi zaščitili male delničarje pred nepredvidenimi kapitalskimi posegi in °hranili lastništvo malih delničarjev. Družba zelo uspešno zasleduje svoj osnovni cilj, to je pridobiti in zadržati večinski nadzor nad poslovanjem Iskraemeca ter tako velikemu številu delničarjev omogočiti neposredni vpliv. Ta vpliv se je z letošnjo dokapi-talizacijo družbe še okrepil. • CZ.
V Pilcu dobička ne bodo delili
Mengeš - Delničarji delniške družbe Filc Mengeš so na skupščini Prejšnji četrtek potrdili vse sklepe, kot jih je predlagala uprava. SePrav je družba lani uspešno poslovala in ustvarila 191 milijonov tolarjev dobička, so delničarji sklenili, da ga niti tolarja ne °odo namenili za dividende in da bo ves ostal nerazporejen. V uružbi imajo za takšno odločitev tehtne razloge, saj se pripravijo na večje naložbe v Mengšu in v Lendavi. Manjša vlaganja načrtujejo že letos, večja pa v prihodnjem letu. Delničarji so še oklenili, da bo družba ukinila sklad lastnih delnic v višini 40 milijonov, tolarjev in da bo še naprej odkupovala svoje delnice z namenom kasnejšega umika. V Filcu tudi letos nadaljujejo z spesnim poslovanjem. • CZ.
PODJETJE ZA SVETOVALNI INŽENIRING fgtf   4220 ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 7 telefon: 04/50-60-900, fax: 04/51-24-117
razpisuje delovno mesto za določen čas
POSLOVNA TAJNICA
Pogoji;
" srednja šola ekonomske ali upravne smeri ~ zaželeno znanje enega tujega jezika
£a razpisana delovna mesta je potrebno obvladovanje dela z računalnikom.
'zbranim kandidatom ponujamo prijetno delovno okolje, možnost izobraževanja in stimulativno plačo.
Vloge z dokazili o izobrazbi, z opisom dosedanjih izkušenj in s kratkim življenjepisom, pričakujemo v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov: LOKAINVEST, d.o.o., ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 7, 4220 Škofja Loka. prijavljene kandidate, za katere bomo ocenili, da smo primerni, bomo povabili na osebni razgovor.
Največje povečanje so v tem času beležili skladi KBM Infond/Delniški (28,9 odstotka), Probanka/Alfa (27,3 odstotka), KBM Infond/S.P.D. (24,62 odstotka), Krekova družba/Skala (22,69 odstotka) in Kmečka družba Galileo (21,32 odstotka), najmanjše pa Vizija/Dolenjski vzajemni sklad (10,11 odstotka) in Kmečka druž-ba/KD Bond (11,45 odstotka). In kolikšno so vrednosti enote premoženja narasle v zadnjih treh letih? Na vrhu je Probankin sklad Alfa z 81,4-odstotnim povečanjem, sledijo pa mu Kmečka družba/Rastko (51,26 odstotka), Primorski sklad-/Pika (48,1 odstotka), KBM Infond/S.P.D. (46,98 odstotka),
Kmečka družba/Galileo (42,54), KBM Infond/Hrast (41,78), KBM Infond/Delniški (41,45) in Kmečka družba/KD Bond (41,3). Vrednost enote je najmanj porasla v Dolenjskem vzajemnem skladu/Vizija (23,2 odstotka) in v skladu Zajček, s katerim upravlja Abančna družba za upravljanje (32,03).
Še več povedo podatki o povprečnem letnem donosu skladov v zadnjih petih letih. Pri tem je z letno donosnostjo nekaj več kot 23 odstotkov na prvem mestu Probankin sklad Alfa, na drugem mestu je Galileo z 20 odstotki, na tretjem KBM Infornd/S.P.D. s skoraj 17 odstotki - in tako dalje.
• CZ.
Delta že v registru pokojninskih načrtov
Kranj - Probanka je maja za vzajemni sklad dodatnega prosto-voljnega pokojninskega zavarovanja Delta pridobila odločbo o odobritvi, julija pa še o vpisu v register pokojninskih načrtov pri davčni upravi.
Kot poudarja Janja Postružnik, direktorica direkcije za prebivalstvo, poslovno mrežo in trženje v Probanki, je vpis v register pokojninskih načrtov najpomembnejši dokument v postopku uvajanja novega sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Odločba zagotavlja, da se zavarovancu v letu, v katerem je bila vplačana premija, za ta znesek zniža osnovo za dohodnino. Če premijo za zavarovanca plačuje delodajalec, se zavarovancu znesek ne všteva v osnovo za dohodnino, vendar največ do višine najvišje mesečne oz. letne premije, kot jo določa zakon. Delodajalcu, ki je za svoje delavce v celoti plačal premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, se premije priznajo kot davčna olajšava pri plačilu davka od dobička. Če je premije plačal le delno, se mu priznajo kot davčna olajšava pri plačilu dobička le do višine razlike. Vse olajšave pa veljajo največ do višine letne davčne osnove.
V Probanki navajajo, da ima njihov sklad Delta nižje vstopne stroške kot pokojninske družbe in da zagotavlja za polovico višji donos, kot je zakonsko predpisan. Zavarovancem tudi omogočajo, da se bodo šele po končanem obdobju zavarovanja odločili, kdo jim bp izplačeval pokojnino.  • CZ.
Rekordna vrednost SBI20
Kranj - Slovenski borzni indeks SBI20 je v torek dosegel rekordno vrednost v letošnjem letu. Povzpel se je skoraj na 1.973 točk in je bil za 9,3 odstotka višji kot na začetku leta in za dobrih 15 odstotkov višji kot pred enim letom, ko je bil vreden nekaj manj kot 1.711 točk. Indeks SBI 20 sestavljajo delnice dvajsetih slovenskih podjetij: Aerodrom Ljubljana, BTC, Droga, Etol, Gorenje, Intereuropa, Istrabenz, Kolinska, Kompas MTS, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Luka Koper, Mercator, Merkur, Petrol, Sava, Terme Čatež, Pivovarna Union in Žito. • CZ.
Večino dobička za dividende
Ljubljana - Trgovska družba Nama je lani poslovala uspešno in ustvarila nekaj manj kot 141 milijonov tolarjev dobička. Kot so sklenili delničarji na torkovi skupščini, bodo večino dobička, to je 133,5 milijona tolarjev, namenili za dividende (70 tolarjev bruto na delnico), preostanek pa v glavnem za nagrado nadzornemu svetu in upravi ter nekaj malega tudi v rezervni sklad. Delničarji so med drugim potrdili predlog o povečanju in nato še o delnem znižanju osnovnega kapitala, pri tem pa bodo v družbi štiri obstoječe imenske delnice nominalne vrednosti tisoč tolarjev zamenjali za tri nove enako vredne delnice in pri tem izplačali delničarjem še tisoč tolarjev razlike. • CZ.
PL AN I K IN   S EJEM OBUTVE
Planika
V PETEK, 31.8. 2001 00 8. D0 19. URE TER V SOBOTO, 1.9. 2001 00 8. IN 14. URE.
PRED PLANIKINO PRODAJALNO V SAVSKI LOKI 21, V KRANJU.
VSE VRSTE OBUTVE IZ PREJŠNJIH SEZON PO ZELO UGODNIH CENAH, ŽE OD 500 TOLARJEV DALJE!
SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO, KOZMETIKO IN ZDRAVSTVO, Ljubljana, Zemljemerska 5
objavlja
RAZPIS
za vpis v program kozmetični tehnik -izobraževanje odraslih
Pogoj za vpis je:
- štiriletna srednja šola ali
- triletna srednja poklicna šola
Rok za oddajo prijav (obrazec DZS - 1,20) je do 15. 9. 2001. Informativni dan bo 8. 9. 2001 ob 10. uri v šoli. Informacije: 01/300-72-40 ali 01/300-72-56.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
KRANJ, 31. 8. 2001
nakupni/prodajni
MENJALNICA
1 dem
nakupni/prodajni
1 ats
nakupni/prodajni
100 iti
A BANKA (Tržič, Kratil, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kran,. Šk. Loka KOVAČ {na Radovljiški tržnici) ŠUM Kranj
VOLKSBANK-UUD. BANKA d.d.,Kfanj PBS D.D. (na vseh poštah)
SZKB Blag. mesto Žiri TALON Škofja Loka VVILFAN Jesenice supertnarket Unton WlLFAN Kranj
VVILFAN Radovljica, Graiski ovm VVILFAN Tržič
povprečni tečaj
112,10 112,35
112,12 112,39
112,00 112,40
111,90 112,40
112.05 112,40
112.06 112,45
NISO POSREDOVALI PODATKOV
NISO POSREDOVAU PODATKOV
112,00 112,40   15,90   15,98 11,25
15,93   15,97 11,32
15,95   16,03 11,30
15.90 15,98 11,30
15.89 16,00 11,30
15.92 16,00 11,31
15.93 16,98 11,32 111,90 112,70 15,91 16,02 11,30 112,10 112,50   15,92   16,99 11,31
236 26 00
15.91 16,00
14.90 15,90 15,89 1604
15.92 16.00 586 26 96 236 02 60
530 40 40 (8.h • 13 h, 13.45h - 18.h) 596 38 16
111,95
110,85
112,60
112,10
111,94 112,73
112,10 112,50
11,29
11,00 11.29
11.33
11,35 11.36 11.36 11,36 11,38 11,37 11,40 11,38 11,37
11,40
11,34 11.39
11.39
111,93 112,46   15.81   15,99   11.28 11.37
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zarad pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
STANOVANJSKA USTANOVA DELAVCEV OBRTI -OOZ KRANJ
28. Razpis stanovanjskih posojil
za delavce zaposlene za nedoločen čas pri samostojnih podjetnikih - obrtnikih - s.p., na območju Območne obrtne zbornice Kranj, iz sredstev za leto 2000/2001
1. Razpisana vrednost stanovanjskih posojil je 35.000.000 SIT
- Posojila za nakup stanovanja, za gradnjo in za adaptacijo, se bodo razdelila na osnovi izdelave posameznih prednostnih list prijavljenih prosilcev v skladu s "Pravilnikom o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v obrti - OOZ Kranj." Najvišji znesek posojila z zavarovanjem posojila pri zavarovalnici je 3.500.000 SIT. Po sklepu uprave je možno dobiti posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja v višini do 5.500.000 SIT za dobo dvajsetih let ob ustrezni kreditni sposobnosit prosilca in pod pogojem zavarovanja posojila s hipoteko. Oglede stanovanjskih razmer prosilca in objekta v gradnji bo, po predhodnem pismenem obvestilu, opravila stanovanjska komisija ustanove. Uprava stanovanjske ustanove bo glede na upravičenost kreditojemalcev zvišala zneske razpisanega posojila.
2. Pogoji vračanja posojila:
- Obrestna mera je določena v višini temeljne obrestne mere (inflacije), kot jo določa "Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, Ur. list RS 45/95", ki jo objavlja Banka Slovenije in 1 % realne letne obrestne mere. Začetna fiksna anuiteta posojil 28. razpisa se izračuna na osnovi 8,0 % letne inflacije (T) za leto 2001 in z enoodstotno realno letno obrestno mero. Začetna anuiteta velja za dobo petih let. Po preteku petletnega obdobja bo ustanova izdelala poračun višje ali nižje inflacije in na novo določila anuiteto in dobo vračanja posojila. V primeru izrednega povečanja inflacije, se mesečne anuitete prilagodijo preračunu inflacije v preteklem letu še pred potekom petih let.
• Najdaljša doba vračanja pri zavarovanju zavarovalnice TRIGLAV je deset let in pri zavarovanju s hipoteko je doba vračanja največ dvajset let. Najnižja anuiteta za posojilo je 15.000 SIT mesečno. Za posojilo v višini 4.500.000 SIT, za dobo dvajsetih let, je izračunana anuiteta ca 45.000 SIT mesečno. Vračanje posojila se lahko kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram prosilca, tako da se anuitete povečujejo.
- Vlogo za nakup stanovanja je mogoče vložiti tudi po 25. členu pravilnika, ne glede na redne roke stanovanjskih razpisov, če je izkazan interes prosilca za nakup stanovanja in če ni mogoče počakati na redni razpis, kar prosilec dokazuje z že sklenjeno predpogodbo in vplačanim avansom.
3. Informacije in sprejemanje vlog:
Ob oddaji vloge z dokumentacijo, prosilci plačajo 5.000 SIT na račun zavarovanja posojila. V primeru, da prosilci po svoji volji odstopijo od že odobrenega posojila Stanovanjske ustanove, jim vplačana akontacija zavarovanja posojila zapade.
Prijave bo ustanova sprejemala od petka, 31. avgusta 2001, do vključno petka, 14. septembra 2001, v prostorih Stanovanjske ustanove na naslovu: Slovenski trg 3 Kranj, (Delavski dom, vhod nad menjalnico VVilfan), v prvem nadstropju. Vloge za posojilo in obrazce dobite v času uradnih ur: ponedeljek in petek od 9.00 do 14.30 ure; v sredo od 9.00 do 16.30 ure. Informacije dobite osebno ali po telefonu v času uradnih ur na štev. 04 236 06 10 ali preko centrale SKS na št. 04 202 45 60, sekretar Konrad Derlink. V tem času boste oddali tudi zahtevano dokumentacijo. Celoten tekst 28. Razpisa bo objavljen v prostorih Stanovanjske ustanove, Slovenski trg 3, Kranj in v prostorih Obmčne obrtne zbornice Kranj, Likozarjeva 1, Kranj.
predsednik uprave: Milan Gašperšič, l.r.
mm §§(Mp|| C*W%M*% IVfVlBIIJ91 w%0
_ureja: Cveto Zaplotoifc_
Vse kmetijske poti vodijo v Radgono
Vse (kmetijske) poti v teh dneh vodijo v Gornjo Radgono, na mednarodni kmetijsko živilski sejem, ki ni samo največji tovrstni sejem v državi, ampak tudi središče vsega kmetijskega dogajanja. Na sejmu predstavljajo novosti, razpravljajo o kmetijskih strokovnih in političnih problemih, podeljujejo priznanja...
Gornja Radgona - Zadružna zveza Slovenije je v sredo na tradicionalnem dnevu zadružnikov podelila priznanje 26 zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam za dobre rezultate in prizadevanja pri razvijanju in krepitvi kmetijskega zadružništva.
delkov. Ocenjevanje mlečnih izdelkov je pokazalo, da se v mlekarnah vse bolj usmerjajo k izdelkom z malo maščob in k probiotičnim varovalnim izdel-
Janez Šehat
Najvišje priznanje, to je priznanje za trajen prispevek k razvoju zadružništva, je na predlog KGZ Sava Lesce prejel njen predsednik Janez Šebat, sicer kmet iz Smokuča pri Žirovnici. Kot piše v obrazložitvi, je s svojim delom in zvestobo zadružni ideji lahko za zgled vsem zadružnikom. Letno priznanje sta z Gorenjskega prejela dva: Janko Golorej, predsednik KZ Cerklje in kmet iz Vo-klega, za uspešno vodenje zadruge in za zastopanje zadružništva v državnih ustanovah, ter Štefan Inglič iz KZ Škofja Loka za krepitev zadružne vloge.
V torek so na sejmu razglasili tudi rezultate ocenjevanja mesa, mleka, mesnih in mlečnih izdelkov ter kmetijske mehanizacije. Komisija, ki je ocenjevala sveže meso, je v svoje poročilo zapisala, da je bila letos konkurenca najmočnejša in tudi kakovostno najboljša, rezultati pa potrjujejo, da sodi Slovenija s tovrstno ponudbo tudi po mednarodnih merilih v sam kakovostni vrh. Po številu oz. žlahtnosti medalj je bila najboljša Jata Ljubljana, druge so bile Mesnine dežele Kranjske, tretja Perutnina Ptuj in četrta
Janko Golorej
Štefan Inglič
Vprašalnik za lastnike gozdov
Zavod za gozdove Slovenije se na sejmu predstavlja na dveh mestih; na razstavišču ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v brunarici, ob kateri je tudi visoka lovska preža. Na obeh mestih je možno dobiti različne zgibanke o gojenju in varstvu gozdov ter o varnem delu pri sečnji in spravilu lesa, posebej pa predstavljajo dve temi: državne spodbude za gojitvena in varstvena dela ter obnovo gozdov od semena do sadike (s prikazom tehnike dela in potrebnega orodja J. Za obiskovalce so pripravili tudi anketni vprašalnik o poznavanju državnih spodbud za gojitvena in varstvena dela v zasebnih gozdovih, s katerim želijo zvedeti, kako bi v sodelovanju z lastniki lahko izboljšali delo v gozdovih in kako bi lastnike bolje obveščali. V torek je bil na sejmu tudi dan gozdarjev, danes pa bo državni sekretar za gozdarstvo Jože Sterle predstavil aktualno problematiko lovske zakonodaje.
Mesarija Anton Arvaj iz Britofa pri Kranju. Na mednarodno ocenjevanje mesnih izdelkov je "mesnine" poslalo 37 podjetij, od tega 31 iz Slovenije, pet s Hrvaške in eno iz Avstrije. Najuspešnejša je bila Perutnina Ptuj, drugi MIP Nova Gorica, tretja Mesarija Anton Arvaj in četrte Mesnine dežele Kranjske. Pet izdelkov izmed 623 je prejelo veliko zlato medaljo, med njimi tudi Arvaj za suho govedino (goveji pršut). Jata je zbrala največ točk v kategoriji varne mesnine, Mesnine dežele Kranjske pa v skupini novih iz-
Srečanje kmetic v Rad ovni
Zgornja Radovna - Iz blejske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj so sporočili, da srečanje kmetic iz občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Bled in Bohinj pod Snako-vo lipo v Radovni ne bo prvo nedeljo v septembru, kot so napovedali, ampak v soboto, 8. septembra, z začetkom ob 14. uri. Članice kranjskogorskega društva podeželskih žensk bodo skupaj s Psnakovo gostilno poskrbele za dobrote, otroci osnovne šole iz Mojstrane za kulturni program, trio z Dovjega pa za zabavo. Če bo dovolj prijav, bodo organizirali avtobusni prevoz iz Bohinja, Bleda, Radovljice in Žirovnice. • C.Z.
kom. Komisija, ki je ocenila 42 kmetijskih strojev iz 20 podjetij, je prav vse nagradila, za šampiona kakovosti pa je razglasila traktor Steyr CVT 130, ki ga uvaža podjetje Itro iz Štor.
Prepozna odločitev
Na letošnjem sejmu so le razstave konj, koz, perutnine, kuncev in malih živali, ni pa razstav goved, prašičev in ovc. Za to ni kriva kaka bolezen, ampak bojkot živinorejcev, s katerim so protestirali proti državi, ki v letošnjem proračunu ni zagotovila denarja za izvedbo pomembnega dela selekcijskega programa v govedoreji in tudi v ostalih živinorejskih panogah. Vlada je dan pred začetkom sejma sicer sprejela uredbo, ki bo omogočila financiranje selekcij-
skega dela, vendar potem za pripravo razstave že ni bilo več časa. Kot so govedorejci pojasnili na novinarski konferenci, so že od začetka leta opozarjali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vlado na ta problem. Ker tudi do 22. avgusta ni bilo odziva, so se odločili, da ne bodo sodelovali na sejemski razstavi, pri tem pa so jih podprli tudi rejci ovc in prašičev, strokovne službe in kmetijsko gozdarska zbornica. "Zanimivo je, da do lani, ko je bilo to področje državno, ni bilo problemov s financiranjem, na voljo je bilo okoli 250 milijonov tolarjev letno, zdaj, ko z njimi upravljamo kmetje, pa denarja naenkrat več ni," je ob tem dejal predsednik zbornice Peter Vrisk in poudaril, da v naši državi brez pritiskov ni mogoče ničesar urediti in daje tokratna odločitev o bojkotu dostojanstvena, saj nikogar ne ovira. "Zakon o ukrepih v živinoreji pravi, da je selekcijsko delo treba financirati. In ta zakon bi moral biti ena od osnov za pripravo državnega proračuna. Če državna blagajna za te naloge letos ni predvidela denarja, je nekdo odgovoren," je dodal priznani strokovnjak za selekcijo in nekdanji kmetijski minister prof. dr. Jože Osterc.
Večje kletke za kokoši
Doc. dr. Antonija Holcman z
oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani je v torek predavala o sonaravni prireji jajc in perutninskega mesa. Kot je dejala, v Sloveniji večino jajc in tovrstnega mesa izhaja iz intenzivnih rej, pri tem pa je
Kučan na ogledu posledic suše
Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk je povabil predsednika države Milana Kučana na ogled posledic letošnje suše, ki je še posebej prizadela Prekmurje in Prlekijo. Predsednik se je vabilu odzval, pri današnjem ogledu pa se mu bosta pridružila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in minister za okolje in prostor Janez Kopač. Po vrnitvi s sušnega območja si bo ogledal še sejem in se udeležil zborničnega pogovora o trenutnih stiskah in razvojni negotovosti slovenskeg^i kmetijstva. Zbornica je včeraj pripravila pogovor o uspehih in težavah v prvem letu njenega delovanja in o načrtih za naprej, skupaj s tednikom Kmečki glas pa je predstavila najboljše kmetije v akciji S kmetije za Vas in priložnost izkoristila tudi za pogovor o težavah, kijih še vedno imajo tisti, ki se na kmetijah ukvarjajo s predelavo ali neposredno prodajo pridelkov.
najintenzivnejša reja kokoši ne-snic v kletkah. V klasičnih kletkah mora imeti vsaka kokoš najmanj 450 kvadratnih centimetrov prostora, to površino bo po direktivi Evropske unije s 1. januarjem 2003 treba povečati na najmanj 550 kvadratnih centimetrov, devet let kasneje pa uporaba takšnih kletk že ne bo več dovoljena. Klasične kletke naj bi nadomestile obogatene, kletke, ki kokošim omogočajo, da se ob nesenju jajc umaknejo v gnezdo, počivajo na gredi, brskajo po nastilju in se kopajo v prašni kopeli. V razmerah, ko so se v državah Evropske unije ob prehodu v novo tisočletje pojavili presežki jajc in perutninskega mesa, se vse bolj uveljavljajo drugačne, okolju in živalim prijaznejše oblike reje. Zakonodaja unije predpisuje več možnih načinov reje kokoši nesnic in prireje perutninskega mesa, pri tem pa so normativi najstrožji za ekološko prirejo. Pogoj je, da je perutnina krm-ljena s krmo, pridobljeno na
Kmalu večje kletke za kokoši nesnice?
kmetijskih površinah brez uporabe mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, in rejena po predpisani tehnologiji. V Sloveniji bodo evropsko uredbo o reji koši nesnic in prireji perutninskega mesa vključili v pravilnika o kakovosti jajc in perutninskega mesa, že sprejeti pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil pa določa tudi pogoje za ekološko rejo perutnine.
Orači bijejo plat zvona
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je na sejmu predstavila finančne težave pri pripravi državnega prvenstva oračev od 6. do 9. septembra na Prager-skem in sodelovanju državne reprezentance oračev na svetovnem prvenstvu od 15. do 25. septembra na Danskem. Prireditelji so se znašli v tako hudi stiski, da so sestavili javno pismo in v njem pozvali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da tudi za to dejavnost zagotovi denar. Zveza bi za tekmovanja oračev na vseh ravneh, usposabljanje za varno delo s traktorjem in priključki ter za promocijo novih tehnoloških dosežkov in njihovo uporabo v praksi potrebovala na leto deset milijonov tolarjev, poleg tega pa še nekaj milijonov tolarjev za državno in svetovno prvenstvo. Predstavniki zveze bi ministru mag. Francu Butu predvsem radi povedali, da bo propadla kandidatura Slovenije za svetovno prvenstvo oračev leta 2013, če letos slovenskih oračev ne bo na prvenstvu na Danskem. • C. Zaplotnik
Ukrepi ob suši na njivah in travnikih
Letošnja suša je poleg koruze močno prizadela tudi travinje, še posebej na plitvejših peščenih tleh.
MEŠETAR
Cene na borzi lesa
Po podatkih z borze lesa (www.borzalesa.com) je borova hlodovina F klase od 17.000 do 21.000 tolarjev za kubični meter, hlodovina I. klase od 10.000 do 12.000 tolarjev, II. klase od 7.000 do 8.000 in III. klase od 5.000 do 6.000 tolarjev. Hlodovina smreke in jelke F kvalitete je od 25.000 do 30.000 tolarjev, I. klase od 12.000 do 14.000 tolarjev, II. klase od 9.000 do 11.000, III. klase od 7.000 do 8.000 tolarjev, gradbeni les od 6.000 do 7.000, celulozni les od 4.000 do 5.000 tolarjev in hlodovina E kvalitete od 17.000 do 19.000 tolarjev. Za macesnovo hlodovino so naslednje cene: F kvaliteta - 17.000 do 21.000 tolarjev za kubični meter, I. klasa - 10.000 do 12.000, II klasa 7.000 do 8.000 in III. klasa 5.000 do 6.000 tolarjev. In kolikšne so cene za hlodovino listavcev? Bukovi hlodi I. klase so od 13.000 do 15.000 tolarjev, II. klase od 8.000 do 10.000 tolarjev, III. klase od 5.000 do 6.000, F -II. klase od 12.000 do 16.000, celulozni les od 11.000 do 16.000, L kvalitete (+35 cm) od 17.000 do 19.000 tolarjev in F kvalitete (+45 cm) od 28.000 do 36.000 tolarjev. Hrastovi hlodi Fx kvalitete so od 30.000 do 35.000 tolarjev, F kvalitete od 22.000 do 28.000 tolarjev, I. klase od 15.000 do 17.000 tolarjev, II. klase od 10.000 do 12.000, III. klase od 5.000 do 6.000 tolarjev, F - II. klase od 13.000 do 17.000 tolarjev in pragovska hlodovina od 13.300 do 15.300 tolarjev. Kostanjevi hlodi I. klase so od 10.000 do 12.000, II. klase od 8.000 do 9.000 in hlodi za tanin 3.500 tolarjev Poglejmo še ceno hlodovine javorja: I. klasa - 20.000 do 22.000 tolarjev, II. klasa - 13.000 do 15.000 tolarjev, III. klasa -7 000 do 8.000 tolarjev, F - II. klasa - 18.000 do 26.000 tolarjev, rebraš - 45.000 do 50.000, L kvaliteta (+35 cm) - 30.000 do 35.000 in F kvaliteta (+ 40 cm) - 43.000 do 48.000 tolarjev.
Poleg tega, da bo pridelanega sena manj, bo suša povzročila tudi redčenje travne ruše, ker se bodo nekatere vrste trav, ki imajo blazinasto razrast izginile, na praznih mestih pa se bodo pojavili pleveli zlasti regrat in bela detelja, kar lahko ob prekomernem gnojenju povzroči še težave, z nitrati, ki lahko v večjih količinah povzročajo celo zastrupitev živine.
Obilnejšega gnojenja travnih površin po suši ne priporočamo, ker bodo stroški večji od vrednosti pridelka. V kolikor pa se odločite za dognojevanje uporabite manjše odmerke dušika (skupaj največ do 20 kg čistega dušika na ha).Bolj kot gnojenje priporočamo, da posvetite pozornost sestavu travne ruše, kajti po dežju se bodo pojavili pleveli, ki bodo v tem obdobju imeli mnogo intenzivnejšo rast od travne ruše. Za vsejavanje bo zaradi suše malo časa, ker je predhodno potrebno uničiti plevele. Vsejavanje trav lahko opravimo do 20. septembra, s specialnimi sejalnicami, ki jih imamo na razpolago. Dovolj časa bo zagotovo za jesensko uničevanje plevelov, ki jih je možno uničevati običajno še do sredine oktobra. Razpleveljena ruša nam bo zagotovo dala spomladi že boljši prvi odkos. Za pravočasno in pravilno uporabo sredstev se posvetujte v kmetijsko svetovalni službi.
Strniščni krmni dosevki
Zaradi suše so še vedno močno prizadeti strniščni dosevki, ki so slabo ali pa sploh
niso vznikli. V kolikor strniščnih posevkov še niste posejali se lahko še do sredine septembra odločite za setev mnogocvetne ljul-ke (40-50 kg/ha), kije po kvaliteti in kvantiteti zagotovo najboljši posevek, ki bi lahko ob ugodnih vremenskih razmerah dal manjši odkos že letos. Če je mnogocvetna ljulka že posejana, se posevki slabo razvijajo in so redki, bo po dežju posevke potrebno čimprej očistiti plevelov, da se bodo mlade rastlinice lahko razvijale. Po spravilu silažne koruze se lahko za zgodnjo spomladansko krmo poseje tudi rž, ki jo lahko zaradi boljše okusnosti in hranilne vrednosti mešamo tudi z ozimno grašico, Posevek pokosimo spomladi do začetka klasenja za zeleno krmo. Poleg omenjenih vrst strniščnih posevkov lahko v septembru posejemo še nekatere prezimne vrste iz rodu križnic (krmna ogrščica, krmna repica; 8-12 kg/ha), kijih za zeleno krmo lahko kosimo že v prvi polovici aprila. Setve krmnih križnic pa ne priporočamo kmetom, ki v kolobarju pridelujejo zelje.
Siliranje koruze
Suša je zlasti na njivah južno od Kranja močno prizadela tudi silažno koruzo. Koruza je na nekaterih njivah že primerna za siliranje, od suše najbolj prizadete njive pa so že posilirane. Njive moramo redno pregledovati in določiti optimalni čas spravila. Koruza prisilno dozoreva, kar se kaže najprej v sušenju listov, nato pa tudi stebla in
storža. Največ vlage je v steblu in storžu, v listih pa malo. Optimalni čas za siliranje koruze nastopi, ko je zrnje v voščeni zrelosti, listi so večinoma suhi, steblo pa je vsaj še deloma zeleno. Prezgodnje siliranje (mlečna zrelost zrnja, le polovično suhi H' sti) ima za rezultat premokro in prekislo silažo, prepozno siliranje (pozno voščena do polna zrelost zrnja, suhi listi in steblo) pa onemogoča dobro tlačenje silaže. Suha silaža se tudi rada ogreva in kvari, ko silažo začnemo krmiti. Polnjenje silosa naj poteka hitro in brez prekinitev. Silos naj bo napolnjen v enem, največ v dveh dneh, spi"0' ti tlačen in takoj po polnjenju zrakotesno zaprt. V koritastih silosih uporabimo za tlačenje vsaj 3.500 kg težak traktor.
Silirnih dodatkov pri koruzi običajno ne uporabljamo. Če je koruza precej suha. vrhnjo plast silaže in robove (zlasti v stolp* nih silosih) lahko zaščitimo pred aerobnih kvarjenjem z uporabo, pripravkov na baz' propionske kisline. Tak preparat je Mipr0' syl, ki ga prodaja Veterinarska ambulanta Tenetiše. Miprosvl pred uporabo razredči' mo z vodo v razmerju 1:10 in pred zaprt' jem silosa poškropimo s približno 5 l/m2-
Za prekrivanje silosov uporabimo tanko podfolijo, novo debelejšo folijo in ustrezno obtežitev. Če je silos na prostem, moramo folijo zavarovati z že rabljeno folijo, še bolje pa s posebno zaščitno mrežo.
Kmetijsko gozdarski zavod Kranj-Marija Kalan, Franc Pavl»n
Nov škofjeloški turistični prospekt
Čeprav je na Škofjeloškem že bilo izdanih veliko, tudi zelo kvalitetnih turističnih propagandnih materialov, pa je novi turistični prospekt poskus
celovite predstavitve in ponudbe.
Škofja Loka, 31. avgusta - Izšel je nov turistični prospekt za širše škofjeloško območje: Škofjo Loko, Poljansko in Selško dolino, ki je Prvi pomembni dosežek novoustanovljene lokalne turistične organizacije - Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš. Tokrat smo k Pogovoru povabili direktorico zavoda Sašo Jereb, ki je na prospektu zapisana tudi kot avtorica vsebinske zasnove, besedila in fotografij.
Na širšem škofjeloškem območju obstaja cela vrsta turističnih prospektov, novi prospekt, ki ste ga izdali, pa zbira turistično ponudbo?
Tako je. Če je naša naloga Pospeševati turizem v škofjeloški regiji, je bilo nujno potrebno Ponudbo zbrati v eni skupni Predstavitvi. Pripravili smo zato skupni prospekt regije, v izdelavi pa so tudi skupne inter-netne strani. Že na samem za-
četku našega dela, ko smo izdelovali razne strategije za naše delo, smo ugotovili, da je znatno premalo povezovanja na tem območju, premalo sodelovanja, da je območje premalo prepoznavno prav zaradi te razdrobljenosti."
Kdaj ste se lotili dela in kako ste zasnovali ta prospekt?
"S pripravami na izdajo skupnega prospekta regije smo začeli v aprilu in ugotovili, da v
posameznih delih že obstaja izvrstni material, drugod pa gaje že začelo zmanjkovati. Izreden prospekt imata Selška dolina in Žiri, v Škof j i Loki je prospektov zmanjkalo, v Poljanski dolini je bilo čutiti pomanjkanje tega. Kot sem dejala, pa je bilo osnovno vodilo zasnove zbrati, združiti ponudbo vsega območja."
N
BLBGOS
Ob izredno bogati dediščini je logična skušnjava, da je v tovrstnih materialih prevelik poudarek na zgodovini. Kako ste našli pravo mero, da prospekt ne bi postal le zgodovinski vodnik, ali celo učbenik?
"Te nevarnosti smo se že od vsega začetka zavedali in pazili na to, da temu ne bi bilo tako. Mnenja smo bili, da so potrebne le osnovne informacije iz zgodovine, za tistega, ki ga to posebej zanima, pa so dodane tudi informacije o tem. kje lahko dobi širši zgodovinski vpogled, ko pride k nam. Že inter-netne strani nudijo širšo možnost tovrstnih informacij."
Druga posebnost novega prospekta je ta, da ste uspeli zbrati konkretne ponudbe praktično vseh družb in posameznikov, ki se na tem območju ukvarjajo z gostinstvom in turizmom. Je bilo pri tem kaj težav?
"Pravzaprav ne. Vsi so bili namreč zelo zainteresirani za sodelovanje, saj je jasno, da je to cenejši način promocije, kot če bi to poskušali sami. Priznam pa, da nam je prav to zbiranje vzelo večji del časa priprav na izdajo prospekta."
Koliko je izdaja prospekta stala in koliko so prispevali posamezni ponudniki?
"Skupna cena celotnega projekta novega turističnega prospekta je 5 milijonov tolarjev, pri čemer so posamezni ponudniki prispevali skupaj približno 1,8 milijona tolarjev. Razliko seveda sofinancirajo vse štiri občine, kandidirali pa smo tudi na državni razpis, vendar ta še ni zaključen."
Omenili ste izdelavo internet-
nih strani. Kakšen je tam koncept?
"Tudi pri internetnih straneh je seveda osnovni cilj predstaviti območje celovito in s skupno ponudbo. Ker te strani ponujajo izbiranje, si lahko pri tem privoščimo tudi nekoliko širše predstavitve, tudi zgodovinske, kar je moralo biti v prospektu, kot rečeno, omejeno. Na internetnih straneh bo tudi več fotografij kot v prospektu in pri tem lahko dodam, da je bil prav izbor slik ena najzahtevnejših nalog pri pripravi prospekta. Tudi internetne strani bodo, tako kot prospekt, v štirih jezikih (slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem), naša želja pa je, da bi dodali še kakšnega (hrvaški, francoski)."
Kakšen krog sodelavcev pa ste izbrali pri teh pripravah?
"Poleg nas, ki smo zaposleni v zavodu Blegoš, smo zlasti veliko sodelovali z zaposlenimi na občinah in člani turističnih dru-
štev. Vsi ti namreč najbolje poznajo znamenitosti in tudi ponudbo, ki jo je potrebno ali vredno omeniti."
Ste k sodelovanju povabili tudi strokovnjake - geografe, zgodovinarje?
"Ne. Posebnih strokovnih sodelovanj nismo iskali, saj smo v večini že zaposleni tovrstnih profilov. Potrebno pa je bilo seveda najti prevajalce in lektorje, saj smo skrbno pazili, da bi bil prospekt tudi v tem pogledu kvaliteten."
In katera bo prva promocijska akcija, pri kateri boste uporabili ta prospekt?
"Priprave na prihodnjo turistično sezono se seveda začenjajo že sedaj. Že v zgodnji jeseni načrtujemo skupaj z ostalimi turističnimi organizacijami pospešeno turistično propagandno akcijo preko turističnih infor-mativnih centrov in agencij, v začetku oktobra pa je na Bledu turistična borza, kjer bomo seveda sodelovali. Nadaljevali bomo s prizadevanji, da bi Škofjo Loko in širšo okolico obiskovali turisti iz večjih turističnih centrov s stacionarnim turizmom, za kar je seveda potrebno doseči, da nas agencije uvrstijo v svoje programe in vodnike. Takšna prizadevanja so že letos občutno povečala obisk pri nas."
Možic iz grafične podobe vašega zavoda je, lahko rečemo, "stopil" tudi v prospekt, saj se v njem večkrat pojavlja. Ima že svoje ime?
"Zal še ne. Iščemo ga. Predlogi za to so zelo dobrodošli!"
• Š. Žargi
Promet po turistični cesti že podvojen
Občini Tolmin in Železniki sta si vrsto let prizadevali pri Direkciji za ceste Republike Slovenije in pristojnem ministrstvu za posodobitev ceste, ki je najbližja povezava med Gorenjsko in Primorsko. Cestna povezava je zelo pomembna predvsem za prebivalce Baške Grape, do Škofje Loke je
sedaj le 30 kilometrov.
Takoj, ko je bila letos cestna Povezava Podrošt - Petrovo
/"do prevozna, se je promet v 0°eh smereh podvojil. Cesta je 2rednega pomena, tako za *°r>ški del kot tudi za Selško Jjohno vse do Škofje Loke, Preavsem za turistični in g°sPodarski promet. Sedaj je
na odseku na novo urejenega cestišča potrebno urediti le še talne označbe. Ob tem je potrebno omeniti še izredno lepo urejeno vodno strugo ter pritoke hudournikov.
Po besedah Julijana Šorlija, župana občine Tolmin, so bila dela izvedena zelo strokovno:
"Zadnjih šest let smo močno pritiskali na ustrezne ustanove, saj smo to cestno povezavo zelo potrebovali. To je čudovita pridobitev za našo občino, upam pa, da bomo v doglednem času uredili cesto vse do Baške Grape, kjer je največje ozko grlo goriško - gorenjske po-vezave, to je križanje ceste s železnico. Ta odsek je zelo nevaren, idejni projekt je že pripravljen. Mislim, da bo v naslednjih petih letih vsa cesta primerno urejena, tako pa še bolj privlačna in boljše izkoriščena."
Julijan Šorli tudi upa, da se bodo prizadevanja njegovega kolega Mihaela Prevca, župana občine Železniki, po ureditvi celotnega odseka te turistične povezave kmalu uresničila in
bo s tem ta zelo pomembna povezava med Gorenjsko in Goriško zaživela v polnem pomenu. Mihael Prevc je o cestni povezavi Podrošt - Petrovo Brdo povedal: "Čeprav dela na cesti še niso povsem zaključena, smo v teh poletnih mesecih opazili, kako pomembna je ta povezava. Rekonstrukcija te turistične ceste se je začela že leta 1991, v ta odsek je šlo veliko denarja, vendar je rezultate večkrat odnesla poplava. Veliko turistov prihaja po tej cesti, veliko tujcev prihaja v Železnike. S tem pa se pojavlja drug problem, namreč projekt obvoznice skozi Železnike, ki sedaj dobiva tudi ekonomski interes."
• Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Galerija Šivčeva hiša
RAZSTAVA STALNE ZBIRKE
Radovljica - Vsekakor je poseben dogodek, ko se neka galerija odloči, da bo postavila na ogled dela, ki sicer pretežno samevajo v depoju. Galerija Šivčeva hiša je lastnica številnih likovnih del uveljavljenih slovenskih umetnikov, ob zbiranju teh pa so se osredotočali predvsem na dela likovnih ustvarjalcev iz občine in okolice.
Čeprav je posebnost Galerije načrtno zbiranje ilustracij, pa so ostala likovna dela - pridobljena bodisi z odkupom, manj umetnikov je svoja dela podarilo - na visoki umetniški ravni. V vseh treh razstavnih prostorih so obiskovalcem na ogled slike v različnih likovnih tehnikah, grafike, skulpture in keramika, poleg tega pa še knjiga unikat. Od vseh razstavljalcev naj še posebej omenimo 'domače' umetnike: Radovljičana Bonija Čeha, ki se predstavlja z akrilnim platnom, grafiko in plastiko, s kolaž risbo Melita Vovk z Bleda, ter sliko njene hčerke Ejti Štih de Fer-nandez de Cordova, ki živi v Boliviji, radovljiškega slikarja Miha Dalla Valle, ki živi v Mehiki, na ogled je oljna slika Antona Plemlja z Brezij, oljno platno in risba štajerske slikarke, ki živi v Radovljici Brigite Požegar Mulej, ročno izdelana knjiga Abecedarij pa je delo kiparke Andrejke Čufer, rojene v Begunjah, po dolgoletni odsotnosti in bivanju v Mariboru pa zdaj
Utrinek iz galerije v Šivčevi hiši.
živi v Vrbi. Ob tem naj omenimo še grafike Črtomira Freliha, ki je uvedel prav posebno, njemu lastno grafično tehniko, ter dva pokojna umetnika, rojena v občini, Kamila Legata iz Krope in Ivana Varla iz Kamne Gorice.
Kustosinja Barbara Boltar meni, da obiskovalce preseneča kakovost, obenem pa heterogenost zbirke in dodaja: "Kljub temu da galerija že nekaj časa porablja denar, namenjen odkupu del, predvsem pridobivanju ilustracij vrhunskih slovenskih ilustratorjev, pa je tokratna razstava odraz res kakovostne stalne zbirke, katere posebna privlačnost so nekatera kiparska dela in keramika. Avtorji pa danes redkeje podarjajo svoja dela; zadnji med njimi je bil arhitekt in umetnik Peter Marolt, ki je v Galeriji razstavljal aprila." Razstava bo na ogled predvidoma še nekaj dni, ko naj bi se na Šivčevi hiši začela obnovitvena dela.
• Eva Senčar
FOTOGRAFSKE NAGRADE
Novo mesto - Na foto natečaju za nagrado Foto Asje, ki ga že peto leto pripravljajo v okviru festivala Ročk Otočec, ki se ga je letos udeležilo 36 fotografov, so prvo nagrado prisodili Anji Peternelj z Jesenic. Žirija, ki so jo sestavljali Jean Cristope Cuet, Borut Peterlin in Luka Dekleva, pa je med osmimi fotografi, ki so prejeli posebne nagrade, izbrala tudi fotografijo našega zunanjega sodelavca Aljošo Korenčana. • I.K.
4000 IZTOKA SITARJA
Škofja Loka - Ob 150-letnici rojstva dr. Ivana Tavčarja, bo danes, v petek, 31. avgusta, ob 20. uri v okroglem stolpu Loškega gradu odprtje razstave in predstavitev stripa Iztoka Sitarja z naslovom 4000, ki je nastal po istoimenskem romanu velikega slovenskega pisatelja in poljanskega rojaka. V kulturnem programu bo nastopila Urša Ramoveš. • I.K.
Aleksander Čufar, fotograf
SVET GLASBENE ŠOLE RADOVLJICA Linhartov trg 1 4240 RADOVLJICA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata 53. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 12/96, 23/96 in 64/2001) ter ima pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za 5 let. Začetek dela bo 1. 11. 2001.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov zavoda, s pripisom ZA RAZPIS.
Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku.
POVSOD NASTOPA S TEŽKO
ARTILERIJO
Aleksander Čufar iz Železnikov je nedvomno eden naših najuspešnejših fotografov, saj je na domačih in mednarodnih fotografskih natečajih in razstavah vil letih delovanja dobil že 125 nagrad in priznanj, samo letos 27. Po poklicu je sicer radiološki inženir in kot se včasih poheca, je edini popolni fotograf v
Sloveniji, saj dela "zunaj in znotraj"...
V letošnjem letu ste za svoje fotografije prejeli več nagrad tako na domačih kot tujih tekmovanjih in razstavah. To še posebej velja za zadnje mesece?
"Letošnje leto je po doseženih nagradah na različnih izborih in tekmovanjih res eno uspešnejših doslej. Na začetku poletja sem na krožni razstavi v Ameriki za posnetek Jamnika dobil nagrado "The Best Slide of the Show", še pomembnejša pa je nagrada na razstavi "Projekt natur & fotografi 2001" v Nemčiji, na kateri sem s posnetkom žabe zmagal v kategoriji dvoživk. Za isti posnetek sem na "10. Austrian super Circuit", na katero je bilo v različnih kategorijah prijavljeno kar 42.000 del, dobil bronasto medaljo. To so nagrade bodisi pod pokroviteljstvom ameriške fotografske zveze PSA bodisi Zveze za fotografsko umetnost FIAP."
Ko gledam vaše nagrajene diapozitive, opažam, da vas zanima zelo različna tematika, motivi so zelo raznoliki. Kaj je bilo najprej, motivi, ki ste jih želeli fotografirati, ali fotografski aparat, s katerim ste šli v lov za motivi?
"Že kot mlad fant sem rad hodil v gore, bil sem tudi član AO Škofja Loka. Vsak četrtek smo imeli sestanek, na katerem smo se dogovorili za gorske ture ter si hkrati vedno ogledali diapozitive s prejšnjih tur. Začelo meje zanimati, kaj kolegi fotografirajo in počasi sem na podoben način naravo začel opazovati tudi sam. Ker nikoli nisem imel denarja za dober fotoaparat, sem si ga vedno izposojal. Iskal sem predvsem gorske motive. Ko sem se zaposlil, sem začel razmišljati o boljšem fotoaparatu."
Kar je bilo pomembno pri začetku vaše, danes lahko rečemo, uspešne fotografske kariere?
"Najprej sem kupil fotoaparat, začel sem spremljati specializirane revije, bral sem knjige o fotografiji, se zanimal pri izkušenih fotografih... Da kar delaš, da delaš dobro. Veliko sem fotografiral, v začetku devetdesetih sem začel sodelovati na razstavah in tekmovanjih, kar počnem še danes..."
Kakšne znamke je vaš fotoaparat?
"Minolta. Takrat po nasvetu prijatelja, z leti pa mi je ta firma nekako prirasla. Je nekoliko cenejši, tako da si lahko privoščim opremo, ki je sicer najbrž ne bi imel. Najprej sem imel manualne fotoaparate, potem so prišli autofokusni... Konec koncev pa potrebujem fotoaparat, ki zelo kvalitetno meri svetlobo, kar za mojega velja. Filmi, ki jih uporabljam, pa so seveda Fuji."
Začeli ste z gorami, po enajstih letih je motivika vaših fotografij precej širša. Kako izbirate motive za tekmovanja?
GLASBENA ŠOLA AKORDEON
Tomšičeva 36, Kranj
VPIS NOVIH UČENCEV
Informacije: od 8. do 16. ure tel.: 04/2025-078 ali na GSM 041/745-325
"Ko zdaj mladi k meni prihajajo po nasvete, vsak drugi pride z željo, jaz bi pa slikal akte. Napaka. Fotografirati je potrebno čim več različnih stvari, saj je časa za specializacijo na pretek. Fotografiraj vse, kar se ti zdi dobro. Če fotografiram naravo, bom pazil, daje čim manj opazna prisotnost človeka, da ni poti, plotov, daljnovodov, po drugi strani rad slikam ljudi, stare, otroke... Spomnim se, ko sem slikal moža s samokolnico.
se. Še vedno pa želim predvsem posneti dobro sliko. Janez Papež, predsednik Fotografskega društva Grča iz Kočevja, katerega član sem, nam na mesec, dva pošlje knjižico z razpisi tekmovanj, člani pa potem sami pošiljamo tja, kjer nas zanima."
Kako, da ste se odločili za Kočevje, dve leti ste bili predsednik fotografskega kluba v Škofji Loki...
"Med fotografi s tega konca imam dobre prijatelje in pred
Prva nagrada na letošnjih 10. Aljaževih dnevih
Ta ni mogel verjeti, saj je ravno posul po tleh gnoj, sam pa sem se zaradi kompozicije slike vle-gel ravno tam in ga slikal. Fotografijo sem naslovil staro in novo in na nekem tekmovanju v Italiji zanjo dobil nagrado.
Včasih sem tudi eksperimentiral, porabil goro filmov, delal dvojne ekspozicije, razvijal dia-se v negativu, negative v dia..., sedaj mi za to zmanjkuje časa. Zadnje čase veliko delam makro posnetke, bolj sem se vrnil k naravi. To, kako med veliko količino fotografij izbrati prave za posamezno razstavo in tekmovanje, pa je zelo težko..."
Druga polovica posla?
"Eno je motiv, drugi del je imeti takšno tehnično zmogljivost, da lahko narediš dobro fotografijo, potem pa sledi izbor. Lani sem recimo osem dni pred plazom v Logu pod Mangartom poslikal jesenske barve in porabil 17 filmov v enem dnevu. Sedaj pa iz tega izluščiti najboljše... Rad imam tematske razstave, kot je bila letos na temo luči v Škofji Loki, pa konj, v Radomljah so tema otroci, v Kočevju bomo imeli temo "žabja svatba", v okviru Aljaževih dnevov v Dovjah so tema gore, v Španiji sem na Me-morialu Marie Luise zmagal s fotografijo s Sedmerih jezer..."
V Sloveniji se kar veliko ljudi intenzivno ukvarja s fotografijo, nekaterih tekmovanja tako rekoč ne zanimajo, mnogi svoje fotografije redno pošiljate na razstave in tekmovanja in s tem zbirate točke FIAP...
"Ko je govora o nagradah in točkah, izgleda, kot da te zanima le to, a to seveda ni res. Sam imam točk za izvoz in se mi ni potrebno truditi zanje, je pa lepo, če dobiš nagrado. Vsak je željan nekega priznanja, potrditve za njegovo delo. Toliko let že razstavljam in pošiljam na tekmovanja in še danes me ta žar ni minil. Še danes komaj čakam rezultate žirije, če sem uspel ali ne. Podobno, kot če dam h Klemencu razviti diase, pa me že isti trenutek zanima, kako so uspeli, zanimajo me nian-
tremi leti sem tudi pomagal ustanoviti društvo. Zdelo se mi je, da bomo dobro sodelovali in da bo to tudi v prid moji fotografiji. Danes mi ni žal."
Naj se vrnem k tekmovanjem, ki menda niso vedno poceni?
"V tujini je skoraj vse treba tudi plačati. Ponavadi si naredim plan, na kakšne razstave bom pošiljal diase, redkeje poši-
ker imam različne motive in torej še več škatel... Včasih celo popoldne porabim, da najdem prave posnetke, spišem prijavnico, nesem na pošto. Glede na to, koliko sem letos pošiljal, me skoraj mesec "ni bilo doma"."
Vaše fotografije je moč videti tudi v turističnih publikacijah, knjigah... Pri omenjenih stroških vam to bržkone pride še kako prav?
"Vsekakor, s plačo je to nemogoče. Tako imam veliko fotografij v katalogu Škofje Loke, Poljanske in Selške doline, objavljal sem jih v Ognjišču, v knjigah, kot naslovnice, lani so mi precej fotografij odkupili v Al-plesu in Salonu pohištva Prevc, vsako leto jih za razglednice nekaj odkupi brat Mare, ki ima fimo Prezlc..."
Leta 1996 ste pridobili naziv AFIAP (A pomeni artist - umetnik), tri leta kasneje EFIAP (E pomeni exellence - odličnik), sledi naziv mojstra...
"M kot master je naslednja stopnja. Sam mislim, da še nisem dovolj dober za to."
Pa vendar, točk imate že dovolj?
"Samo letos sem jih z nagradami in sprejetimi fotografijam' zbral 1600, medtem ko je 2a mojstra dovolj že 1200 točk-Ampak sam razmišljam drugače. Postati mojster je projekt življenja in« sam mislim, da. imam še precej pred seboj. Bo. že prišel čas za to, predvse^ mislim, da moraš imeti pravo mero, do kje sežeš."
Taka je torej vaša vizija za n*' prej?
"R.ecimo. Hkrati pa imam željo uspeti na natečaju za natuf fotografijo v Angliji. Podobno.
Aleksander Čufar pred mlako v lovu na žabo.
Ijam fotografije, saj kotizacije recimo stanejo od 7 dolarjev (ena razstava in manj kategorij) do 105 dolarjev (krožna razstava z več kategorijami). Tu je še poštnina in seveda denar, ki ga porabiš za to, da prideš do posnetka. To je kar drag hobi."
Mar pri pošiljanju diapozitivov delate selekcijo med tujimi in domačimi tekmovanji?
"Povsod nastopam s težko ar-tilerijo, ne delam razlike med tujimi in domačimi izbori. Ponavadi pošljem dva že preizkušena posnetka in dva novejšega datuma. Pravilo pa je, da istih posnetkov ne pošiljaš dvakrat."
Glede na to, da imate najbrž nešteto posnetkov, je dober arhiv zelo pomemben?
"Diase po letnikih dajem v škatle, dobre posnetke naredim po večkrat, tako da jih imam vedno na voljo, bodisi za tekmovanja, bodisi, če jih kdo potrebuje. Nekoliko se zaplete,
kot sem uspel letos v Nemčiji' me zanima angleški "BBC VVi^ Life" in naziv "VVild Live Phf tographer of the Year". To Je stopnja više, tam razstavlja svf tovni fotografski vrh. Naspl0'1 so na "natur" natečajih zel° stroga merila, saj je pomembn^ da so posnetki narave take, k° je. Ampak poudarjam, vse to J6 le spremljava k želji, da dela"1 čimboljše posnetke."
Čez 14 dni bi potreboval fo*0* grafa za neko poroko...?
"Ha, ha, ste prefrigan. ČeZ V,J kende sem zaseden tako reko do novembra, čeprav poroke m kam le še za sorodnike in
prij*'
telje. Šel bom še v Nemčijo P nagrado, na Češko, od 28. ? 30. septembra pa bova z ženo i* koristila nagrado, vikend paket hotelu Alpina v Kranjski Gof' ki sem jo dobil na Dovje?1' Lepo darilo za 15 let poroke
• Igor K., fotografije: » Aleksandra Cufarja
riti"
R
O
R
T
Z
A
Foto: Rotarv club Pori, Finska
Mladi na Finskem ogromno delajo
Vse skupaj se je začelo spomladi, ko mije Rotary club Bled dal seznam možnih destinacij mladinskih izmenjav med rotary klubi v Evropi ali na drugih celinah. Glede na to, da imam letos po maturi moje najdaljše počitnice, sem se odločila, da poiščem nekaj, kar se bo dogajalo konec avgusta. V rotary seznamu poletnih taborov sta bili dve takšni možnosti: tabor na Danskem ali tabor na Finskem. Čeprav zelo skopa predstavitev obeh je bila privlačna,
kar za oba sem dala prijavo in stiskala pesti, da bi bila vsaj v en tabor sprejeta.
Očitno imam letos, srečo, potrdili so mojo prijavo za Finsko in prejšnji četrtek se je zaključila moja počitniška avantura v mladinski rotarv izmenjavi "Camp of the green forests" v mestu Pori na Finskem. Zakaj omenjam srečo? Lani mi ni uspelo, da bi bila sprejeta v želeni rotarv tabor; interes za to obliko počitnikovanja je namreč vsako leto večji, iz vseh 16 slovenskih rotarv klubov vsako leto odide v izmenjave °krog 50 mladih, letos v začetku julija pa sta Rotarv club Bled in Rotarv club Kranj že tretjič organizirala slovenski tabor "Na sončni strani Alp" za 15 mladih iz različnih držav.
Iz Tržiča v Pori
Čeprav Finska ni prav blizu Slovenije, je rajža tja gor' sorazmerno enostavna, če se popotnik odloči za letalo: z letališča Brnik do Muenchna, nekaj uric čakanja, polet na Švedsko do Stockholma, še eno presedanje in pristanek na letališču v Poriju. Resda sem potovala cel dan, a videla sem tudi velik del Evrope, iz zraka predvsem, letališča pa tudi od blizu. Zanimiva pustolovščina se je začela že na letališču v Stockholmu, ko me je ogovoril prijazen fant. Kar nekaj časa sva se pogovarjala, nakar sva le ugotovila, da potujeva v isto mesto z istim namenom. Sva bila že dva in skupaj sta spoznala še štiri mlade, ki so bili prav tako namenjeni v Pori. Skupaj smo v enournem poletu čez Botnijski zaliv spoznali drug drugega in vedeli, da se obeta zanimiv in pester kamp, ki ga bomo Preživeli skupaj.
"Moi" je v Poriju v en glas pozdravila Riitta, ki je skupaj z Riikko izpeljala celoten tabor za diplomsko nalogo. Čakale so nas tudi družine
inskih r°tarijcev, ki so nas sprejele v svoje domove za en teden. Odpeljali smo se vsak k svojim. Le pet minut iz samega centra, v rumeni hiši z velikim vrtom, me je čakala prijazna družina Jaana&Juha z otrokoma, poldrugo leto staro Julio in petletnim Juliosom. Soba v pritličju levo z veliko posteljo je čakala name in v rota-riJski družini so me takoj sprejeli za svojo. Podobno gostoljubno so za sedem dni v drugih Petnajstih družinah sprejeli moje vrstnike iz Turčije, Nemčije, Španije, Portugalske, Danske, Hrvaške, Slovaške, Švice, Francije, Belgije, Češke, Italije, Izraela in Rusije. En teden našega rotarijskega druženja smo preživeli skupaj v taboru.
Finska je turistična dežela
Cele Odprte strani v Gorenjskem glasu bi £'ahka zapolnila z opisom mojih dveh nepoza-
nih tednov na Finskem! Med drugim sem z gostitelji obiskala finsko prestolnico Helsinki, ki Je od Porija oddaljena približno 300 kilometrov.
mojo novo prijateljico Maren iz Nemčije sva r e'sinke prehodili po dolgem in počez, vsaj Namenite ulice v centru mesta in vse trgovine v tem delu. Lega ob morju je vabljiva za jahte in ogromne ladje, ki vsak dan pripeljejo ali odpe-vJeJo množico turistov. Z Maren sva potegnili Prto in ugotovili, da so Helsinki prestolnica, ki J0 Je res vredno obiskati, zato množica turistov ,ni naključje. Kljub prometni gneči in množici Judi so Helsinki čarobni, čeprav se pooblači in ul'je dež.
To, da je Finska znana po savni in gozdovih ter jezerih, sem slišala že pred odhodom na sever Evrope. A niti najmanj si nisem predstavljala, da je pokrajina res tako zelena in čista in da je na enem mestu toliko jezer. Šteli jih nismo, a pravijo, da jih imajo blizu 190 tisoč. Savno sem obiskala prav vsak dan, ker se je zares prilegla. Sredi avgusta, ko ste na Gorenjskem temperaturo vsak dan merili nad trideset stopinj Celzija v senci, je bila v Poriju povprečna dnevna temperatura le okrog 18-19 stopinj. To je zame res pomenilo kar majhen šok, saj seje že pred odhodom (odpotovala sem 8. avgusta) termometer vedno povzpel do najmanj 27 stopinj. Seveda je bilo hladno vreme veliko hujši šok za vrstnike, ki so prišli v Pori iz še toplejših krajev.
Že prvo noč v Poriju sem opazila tudi, da se poleti na severu nikoli povsem ne stemni. V Sloveniji sem navajena na črno noč, na Finskem pa bi mogoče lahko celo brala ponoči, kajti ob jasnem vremenu je zares svetla noč. Časovna razlika ene ure me sicer ni motila, saj sem na uro v celem tednu pogledala le takrat, ko nisem smela zamuditi srečanja z ostalimi, kjerkoli smo se že dobili.
Še en turistični utrinek iz Porija: sprehodili smo se po mestu in počakali na turistični vlakec z vodičko, ki nam je v enourni vožnji dodobra predstavila posebnosti mesta, ki je v leksikonih vpisano tudi s švedskim imenom. Turistični vlakec, ki ni tako oskubljen, kot sta blejski ali ljubljanski, je ustavil na. postaji sredi zelenega parka in tam smo posadili drevo, ki bo vedno spominjalo na letošnjo rotarijsko izmenjavo šestnajstih mladih iz vse Evrope.
Mladi na Finskem veliko delajo
V mojih dveh 'finskih' tednih sem skušala kar najbolj spoznati življenje mladih na Finskem. Zelo sta mi pomagali Dana z Nove Zelandije in
vizijskimi sprejemniki ali računalniki, nekateri se podajo na sprehod v neokrnjene gozdove, ki pokrivajo kar osemdeset odstotkov finskega površja, drugi spet kam drugam. Skoraj vsem pa je skupen obisk savne in skok v eno izmed finskih jezer. Savna je namreč starodavni obred, ki se mu Finci izpostavljajo vsaj enkrat na teden in imajo okrog 1,4 milijona savn, kar pomeni 10 na 35 ljudi, saj je vseh prebivalcev malo manj kot 5 milijonov.
Kot gostitelji z gostitelji
Mladinski tabor je organiziral Rotarv klub Pori, eden od petih klubov v tem delu države. Najvišjim članom in predsedniku kluba smo s pomočjo Messrsa in Joonasa, dveh učiteljev na kuharski šoli, skuhali omamno kosilo. Pripravili smo prekajeno salmono (lososa), solato iz morskih sadežev ter zeleno solato s paradižnikom in sirom, pečen krompir s kremno omako, za posladek še palačinke z borovničevim nadevom. Vsi smo bili zadovoljni in s polnimi želodčki
Tamannv iz Južne Afrike, ki sta na enoletni izmenjavi študentov v Poriju. Pomagali sta mi s kopico informacij, z njunim posredovanjem sem spoznala kar nekaj mladih Fincev, se z njimi zapletla v zanimive pogovor in ugotovila marsikaj osupljivega v primerjavi z življenjskimi navadami v Sloveniji.
Medtem ko mi v avgustu še uživamo šolske počitnice in jih bomo nekateri še cel mesec do začetka študijskega leta, se mladi na Finskem že drugi teden potijo v šolskih klopeh. Prav v sredini avgusta namreč večina finskih osnovnih in srednjih šol odpre svoja vrata in pouk večinoma traja od osmih zjutraj do dveh ali treh popoldan. Zatem pa srednješolci in študenti zelo radi poprimejo tudi za kako popoldansko ali večerno delo. Za njih je to življenjska navada, skorajda nuja. Znano je, daje Skandinavija zelo draga v primerjavi z ostalo Evropo. Finska še posebej izstopa pri cenah telefonov in avtomobilov. Popularna Nokia je resda finsko podjetje, a tam je marsikateri gsm aparat znamke Nokia krepko dražji v primerjavi z uvoženimi Nokiami pri nas. Skoraj vsaka Finka oz. Finec ima mobilni telefon. Torej ničkaj dosti drugače kot pri nas. A predvsem mladi si želijo sami zaslužiti denar in si ga sami kupiti. Sicer je tudi Božiček doma na Laponskem, severnem delu Finske, zato marsikateri otrok čaka tudi nanj. da mu prinese to magično darilo. Poleg sladkarij finski Božiček rad prinese tudi sanke in smuči, pa kak volnen pulover ter rokavice, saj je na severu zima mrzla, včasih prav ledena. Sicer so jo severnjaki navajeni, pa vendar jih včasih preseneti, so mi povedali v pogovorih. Mladi se pozimi prav zabavajo, saj imajo več prostega časa, šola se konča prej, ne šele ob treh popoldan kot v poletnih in jesenskih dneh. Zato se lahko vsak dan poženejo na sneg ali led. Slišala sem zanimivo zgodbico, da je urgenca v zimskem času večkrat zelo polna, saj je mnogo takih, ki se sredi ledene zime na pot v šolo podajo kar s kolesom, ne glede na led in sneg. Polno smeha in zabave tako že navsezgodaj, a včasih se ta pot konča na urgenci in z mavcem. Športno dejavni Finci sicer ne smučajo veliko, raje tečejo na smučeh ali skačejo. Tudi tenis, jahanje, kolesarjenje in plavanje so športne aktivnosti, s katerimi se vse generacije na Finskem celo leto ukvarjajo. V mestu Pori imajo poseben športni objekt z igrišči in plavalnim bazenom. Največ mladih je zatp možno najti prav v tem delu mesta, v večnamenski športni dvorani. S kolesom ali peš je dosegljiva vsakomur, saj ni daleč iz centra. Zanimivo je to, da razni pubi in bari niti niso zanimivi, saj so bili več ali manj prazni. Razlog je predvsem zelo stroga kontrola osebnih izkaznic. Polnoletnost je strogo merilo za vstop v lokale. V njih smo srečali le malo starejše od osemnajst let, s katerimi smo ob kozarcu brezalkoholne pijače preživljali večerne urice. Alkohol na Finskem ni prepovedan, je pa težko dostopen mladim, saj je v mestu le ena trgovina Alko shop, v kateri so cene primerne bolj za tiste z debelo denarnico. Tako tudi cigarete med mladimi sploh niso tako popularne kot pri nas, za droge pa zatrjujejo, da jih y malih mestih ni.
Glasba in kino sta prav tako dva priljubljena dejavnika za preživljanje prostega časa med mladimi. Veliko jih ostaja tudi doma pred tele-
S prijateljico Maren v Helsinkih.
smo pozirali za časopisne strani finskih časopisov, za spominsko knjigo Rotarv kluba in naše male albume. Našemu taboru so finski mediji namreč namenili veliko pozornost. Zvečer smo se ob ognju pogovarjali o tem in onem, rdeča nit pa je bila predstavitev vseh držav, iz katerih smo prihajali. Nadvse presenečena sem bila, ker Slovenijo poznajo (ne vsi) kot majhno državo nekje sredi Evrope, z glavnim mestom Ljubljano in pa znamenitim Bledom. Za ostale, ki niso imeli pojma, sem vzela s seboj knjigo Imago Slovenije, s katero sem predstavila našo deželo. In kar začudeno so pogledali, kako lahko tako majhen delček Evrope skriva toliko lepot. Vsi so bili navdušeni nad povabilom k nam.
V sončnem nedeljskem dopoldnevu so nas obiskali gostitelji z družinami in skupaj smo prisluhnili maši, katere namen je bil spoznati dejstvo, da smo vsi enaki, da narodnostnih razlik ni in da je lepo, če si do vseh ljudi prijazen dober. Vsekakor jie to naša skupina pokazala.
Finci so na svoje naravno bogastvo izredno ponosni, zato smo en dan preživeli na visoki šoli za gozdove v Kullii, kjer smo se pomerili tudi v simulatorju za podiranje dreves. V gozdu smo se naučili meriti višino in obseg dreves, varovanje gozdov in izvedeli mnogo o ohranjanju zelene narave. Pridobljeno znanje o gozdovih in naravi smo dokazovali v kvizu, ki smo ga reševali kar skupaj, resda plonkali en od drugega in tako vsi zasedli prvo mesto ter si delili nagrado. Riitta in Riikka sta bili nadvse zadovoljni s skupino in mi smo jima zaželeli čimbolj uspešen zagovor diplomske naloge, prepričani pa smo, da bosta za organizacijo rotarv tabora dobili najvišjo oceno!
P.S.: Po dveh fantastičnih tednih prijateljevanja v Poriju smo si obljubili, da se tako ali drugače še snidemo. Morda naslednje leto v Belgiji, kjer bo Julie organizirala "zabavo palačink", ki smo jih preko celega tedna napekli še in še ter se jih najedli do naslednjega srečanja. Z vsemi ostajam v stiku, saj si pošiljamo sporočila po mobilnih telefonih in e-maile.
A zgodba se tu še ne konča povsem, saj je bilo treba poleteti še nazaj v Slovenijo. Iz Porija nas je skupaj odletelo kar šest hkrati, letalo je bilo polno smeha in zabave. Po pristanku v Stockholmu sva z Maren skupaj pretekli vsaj dva kilometra z ene strani na drugo stran letališča, da ne bi zamudili letala za Frankfurt. Bil je že zadnji poziv za vkrcanje. Ko pa sva pritekli na cilj, naju je doletelo sporočilo, da ima letalo zamudo. Sami sebi sva se smejali, skupaj sedeli še debeli uri, a sta minili kot blisk. Tako, kot sta minila moja dva tedna fantastičnih počitnic na Finskem.
REP       O       R       T      A       Z A
Foto: Uroš Brankovič
Poletje v Beogradu
Kjer Donava teče rjava kot "gulaž"
Tako blizu, a vseeno tako daleč. Tako zelo poznana, a hkrati polna neznank in skrivnosti. Srbija in Beograd. Preden sem se konec julija prvič odpravil v jugoslovansko prestolnico, na dvotedenski ekološki tabor, se mije zdelo, da bi moral o tej deželi že vse vedeti. Vendar.,..
Le v prvih minutah preživetih v Beogradu so se nekateri stereotipi o "Balkanu" popolnoma izpolnili. Na glavno železniško postajo je potrebščine za postajo pripeljal kar kmečki voz s traktorjem, v bližnjih kioskih pa sem zaman iskal telefonsko kartico. Menda jih je trenutno zmanjkalo, mi je razložil neki možakar. Že v naslednjem trenutku je ponudil, da mi kartico priskrbi za, kot sem pozneje ugotovil, trikratno ceno. Menjava denarja, ki je bila prav tako del njegove "celostne" ponudbe, ni bila potrebna, saj sem nekaj mark zamenjal že pri taksistu pred železniško postajo v Šidu, mestu v zahodni Vojvodini. Ena od prednosti potovanj po Srbiji je, da lahko kjerkoli zamenjaš marke ali z njimi plačaš. Pa še tečaj je povsod isti, 30 dinarjev za marko.
Petnajstčlanska zasedba našega ekološko -delovnega tabora "Veliko ratno ostrvo 2001" je bila mednarodno pisana. Poleg voditeljic, treh mladih Beograjčank, so bili drugi udeleženci še iz Italije, Francije, Češke, Nemčije, Danske, Nizozemske in moje malenkosti iz Slovenije. Delo je obsegalo krčenje močvirja in grmovja na Velikom ratnom ostrvu, kjer naj bi se v prihodnosti postavil stalni poletni tabor za proučevanje flore in favne otoka. Prav tako naj bi postavljali gnezda za štorklje in spoznavali ekologijo otoka in celotne Donave. Pravim naj bi, saj v dveh tednih na otoku ob sotočju Save in Donave nismo videli niti ene štorklje. Tabor je v sodelovanju z združenjem Mladi srbski raziskovalci, mrežo 26 organizacij različnih strok, organizirala ekološka organizacija Green limes. V njenem imenu nas je pozdravil dr. Jordan Aleksič. Hecno v zvezi z njirrfje bilo, da smo na začetku menili, da je verjetno upokojen kapetan naše ladje. A ne le, da je bil profesor za okolje na univerzi v Kragujevcu, ampak pred nekaj leti celo minister za ekologijo. Vseeno nam je že prvo jutro za dobrodošlico ponudil šilce "rakije", za zajtrk hodil po kruh in burek, ter je poznal "vse" v Beogradu in okolici.
In naša glavna postojanka s spalnicami in jedilnico ter teraso za opazovanje romantičnega sončnega zahoda nad Donavo? To je bila ladja Gruža, zasidrana na stranskem rokavu reke, le nekaj metrov stran od ogromnega, a skoraj praznega hotela Jugoslavija v Novem Beogradu. V družbo so nam bile vzdolž vsega rokava zasidrane barke, spremenjene v restavracije, bare, diskoteke, stanovanja...
Ekološka gibanja v Jugoslaviji so si za velik cilj postavila povečati delež zaščitenih območij, ki zaenkrat obegajo le okoli 4,6 odstotka površine države. Med bodoča zaščitena območja sodi tudi polovica Velikega ratnega ostrva, ki zavzema približno 1,5 km2. Prav neverjetno je, da leži le slab kilometer zračne črte od glavne beograjske promenade, Ulice kneza Mihajla. Skupno je bilo na otoku zabeleženih okrog 130 vrst ptic, od katerih jih na samem otoku gnezdi okrog 40. Skoraj 97 odstotkov zabeleženih vrst je uvrščenih v različne kategorije ogroženosti, večina je trajno zaščitenih, nekatere pa so stalni "člani" rdečih knjig ne samo Jugoslavije, ampak Evrope in sveta. Številne čaplje, sinice, redke vrste galebov, divje race, močvirske sove, mod-rokljuna raca, bela in črna štorklja, detli, .... so le ene od številnih vrst, ki stalno, občasno ali
med zimovanjem uživajo neokrnjenost otoka. V povojnem času, zlasti pa v zadnjih letih, se vse več govori, kako upravljati s tem nenavadnim naravnim biserom, ki leži skorajda v samem centru več kot dvomilijonskega Beograda. Izgradnja črpalnih naprav za oskrbovanje mesta z vodo, živalski vrt, brezcarinsko območje, golf-sko igrišče..., kaj vse niso imeli v načrtih za ta otok. K sreči so se odpovedali načrtu, da bi tu zgradili dirkališče za formulo 1.
Že v prvih petnajstih minutah smo spoznali najštevilnejše predstavnike otoške favne, ki so grenili življenje ter delo nam in celotnemu otoku: komarje! Zaradi lege ob reki in mokrot-nih zemljišč so nas napadali v velikih rojih. Z vsakim šopom močvirske trave, ki smo ga izpulili, seje vzdignil nov roj. Autan, Off, dolgi rokavi in hlače niso skorajda nič pomagali. Francozinja Natalie je zaradi njih celo predčasno odšla in doktorja v domačem Lillu šokirala z nogami, popolnoma prekritimi z rdečimi madeži.
Že od začetka tabora se je govorilo, da bodo otok v kratkem zaprašili z DDT ali katerim drugim sredstvom proti insektom. Nekaj časa se mi vse to ni zdelo preveč ekološko in prijazno do živali, pa čeprav so komarji. V ponedeljek smo se že vsi jezili, ker od obljube ni bilo nič. A ko smo se v torek vrnili z ekskurzije po Sremu, je bil zrak nenavadno miren. Naše more je bilo, vsaj za čas tabora, konec.
Da sta ekološka zavest in delovanje vse močnejše v Srbiji, dokazuje tudi kolesarska turneja Biketour 2001, ki se je na svoji poti od Temišvara v Romuniji do obal Črnega morja v Bolgariji za en dan ustavila tudi v Beogradu. S tem ekološkim projektom so želeli spodbuditi lokalne ekološke organizacije za boj za zaščito narave, še zlasti proti vse večji uporabi avtomobilov. Samo lani je v Srbiji na cestah umrlo več kot tisoč ljudi, še nadaljnjih šestnajst tisoč pa je bilo ranjenih. Dopoldne so organizirali tribuno Urbani prostor - ekološki izziv, saj se organizacije borijo za življenje in mesta brez avtomobilov, popoldne pa so glavni Trg republike zasedla kolesa, eko-performansi, zeleni klovni, žonglerji in glasba. Vse dogajanje je sponzoriralo nizozemsko veleposlaništvo v Beogradu.
Udeleženci tabora smo Beograd in Jugoslavijo zapustili zadovoljni; kljub komarjem in vročini je za nami ostal izsekan in urejen lep kos nekdanjega mokrotnega zemljišča na "našem" otoku, ki zdaj čaka na bodoče mlade raziskovalce in zaščitnike narave.
Življenja v Beogradu
Življenje v Beogradu poleti teče po zelo umirjenem ritmu. Pred deseto uro dopoldne je večina ulic še praznih. Ponovno se spraznijo tam nekje od dvanajste do četrte, pete ure, ko vsak na svoj način v senci preganja vročino 34, 35-ih stopinj, starejši ponavadi z igranjem šaha. Pravo življenje pa se začne zvečer. Vsi bari, "kafane" in "kafiči" na najbolj prominentnih ulicah, kot sta Skadarlija in Ulica kneza Mihajla, ter v stranskih uličicah tam okrog, so se napolnili z ljudmi. Vse do poznih nočnih ur. Življenje je teklo, kot da kakršnekoli krize v državi sploh ne bi bilo.
Mnogi ljudje so nezadovoljni zaradi velikega števila beguncev iz Hrvaške, Kosova in Bosne. Pravijo, da so spremenili njihova mesta in način življenja. Že kamionar iz Novega Sada se je nostalgično spominjal, kako "lepo, lagano" je bilo življenje, preden so prišli. Zdaj pa se vsem nekam mudi. Beograd so iz svetovljanskega mesta menda spremenili v veliko vas, povečalo naj bi se število ropov in kriminala nasploh.
Tudi diskoteke, restavracije in klubi na barkah na našem rokavu Donave in drugih vodnih površinah so bile do poznih nočnih ur nabito polne. Pravzaprav mladina v Beogradi glede stila življenja sledi tokovom ostale Evrope. Internet, oblačila, trendovski sta house in drum n' bass glasba.
Glavno, kar loči mlade v Beogradu in Srbiji od drugih, je, da večinoma ne potujejo, kot njihovi vrstniki iz ostale Evrope. Razen tistih, menda pol milijona mladih, ki so med vojno zaradi ekonomskih razlogov, nedemokracije in nevarnosti mobilizacije zapustili Srbijo in večinoma odšli na Zahod. Oni, ki so tam ostali, niso preveč prepričani, da se bodo sploh kdaj vrnili. Odšla je prava mala armada mladih, izobraženih ljudi.
Zdaj so mladi, ki so ostali, željni stikov s tujci zaradi "ogrevanja" znanja tujih jezikov, še bolj pa si želijo potovanj. Nevena, naša voditeljica, je bila šele letos prvič v tujini, na seminarju na Danskem. "Ko sem nekemu Francozu tam povedala, da je to moje prvo potovanje v tujino, me je pogledal, kot da je z mano nekaj narobe." Čeprav jo je naš Italijan Bruno poskušal prepričati, da mora biti pri svojem oboževanju Zahoda previdna, saj je mnogo deklet slabo končalo, ko so tja odšle na slepo, mu je le navidezno prikimavala. "Če ne potuješ, ali nisi
mladi Evropejec ali pa je s tabo res nekaj narobe," je verjetno ostala prepričana.
Tudi drugače se ljudje ne dajo lahko vznemiriti. V kiosku v bližini naše ladje sem nakupil cel kup cenenih razglednic in plačal 5 dinarjev za male, 7 dinarjev pa za velike razglednice. Naslednji dan sem se vrnil po še nekaj razglednic. Prodajalka je bila druga, pa tudi razglednice so nenadoma stale 10 dinarjev. Ko sem jo opozoril na to, češ da sem bil dan prej že tu, je le zdolgočaseno odvrnila: "Ja, potem bo pa držalo. Veste, jaz sem nova tukaj. Cen ne poznam še prav dobro, pa sem raje malo zaokrožila navzgor, da ne bi bilo kaj narobe." Na koncu sva se prijateljsko dogovorila za 7 dinarjev.
Hrana
Najlepša plat poletja v Beogradu je, da se za tiste, ki kljub vročini ostanejo, življenje preseli v senco ali ob vodo. Ada Ciganlija, otok med Savo in Savskim jezerom, in malo manj slavna plaža Lido na "našem" otoku, sta bili še zlasti ob koncu tedna kar črni od kopalcev in sončni-kov. Živahno pa ni samo čez dan; vso noč iz lokalov na barkah odmeva house, drum n' bass, različni narodnjaki, pa še kakšen jazz se najde.
Kljub vročini so kosila ostala tradicionalno težka. Na peščeni plaži Lido je v restavraciji, bolje rečeno menzi, meni kosila ostajal vsak dan enak: pleskavica z lepinjo, pasulj z lepinjo, golaž z lepinjo in sarme z lepinjo. Vse izjemno pikantno in mastno. Kljub vročini in izjemn1 sopari so ljudje vso to težko hrano z velikim zadovoljstvom pospravili.
Srbska hrana je bila nasploh poglavje zase. predvsem za prehranjevalno ozaveščene udeležence tabora iz zahodnoevropskih držav. Meso, meso in spet meso. Pikantno, mastno, slaščice baklave pa seveda tudi zelo sladke. Hrano so prinašali v velikih količinah, pladnji so se šibiJi od pleskavic, čevapčičev, ražnjičev, z bureka i6 po vseh pravilih obilno tekla mast. Na pikniku na otoku, bil je zadnji večer tabora, se je na raZ-nju vrtel cel odojek, ki so ga potem razsekali z mačeto. Nekaj dni prej so skupini postregli s celim jagenčkom. Kot prvi sem plaho odrezal majhen kos mesa s pleč. Zgrožen nad mojo nežnostjo je Jordan začel z golimi rokami trga-ti velike kose mesa, da se je tresla vsa miza in so z nje padali kozarci in steklenice. Po tednu dni smo bili neskončno hvaležni za večerjo s testeninami in zelenjavo, zadnje dni pa si je vsak že obljubljal, da vsaj en mesec ne bo pojedel nit1 koščka mesa.
Vojni turizem
Po Beogradu je še vedno precej objektov, ^ imajo v fasadah večje in manjše luknje iz časov bombardiranja leta 1999. Celo na Ulici kneza Miloša, kjer sicer domuje precej veleposlan1' štev. Ena teh stavb, verjetno katero od ministf' stev, leži skorajda točno nasprotno od ameriške' ga veleposlaništva, ki so ga ravno obnavlja'1 Paradoksalnost je prebudila vojnega turista v meni, in poleg zbombardirane, sem nameraval fotografirati tudi stavbo ameriškega veleposlan' štva. Pa je že od nekod prihitel policaj in prepo" vedal fotografiranje.
Nedaleč stran od naše barke je v Novetf Beogradu stalo tudi kitajsko veleposlaništvo, P je postalo slavno, ko so ga maja 1999, menda P° pomoti, zadela NATO-va letala. Zgradba Je ostala takšna, kot je bila, prazna, in z zbledelin11 fotografijami štirih v napadu umrlih uslužben; cev. Novo veleposlaništvo sem odkril v prectfJ bolj elitnih Dedinjah, ki so so prijetno zelena1,1 čisto drugačna od morja sivine blokovskih nas6' lij Novega Beograda. Tako so zdaj Kitajci l6 malo stran od porušene rezidence Slobodan3 Miloševiča. Ko smo skozi luknjo v vratih nek3' ko fotografiral, kar je ostalo bd nje, je za man0 že stala skupina mladih Francozov z isti111 namenom. Ob fotografiranju zadetega kitajsk6' ga veleposlaništva pa je po petnajstih minuta iz piknik stolčka v senci prihitel policaj, ter 0J-prepovedal fotografiranje; z že štirimi fotogra'1 jami v aparatu sem mu sveto obljubil, da mii0 ne bi niti padlo na pamet. Zadovoljen, ker- J^ opravil svojo uradno dolžnost, se je vrnil senco, še prej pa zdrdral, da mi lahko vzan1 potni list.
Iznajdljivi trgovci so tudi iz bombardiranj posel. Povsod je možno dobiti razgledni "Beograd v vojni". Prikazano je nočno bomt>a diranje Beograda, uničene stavbe, celo domne no zrušenega najsodobnejšega ameriškega le*y la "nevidne črne ptice". Za posebno romanj no verjetno velja prizor nočnega Beograda, K
°d vsepovsod letijo proti nebu ognjeni izstrelki Protiletalske obrambe. Najbolj domiselne so komične razglednice s proti-ameriško vsebino; na eni je zemljevid, ki v slogu stripa Asterix prikazuje zemljevid Evrope leta 1999 n.š. "Leto 1999 n.š. Vsa Evropa je pod ameriško nadvlado. Upira seji le še eno hrabro in neuklonljivo ljudstvo. Srbi..."
Najdejo se tudi razglednice z bolj krepkimi Prizori in besedilom. Na eni od teh v srbsko tradicionalno nošo opravljen možakar s širokim namehom za "tisto stvar" namesto ženske uporablja kar Disnevjevo Miki Miško. Simbolika je več kot očitna.
Te in podobne kartice z velikim veseljem kupujejo še vedno maloštevilni turisti. Da bi jih privabili v večjem številu, bi morali odpreti vsaj Qva, tri mladinske hotele, ki jih v Beogradu še ni> je zahteval kar eden od uličnih prodajalcev. Za vojno se nasploh zdi, kot da pri Beograjčanih ni pustila kakšnih sledi, in tudi tujcev iz držav članic NATO-a ne gledajo Postrani, ampak se z njimi raje pošalijo.
Ko smo ob večerih zavili v bližnji kiosk s ple-skavicami in burekom ali katerega od številnih "arov na barkah, so nas vedno znova nasmejali z izvirnim pozdravom. S prijaznim glasom in skokom nasmehom, kot da bi rekli Dober večer, s° goste iz Zahodne Evrope pozdravili z: "Aaaa, Vl ste tisti, ki ste nas bombardirali."
Kljub zgodbam o nevarnem Beogradu je v Vseh štirinajstih dneh naša skupnina doživela le ^n manjši rop. Pa še ta bi se lahko zgodilo v pateremkoli mestu v "normalni" Evropi. Naš 18-etni Danec Emil je ob ogledovanju Kalemeg-ana nenadoma ugotovil, daje "nekje" pozabil ^ojo nahrbtnik s foto kamero, vodičem in letalno karto. Krivec za nepazljivost je bila izredno animiva zbirka tankov in topov iz prve ter rUge vojne, ki je, razstavljena v suhem obram-nem jarku trdnjave, povsem očarala vse fante. Legendarni ruski tank T-34! Noro!
Ur" iskanja cele skupine sva z Emilom pod °zidjem opazila fanta najinih let, skupaj z nje-8°virn nahrbtnikom. Na žalost je tudi ta opazil naJino nespretno približevanje, skočil s prostorja pod obzidjem v juhi jarek pod njim, in začel eei. Midva pa za njim.
^redi najhujše vročine smo po suhih obram-nih jarkih in mimo obzidja tekli čez pol Memegdana, da smo skorajda izdihnili ob eku na vso moč. Še sreča, da tudi tat ni dobro Poznal celotne trdnjave, saj seje nenadoma zna-,el na obzidju, pod katerim je bilo približno ^vajset metrov globine, za njim pa midva. Do °nca presenečen in zasopel nisem zmogel dru-ko da sem po filmsko zahropel: "Ali si nor, „ ' si nor." V odgovor je enako zasopel zagrozil: s Se bom vrgel dol, vse bom vrgel dol." Šele ko ^n mu zagotovil, da v torbi ni denarja, se je ja?1 0D°tavljati: "Ali imaš mogoče ti kaj denarja Iz žepa sem potegnil 300 dinarjev, in mu jih tal-00 ^cca- 7 mark)- Ker nisem ravno vajen kih situacij, sem spet filmsko zagrozil: "Pazi ; spomnil sem se te. Če bo kaj narobe, bom ovedal policiji." Čeprav nisem vedel, za kaj £no mu grozim, j 0 tistem je Emil blestel še nekaj dni. Doživel re '{fj^ejo pustolovščino življenja, zaradi kate-^ °o nedvomno postal junak svoje šole na jonskem. Bil je v Jugoslaviji, oropali so ga, a po lQVjem zasledovanju je ujel tatu. Uaaaa! In vse taDorih sedem mark. Morda bi lahko tistemu p u dal kar 1000 dinarjev. Precej bolj jih je slreboval kot mi. pr 0 pa zgodbe o prevarah in poneverbah včasih 0^ecej zabavne. Tako je eden bratov Karič, enih glavnih sumljivih velepodjetnikov v Srbiji,
diplomiral in menda tudi magistriral iz geografije, celo na področju moje specializacije, turizma. Diplomo je kupil na univerzi v Prištini, magistrat pa v Nišu.
Skoraj vsakdo ima svoj, lasten pogled na dogajanje v nekdanji Jugoslaviji, Srbiji, v zvezi z Miloševičem in novo oblastjo.
Mladi so veseli, da je odšel, ker bodo lahko zdaj bolj svobodno potovali. Spet eden od kami-onarjev se nikakor ni strinjal s "kavbojskim" načinom, ko so ga odpeljali v Haag. "Že res, da je povzročil veliko s.....in da bi moral na sodišče. Ampak vseeno je bil državnik in z njimi se ne more tako ravnati." Jezen je bil na novo oblast, da ni naredila ničesar drugega, kot pa vpeljala "tisoč novih davkov" ter zvišala vse mogoče cene. "Poglej ta mobilni telefon. Na leto plačam 10 mark samo da ga imam. Pampers plenice za mojo hčerko stanejo 12 mark in na mesec dam samo za nego otroka 50 mark^vse skupaj pa 200 mark. Plačo imam pa 250 mark, čeprav delam cel teden."
Še bolj ga je bolelo nekaj drugega. "Včasih smo si med prijatelji plačevali za runde. Zdaj vsak plača le svojo pijačo, ker nima več denarja. Naročiš eno pijačo, in ob njej sediš cel večer," je potožil.
Neki drug šofer iz Novega Sada pa se ni prav nič pritoževal nad svojim življenjem. Delal je za zasebnika, zaslužil 1000 mark na mesec in vozil moderen tovornjak s potovalnim računalnikom. Zaradi staršev je imel tako jugoslovansko kot hrvaško državljanstvo, le da drugega med vojno raje ni uporabljal.
"Gotov je!" na stopnicah ali pločnikih in anti-NATO grafiti po zidovih. Malokdo premišljuje o lastni krivdi, ker so Miloševiča, čeprav zaslepljeni, volili. Darja, ena od naših voditeljic, je zaključila, da so ga vedno volili le na podeželju, in da so bili tako ali tako zaslepljeni od režimskih medijev. Zdaj je tega konec in življenje gre lahko naprej. Našemu Francozu Olivieru se je to zdelo popolnoma nedoumljivo. Verjetno je pričakoval, da bo naletel na nekakšen vsesplošno občutek pobitosti in priznavanja krivde.
Domačini ti raje povedo katero od številnih črnih šal, ki so nastale med bombardiranjem Beograda. Nekateri malo starejši so obujali spomine na čase, ko so v Portorožu, Domžalah, Rogaški Slatini in Kopru vozili sadje ali počitni-kovali, spet gospa v prodajalni s pecivom je potarnala. da zaradi pomanjkanja denarja že deset let ni videla svojih sorodnikov v Mariboru.
Vsi veliko sprašujejo o Sloveniji, kako gre življenje, kaj se dogaja. Ponavadi pa sploh ne čakajo do konca tvojega odgovora, ampak že pred tem kar sami zaključijo: "Ah, vi ste bili bolj pametni in vam gre zdaj tako dobro."
Zunaj Beograda
Zunaj Beograda leži "druga" Srbija, kjer je ritem življenja precej drugačen od tistega v prestolnici. Ceste in celotna infrastruktura so v slabem stanju in nevzdrževane, trgovine so majhne in s ponudbo kot v Sloveniji pred 10, 15 leti. Če je v Beogradu možno videti prav presenetljivo veliko luksuznih Mercedesov in športnih avto-
Jelena (blond) in Nevena, voditeljici našega tabora.
Črni gori so se vsi več ali manj že odpovedali. Čeprav imajo Djukanoviča nekateri za kriminalca, pa upokojenci tam dobijo redno pokojnine, v Srbiji pa z nekajmesečnim zamikom. "Ne zamerim jim, če potem vsi podpirajo neodvisnost Črne gore," je bil pogost zaključek.
Mladi, vsaj v Beogradu, tudi niso optimistični ali bojno razpoloženi glede Kosova. Pravzaprav so že pozabili na vso vojno, na Miloševiča, in jih zanima le še prihodnost in boljše življenje. Na burno preteklost spominjajo le še nalepke
mobilov, pa se tu po cestah vozijo le Zastave ali stari avtomobili različnih nemških znamk. Življenje v teh vaseh in mestecih poteka še bolj lagodno kot v glavnem mestu.
V "drugi" Srbiji lahko srečaš prav posebne ljudi. Kakšnih 100 kilometrov jugovzhodno od Beograda, v bližini Valjeva oziroma mesteca Mionica smo ob potoku Ribnica spoznali Predraga Petroviča, predsednika Ekološko -raziskovalnega društva Mionica. Že kot šolar je v veliki jami poleg Ribnice proučeval netopirje,
jim natikal obročke in na koncu za svojo raziskovalno nalogo dobil republiško nagrado. Kot priznan strokovnjak je v Južni Ameriki dolgo časa proučeval netopirje.
Z užitkom je nagovoril udeležence našega tabora: "Vidim, da ste prišli iz vse Evrope. In videli boste, tukaj je najlepši del Evrope." Nasploh je bil prav zabavno samoljuben. Njegova krava Cvetana je dajala najboljše mleko v Srbiji, iz katerega so nam postregli z nebeško svežim kajmakom, najboljšim v Srbiji. Ko smo ga vprašali po kravi, ki je ležala poleg Cvetane, je samo zamahnil z roko: "Ah, ta je malo čudna, zahodnjakinja." Njegova "rakija" je bila seveda najboljša v Srbiji. "Popijemo eno, ker je vsak svoj individum. Popijemo dve, ker je prava sreča le v dvoje. Popijemo tri, ker se trikrat prekrižamo. Popijemo štiri, ker po četrti hodiš le še po vseh štirih."
Njegove kokoši so, presenetljivo, nosile najboljša jajca v Srbiji. A čeprav je svojo kmetijo označil za ekološko in usmerjeno v zdravo prehrano, so njegove tako izredne kokoške živele precej neudobno. V majhni sobi, nekakšnem kurniku, so bile ena na drugo zložene kletke, v katerih so bile skupaj stlačene po 3, štiri kure. Gibale so se lahko le toliko, da so z glavo kavs-nile po zrnju in vsake toliko časa spustile jajce skozi prirejeno odprtino v kletki. Ko smo vstopili, seje zdelo, da so nehale jesti, začele bolščati v nas in vse-naenkrat vreščati. Ob koncu sem v prostoru ostal sam. Iz vseh strani so se proti meni stegovali vratovi s kljuni in izbuljenimi očmi in na vse pretege vreščali. Ob misli, da bi se morda lahko osvobodile, sem se spomnil Hitchcockovega filma Ptiči.
Društvo, predvsem pa njen predsednik, ima še velike cilje z območjem Ribnice. Tu naj bi se ščitil lokalni genetski material, zavarovala avtohtona pasma "kolubarsko govedo", organizirali eko-kampi, spremljalo stanje okolja ter zgradila eko-vas Ribnica. Da smo si na koncu zaslužili malico z že omenjenim nebeškim kajmakom, je naša skupina tisti dan pomagala obdelovati hlode za gradnjo poskusnega eko-tabora. Za glasbeno spremljavo so ob malici priskrbeli trije mladeniči iz društva, ki so s četniškimi kapicami na glavi zapeli nekaj lokalnih pesmi, ki so opisovali junaštva tukajšnjih četnikov in nasploh junaštev srbskih bojevnikov. Da ne bo pomote; pri teh četnikih je šlo za srbske upornike proti Turkom v 19. stoletju.
Nasploh ima to območje poseben pomen v mitologiji srbskega junaštva; tuje leta 1914 potekala znamenita kolubarska bitka. V tej največji zmagi v vojaški zgodovini Srbije so se Srbi čudežno rešili poraza in potolkli avstro-ogrske čete. Malo pred našim prihodom so v bližnji Mionici potekali tradicionalni Mišičevi dnevi, v čast vojvode Mišica, junaka kolubarske bitke in najsijajnejšega srbskega poveljnika 20. stoletja.
Poleg vojaške zgodovine je bil ob obisku čas tudi za osvežitev malo novejše filmske zgodovine. Ko sva se z Petrovičem vzpenjala v breg nad Ribnico, kjer naj bi zrastali eko-apartmaji, so njegovi fantje v barju pod nama zaigrali prizor iz filma Maratonci tečejo častni krog. "Snemaj Kristina, snemaj!" je kričal eden med mahanjem z rokami po vodi, medtem ko gaje drugi z navidezno kamero spremljal z brega. "Maratonci" in Ko to tamo pjeva sta pač še vedno legendi.
Na poti nazaj v Slovenijo sem zvedel, da sem pravzaprav odšel en dan prezgodaj. Prav tisto sredo zvečer je bil namreč odigran večni beograjski nogometni derbi med Partizanom in Crveno zvezdo. Smola? Morda. Ampak ob toliko finih doživetjih v Beogradu se je malo smole prav prileglo.
Kdo bo na koncu plačal odličen posel?
Marko Jenšterle, zunanji sodelavec
Slovenska javnost je postala v zadnjem času precej nastrojena do ZDA, še posebej po nepremišljenih izjavah njihovega prihodnjega veleposlanika v Sloveniji in Bushevi napovedi, da bodo prihodnje leto v Nato verjetno najprej sprejeli pribaltske države. Slovenija je tako za najmočnejšo svetovno velesilo nenadoma postala nezanimiva, pokazalo pa se je tudi, da se novo vodstvo ZDA v glavnem ukvarja z vzpostavljanjem odnosov do Rusije in v teh ozirih imajo seveda prednost vse tiste države, ki so bile nekoč povezane s Sovjetsko zvezo. Slovenija pač kot del Jugoslavije ni sodila na to področje. ZDA tako namenoma izzivajo nekdanjega rivala, saj s prisvajanjem njegovega nekdanjega teritorija večajo svojo moč v Evropi. Ampak naša politika še vedno upa, da gre le za prehodno obdobje in Nato postavlja za temeljni cilj bližnje prihodnosti, saj naj bi se Sloveniji brez članstva v tej vojaški organizaciji ne pisalo nič dobrega. "Za"ali "proti"Natu se je tako v javnosti postavilo kot glavna dilema in pri tem ne gre več samo za Nato, ampak kar za Združene države Amerike same.
Do ene zadnjih zaostritev je prišlo ob zanimivem vprašanju, ki ga je sprožil poslanec Zmago Jelinčič ob nameravani postavitvi ameriške vojaške baze v Luki Koper. Jelinčič pri tem opozarja, da seje vlada izognila odločanju v Državnem zboru, ob tej priložnosti pa je sprožil pravi val zanimivih vprašanj. Med njimi je bilo tudi, kdo bo plačal "posel". Ali bo to ameriško obrambno ministrstvo ali, kot trdijo viri SNS, slovensko obrambno ministrstvo? Jelinčičevo vprašanje je bilo postavljeno dovolj jasno, zato je bilo še posebej zanimivo prebrati odgovore. Prvi, ki je poslancu odgovoril, je bil Vito Mavric, namestnik glavnega direktorja Luke Koper, ki je v Delu dejal: "Vse je dobro plačano. Tu ni dileme. " In to je bilo zanj dovolj. Natančnejše branje pa seveda pokaže, da dileme o tem, da je stvar dobro plačana, sploh nikoli
ni bilo. Popolnoma jasno je, da gre za odličen posel, Jelinčiča (pa še marsikoga drugega zraven) zanima le, kdo bo plačnik. Odgovor bi bil seveda zelo enostaven in skoraj dvomimo, da v Luki Koper vprašanja niso razumeli. Verjetno so mislili, da jim z retoriko in dramatizacijo ne bo treba izdati imena plačnika. Seveda nam zdaj ostane špekulacija. Če bi posel res plačalo ameriško obrambno ministrstvo, bi verjetno to vsi z dokazi takoj obesili na najvišji drog. Zdaj pa se ime plačnika sramežljivo prikriva javnosti.
Tudi Mirko Cigler, vodja oddelka za Nato na zunanjem ministrstvu, ni bil nič kaj bolj določen, saj je v svoji izjavi dejal, da gre za samostojen posel Luke Koper in nadaljeval: "Tisti, ki smo posredno sodelovali, smo posla samo veseli." Seveda gre za posel Luke Koper, ampak spet nič o tem, s kom je sklenjen. Posreduje pa se lahko tako pri naših kot pri tujih naročnikih.
Kot vse kaže, nekaj pri vsem skupaj res ni najbolj v redu. Stvari postajajo sumljive, če vemo, da Američani tudi pri svoji politiki najprej pomislijo na posel. Slovenija jim je doslej na tem področju z nakupi vojaške opreme že nekajkrat izkazala svoje namene, da se priključi Natu, pa od tega vsaj doslej še ni dobila nič konkretnega. Kvečjemu nasprotno. Ko je že vse kazalo, da smo pred vrati Nata, so se ta nenadoma priprla, naš vstop skoznje pa odložil za nedoločen čas. In zdaj spet hitimo z nakupovanjem novega ameriškega orožja aH oddajanjem našega teritorija za njihove vojaške potrebe. Vsakič ob tem izgubimo del svoje suverenosti, čeprav tega nekateri nočejo priznati.
Za začetek bi bilo torej dobro slišati jasen in natančen odgovor na tako preprosto Jelinčičevo vprašanje: Kdo je plačnik "dobrega posla Luke Koper", ki bo v goste dobila ameriške vojake?
Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča.
IN GORENJCE*
Ltt UR DOBRE GLASBE!!!
Salamon d.o.o., C. 24 Junija 23, 1532 LJUBLJANA
Trenutki našega vsakdana
Alica v čudežni deželi
Peter Čolnar, zunanji sodelavec
Se kdaj vprašate, kaj si mislijo o nas vsi ti izredni svetovni politiki, ki si pri nas podajajo kljuke? Začelo se je nekaj let pred devetdesetim, to je na začetku demokratizacije v Sloveniji. Diktatorje iz Afrike in Azije so zamenjali demokratično izvoljeni politiki zahoda. Občutek imam, da so "neuvrščeni" vedeli, koliko je ura, genialci z zahodnih univerz pa so se morali počutiti kot Alica v čudežni deželi.
Saj ne, da se niso že prej dogajala čudesa. Diktaturo smo imeli za višek humanosti, ključavničarja s cigaro, ki se je družil s filmskimi igralci, pa za ljubljenega vladarja.
Čudežna dežela se je znala upreti SZ, kasneje pa tudi ZDA. Se spomnite, kako nam je zunanji minister supersile grozil, da nam ne bodo nikoli priznali neodvisnosti? K sreči smo se požvižgali nanj in svet in se rešili balkanskega klanja.
Začeli smo se iti demokracijo. Za začetek smo za šefa države izbrali vodilnega komunista. Vodilna mesta v državi so hitro prevzeli njegovi istomišljeniki in nadaljevali z učenjem neukega ljudstva. Kaj vse je mogoče v tej čudežni deželi!
Tujci razumljivo ne morejo dojemati dogajanja. Mnogi še vedno mislijo, daje vse lepo in prav, naši ljudje pa se spomnijo časov, ko so morali hitro kupovati, če so za kaj po televiziji zagotovili, da se ne ho podražilo.
Bivši komunisti so se razglasili za demokrate. Prelevili so se v bogataše in nadaljujejo s prejšnjim načinom vladanja države. Zadolževanje, razprodaja državnega imetja, kraja in sajenje le-porečja. V čudežni deželi ljudje nasedajo. Verjamejo v prav tudi, ko dobivajo najvišja državna odlikovanja politiki, ki so odločno rovarili proti samostojnosti. Domači in tuji. V čudežni deželi je vse obrnjeno na glavo. Zgoraj je spodaj in levo je desno.
Zakoni so zato, da jih sposobni izigravajo. Nič nenavadnega ni, če minister javno zagotovi, da vlada ne bo izpolnila zakona in poravnala svojega dolga. Ja, kje ste pa s pametjo!? Kdaj pa je bila v čudežni deželi oblast še komu kaj dolžna!? No, včasih pokaže, kot da bo ljudem le prekipelo. V sili vlada napove, da bo izpolnila zakon. V čudežni deželi je zato deležna slavospevov medijev, minister pa po radiu simpatično izjavi, kako mu je že mama govorila, da ga bo še stal njegov dolg
jezik... V čudežni deželi smo seveda prepričani, da je naše mesto v EU in Nato paktu. Težko je, ker tega ne razumejo partnerji. Izmišljujejo si nove in nove zahteve, ki grozijo, da bodo odplaknile avantgardo na smetišče zgodovine. Naj si kar mislijo! Ljudem so začeli razlagati o škodljivostih teh organizacij. Za ljudi seveda, ne za njihovo kožo. Oni so vedno skrbeli za ljudi.
V čudežni deželi bi bili radi del demokratičnega sveta v ekonomskem in obrambnem pogledu. Radi bi bili v Natu, istočasno pa mu odločno nasprotujejo. Nato nam naj bi dal varnost, vendar Bog ne daj, da bi tudi mi kaj prispevali pri tem. Nato da, vendar brez kakšnega oporišča pri nas. To bi nam onemogočalo vrnitev v neuvrščenost. Naši fantje bodo služili vojsko z marjeticami za ušesi. V čudežni deželi se naši vključujejo v razbijaške akcije po svetu, uničujejo imetje, časopisi pa udrihajo po policiji, ki to preprečuje. Varuh človekovih pravic zapira usta nadškofu...
Vse je skoraj tako, kot je nekoč bilo. Tudi v tem, da, kot v kakšni banana republiki, financirajo avantgardno politično stranko čudežne dežele stranke kolonialnih dežel. Seveda ne stranke! Kje ste pa s pametjo? Pri nas je to z zakonom prepovedano... No, seveda v čudežni deželi ne veljajo zakoni enako za vse. Pametni jih imajo zato, da jih izigravajo... ljudje pa nasedajo.
Seveda je vprašanje, ali imam prav. Kadarkoli ljudje v čudežni deželi rečejo, da se strinjajo, začutim, da nimam prav. Nekateri imajo čisto vest samo zaradi slabega spomina.
Ponudba: •» okvirjanje
• Izdelava ogledal slikarska platna
• serijski okvirji
prodaja slik
Vodopivčeva 3,4000 KRANJ
(Mohoijev kianec)
tel.: (04) 23-64-970
delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure
PREJELI SMO
Odprto pismo blejskemu županu
Spoštovani gospod Boris Malej,   župan občine Bled.
V zvezi z Vašim dopisom z dne 14. avgusta 2001, s katerim nam predlagate, da se v terminu podpisovanja, Sporazuma o sodelovanju' med dubrovniško in blejsko Občino organizira izlet občinskih svetnikov v Dubrovnik, kjer naj bi ob podpisu sporazuma izvedli 'slavnostno sejo', Vam posredujeva najino stališče oziroma pripombe k Vašemu predlogu:
- pozdravljava in podpirava predvideno meddržavno ter medobčinsko sodelovanje, nisva tudi proti temu, da se kot občinska svetnika udeleživa podpisa takega 'sporazuma', vendar, doslej nisva dobila nikakršnih informacij o vsebini 'sporazuma', zato Vas prosiva in pričakujeva, da nas boste o tem pravočasno detajlno informirali,
- v 'Poslovniku' občinskega sveta občine Bled ni zaslediti termina 'slavnostna seja', v 23. členu je omenjena le 'izredna seja', ali ima potemtakem 'slavnostna seja'karakter 'izredne'?
Če je temu tako, nasprotujeva sklicu in izvedbi 'izredne seje' v Dubrovniku. Blejski 'vox populi' namreč že nekaj časa oznanja, da bo občinski svet v Dubrovniku sprejel določene, za marsikoga delikatne sklepe, zato smatrava, da bi bilo obravnavanje blejskih problemov v tujini, kar ima sklicatelj vsekakor možnost predlagati, nekorektno do občanov / volivcev.
Vprašujeva tudi, ali bi bili eventuelno sprejeti 'sklepi' tudi pravno formalno veljavni?
- izvedba 'slavnostne - izredne seje' občinskega sveta ob podpisu 'sporazuma o sodelovanju' v tujini je po najinem mnenju tudi tehnično / organizacijsko vprašljiva:
- na seje občinskega sveta so vabljeni predstavniki vseh javnih, predvsem lokalnih medijev, ali bo temu pogoju v Dubrovniku zadoščeno?
- seje občinskega sveta so javne, lahko jim prisostvujejo tudi, oziroma predvsem zainteresirani domačini - občani,
Kako bo temu zadoščeno?
Z veseljem se bova udeležila 'izredne seje' blejskega občinskega sveta v Dubrovniku, če bo to le neformalna 'slavnostna izredna seja', saj je skladno s 'Poslovnikom' to najina dolžnost, ker pa občinski svetniki nismo profesionalni politiki, zahtevava, da nama bo udeležba tudi materialno omogočena, tako pričakujeva ob nudeni namestitvi in prevozu tudi odškodnino za
izgubljeni delovni čas s pripadajočimi dnevnicami. Ob izpolnitvi teh pogojev se odpovedujeva sejnini.
Dovoljujeva si tudi predlagati oziroma zahtevava, da 'potovanje' organizira ena od mnogih kvalitetnih blejskih turističnih agencij, dopisu priložena ponudba agencije iz Šempetra, ki jo je pridobila direktorica 'Lokalne turistične organizacije', torej firme, kije v občinski lasti in skrbi izključno za razvoj blejskega turizma, kaže na mačehovski in ignorantski odnos Občine do lokalnega managemen-ta, kar je za naju kot svetnika občine Bled skrajno neokusno in nesprejemljivo.
Upava, da Vas bo to pismo doseglo kljub Vaši odsotnosti, menda preživljate daljše počitnice v Dubrovniku, saj Vas obveščava tudi o tem, da bova to najino pisanje posredovala javnim občilom kot 'odprto pismo blejskemu županu', to nama narekuje in diktira moralna odgovornost do, dandanes z našim delom dokaj nerazpoloženih občanov -naših volivcev.
V pričakovanju odgovora
S spoštovanjem
Lista za boljši Bled Boštjan Fuerst, It Štefan Špilak, lr
Spoštovana Boštjan in Tina
Hvala za tako lep prispevek v petkovem Gorenjskem glasu-Našim stanovalcem to zelo veliko pomeni. Skoraj ni bilo stanovalca, ki se ne bi ustavil ob oglasni deski in prebral (objav0 smo še povečali, da lažje berejo) ali komentiral fotografij. S teM> ko ste nam namenili toliko prostora (in še posebej barvne fotografije), ste izkazali čast in spoštovanje do starih in zato vama iskrena hvala.
Na svidenje še kdaj, upam, ^ kmalu!
Center slepih in slabovidnih Dom oskrbovanci Stara Loka 31 4220 Škofja Lokd Vodja doma-Zvonka Hočevar ŠajatovtC
Gospod Franci Kindlhofer!
Ob branju Vaših prispevkov V Gorenjskem glasu človek dob1 vtis, da poznate zgodovino okupacije in dobo komunističnega enoumja..
Zato prosim za javna pojasni' la na vprašanja:
L Ali bi naša Slovenija prištt do samostojne države, če ne &
Ludvik
USODE
Milena Miklav
Ludvik se je že od mladosti dalje učil, da je treba imeti v hiši komando, da ostali le ubogajo. Drugače se vse podre, če drug drugemu ukazujejo. Na to, da imajo vso komando v rokah ženske, ni bil navajen.
'"Moja mama je bila bolj mehka, ni znala povzdigniti glasu. Zato se ji je tudi zmešalo, ko nas je država po krivici okradla. Čeprav sem preprost človek, neuk... velikokrat razmišljam o tistem dnevu. Kako je bilo mami pri srcu, ko smo izgubili vse. Pa ne zato, da bi kaj hudega storili, da bi kradli, ne. Samo zaradi politike. Vidim jo pred seboj, ko je stala pri studencu, čisto tiho, samo strmela je v tovornjake, ki so odvažali najlepše smreke. Kako ji je moralo biti pri duši, ko so jo zmerjali s "ta črno kurbo", ki jo je treba najprej posiliti, potem pa ubiti... Zlomilo jo je, saj vem. Čeprav sem bil še na pol otrok, sem to občutil. Zato sem bil tudi bolj popustljiv do Hedvike in njene mame. Kar zdelo se mije, da se ženskam ne smem postaviti po robu, da bi jih ranil in prizadel. Toda počasi sem se dvoličnosti le naveličal. Smilile so se mi, toda to še ni pomenilo, da morajo iz mene delati tepčka, buteljna. In tako sem kdaj pa kdaj rekel kakšno besedo sebi. v bran. Bolj potiho, ne preveč na glas. Oh, kako je moje "upiranje" razkačilo Hedvikino mamo! Po ves danje vpila okoli hiše, da jo je slišala vsa vas, kakšen ne-hvaležnež sem, da me je sprejela golega in bosega pod
streho, da ji dobro vračam s hudobijo, da jo mečem čez prag in podobne neumnosti. Pa sem samo omenil, da bi bilo dobro, če bi šle tudi ženske na njivo plet, da to ni moško delo. Saj vem, da je bilo Hedviki prijetno lenariti doma in se pretvarjati, da kuhanje kosila človeka zaposli bolj kot vse drugo. Mama jo je s svojim zgledom tako učila. Pa tisto, da je potrebno vsako stvar takoj užugat (doseči za vsako ceno)... To me je motilo. Toda bil sem navajen biti tiho, potrpeti... Govoril sem si, bo že kako, ko se bodo one navadile name, jaz pa na njih."
Toda potem, ko se je pred svojo taščo moral prvič umakniti, mu je odprlo oči. Pred njim so skrivali, da rada popije kakšen kozarček in da je takrat zelo nasilna. Nekaj je slišal iz vaških čenč, toda zdele so se mu tako neverjetne, da jim raje ni verjel. Ludvik je imel to smolo, da se ni nikoli navadil jesti z desno roko. Koje bil še otrok, temu niso posvečali nobene pozornosti, njemu pa je bilo tako ali tako vseeno.
"Sedeli smo za mizo in čakali, da pride večerja na mizo. S tastom sva že več dni zapored kopala vodnjak, kajti starega je ob nevihtah kar naprej mašilo in ker je bil na nedostopnem kraju, ga je bilo zmeraj nevarno čistiti. Tašča je bila spet slabe volje in ko je že pred vse postavila krožnik, samo pred menoj ne, sem vzkipel. Bilo mije vsega poln kufer. Tako pa ne boste
delali z menoj, sem dejal, vstal od mize in se usedel na prah, da se malo ohladim, ker sem se ves tresel od besa. Sploh nisem vedel, zakaj sem še pri hiši, ker so z menoj ravnali kot s psom. Če ne bi v tistem trenutku zaslišal krik svoje žene, bi bilo po meni. Za mojim hrbtom je stala tašča in v roki je držala nož in hotela zamahniti. Nihče se je ni upal ustaviti. Zdirjal sem, kolikor so me nesle noge. Prespal sem na kozolcu, nisem se upal v hišo. Toda zjutraj se je obnašala kot da nič ne bi bilo. To se mije zdelo še najbolj čudno."
Ludvik je končno zbral korajžo in ženo vprašal, čemu je tako. Hedvika je bila najprej zelo jezna, ker sije sploh dovolil pomisliti, da je z mamo kaj narobe. Ko pa ji je čez kakšnih štirinajst dni vrgla v peč edine zahmašne čevlje, se ji je odvezal jezik in v jezi je povedala grozljivo zgodbo, s katero je morala živeti že od otroških let. Ludvik je izvedel tudi za strah, ki ga je imela, da bi to bolezen podedovali njeni otroci. Možu je priznala, da se boji imeti otroke, ker bi bili lahko taki, kot je mama.
"Hvala bogu, da sem jo imel rad, da sem želel pozabiti, daje bila tudi ona ofračna do mene. Prvič, kar sva bila poročena, sva se pogovarjala o resnih stvareh. Obema je dobro delo in čeprav sva bila preprosta človeka, sva se zavedala, da morava skupaj držat. Ni me sram priznati, da sva šla potem spat, in da prvič,
kar sva se poznala, ni ležala pod menoj kot kakšen hlod.
Spoznala je, da nisem njen sovražnik, kot jo je učila mama, temveč da jo imam rad in da si jo tudi želim zaradi tega. A me razumete?!"
Ko se je rodil sin, je ta dogodek pri tašči vzbudil vse kaj drugega samo veselja ne. Lastno hčer je zmerjala s pocestnico, ki se drzne leči v posteljo z moškim, da P ta zaplodi otroka.
"Besede so bile veliko bolj prostaške, pa jih raje ne bom našteval, da komu ne bo slabo, "je nadaljeval s pripovedovanjem Ludvik in v njegovem glasu ni bilo začutiti niti senčice obtoževanja ali česa podobnega-
"Zakaj bi žensko obtoževal, ko je že celo večnost mrtva?" se je začudil mojemu vprašanju. "Taka je biti in pika. Včasih je bilo takih ljudi, ki so se nenavadno obnašali več. Pravijo da zato, ker so se bratranci $ sestričen ženili med seboj, pa se je kri izpridila. Saj ne bi vedel, samo mene so učili, da tudi živa/i, ki so V sorodu, ne smemo med seboj pariti, kaj šele ljudi Pa ni bilo tako kot danes, ko vsakega takoj pošljejo v P°^' je ali Begunje.
Z ženo sva morala sina skrivati pred njo, ker nihče ni vedel, kaj bi ženska naredila z otrokom. Lahko nic> lahko pa... In v tem strahu smo živeli... Še v cerkev sva ga nesla s seboj. Kajti pobožna pa je bila ta stara, t° pa! Ko se je rodila hčerka, ta, kije danes prišla domov, sva se z ženo morala za nekaj časa umakniti & hiše. Ni bilo za zdržal:
DICMA gftflfffci ICTElf rlsMA, rll0Ll9lKll
bilo NOV v letih 41-45?
2. Zakaj so sklepi II. zasedanja AVNOJ-a neveljavni, če so jih priznali zavezniki med vojno in so za Slovenijo gotovo pomembni?
3. Kje bi bili Vi danes in komu bi tolmačili čas okupacije, če se naši predniki ne bi uprli okupatorjem?
Jože Kocijan, l^eše
V zvezi z Dominikansko republiko še moja zgodba
Meni se zdi prav sramotno, da nekdo pričakuje, da bo za borih 145.000,00 sit dobil poleg letalnega prevoza čez cel Atlantik, ki traja zaradi oddaljenosti - cca 11 ur (z Dunaja do Dominikanske ^publike) še za celih 12 dni kvalitetno bivanje z ustrezno prehrano. Kaj naj bi pomagalo pisanje v pismih bralcov, o neuresničenih
nerealnih sanjah o poceni dopustu" v Dominikanski republiki srečnežem, ki so jo sploh lahko obiskali, ko mnogi na žalost še o bistveno cenejšem dopustu niti sanjati ne morejo, pa sploh ni razumno. In ker seje oglasil še en tak srečnež, ki trpi, ker je bil v Dominikanski republiki, in se mu "sanje " za ceno, ki jo je plačal, tudi niso uresničile, pa še ena zgodba z upoštevanjem matematike.
^a je povsod po svetu bistvena razlika (tudi v Sloveniji) v ceni nočitve z zajtrkom (ali polpenzlo-nom) v hotelih "brez zvezdic" ali z vec "zvezdicami", je vedno veljalo ln v tem pogledu izrazito turistična Dominikanska republika ni nobena izjema, ker ima vse in vsaka stvar svojo ceno tudi v tej deželi. Koliko mora kdo plačati, da do te otoške dežele <v srednji Ameriki pride, je pa treba odšteti,
f?7 viPoa Je cena> kii° Plačaš za a" 18 dni takega ali drugačnega bivanja in prehrane v različnih Zvezdicah"- Za ceno 2.890 DEM (ki velja za 2 osebi torej 2 x 2890 ^EM, ker je cena enoposteljene-8Q aranžmaja dražja) in v bistvu Poceni"se sanje uresničujejo "Evropejcem " v hotelskih kompleksih z nekaj sto gosti (običajna ponud-fa t.i. množičnega turizma ali lnclusive) z letom Dunaj - Madrid 'Santa Domingo in nazaj in plačilom prevoza iz letališča v hotel 21 USD in letališke takse (tudi za nazaj).
"J tako je bila cena mojega izleta in 12-dnevnega bivanja v Dominikanski republiki (po 112 sit za 1 DEM) 323.680 sit, od razočara "gospe"pa smo 145.000 sit, Š°fPod" pa je napisal, da se je
abo godilo tudi njemu vseh 18
dni za ceno 269.000 sit. Ker smo vsi poleteli z Dunaja, smo plačali enak znesek za polet (prevoz) in če vsem odštejemo ta znesek (na pr. 100.000,- sit), ni težko izračunati, koliko je kdo plačal za dan bivanja, in daje morala biti zaradi ogromne razlike njima nuđena skoraj 500-odstotna oz. skoraj 100-odstotna slabša ponudba. In katerikoli znesek se odšteje vsem za prevoz, ogromna razlika v plačani ceni za "dopust" - matematično v odstotkih ostaja enaka. Pregovor za malo denarja - malo muzike, velja.
naslov v uredništvu
Vlak brez voznega reda? (Zatočišče narkomanov)
V torkovem Gorenjskem glasu je bilo na polovici strani na prvi strani, kam z odsluženimi vagoni, da jih čez 300 ali več sedaj služi uživalcem mamil in ostalim brezposelnim osebam, ki presegajo do 50 let ali kakšno več, ki jih je v večini pripeljala dolga doba Čakanja na delo potonila na rob izolacije, tako da je že marsikdo obupal, se predal pijači aH mamilom, in tega bo vedno več. Sam sem tudi star 50 let, iščem delo, pa ga mi zaenkrat ne morejo ponuditi -ker povsod, kamor pridem, za redno zaposlitev dobim odgovor -prestari ste. Sprašujem se, kdo je temu kriv. Ob osamosvojitvi nam tega ni nobeden povedal, kako bo potem s tovarnami, delom in ostalimi stvarmi, ki se iz dneva v dan bolj poglabljajo v nič.
Kdor prebira časopis, lahko vidi, bere, da ni denarja za kmete ob veliki suši - ne za odškodnine za žrtve vojne, ne za internirance, vleče se izgradnja Loga pod Mangartom - Kobarid in Bovec še nista urejena in še in še bi lahko našteval. Za to denarja NI ali ga bo še vedno premalo. Da se vrnem nazaj k opustošenim vlakom, bivša JNA nam je vse pobrala iz kasarn domov, vse, kar se je dalo vzeti s seboj (na vpogled bivši dom JNA - Kranj), sam sem ga nekaj dni zatem šel pogledat, uničeno, pobrano do konca, kar niso potem še brezdomci - uživalci drog dodali zraven.
Slovenija je bila na prvem mestu za v proračun za v Beograd po dajatvi, vsa leta in zmeraj bila topel dom za priseljence in prva največ pomagala republikam ob elementarnih nesrečah. Danes se nas, resda smo država zase, ne spomni nihče več. Zato dodajam, k oropani Sloveniji - napadeni od okupatorja - Kaj če bi te prazne vagone napolnili z raznim blagom - hrano in ostalimi stvarmi,
morda se bo kateri g. iz Beograda že naslednji dan pojavil v Sloveniji in jih dobrosrčno sprejel nazaj. Potem bi se jih lahko znebili, drugače ne, saj smo velikodušen narod, in delaven.
Danes za delavca - poštene plače za preživetje ne sme biti - le za vlado ob nakupu novega letala -ali kakšnega dobrega avtomobila, za navadnega delavca, kako bo preživel, ne skrbi. Zanima jih le slava in denar - dobro počutje
- kako v Evropo, Nato?
Prav je imel g. Rode na Brezjah, ko je dejal Vremena se Kranjcem bodo zjasnila, jaz pa dodajam, kar obvezno napišite, če boste članek objavili. Grad -gori - graf - beži - samo do kam? Quo Vadiš - takrat bo že prepozno! Veliko tako mislečih. Slovenski - narod - narod hlapcev.
Miro Gartnar, Lojzeta Hrovata 5, Kranj
So veterinarji krivi za trpljenje bika?
Islamski način klanja živali je eden najokrutnejših masakrov nad živalmi. Žrtev (v današnjem primeru bik) pri polni zavesti prisostvuje "umetniško-verskemu" obredu in na svoj način čuti, kaj se bo z njim zgodilo. Ko klavniki
- mesarji silaki - z vso svojo močjo bika vržejo na trda cementna tla (sicer živali ni mogoče spraviti v hrbtno lego), mu s silo obrnejo glavo in vrat tako, da pride v pravilno lego za vratni prerez. Vse to povzroča živalim paničen strah. To bi lahko živali prihranili, če bi imeli Weinbergski aparat oz. napravo, ki bi sicer mirno stoječo žival v sekundi spravil na 180 stopinj v hrbtno lego. Tako pa se to obrtniško klanje ne izvaja v tihem in mirnem okolju (kraval, vpitje, suvanje, zavijanje repa, udarci po nogah), je običajno surova stvarnost klavnic. Tudi še tako spretnemu mesarju se lahko pripeti, da mu vsled hitrosti urez v vratno žilo ne uspe na prvi zamah, t.j. da se obe karotidi (vratne utripalnice, ki dovajajo kri v možgane) ne prerežeta hkrati. Zgodi se, da je ena od teh dveh zamašena in tako olajševalna in predvidena nezavest NE nastopi in je potreben še drugi urez. To pa diskalificira žival, saj religiozni Žid mesa take živali ne sme zaužiti, kar ima za posledico, da morajo zaklati naslednjo žival (tako dr. Ehrmann, rabin). Po islamu meso ni užitno, če je krvavo,^ kajti v krvi plava duša.
Žal se v slovenskem zakonu o zaščiti živali (UR. 1. RS, št. 98/99, čl. 25) dđpušča obredni zakol. V tistih osnutkih in predlogih ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVA-
LI PRED MUČENJEM, ki smo jih sestavili varstveniki živali in ga tudi vložili v Državni zbor, nikjer nismo niti omenili, kaj šele dopuščali ritualno klanje. Naš predlog pa je prejel v prečiščenje veterinarski, živinorejski in ne vem kateri lobi še in ga zelo okle-stil. Zato še vedno trdim, da je ta edini in prvi slovenski zakon o zaščiti živali ohlapen, popustljiv, premalo rigorozen z mnogo prenizkimi sankcijami. V tujini take zakone predlagajo Ministrstva za kulturo, ker je etika - etologija stvar srčne kulture - ne pa lobijev, ki jim ni mar trpinčenje živali ali pa je vmes pohlep po denarju, ki ne smrdi!
Zanimivo pa je naslednje dejstvo: Kot berem v tisku, je v Gornjo Radgono v klavnico slovenskim mesarjem v pomoč pripotoval mesar SAFET EMRIC iz okolice Bihaća v BIH. O tem je vedelo kar dosti veterinarjev. Zanima me, kdo od njih je dal zeleno luč za grozljivo mučenje živali v MIK klavnici. So bili to "upravni organi", veterinarji iz Gornje Radgone, Murske Sobote, Maribora, Ljubljane...?
Ob tem kričečem dogodku v naši lepi Slovenijje neizbrisen krvav madež. Zato se - ne le jaz -mnogi vprašujemo: kaj se bo dogajalo okrog predvidene džamije na ljubljanskem barju, katere gradnjo je odobrila ljubljanska županja Vika Potočnik? Dočim za azil za zavržene živali pa na Barju ni bilo prostora.
Le a Eva Muller, svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali London
Naši državni simboli in Žovneško-Celjski
Ob praznovanju desete obletnice ustanovitve naše sedanje države je prav, da nekaj pozornosti posvetimo državnim simbolom: državni himni, zastavi in grbu. Medtem ko himno in zastavo pozna večina slovenskih državljanov, pa je v zvezi z grbom nekaj več nejasnosti. Te nejasnosti so zlasti v prepoznavanju treh zlatih zvezd, ki so na zgodnjem delu državnega grba. Tem zvezdam bomo v nadaljevanju posvetili nekaj več pozornosti.
Slovensko zgodovinopisje je bilo do pred deset let pod močnim vplivom jugoslovanskega zgodovinopisja. To je poudarjalo predvsem zgodovinska dogajanja južnega in vzhodnega dela nekdanje skupne države. Slovenska preteklost pa je bila pri tem močno zapostavljena. Lep dokaz za to so naši sedanji in tudi pretekli šolski uč-
beniki. V šestem razredu osnovne šole pri pouku zgodovine obravnavajo tudi obdobje srednjega veka na Slovenskem. Žal niso v sedanjem učbeniku posvetili Žov-neškim niti ene vrstice, Celjske pa označijo kot "fevdalce nemškega rodu", čeprav o tem ni nobenih dokazov. Prej se bi dalo dokazati, da to niso bili.
So se pa kljub vsemu s slovensko osamosvojitvijo močno spremenili predvsem pogledi naše javnosti na slovensko preteklost in s tem prav tako na žovneško-celjsko. Predvsem v zadnjem času je kaj veliko zanimanja za grad Žovnek in za njegove lastnike svobodne gospode Žovneške. Po krivici so bili ti v preteklosti potisnjeni v ozadje, čeprav so to bili predniki grofov in knezov Celjskih. Tem je bilo posvečene vsaj nekaj pozornosti, medtem ko to za Žovneške ne velja. Žovneški so zato še vedno neznanka za večino Slovencev, čeprav so bili izjemno pomembna slovenska plemiška družina. Bili so edina družina, ki se je uspela povzpeli v vrhove srednjeevropskega plemstva. Njihov delni vrh je bil dosežen takrat, ko so leta 1341 postali grofje Celjski. Žovneški so ob tem tudi spremenili takratni žovneški "priimek" v celjskega. Leta 1436 so dosegli svoj višek s tem, da so postali celo državni knezi. Bili so edina plemiška družina, bivajoča na sedanjem slovenskem ozemlju, ki se je povzpela do knežjega naziva. Na svojem ozemlju so imeli vrsto državnih značilnosti. Imeli so zaokroženo ozemlje, svojo vojsko, kovali so lastnem denar, imeli so knežji grb in prapore (zastave). Ob normalnem razvoju bi lahko bila Celjska kneževina samostojna državna enota, kot je bil to primer v zvezi z nemškimi državicami. Kljub različnim pomislekom pa moramo Kneževino Celjsko vedno poudarjati kot srednjeveško državo na našem sedanjem ozemlju. To je dejansko tudi bila.
V zvezi v Zovneško-Celjskimi je veliko nejasnosti celo s samo družino. Zaradi ločevanja na Žovneške in Celjske je v slovenski javnosti prepričanje, da gre za dve različni družini. V resnici pa je to ista družina, ki je svoj priimek spremenila. Nekateri člani družine so celo uporabljali obe družinski imeni.
Naslednja nejasnost je v zvezi z grbi. Deset let že uporabljamo državni grb, kije bil sprejet ob razglasitvi slovenske samostojnosti. Eden od sestavnih, delov državnega grba so tri zlate zvezde.
Večini slovenskih državljanov ni znano, od kod so tri zlate zvezde v slovenskem grbu. Naj takoj pojasnimo, da so te v neposredni povezavi s svobodnimi gospodi Žov-neškimi, kasnejšimi grofi ter kne-
zi Celjski. In kakšna je zgodovina teh treh zlatih zvezd?
Okoli leta 1250 (točnega podatka ni) se je Ulrik I. Žovneški poročil z grofico Ano Sternberško. Nevesta je bila iz iste plemiške rodov i ne, kije imela v svojem grbu tri zlate zvezde. Te zvezde so kasneje prešle na Vovberžane.
Ulrikov brat Leopold HI. Žovneški (včasih imenovan tudi Lemberški) je bil poročen z grofico Marjeto Vovberško. Vovbre so na Koroškem v bližini Velikovca. Vovberžani so bili po mnenju nekaterih slovanskega (slovenskega) rodu.
Tudi istoimenski sin Ulrika I. Žovneškega, Ulrik II. Žovneški, je bil poročen z Vovberžanko. V tem primeru s Katarino Vovberško. Po takratnem pravnem običaju so Žovneški in Vovberški sklenili pogodbo o medsebojnem dedovanju, če bi rod enih ali drugih po moški strani izumrl. To se je leta 1322 zgodilo Vovberža-nom. Žovneški so takrat dedovali njihovo posest v Zgornji in spodnji Savinjski dolini in Šaleški kotlini. Vovberško Celje pa so si pridobili šele z orožjem in odkupnino. S pridobljeno posestvijo so si "prisvojili" tudi vovberški grb - tri zlate zvezde na rdečem polju.
Leta 1341 so bili Žovneški povišani v grofe Celjske. Takrat so tudi spremenili svoj "priimek" iz Žovneški v Celjski, kar je bilo v listini o povišanju posebej navedeno. Kot Celjski so si izbrali za svoj grb tri zlate zvezde na modrem polju. Po okoli 30 letih so grofovski grb spremenili. Ta je bil sestavljen iz štirih delov. Dva dela so zapolnjevale zlate zvezde, druga dva dela pa dva žovneška grba.
Leta 1436 so bili takratni grofje Celjski povišani v državne kneze. S tem so postali nosilci slovenske srednjeveške državnosti - Kneževine Celjske. Glavni del njihovega knežjega (državnega grba) je ostal prejšnji grofovski grb s tremi zlatimi zvezdami in žovneški mi grbovnimi oznakami. Z atentatom na zadnjega celjskega kneza Ulrika II. Celjskega leta 1456 je bil nasilno prekinjen obstoj Kneževine Celjske.
Leta 1991 je slovenski državni zbor sprejel nove državne simbole. Med temi je bil tudi grb. katerega sestavni del so tri zlate zvezde, kot spomin na slovensko srednjeveško državnost. Po okoli 660 letih so tako zvezde celjske kneževine prišle v sedanji slovenski državni grb. Menim, daje praznovanje desetletnice naše sedanje državnosti priložnost, da se seznanimo z našimi državnimi simboli. Del k temu naj doprinese tudi članek o zlatih zvezdah. Naj te simbolizirajo našo preteklost in tudi prihodnost.
Franc Kralj
P i
s e
315
Poljane v Tavčarjevem času
Poljane nad Škofjo Loko so bile sredi 19. stoletja in vsaj pet stoletij pred tem osrednji kraj doline, kije po njih dobila svoje ime. Njihova podoba, gledana od vzhodne strani, je bila prav imenitna. Kraj sam je obvladoval visoki zvonik farne cerkve Sv- Martina, kije bila eno od najbolj imenitnih djl baročnega stavbenika Gregorja Mačka. Vhodno od vasi je tekla Sora, ob njej cesta, kije v£dila iz škofje Loke do Žirov in naprej v Idrijo.
zahodne strani je v Soro pritekala Ločilnica, nQd nj0 je pogled obvladovala mogočna veduta Roškega pogorja; čisto na levi Blegoš, od njega na desno pa Koprivnik, Mladi in Stari vrh... Tu seje pfav v tistem času, okoli 1850, rodila cela vrsta lrnenitnih posameznikov, ki so s svojim delom zaznamovali slovensko narodno življenje. Ob pisaie-'J'u Ivanu Tavčarju še cela vrsta slikarjev Šubicev, z'asti brata Janez in Jurij, sinova Štefana, prva Qkademsko izobražena slikarja med Slovenci. Pa brata teologa Ušeničnika, Franc in Aleš; slednji je Postal nesporni duhovni voditelj slovenskega kato-'cjzma v prvih desetletjih 20. stoletja...
'n kako se je takrat živelo v tem kraju? Preberi-^}°, kako je (malo okrajšano) po besedah pisate-■ja samega poljansko vzdušje obnovil dr. Branko >erčič, v knjigi Mladost Ivana Tavčarja, 1971. V cqsu Tavčarjevega otroštva so bile Poljane vas, ki Je lmela res "nekaj čez štirideset hiš, dva premož-
Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon
na kmeta, cerkev, šolo in farovž, v njem tri gospode". "Skozi vas tekel je potok, okoli nje pa ležali so travniki do bližnjih hribov, kateri so dajali vaš-čanom kurjave in pozimi gorkote." Z vodo so se Poljanci oskrbovali največ pri dveh znanih vaških studencih, izmed katerih je eden ležal v Smrečju, drugi pa na žunhah. Hrano so si morali prigarati na svojih skromnih hribovskih njivicah, ki niso rodile več kot najnujnejše in je bila sla-botnost, kot posledica podhranjenosti, glavni vzrok precejšnje umrljivosti malih otrok. "Po lahkem preračunih bi se tako, da najeli so se leto in dan samo v treh hišah, to je pri onih dveh kmetijah pa v farovž i. Drugod pa hvalila se je katoliška cerkev zavoljo njenih postov, ker o tacih dnevih sme se sa-
mo jedenkrat do sitega najesti..." Socialni sestav Poljancev se je, razen redkih izjem, gibal med bajtarji in kajžarji. Da bi si gospodarsko opomogli, so si ljudje poleg kmetovanja pomagali z raznimi drugimi opravili. Tako so na primer bili pri Pol-onovcu in Prodovcu krčmarji, Kamnar je imel zganjamo, Čude je krčmaril in prekupčeval s plat-
Poljane nad Škofjo Loko pred 2. svetovno vojno
nom, na isti način je delal kupčije tudi Kupec. Ve-har je bil krojač in čebelar, njegova žena pa šta-cunarica, Lovrinova Maruša je prodajala lect in sladkarije, Primoževi so bili usnjarji, Povlkovi so strojili kože in kuhali lim, strojar je bil tudi Ko-bal, Jakope je čevljarji, Kovačevi so opravljali kovaška dela, Brenteži so bili konjski prekupčevalci in mesarji, Krivarji zidarji, Fortuna mlinar, v Lo-tračniku je delala žaga, Štefan Šubic pa je služil umetnosti. Neporočeni bajtarski sinovi in hčere in razni gostači so se vdinjali kot hlapci in dekle, ali iskali priložnostnih zaposlitev pri premožnejših kmetovalcih. Nekaj zaslužka je dajalo tudi delo v gozdovih. Morda je kdo odšel med kopače bakrene rude pri Toplicah v Kopačnici in med toplice in delavce v tamkajšnji "fabriki", kolikor je to rudno nahajališče med petdesetimi in sedemdesetimi leti še izkoriščala neka tuja akcijska družba. Sicer pa so si, zlasti pozimi, služili priboljšek tudi z različnimi tradicionalnimi domačimi obrtmi kot na primer z izdelovanjem majhnih pip, s pletenjem košev, z izdelovanjem lesenih žlic, ali pa so si pomagali celo z vzrejanjem tržaških sirot, Trža-čanov. Pri opravljanju verskih in cerkvenih obveznosti so radi zapadali raznim vraževernim pobož-nostim, zagovorom proti nesrečam in verovanjem. Kdor ni bil preveč pobožen, aH je imel svobodnejše nazore o cerkvi in veri, pa tudi vsi šolani ljudje, ki niso bili duhovniki, so splošno veljali za "lu-trš". Večje slovesnosti so bile v poljanskih družinah le ob porokah, ob velikih cerkvenih praznikih in na semanje dni. Vtem okolju je Tavčar, kakor pravi sam, "preživel otroška svoja leta..."
■
ZGODBA TEGA TEDNA
GLASOVI poletni IZLETI
Prvi septembrski dan na Debelem rtiču
Ker poletje še traja in se bo po napovedih nadaljevalo v septembrske dni, še en odličen predlog prevozniškega podjetja in turistične agencije INTEGRAL TRŽIČ, d.d.: kopalni GLASOV IZLET ob morju na zelo lepo urejeni, lastni plaži Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS na Debelem rtiču, kjer boste spet lahko uživali JUTRI, 1. septembra. Na Debelem rtiču imajo tudi velik, imenitno urejen bazen s (prečiščeno!) morsko vodo, v katerem je poskrbljeno tako za slabše, kot za boljše plavalce. Pozno popoldne bo možno (kdor bo to želel!) po zelo ugodni ceni večerjati v prijetno urejeni zdraviliški restavraciji; za 'mazanje želodčkov' bosta čez dan na razpolago osvežilna pijača in slastno pecivo iz PEKARNE MAGUSAR LESCE. Cena izleta je 3.800 tolarjev; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 2.600 SIT, Avtobus bo peljal na relaciji Jesenice - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode! Skoraj zanesljivo bo to zadnji takšen izlet na Debeli rtič, zato bo krajšo reportažo o letošnji sezoni na tem delčku slovenske obale pripravila Barbara Meglic.
Meteor, Terme Banovci in še marsikaj
Kopanje v Termah Banovci, možnost ugodnih nakupov v Tovarni nogavic Polzela, v Mesariji Hanžekovič Veržej in v Babičevem mlinu na Muri, sproščen zaključek dneva v Gostišču Kurbus v Noršincih - vse to (in še marsikaj zraven!) Vam ponuja program septembrskega GLASOVEGA IZLETA z Meteorjem, d.o.o. Cerkijenaslednjo soboto, 8. septembra. Na relaciji CERKLJE - Šenčur - Radovljica - Kranj -Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš bo z udobnim turističnim avtobusom peljal Marko Remic, direktor podjetja Meteor Cerklje. Cena izleta znaša 5.600 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani) samo 4.100 tolarjev. Ker bo izlet natanko na mali šmaren ('mala maša že za sukn'o vpraša'), lepo vreme kljub optimističnim napovedim le ni popolnoma zanesljivo; a to udeleženk in udeležencev izleta ne bo oviralo, kajti v Termah Banovci se je možno kopati v termalni zdravilni vodi v pokritih ali odprtih bazenih.
Lendavska trgatev 8. septembra
V sodelovanju z Razvojnim centrom in TIC Lendava bo prvi letošnji GLASOV IZLET povezan s trgatvijo. Cel naslednji teden bo namreč v Lendavi potekala tradicionalna prireditev ob začetku najlepšega vinogradniškega opravila, vrhunec turistično etnografske prireditve bo že naslednjo soboto, 8. septembra, ko ste prisrčno vabljeni s Pavletom Dri-. novcem v Lendavo in sosednji madžarski Lenti. V Lendavi bo celodnevni program: predstavitev običajev in šeg; družabni popoldan; velik spektakel v živo 'Hadikov boj za Lendavo'' ter večerni nastop dveh ansamblov in Miša Kovača. Kdor bo želel, se bo lahko zapeljal čez mejo na sobotni sejem v Lenti po nakupih. Cena izleta 4.600 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa 3.500 SIT. Relacija: Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Moste -Mengeš; poskrbljeno bo za popotnico, kosilo oz. večerja po izbiri. Zapis o tem, kako bo potekal zaključek letošnje Lendavske trgatve, bo pripravila Božena Avsec.
Ponedeljek za skok do morja
"Zakaj pa so vsi GLASOVI IZLETI ob sobotah? Veliko nas je, ki bi šli na rajžo tudi druge dni v tednu," nam je po~ očitala bralka iz Radovljice. Zato Vam prevozniško podjetje Rozman bus z Lancovega predlaga GLASOV IZLET v ponedeljek, 10. septembra, v slovensko primorje do Kopra, Izole in Portoroža. Za 'šparovne' bodo kot nalašč obiski vinske kleti VINAKOPER, pražarne kave Emonec Koper in tovarniške prodajalne Delamaris Izola. Seveda bo v vinski kleti degustacjja vrhunskih vin, v Emoncu varijo tudi odlično pivo, v Delamarisu pa je možno kupiti ribje konzerve in druge Delamarisove izdelke po polovičnih cenah (ali nitjih!). Za osvežitev bo poskrbljeno s kopanjem v Portorožu, zatem bo večerja pri Bojanu Lebnu v Počitniškem domu občine Železniki v Portorožu. Cena izleta je 4.900 SIT na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 3.800 SIT.
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske števUke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 aii 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malo-oglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Her-vis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 2. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu -vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
Matjaž Zupan je po končani tekmovalni karieri postal trener slovenske skakalne reprezentance
Užitka ob poletu nikoli ne pozabiš
Matjaž Zupan iz Dupelj, kije lani pomladi po sili razmer sprejel mesto glavnega trenerja naše skakalne reprezentance, je že v svojih tekmovalnih letih želel postati trener, priložnost pa je kljub mladosti, saj ima šele 33 let, že v prvi sezoni znal izrabiti in olimpijsko sezono skupaj s tekmovalci čaka z veliko optimizma.
Zaključek lanske zime in letošnja poletna sezona sta v našo skakalno reprezentanco in med številne ljubitelje smučarskih skokov v Sloveniji prinesla nov optimizem. Repre-zentantje dokazujejo, da znajo in želijo dobro skakati, ekipa z odličnimi uvrstitvami na poletnih tekmah svetovnega pokala napoveduje dobro zimsko sezono. Veliko zaslug za to ima prav gotovo tudi Matjaž Zupan, kije pred dobrim letom sprejel mesto glavnega trenerja naše skakalne reprezentance.
Učenje na napakah in dosežkih drugih
Odločitev o vodenju reprezentance je lani prišla na hitro. Že kmalu se je izkazalo, da si znal sprejeti izziv. Kako je bilo?
"Na začetku skakalne kariere o trenerstvu nisem razmišljal. Kasneje me je to vse bolj "vleklo" in zadnja leta, ko sem sicer še skakal, sem velikokrat delal primerjave o tem, kaj bi naredil, če bi bil jaz trener... Skušal sem se učiti na napakah drugih, hkrati pa sem skušal prevzemati in si zapomniti vse, kar je bilo dobrega. Lahko celo rečem, da sem se ob koncu že nekako pripravljal na trenersko delo."
Mladi trenerji navadno začnejo z vzgojo in učenjem najmlajših. Tudi s teboj je bilo podobno.
"Prvi dve leti sem bil trener pri nordijskih kombinatorcih, nato sem bil leto dni trener pri mladincih v solo skokih in nazadnje pomočnik pri Heinzu Kochu. Vse skupaj štiri leta."
je delo videl v tem, da so imeli večina v sebi velike potenciale, da se je z mladimi dobro delalo, da tradicija v skokih pri nas vendarle še nekaj velja. Tako sem vendarle imel svojo vizijo, v ekipi sem videl potencial. Če tega ne bi bilo, se namreč za to delo ne bi odločil. Je pa res, da je bilo tudi nekaj težav. Zame največja je bila ta, daje bilo treba fante prepričati, da svoje znanje, svoje "potenciale" znajo izkoristiti. Nekaj od tega mi je v dobrem letu že uspelo, nekaj "zaloge" je še..."
Denar in volja za uspehe
Ob lanskih spremembah v vodstvu nordijskih reprezentanc je funkcijo športnega direktorja prevzel Oto Giacomelli, ti si
Med trenerji in nekdanjimi tekmovalci (Zupan, Petek, Vlaga) se vedno najde čas za pogovore. Tudi v domači Planici, k j ur se navadno konča sezona.
"Potem ko je malce nepričakovano glavni trener Heinz Koch lani pomladi zapustil vodenje naše reprezentance, jaz pa sem delal kot njegov pomočnik, sem bil naenkrat pred odločitvijo kako naprej. Vodilni na naši Smučarski zvezi so me prepričevali, naj delo prevzamem, sam pa sem - že ko sem prevzel delo pomočnika, želel, da se še kakšno leto ukvarjam predvsem z mladinci. Vendar treba se je bilo odločiti, priložnost za vodenje najboljšega moštva je bila tisti hip in ker sem imel vse pogoje, saj so se na Smučarski zvezi odločili, da naj bi trenerji imeli tudi ustrezno izobrazbo, sem vendarle sprejel izziv."
Tudi tvoja diplomska naloga na Fakulteti za šport je bila vezana na trenersko delo v smučarskih skokih. Sedaj si se odločil, da študij nadaljuješ z magisterijem.
"Diplomiral sem na temo priprave letnega programa treningov - od programiranja kondi-cijske vadbe do priprave na tekmovanja. Vpisal sem magisterij in že opravil nekaj izpitov. Vendar ob delu s tem ne hitim."
Da si za diplomsko nalogo izbral pripravo letnega programa treninga, je bil najbrž vzrok, da si že takrat mislil na to, da boš nekoč trener. Si o trenerskem delu razmišljal tudi že takrat, ko si bil še skakalec?
Kot trenerja A reprezentance te je čakalo težko delo, saj v sezoni prej pričakovanega "povratka" Primoža Peterke ni bilo, tudi ostalim v ekipi pa ni šlo tako, kot si je želelo vodstvo reprezentance, navijači in nenazadnje skakalci sami. Je bil to zate morda izziv?
"Dejstvo je bilo, da sem se zavedal, da tekmovalci, ki so bili pač v reprezentanci, tisti trenutek niso bili v formi, da bi lahko računal na hitre in velike uspehe. Še kar dobro je skakal Peter Žonta, občasno je šlo Damjanu Frasu, mlajši so do točk v svetovnem pokalu prihajali zgolj na posameznih tekmah... Vendar sem izziv za svo-
prevzel funkcijo glavnega trenerja. On je po eni sezoni obupal, ti nisi. Kako to?
"Oto se je pač ukvarjal z drugimi stvarmi, jaz zgolj s trener-stvom. Kljub temu da sta bili najini funkciji zelo povezani in sva veliko ter dobro sodelovala, on očitno uspešnega nadaljevanja svoje funkcije ni več videl in je obupal. Po svoje ga razumem, saj če ni mogel razviti svoje vizije dela, je raje z njim prenehal. Jaz pa vizijo še imam, nekaj mi jo je uspelo uresničiti že pozimi, nekaj sedaj poleti in s tem grem naprej. Največja težava pri tem je pomanjkanje denarja, težki finančni pogoji."
Družina Zupanovih: Oh Matjažu sta najpomembnejši Špela in hčerka Ne/a.
Matjaž Zupan je vlogo tekmovalca hitro zamenjal za trenersko.
Pomanjkanje denarja zagotovo ogroža delo trenerja. Kako to občutiš?
"Menim, daje potreben za kolikor toliko normalno delo "minimalni optimum". Če je ta zagotovljen, potem sta drugi del pogoja za uspeh volja in motivacija tekmovalcev."
Klubski- trenerji so se v zadnji sezoni velikokrat pritoževali nad pogoji za delo: od pomanjkanja skakalnic in izgube časa za treninge v tujini, do varčevanja, kjer je le mogoče. Kako je s pogoji za delo reprezentance, s* srečujete z istimi težavami?
"Malo bolje je. Sicer pa ž6 vnaprej vemo, da je treba na treninge v tujino, da doma kvalitetnejši in daljši trening ni pogojev. Zato že vnaprej tudi vemo, da za takšne treninge, vsaj za prvo ekipo, moramo zbrati določen znesek denarja-Treningi najboljših pač ne srne; jo trpeti. Imam pa pri pripravi programa vedno v mislih tudi dejstvo, da so količine denarja omejene in bi si lahko privošči' li še kakšna dodatna testiranja. preizkuse materialov, večjo spremljevalno ekipo in podobno... če pač tega ne bi bilo-Tako tudi navadno ne morem0 po željah omogočiti priprav 8 ekipi ali nižjim ekipam. To P? seveda ni dobro, saj kot glavni trener moram skrbeti tudi Z3 to, da bodo čez leto, dve ali kaS' neje v reprezentanco znova pfl' hajali mladi talenti. Če jim n6 bomo nudili dovolj dobrih p°" gojev že sedaj, pač nanje n6 bomo mogli računati. Ven da* pa je težko, saj mora samo nOf' dijski del pri Smučarski zvez' letno zbrati okoli dva milijon3 mark. To je veliko, vendar pa i6 za vse, kar bi radi, še vedno p^ malo..."
Kadarkoli se govori o velik}" uspehih skakalnega športa hkrati o težavah, so na prvei*1 mestu slabe naprave za vadbo, za tekmovanja, predvsem pa "' skakalnice za poletna tekmov*' nja, ki se vendarle iz leta v M? bolj uveljavljajo. Kako to občuti' te v reprezentanci?
"Zagotovo  je   dejstvo, °^ doma ni skakalnice, na kate" bi poleti lahko trenirali in na1"6' dili enega od velikih tekm^ vanj, eden večjih problemov-takim tekmovanjem bi sko* ' lahko še bolj približali Ir dem,... Imamo pač Plan'c marca, vendar enkrat na iet0Ja to premalo. Prav zato upam. a bo skakalnica, ki se je vendad, začela graditi v Kranju, čimPf narejena in bo moč trenirati1 tekmovati doma."
PIVOVARNA UNION
^//tti/nh /ji!
ZGODBA TEGA TEDNA
I'*/ prosti trenutki so navadno namenjeni Neji, pa tudi športu se Matjaž ne more odreči.
Mnogo fantov ravno zaradi velike odsotnosti iz šole in od doma, ko je treba na treninge v tujino, obupa ali nad šolo ali nad treningi. Kako je tebi ob sorazmerno dolgi in uspešni karieri uspelo tudi doštudirati?
"Priznam, da je bilo kdaj tudi zelo težko. Zame je bila največja težava "sedenje" v šoli, ki pa Je bilo pač neizogibno. Vedno Je bilo premalo časa, vedno je bilo potrebno usklajevanje. Najprej sem končal ekonomsko srednjo šolo v Kranju, nato sem se vpisal na Fakulteto za šport. V začetku sem kot šport-njk lahko dve leti delal en letnik, na koncu pa sem se bolj Posvetil šoli in ko sem pri 27 letih zaključil športno kariero, sem isto leto tudi diplomiral."
Skakanje s smučmi ni hobi
Kot trener z ekipo potuješ po Krajih, po katerih si potoval kot tekmovalec, mnogo skakalnic je se istih, kot so bile pred desetini«, petnajstimi leti. Te kdaj "za-srbijo" noge in bi bil rad znova v zraku?
. "Seveda me, še sedaj. Čeprav Je bilo najhuje prvo leto in sem Celo še šel skočit. Vendar motorične sposobnosti padejo, £eprav še skrbim za kondicijo. Skoki so tak šport, ki ga je težko gojiti za hobi. Lahko bi sicer Se' še na razne veteranske tek-111 e na manjših skakalnicah, Vendar mene so vedno navduševale večje, vedno sem užival v 'etn. To je bil zame pravi užitek ln ko sem prenehal tekmovati, ern najbolj pogrešal ravno lete-nJ.e- Vendar je še veliko skakalec, na katerih sem treniral in ekmoval in tudi občutki so še ostali. Tako fantom velikokrat 'anko svetujem, kaj je na določni skakalnici pomembno, kaj Je drugače kot na drugi."
Si med mlajšimi reprezentancami trenerji. Ali poznaš koga, ki„«i bil nikoli skakalec?
.Ne, mislim, da ne poznam nikogar. Vsak ima za seboj krajšo ali daljšo kariero in vsak je 'niel najbrž v tem času tudi fkok, ko je začutil, kaj pomeni b>U v zraku, jadrati v zraku... ti ?bčutki se ne pozabijo in se jih Je iz pripovedovanja najbrž že'o težko naučiti." ^" trenerji med seboj sodeluje-"„' ste prijatelji ali nasprotniki? Med trenerji je podobno kot j11 ed tekmovalci. Z nekaterimi niaš pač zgolj formalne stike, z /"ngimi greš po tekmah tudi *Upaj posedet, se morda dogo-0ris" za skupne treninge."
Peterke še žaleč nismo odpisali
^ Kljub nezanemarljivim uspe-JF|j> v mlajših selekcijah je naj-> 'J na očeh vedno članska dr-l na reprezentanca. Kakšna ° naša letos?
t * A reprezentanci sta dva . Kmovalca, ki že kar nekaj ■ Hsa nastopata v svetovnem po-k'u: to sta Peter Žonta in arnjan Fras. Tudi Jure Radelj
te
je že pred leti nastopal v svetovnem pokalu, vendar pa je v vlogi favorita sedaj šele drugo sezojio. A ekipo sestavljata še dva mlada tekmovalca: Primož Zupan Urh in Igor Medved, poleg teh petih sem k delu A ekipe priključil še Primoža Peterko in Roberta Kranjca. Na njiju namreč resno računam predvsem v zimskem obdobju, sedaj v poletnem obdobju pa uspešno tekmujeta v kontinentalnem pokalu in sta trenutno v Ameriki. Tako eden kot drugi lovita "kvoto" za svetovni pokal, kar jima je tako rekoč že uspelo. Teh sedem tekmovalcev pa je tudi tistih, na katere pozimi najbolj računam. Seveda so zadaj še ostali člani B ekipe in nekateri, ki so že nastopali v reprezentanci, na katere še vedno računam."
Primoža Peterke in njegovih zmag ljubitelji skokov še niso pozabili in marsikdo še sprašuje, če se lahko vrne na zmagovalne stopnice. Kako gledaš nanj kot trener?
"Kot trener nobenega tekmovalca, ki pokaže voljo za trening in motivacijo za delo, ne odpišem. On je uspel zelo zgodaj in zelo mlad in kar nekaj tekmovalcev v svetovnem pokalu je, ki so imeli podobno krizo kot on. Vendar vsak jo je "prebolel", če je bil vztrajen in motiviran. Res, da vztrajnost in motivacija lahko padeta, vendar pa ne toliko, da zaključi kariero. Primož je v tem trenutku svojo motivacijo zelo dvignil in kot trener ocenjujem, da se z njim lahko spet zelo dobro dela. Nekatere stvari je moral pri sebi "popraviti", tudi fizično je kar dobro pripravljen in
če bo šlo tako naprej, bom pozimi vsekakor lahko računal nanj. S posameznimi skoki je že dokazal visoko raven skakanja, ki pa jo bo treba še utrditi in tako bo tudi sam dobil potrebno zaupanje vase. Lastnosti zmagovalca ima pač v sebi. To je že dokazal in še jih lahko izkoristi."
več kot pet tekmovalcev, bo treba izbirati med njimi."
Trener in sedaj tudi oče
Vsaka sezona pomeni tudi dolge odsotnosti od doma. Tudi za trenerja, ki ima doma mlado družino...
"Moram reči, da se je Špela v več kot desetih letih, kolikor se poznava, na moje odsotnosti z doma že precej navadila. Skupaj sedaj živiva že dve leti in imava dvdjsetmesečno hčerko Nejo... poroka je zgolj še stvar formalnosti, ki pa naju čaka v bližnji prihodnosti.
Gotovo za dekleti ni prijetno, ker sta precej sami, čeprav pri varstvu Špeli rada pomaga moja mami, pri kateri živiva v Dupljah, pa njeni starši v Bro-deh, pa moja sestra... Vendar je Špela po končani športni karieri sprejela tudi dejstvo, da sem trener, da ne morem kar tako iz športa. Sam pa takrat, ko sem doma, skušam čimveč časa preživeti z njima. Radi kolesarimo, Neja je zelo rada v vodi, uživa na morju, tako da izkoristimo kakšen vikend ali prosti dan, da se gremo kopat.
Sam osebno pa imam zelo malo časa za hobije, še najbolj všeč pa mi je vonj po bencinu, go karting, pa tudi ostali hitri športi. Sploh imam šport rad in
Po Matjaževem mnenju ima Primož Peterka veliko možnosti in priložnosti, da se znova uvrsti v svetovni vrh smučarjev skakalcev. Tako zanj kot za vse člane naše ekipe so v novi sezoni največji izziv olimpijske igre.
Začenja se olimpijska sezona. Sam si uspešno nastopal na treh olimpijskih igrah, imaš olimpijsko kolajno, letos boš v vlogi trenerja. Kaj skupaj s fanti pričakujete?
"Olimpijske igre so pač vsaka štiri leta in uspešen nastop na njih zagotovo glavni cilj letošnje sezone. So pa olimpijske igre dodaten motiv in tudi tekmovalci se tega zavedajo. Zelo so motivirani in vsi si želijo potrditi norme. Če bo z normo
Našo skakalno vrsto je Matjaž (drugi z leve zadaj) prevzel lani.
Matjaž Zupan
Starost: 33 let
Kranj bivanja: Spodnje Duplje Stan: samski, vendar oddan Poklic: glavni trener slovenske reprezentance v smučarskih skokih Končana izobrazba: Fakulteta za šport, vpisan magisterij
Največji uspeh športne kariere: olimpijska srebrna kolajna v moštveni tekmi v smučarskih skokih leta 1988 v Calgarvju, osebni rekord 185 m Najljubša družba: Špela in hčerka Neja
Najljubši šport: smučarski skoki in vsi adrenalinski športi, po možnosti z vonjem po bencinu
če ni časa za drugega, rad grem teči v naravo, na kolo, pozimi igrat squash. Nekateri me sicer sprašujejo, zakaj ne igram golfa, saj je golf med trenerji precej popularen... toda zaenkrat za to še nimam časa."
Tekmovalci niso stroji, s katerimi se le upravlja
Ali misliš, da ti je - kljub mladosti - uspelo v ekipi ustvariti potrebno zaupanje tekmovalcev in nenazadnje avtoriteto?
"Zagotovo je lažje trenerju, ki na delo z ekipo nastopi z določeno avtoriteto, z več izkušnjami. Zato sem si jaz moral pri delu s tekmovalci zastaviti dolgoročnejši načrt. Avtoritete se pač čez noč enostavno ne da "kupiti", ampak jo moraš pridobiti. Vendar pa moram reči, da v mojem primeru niti nisem imel veliko težav, da'je bilo zaupanje hitro vzpostavljeno. Je pa pač delo trenerja delo z ljudmi, tekmovalci niso stroji in jih tudi ne moreš upravljati kot stroje. Velikokrat je treba skupaj iskati rešitve, poti, da se premaga določena težava."
Rekel si, da imaš pred seboj dolgoročnejši načrt. Pomeni, da si pogodbo podpisal za več let?
"Pogodbo sem lani podpisal za dve leti in v tem času mislim, da se mora pri delu ekipe že nekaj poznati. V enem letu je pač težko kaj prida spremeniti. Seveda si svoje sedanje delo zamišljam še za daljše obdobje, pri čemer pa bodo seveda pomembni tudi rezultati. Ko sem sprejel funkcijo trenerja, sem se tega dejstva zavedal, zavedal pa sem se tudi tega, da z dobrim delom rezultati ne morejo izostati - čeprav je seveda marsikaj odvisno tudi od drugih."
• V. Stanovnik
Tiskovna agencija ♦ ♦ B.P. poroča #•
♦ ♦ "Moram poskrbeti za dobro kondicijo, kajti čaka me napornih šest tednov. Moja fotografska razstava bo v K&K Centru v Šentjanžu v Rožu na avstrijskem Koroškem namreč odprta tja do 14. oktobra!"/Mag. Vitomir Pretnar, predsednik Fotografskega društva Jesenice, jutri, prvega septembra, ob šestih zvečer v Šentjanžu odpira razstavo svojih fotografij z naslovom "Minevanja" o jeseniških plavžih/
♦ • "Zlatko, četrt stoletja je prav lepa obletnica. Škoda je le to, da o razumevanju države do položaja obrti in podjetništva dre-vi na vaši prireditvi ne bom mogel biti popolnoma ničmanj kritičen, kot sem bil ob dvajsetletnici!" /Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije; Zlatko Debeljak, predsednik območne obrtne zbornice Tržič; Marija Gračnar, sekretarka OOZ Tržič; drevi, zadnji avgustovski dan bo v OŠ Bistrica ob sedmih zvečer svečanost ob 25-letnici OOZ Tržič, dve uri prej bodo v dvorani Paviljona NOB odprli razstavo izdelkov tržiške obrti - oboje sodi v program letošnje 34. Šuštarske nedelje, katere osrednji program bo pojutrišnjem, prvo septembrsko nedeljo/
♦ ♦ "Tone, zakaj pa v vladi niste bili za pameten kompromis in sklenili, da sedež Elektro holdinga dobijo Medvode? Tukaj imajo veliko upravno stavbo Savskih elektrarn s prelepo fasado iz marmorja. Ker vztrajate, da bo sedež holdinga v Ljubljani, se jeza štajerske regije - in zlasti Mariborčanov - ne bo polegla kar tako. "/Milan Kučan, finančni minister Tone Rop in medvoš-ki župan Stanislav Žagar; vlada RS je z ustanovitvijo holdinga, v katerega so vključena vse slovenske elektrarne, oblikovala najmočnejšo gospodarsko družbo v državi/
♦ ♦ "Vika, moram ti povedati mojo dopustniško zgodbo! V Nerezinah sem plaval hrbtno in z roko neprevidno zadel plavalca v vodi. Skupaj z opravičilom sem le debelo gledal - udaril sem kranjskega župana Mohorja Bogataja, ki se je pošalil: 'Kajne, kako majhen je svet!'. Stos sem nadaljeval in mojemu nekdanjemu soobčanu - pred ustanovitvijo občine Žirovnica sva bila z Mohorjem še oba jeseniška občana - rekel, da se meje jeseniške občine pač širijo." /Boris Bregant, jeseniški župan, in Vika Potočnik, županja Mestne občine Ljubljana/
Prvi "Šik Fest" poživil Bled
Lepše je, ce kaj dogaja...
Bled - Kopica prireditev, ki so jih pretekli konec tedna na blejski promenadi organizirali člani Kluba študentov Bled, je nedvomno poživila utrip gorenjskega turističnega bisera. Upati gre, da je ugoden odziv domačinov in gostov Bleda tudi spodbudil, da ŠIK Fest Bled, kot so ga
poimenovali, v prihodnje postane tradicija.
Leto in pol po ustanovitvi lastnega kluba, Kluba študentov Bled, so se po nekaj manjših akcijah blejski študentje letos spoprijeli z zahtevnim projektom, organizacijo prvega ŠIK Festa. "Želeli smo pripraviti nekaj po vzoru kranjskega Tedna mladih, seveda v precej manjšem obsegu, pa vendar v teh dveh dneh pozitivi Bled in domačinom ter obiskovalcem ponuditi več družabnega življenja," je dejal Klemen Pangerc, vodja oganizacijskega odbora, sicer pa blagajnik KŠB. Študentom je to v večji meri tudi uspelo, saj seje v obeh dneh na blejski promenadi zvrstilo kar precej obiskovalcev.
Sobotni večer z glasbenim koncertom in Letečimi potepuhi v zaključku je bil seveda najbolj obiskan, najmlajše sta pritegnili nedeljska lutkovna predstava ter čarovnik in žongler. Pripravili so sejem rabljenih učbenikov, streetbal turnir, tekmovanje v spretnostni vožnji s skiroji in rolerji, plesno delavnico, zanimivo je bilo učenje angleščine z "native speakerji", sodelavati je bilo mogoče'na delavnici varnost v cestnem prometu, pa na temo učenja, pogovarjali so se o dro-gah, kutliirno društvo Izvir je obiskovalce učilo živeti z naravo, nastopili so avstrijski godbeniki, Zgodovinsko društvo Bled 1004 je imelo svojo stojnico...
Ne, sama si še ne upam voziti slaloma z rolerji.
Za otroke je lutkovna predstava seveda zakon.
Očitno še ni čas za šolske knjige, našteli smo več firhcev kot kupcev.
Klub študentov Bled je tudi javno predstavil "eko izjavo" na temo projekta razširitve HE Moste. Tudi mladi namreč nasprotujejo predlaganemu načrtu izgradnje novega izravnalnega bazena v dolini Save Dolinke in hkrati zagotavljajo podporo drugim civilno družbenim pobudam, ki so proti
V Študentskem klubu Bled, ki se financira predvsem preko Kluba radovljiških študentov in tamkajšnjega mladinskega servisa, SIK Fest so podprli tudi Občina, LTO, Urad za mladino, Šou..., o podobnih prireditvah razmišljajo tudi v prihodnje. "Veliko truda smo vložili v organizacijo ŠIK Festa in neumno bi bilo, če ne bi na-
daljevali. Občina je pokazala interes, odziv publike je bil dober, in mogoče bi vse skupaj v sodelovanju z ostalimi gorenjskimi študentskimi klubi veljalo tudi razširiti. Bled take prireditve potrebuje." Blejskim študentom bi še kako veljalo pritrditi, mar ne?
• Igor K.,
foto: Gorazd Kavčič
Nakup brez posrednikov
Kuhinje
(v času akcije)
• TOVARNIŠKE CENE
• RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE
• BREZPLAČNA DOSTAVA V ČASU AKCIJE
• ZAJAMČENO NAJCENEJŠE CENE
• MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA
izdelava po meri
komfot j      Bela tehnika
evropskih proizvajalcev
ikPicrroKi
Miele
Na gorenjskem, Liiz Karantania
TC GLOBUS, KRANJ. KOROŠKA 4. TEL: 04 23 64 770 -JESENKE Iv Sfingi). TITOV TRG 1. TEL: 04 586 5390
Opel predstavlja konceptni Signum 2
Bežen pogled v prihodnost
Čeprav se je nemški Opel v minulem letu soočil z upadanjem prodajnih številk in milijardo mark težko izgubo, niso upočasnili razvojnih aktivnosti. Tako bodo poleg nekaterih serijskih novosti jeseni predstavili tudi konceptni avtomobil signum 2, ki ima svoje korenine v modelu, predstavljenem leta 1997.
Signim 2, ki nakazuje smernice bodočega Oplovega avtomobila, skuša biti inovativen, dinamičen in uporaben, hkrati pa združuje poteze športnega kupeja in prostornega kombija. Tudi Oplovo vodstvo na čelu s predsednikom in izvršnim direktorjem Carlom - Petrom Posterjem je potrdilo, da so v tem konceptu združeni ideje in oblikovanje, ki bodo vidni na prihodnjih Oplovih avtomobilih.
Signum 2 z zunanjo dolžino 4,64 metra je videti kot športni dvosedežnik, potniška kabina pa razkriva veliko prostora in udobja. Vrata so zelo široka, zanimivo pa je, da so se oblikovalci odločili, da bo stebriček med njima visok samo toliko, kot potrebuje odpiralni mehanizem. Zadnja sedežna vrsta se lahko enostavno zloži v dno, oprema pa nakazuje razvajanje potnikov, saj je na primer v enem od odlagalnih predalov tudi avtomat za kuhanje kavice. K prestižu sodi tudi DVD predvajal-nik s posebnimi zasloni, ki omogoča kinotečne užitke ob poslušanju glasbe ali gledanju filmov. Voznikovo delovno mesto je zasnovano zelo futuristično, saj v avtomobilu ni več prestavne,ročice, za večino funkcij voznik pritiska na gumbe, z očesom pa spremlja podatke, ki mu jih posreduje osrednji zaslon.
Signuma 2 naj bi poganjal 4,3-litrski bencinski osemvaljnik, pretežno izdelan iz aluminija. S 300 konjskimi močmi in izjemnim navorom 400 Nm bi lahko avtomobilu zagotovil zelo visoke zmogljivosti, sicer pa je pogonski stroj tako kot celoten avtomobil še vedno v prototipni fazi. Vsekakor se bo model, preden bo zrel za serijsko proizvodnjo in prodajo, še precej razlikoval, predvsem pa bo do takrat preteklo še nekaj časa.
• M.G., foto: Opel
CEMENTNI IZDELKI
olJkllE
Proizvodni program:
TLAKOVCI
(nostalit, belveder, multimo, šestkotnik, V in H - vsi modeli v različnih barvnih odtenkih)
robniki (višina 20 in 25 cm) palisade, korita, ploščo škarpnice, vodnjaki ograjni elementi kanalete, Jaški vazo, covf
® rVA Škoda je z limuzino zapolnila družino modela Fabia
Umirjena limuzinska eleganca
Češka Škoda z limuzinsko različico zaokrožuje družino modela fabia, ki si je svojo priljubljenost ustvaril tudi med slovenskimi kupci. Pod-alpski avtomobilski okus sicer ni najbolj naklonjen limu-zinskim karoserijam, vendar tudi za fabio sedan obstaja upanje, da se bodo po njej ozirali nekoliko bolj umirjeni vozniki.
Razlogov za takšna pričakovanja je kar nekaj, med drugim tudi dokaj elegantno oblikovan limuzinski zadek, ki ne daje vtisa, da je k ostali pločevini "pri-šit" na silo, ampak, kot da je njegova oblika samoumevna.
Fabia sedan po skupni dolžini za 26 centimetrov presega petvratno kombilimuzino in je s 4,22 metra dolga toliko kot fabia combi, pri kateri je sposojena tudi osnova. Sicer pa so si vse tri fabie popolnoma enake vse do konca zadnjih vrat, kjer
lahko škoda odslej ponudi tri različne zadke, s katerimi snubi tudi povsem različne kategorije kupcev. Vsekakor bo fabia sedan verjetno najbolj pri srcu bolj umirjenim ali morda tudi tradicionalističnim voznikom, ki iščejo kombinacijo klasične elegance in sodobne tehnologije.
Čeprav je fabia sedan oblikovno manj prepričljiva kot kombi-limuzina ali combi, ima tudi nekaj prednosti. Mednje vsekakor sodi 438-litrski prtljažnik, ki je celo med največjimi v tem velikostnem razredu in je s pomočjo deljive zadnje sedežne klopi povečljiv na 789 litrov. Sicer pa so Škodini snovalci poskrbeli, da prtljažnik ni samo* prostoren, ampak tudi uporaben, zato so vanj namestili dve kljukici, ki sta namenjeni obešanju nakupovalnih vrečk in tako se tudi ne more zgoditi, da bi bila njihova vsebina razmetana po
Na novo uglašeni Mercedes-Benz MLZ
Močnejši m bolj luksuzen
Novo modelsko leto se je za avtomobilske proizvajalce tako rekoč že začelo in večina jih je že poskrbela za prave novosti in bolj ali manj opazne spremembe na obstoječih modelih. Pri IVIercedes-Benzu so na lepotičenje in vsajaj nje novih motorjev zapeljali tudi terenski razred ML.
Vaše 10/a. 1215 Medvode, 01 36-17-936, http://www.jarc.si
Slednji bo z novim modelskim letom kazal bolj dinamično zunanjo podobo, ki bo resnici na ljubo razpoznavna zgolj po podrobnostih, saj se oblikovalci niso odločili za večje posege, ki nenazadnje niti še niso potrebni. Med omembe vredne novosti vsekakor štejeta dva nova osemvaljna motorja; 4,0-lilrs-ki turbodizelski 400 CDI z 250 in 5,0-litrski bencinski z 292 konjskimi močmi. Za posladek so pri oddelku za posebne športne izvedbe AMG naredili še ML 55 AMG, ki ima pod motornim pokrovom 5,5-litrski osemvaljnik s kar 347 konjskimi močmi.
Z motornimi novostmi pa seznam sprememb pri ML-u še zdaleč ni izčrpan, saj so v tovarni našteli več kot 1100 novih ali modificiranih sestavnih delov. Agresivnejši videz bodo dopolnila 17-palčna platišča, v barvo karoserije odeta odbijača in novi žarometi z gladkim steklom. Seznam izboljšav se nadaljuje v notranjosti z novim videzom sredinske konzole in ostalimi manjšimi podrobnostmi. Sicer pa je bil ML doslej pri Mer-cedes-Benzu del zgodbe o uspehu; od leta 1997 so ga prodali v 319.000 primerkih, zaradi povpraševanja v Evropi pa so zagnali še montažno tovarno v avstrijsko-štajerskem Gradcu.
• M.G., foto: DaimlerChrvsIer
vsem prtljažniku. Novosti pri motorni paleti fabie sedan ni in limuzino poganjajo enaki bencinski in dizelski motorji kot obe ostali različici, z izjemo najmanjšega 1,0-litrskega bencinskega štirivaljnika, ki bi bil za njeno težo prešibak. Tako je najmanjši motor 1,4-litrski bencinski motor z 68 konjskimi močmi, ki je sicer tehnološko že nekoliko prileten, vendar posebej za fabio temeljito posodobljen. Motorno paleto nadaljujeta še dva 1,4-litrska pogonska stroja s 75 konjskimi močmi v
palka-šoba in 100 konjskimi močmi.
Enako kot za motorje velja tudi za opremo, ki je razvrščena v pakete z imeni classic, comfort in elegance. Ne glede na založenost so vse fabie opremljene vsaj z enim varnostnim mehom in elektrohidravličnim volanskim servoojačevalnikom. Fabia sedan se cenovno uvršča med kombilimuzino in combi, z začetno ceno dobra 2 milijona, ki pri najbogatejši opremi in turbodizelskem motorju naraste na 3,3 milijona tolarjev. Pri
Za sladokusce: Octavia RS-VVRC edition - Ob stoletnici udej-stvovanja v avto-moto športu so se pri Škodi odločili razveseliti tudi kupce športno nastojene octavie RS. V zelo omejeni seriji so namreč izdelali octavio RS-VVRC edition, ki je razpoznavna že na daleč, saj so jo odeli v enake bojne barve, kot jih ima njihov avtomobil v svetovnem prvenstvu v rallvju. Seveda je pod motornim pokrovom 1,8-lttrski bencinski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom, iz katerega rohni 180 konjskih moči, avtomobilu pa so nataknili tudi 17-palčna v belo obarvana aluminijasta platišča. Posebna izvedba octavie (naredili so jih samo sto) ima tudi bogato notranjo opremo.
kombinaciji s samodejnim menjalnikom in s 100 konjskimi močmi ter s 16 ventili. Najmočnejši v limuzini je 2,0-litrski motor s 115 konjskimi močmi, prav tako pa sta na voljo tudi oba 1,9-litrska dizla, atmosferski SDI s 64 in turodizelski TDI s sistemom vbrizga goriva čr-
Škodinem zastopniku podjetju Avtoimpex računajo, da bo limuzina predstavljala od 20 do 30 odstotkov prodaje modela fabia, čeprav se okus slovenskih kupcev bolj nagiba k drugačnim karoserijskim oblikam.
• M.G.
Konkurenca nas spet gleda zviška...
... naše cene so namreč še nižje!
<gj/i> KIA MOTORS SEPHIA zdaj cenejša še za 300.000 tolarjev!* &
(fi 080 2001   WWW.kla.Si « cena s f^ihrankom in garancijo 3 leta/ tOO.OOOkmžeodl 796 790,00 SIT dalje UEASING
NASMEH d.o.o.. KRAM).04/23517 77 AVTO AMBROŽlC d.o.o., RIBNOPRIBLEDU,04/57<11784 CREŠNIK d.o.o., MEDVODE,01/361 2250
I
I
• <
1
i
ŽJVILA
Živila Kranj, trgovina in gostinstvo, d. d., Cesta na Okroglo 3, Naklo
Trgovec je poklic za dinamične ljudi, ki imajo radi delo z ljudmi, ki zmorejo posel in svoj duh obdržati v neprestanem gibanju in so željni novih spoznanj in znanj.
Velja to tudi za vas? Potem imate priložnost, da se zaposlite v dinamičnem, rastočem in uspešnem podjetju, ki v zadnjem obdobju hitro širi in posodablja svojo maloprodajno mrežo.
DELOVNA MESTA V NOVEM HIPERMARKETU V CERKLJAH
Novembra bomo v Cerkljah na Gorenjskem odprli sodoben hipermarket s prehrambenimi in neprehrambenimi izdelki za široko porabo ter izdelki za vrtičkarje in kmetijce. K sodelovanju vabimo nove in ukaželjne sodelavce s področja prehrambene in agrotehnične trgovske stroke, ki ljubijo svoj poklic trgovca in znajo ravnati s kupci tako, da se ti zadovoljni vračajo k njim.
Vrata pa imamo odprta tudi za najmlajše kandidate, ki si želijo v krogu prekaljenih trgovcev pridobiti prve delovne izkušnje.
Potrebna izobrazba:
PRODAJALEC, MESAR- ali KUHAR-PRODAJALEC, KOMERCIALNI TEHNIK, TRGOVSKI POSLOVODJA ali KMETIJSKI TEHNIK
Če vas zanima delo v uspešnem trgovskem podjetju, potem pošljite v 8-ih dneh pisno ponudbo na naš naslov: ŽIVILA KRANJ, d. d., Sektor Kadri in izobraževanje, Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo. Z veseljem bomo prebrali vašo ponudbo in vas povabili na razgovor.
Živila Kranj, d. d., 4202 Naklo
Kozolec gre "živ in zdrav" naprej...
Zbilje - Ob poti na Zbiljsko dobravo bodo v nedeljo, 2. septembra, ob 11. uri tudi uradno odprli obnovljeni Uretov Kozolec. Letnica 1891 bo torej na kozolcu aktualna tudi v prihodnje. Bogat kulturni program.
Tako imenovani Uretov kozolec, na katerem so pri obnovi zasledili letnico 1891, je najverjetneje last že tretje generacije družine Šetina. Obnovo je omogočil sam gospodar Vinko Šetina z družino ob finančni pomoči turističnega društva Zbilje, KS Zbilje in komisije za kulturno dediščino Občine Medvode. Obnovljeni kozolec sicer ne bo več služil kmečkim, ampak turističnim in kulturnim namenom. Vključili ga bodo v ponudbo s krožno vožnjo po Zbiljah z zapravljivčkom, v njem naj bi organizirali likovno kolonijo in druge delavnice KUD Zbilje, skratka povezoval naj bi turistično in kulturno dejavnost, kar je že dolgo cilj prizadevanj domačinov.
Ob odprtju kozolca bo spregovoril njegov gospodar Vinko Šetina, sledili mu bodo posebni gostje (ki do nedelje ostanejo skrivnost), pa župan Občine Medvode Stanislav Žagar, župnik Rafko Kralj in predsednik TD Zbilje Iztok Pipan. V bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravili domači KUD-ovci, bomo slišali cerkveni pevski zvor Smlednik (vodi ga Andrej Žagar), poezijo Simona Jenka bo recitirala Nataša Pust, na ogled pa bodo fotografije Janeza Kneta in Urbana Hoe-flerja. V poklon Uretovemu
PREDSTAVLJAMO GORENJSKE PLANINE S PLANŠARIJO
Planina LAZ
Pod Debelim vrhom in Ogradi se na široki ravnici na 1560 metrih nadmorske višine razprostira planina LAZ. Za pašno skupnost Studor - Stara Fužina pase Gregor Gartner iz Studora 50 govedi in 60 koz. V planšariji vam ponudi mleko, kislo mleko, planšarski sir in sirarsko skuto. Pašno sezono bo zaključil 8. septembra in tudi čez zimo se bo dalo pri njem v Studoru dobiti sir. Planina Laz je dostopna najbližje iz Blata (ena ura in četrt), z Blata preko planine Jezero (dve uri in četrt) in je izhodišče za vzpon na Debeli vrh (2390 m/nm) ali nadaljevanje poti na planino Krštenica. Tel. št. Gregorja Gartnerja: 031 869 038
Prevala pod Begunjščico
Na 1311 metrov nadmorske višine pod Begunjščico leži planina Prevala, kjer bosta še do 8. septembra Pavla in Anton Avsenek pasla 25 govedi. Na planšariji, ki je priljubljen cilj planincev in izletnikov, ponudita mleko, kislo mleko, skuto, sir, masovnek, ajdove žgance in še marsikaj dobrega, še posebno ob vikendih ali predhodni najavi obiska. Planša-rija bo ob lepih vikendih odprta do Martina. Najbolj priporočljiv in največkart uporabljen pristop na planino je po slikoviti poti z Ljubelja skozi Bornove tunele (ena ura), obiskujejo pa jo tudi iz Drage (eno uro in pol), iz Planince nad Drago (eno uro), s planinskega doma na Robleku (eno uro in pol), iz Podljubelja (tudi eno uro in pol), z Dobrče (dve uri in pol) in seveda ob povratku z vrha Begunjščcice. Tel. št.: za dodatne informacije: 031 824 834 Pripravil Andrej Mali
1
1 S
% %
i
m
i i
i 1
1
^
i i
i i
i
m m
Turistične Morrnacije in še veliko več!
www.slovenijashop.com
komercialni on-line center
ZDRAVILIŠČE RADENCI
neL: 02 520 10 00, 520 27 20 1. do 30. septembra 2001,
Oaza zdravja, miru in sprostitve
Preden v fotografski objektiv ujamemo Uretov kozolec, za pokušino motiv s spomladanske razstave maket kozolcev na Brdu pri Kranju.
Orencu, prejšnjemu gospodarju kozolca in priljubljenemu vaškemu godcu,, bodo s fraj-tonarico nastopili Orenčev sin Vinko in vnuk Jure Šetina ter
igralec Janez Škof. Ne bo manjkalo bobov in flancatov ter krhljeve vode, "obratoval" pa bo tudi zapravljivček.
• Igor K.
OSNOVNA SOLA POLJANE *Hf Poljane 100, 4223 Poljane
razpisuje prosto delovno mesto
KNJIŽNIČARKE v OŠ Poljane
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Nastop dela: 1. 10. 2001
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje iz izobraževanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8
dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
tu <
O
a.
<
> Q
V) O
EJA
»R* iwvwnM ^ibp
PRIREJA
IN
v petek 31. avgusta 2001 v Mavčičah
nastopajo:
• plesalci priznane plesne skupine
• Čarovnik Grega
• Cveto Sever z lutkovno predstavo Janko in Metka
• Yuhubanda zmagovalci MMS 2001
SPONZORJI:
RADIO SORA  •  RADIO KRANJ  •  FOTO OM  • OBLAK LJUBLJANSKE MLEKARNE   •  TISKARNA JAORAF RADIO DUR  •  GKZ SLOGA KRANJ  • ADRIATIC GORENJSKI GLAS  • TRIGLAV  • JANUS TRADE
POČITNICE 2001
E
Slovenska 58, Ljubljana tel.: 01/291 30 71, lil.: 01/430 35 55, In: 01/ 430 35 56
t m
V AVGUSTU OD 52.900 SIT na osebo,
Ci GORINJSKtGA GLASA PA OB PRIJAVI Šl POStBNA RADA ■ VOŽNJA Z MUZEJSKIM VLAKOM !
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
/NTOURS, Slovenska 58, tel. 01 430 35 50 SINDKOM, Slovenski Trg 6, tel. 04 20 22 182 E: VTA NEPTUN, Titova 65 a, tel. 04 58 35 800
		DOBROTA NI SIROTA j	
Petek, 31. avgusta 2001	i.............	ureja: Danica Zavrl Žlebir                 ______ _l	23. STRAN • GORENJSKI GLAS
Otroci iz rejniških družin na poletnem taboru v Seči
Nisem vedel, da je morje tako veliko
Metoda Bole - Finžgar že sedem let s sodelavkami pripravlja prostočasne aktivnosti in tabore za otroke iz rejniških družin. Številni so bili prav z Metodo prvič na morju. Zadovoljstvo
teh otrok ji je edino plačilo.
Radovljica, 31. avgusta - Diplomirana socialna delavka Metoda Bole - Finžgar iz radovljiškega Centra za socialno delo je pred osmimi leti pripravljala program za otroke, ki imajo psihosocialne težave in med drugim spoznala, da ti otroci, ki so večinoma iz rejniških družin, nimajo prijateljev, nimajo prave spodbude, poleti nimajo kaj početi.
Zato se je naslednje leto z vso vnemo s sodelavkami vključila v projekt Sreča otrok iz drugačnih družin in zanje organizirala aktivnosti, ki tečejo vse leto, najbolj prijetne* pa so poleti, ko jih peljejo na morje.
Letos so bili od 20. do 26. avgusta v Seči, bilo jih je 30, večinoma iz rejniških družin in ena rejnica z vso družino. Program, ki ga za te otroke pripravljajo prostovoljci, vključuje tudi prostočasne aktivnosti doma in tako 40 otrok vse leto obiskuje razne delavnice na centru, se udeležuje pohodov, taborov... Letos so bili na dvodnevnem taboru v Radovni, kjer jim je Triglavski park brez-
Nekateri otroci so prvič videli morje in se prvič peljali z barko.
Metoda Bole - Finžgar
Donatorji, ki so omogočili otrokom letovanje na morju: LIP Bled (dom in ugodne cene bivanja), Humanitarni zavod Vid, Zavarovalnica Iriglav Kranj, Merkur Kranj, Gorenjske lekarne Kranj, Mladinski servis Radovljica, Odvetniška pisarna Novak Radovljica, Avtosalon Primožič, Mirni Hudovernik Radovljica, Slaščičarna šmon Bled in občine.
nosti, "pozabi" malico in lahko mu jo damo le zato, ker imamo sponzorje. Mladi se ne le družijo, razvijajo tudi svoje talente, naučijo se komunikacije, dobijo prijatelje."
Tem otrokom pa je Metoda najboljša prijateljica in jo tudi kličejo kar - Metoda. Že sedem
let jim veliko daje, prav zato, pravi, ker so otroci in ker so prikrajšani. Ni lahko nenehno iskati in prositi za pomoč, veliko časa vzame požrtvovalno razdajanje, zato je Metoda Bole - Finžgar iz Centra za socialno delo v Radovljici lahko le za zgled. • D. Sedej
Plačno odstopil kočo. Tabor ni °il namenjen le igri. ampak tudi raznim dejavnostim. Tudi na morju v Seči niso le plavali, ampak so se peljali z barko -nekateri otroci prvič v življenju. Na morju so bili otroci od 4. do 18. leta starosti in živeli vse dni kot velika srečna družina. V vsem tednu ni bilo slišati grdih besed, ni bilo prerivanja in ne kazni - vsak otrok je sam popravil, če je kaj grdega naredil. Bili so od jutra do večera zaposleni,
tako da so jih z užitkom gledali tudi skrbniki doma. Bili so starejši otroci, ki so prvič videli morje. Eden od dečkov je navdušeno vzkliknil: "Nisem vedel, da je morje tako veliko..."
"Brez donatorjev ne bi mogli organizirati ne taborov in ne delavnic, zato se jim za pomoč prav lepo zahvaljujem," pravi Metoda Bole - Finžgar. "Ti otroci ne živijo v izobilju, za marsikaj so prikrajšani - če kdo pride dopoldne na naše aktiv-
SOS telefon je namenjen ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje. Na brezplačni telefonski številki 080 11 55 smo dosegljivi vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob vikendih in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Pokličete nas lahko tudi, če potrebujete umik v zatočišče. Gluhonemi nam lahko pošljejo faks na št. 01 524 19 93. Lahko pa nam pošljete sporočilo po elektronski pošti na naslov drustvo-sos@drustvo-sos.si. Septembra se bo ponovno začela sestajati skupina za samopomoč za ženske, ki doživljajo nasilje (inf. dobite na št. 080 11 55).
Odprte dlani
Vesna Šušteršič potrebuje povečevalo tudi doma
Drugošolka bo bralai
V drugem razredu bo Vesna z novim povečevalom lažje spremljala pouk.
Podreča, 31. avgusta - V torek, ko smo spet obiskali Šušteršičeve v Podreči pri Mavčičah, je bilo veselje v hiši. Vesna je dobila posebno mobilno povečevalo, s katerim lažje in hitreje bere. Denar zanj so vso pomlad zbirali na njeni šoli v Mavčičah. "Z mamico sva kar skakali od navdušenja, ko so mi včeraj pripeljali kamero," je hitela razlagati Vesna, ki gre v ponedeljek v drugi razred.
Vesna ima, kot smo v Gorenjskem glasu že Pisali, le kakih pet odstotkov vida. Sedi v Prvi klopi, pri šolskem delu pa si je doslej P°magala s povečevalno lupo. Kljub temu je lani v okviru bralne značke prebrala kar dvaindvajset knjig in prvi razred končala z °dliko! V vsem šolskem letu je domov prinesla le dve štirici, iz lepopisja ... Za vse druge izdelke je vedno dobila najboljše ocene.
Doma jo vzgajajo tako, da je čim bolj samostojna, pravijo starši. Ne želijo, da bi se šolala v zavodu za slepo in slabovidno mladino, saj so prepričani, da ima s končano redno osnovno šolo v življenju boljše možnosti- Njena mama namreč pravi, da jih sama, Prav tako slabovidna, ni imela. Izšolana Medicinska sestra tako zdaj dela kot telefo-nistka v zdravstvenem domu v Medvodah.
Padi bi, da si Vesna pridobi dobre delovne navade, "je odločna Vesnina mama. "Sama sem to v zavodu najbolj pogrešala. Zato smo zodovoljni, ker Vesna lahko hodi v redno
osnovno šolo. Tam v varstvu tudi napiše domačo nalogo - in če ni napisana dovolj lepo, jo doma naredi še enkrat. Sicer pa bi rada poudarila, da smo več kot veseli pomoči, ki nam jo nudijo v Zavodu," dodaja Milena Šušteršič.
Povečevalo, s pomočjo katerega Vesna zdaj lahko precej hitreje bere, je velika in nerodna aparatura. Nujno potrebna, saj bo z njegovo pomočjo vso osnovno šolo - morda celo kakšno leto dlje - brala knjige, pregledovala zemljevide, grafikone, slike ... Tega, ki ga je dobila v ponedeljek, bodo prihodnji teden nesli v šolo. Podobnega bo potrebovala tudi doma. Najverjetneje z računalnikom, od katerega je Vesna, kljub temu da zna lepo pisati, vse bolj odvisna. Pred kratkim se je naučila tudi slepega tipkanja, kar ji bo, če bo imela tudi računalnik, še kako olajšalo šolsko delo.
Za štiričlansko družino, ki živi v majhnem stanovanju v hiši dekličinih starih staršev, so stroški z nakupom drage opreme za slabovidne prehudo breme. Prav zato sta se, kot smo že pisali, za pomoč Vesni in njeni vrstnici Maji iz Tržiča, ki potrebuje računalnik z Braillovo vrstico, odločila Humanitarni zavod VID in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj. Kar se le da hitro bodo skušali s pomočjo dobrih ljudi zbrati dovolj denarja za nakup pripomočkov, ki bodo bistrima in vedoželjnima dekletoma odprli vrata v svet videčih vrstnikov. • M A.
Povečevalo, s pomočjo katerega Vesna lahko precej hitreje bere, je velika in nerodna aparatura. Tega, ki ga je dobila v ponedeljek, bodo prihodnji teden nesli v šolo. Podobnega bo potrebovala tudi doma.
To nedeljo že deseto Sončkovo popoldne
S prijaznim Sončkovim popoldnevom, živahno prireditvijo na trgu pred cerkvijo v Radovljici, se v nedeljo, 2. septembra, zaključujejo že desete sončkove počitnice.
Za vse otroke, ki ne marajo brezciljnega posedanja pred televizijo, so v organizaciji župnijske Karitas tudi to poletje pripravili zanimiva popotovanja po bližnji in malo bolj oddaljeni okolici Radovljice.
Zaključna prireditev, nedeljsko Sončkovo popoldne, se bo na trgu pred cerkvijo v Radovljici pričela ob 15. uri. Kot ponavadi bo dan poln zabave in igric, pripravili bodo kulturni program in srečelov, pekli palačinke in koruzo, kuhali puding in zdravilni čaj, prišel bo čarovnik ... tokrat pa bo na Sončkovem popoldnevu odprta tudi prodajalna (rabljenih)1 igrač. • M.A.
Višina socialne pomoči se bo povečevala
Denarna socialna pomoč za hude stiske
Jutri, 1. septembra, začne veljati spremenjeni zakon o socialnem varstvu, ki štiričlanski družini v hudi materialni stiski zagotavlja mesečno 79.680 tolarjev pomoči.
Kranj, 31. avgusta - S 1. septembrom bo začel veljati spremenjeni zakon o socialnem varstvu. Dosedanjega denarnega dodatka ne bo več, z novim zakonom prihaja nova oblika pomoči. Novi zakon uvaja denarno socialno pomoč, ki bo prejemnikom omogočala preživetje, njena višina pa se bo naslednji dve leti realno povečevala.
Po novem zakonu o socialnem varstvu so do denarne socialne pomoči upravičene tiste osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti oziroma na to ne morejo vplivati. Nova denarna socialna pomoč bo namenjena družinam oziroma posameznikom, ki nimajo lastnih dohodkov. Samska oseba oziroma prva odrasla oseba v družini bo upravičena do 30.354 tolarjev denarne socialne pomoči. V primeru družine bo druga odrasla oseba prejela denarno socialno pomoč v višini 26.560 tolarjev, otroci do 18. leta starosti, oziroma do konca rednega šolanja pa po 11.383 tolarjev na mesec. Če imata nezaposlena zakonca dva šoloobvezna otroka, bosta po novem zakonu upravičena do 79.680 tolarjev pomoči.
Zneski pomoči se bodo naslednji dve leti povečevali: za samsko ali prvo osebo v družini bo povišanje prvič 1. julija naslednjega leta, ko bo znašala socialna pomoč 34.148 tolarjev, drugo povišanje bo 1, januarja 2003, ko se ha denarna socialna pomoč povišala na 37.943 tolarjev. Nominalno povečanje bo» torej za 23 odstotkov. Lahko pa bodo denarno pomoč dobili tudi tisti, ki so se ne po svoji krivdi znašli v težkem položaju, čeprav presegajo zakonski cenzus za dodelitve pomoči. Enako bodo upravičeni tisti, ki imajo nekaj dohodkov, a ne toliko, da bi dosegli minimum. Ti bodo upravičeni do razlike med minimalnim dohodkom in dohodki, ki jih je prosilec v povprečju prejel v zadnjih treh mesecih.
Centri za socialno delo bodo vsak primer preverili in upoštevali tudi premoženje prosilcev ter morebitne njihove prihodke v enkratnem znesku - tudi če so jih prejeli pred tremi meseci pred uveljavitvijo zakona. V veljavi bo še naprej dodatek za pomoč in postrežbo in dodatek za najemnino, ki bo znašal 25 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. Denarno socialno pomoč bodo dobivali najprej za tri mesece, nato bodo Centri za socialno delo preverili njihove razmere in v primeru, da so prosilci stari nad 60 let in zaradi bolezni ni mogoče pričakovati kakšnih sprememb gmotnega položaja, bodo pomoč odobrili za eno leto. Če pa bodo na Centru za socialno delo ugotovili, da so starejši prosilci trajno nezmožni za delo in brez vseh dohodkov, jim bo pripadla trajna socialna pomoč. • D.S.
Mošnje, 31. avgusta - Na pobudo kranjskogorskega župana in člana RC Bled Jožeta Kotnika je najstarejšega od treh gorenjskih klubov, Rotary club Bled, prejšnji teden obiskala delegacija iz prijateljskega italijanskega Rotary cluba Trbiž/Tarvisio. Obiska se je udeležilo kar 13 od skupno 25 članov trbiškega kluba, ki je bil ustanovljen dvajset let pred blejskim. Kluba sta opredelila nekaj skupnih pobud pri izvajanju dobrodelnih rotarijskih aktivnosti na obeh straneh meje. Na sliki (z leve): Tomaž Thaler, RC Bled; Mario Faleschini, letošnji predsednik RC Trbiž; Marko Potočnik, RC Bled; Martino Kraner, bodoči predsednik RC Trbiž v rotarijskem letu 2002/2003.
Območno združenje Rdečega križa Kranj
Bleivveisova 16, 4000 Kranj Tel.: 04/202-65-80, 236-44-10 Fax: 04/236-44-11 e-mail: ozrk.kranj siol.net e-mail: kranj.ozrk@rks.si
Območno združenje Rdečega križa Kranj bo 4. in 5. septembra 2001 organiziralo krvodajalsko akcijo za potrebe ZTK Ljubljana, kamor bomo peljali krvodajalce s posebnimi avtobusi. Odhodi avtobusov bodo:
torek, 4. september 2001
ob 7.00 - KO RK PRIMSKOVO - pred domom krajanov Primskovo
ob 7.30 - KO RK OREHEK - AP Orehek
ob 8.00 - KO RK DUPLJE - AP Duplje
ob 8.30 - KO RK ZLATO POUE - pred KS Zlato polje
ob 8.45 - KO RK ČIRČE - AP Čirče
ob 9.30 - KO RK TRSTENIK - AP Trstenik
sreda, 5. september 2001
ob 6.30 - KO RK VODOVODNI STOLP - AP Vodovodni stolp na Oldhamski
ob 8.00 - KO RK HUJE - pred KS Huje, C. 1. maja 5 ob 9.00 - KO RK CENTER - pred hotelom Creina Kranj ob 9.50 - KO RK CERKLJE - AP CERKLJE ob 10.00 - KO RK ZALOG - AP Zalog
VIČ KOT ČASOPIS
Avgusta 2001 izbiramo G0RENJK0/GORENJCA meseca julija 2001
Leo Ličof povečuje prednost
Na Gorenjskem že OSMO zaporedno teto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GO-RENJKA/'GORENJEC MESECA". Tudi v tetu 2001 jo nadaljujemo. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV~MIXz Matejo in Alešem. Glasujete lahko po elektronski pošti.
Danes je zadnji dan avgustovskega izbora GORENJKE/GORENJ-CA meseca JULIJA 2001. Pravila o sodelovanju v Štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je še vedno glasovanje na dopisnici, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJK0/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Če boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so turistična društva Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; ter Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas.
Še zadnjič kratki predstavitvi Gorenjke in Gorenjca, ki sta v juliju posebej opozorila nase:
Maja Petri
Leo Ličof
MAJA PETRIČ, Kranjianka, dijakinja, na letošnjem izboru M1SS GORENJSKA 2001, na katerem so prejšnji mesec med 13 kandidatkami sodelovale samo tri Gorenjke, je bita Izbrana na drugo spremljevalko in Maja je izmed Gorenji dosegla najboljšo uvrstitev; Maja seje minulo soboto uvrstila v finale izbora MISS SLOVENIJE 2001, medtem ko obe bolje uvrščeni od nje na MISS GORENJSKE v polfinalu nista ponovili uspeha z gorenjskega predizbora
LEO UČOF, dolgoletni uspešni gostinec na Bledu in neutrudni organizator, ki je prejšnji mesec skupaj z javnim zavodom Turizem Bled požrtvovalno skrbel za brezhiben potek enajstega Okarina folk festivala Bled 2001
V največji, najbolj tradicionalni gorenjski akciji popularnosti tudi v
V četrtem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca JULIJA 2001 smo prejeli kar 191 (v prvem 66, v drugem 80, v tretjem 175) glasovnic. Po dveh zelo izenačenih glasovalnih tednih je bil že tretji krog prelomen, v četrtem je bilo podobno: kar 131glasovnic ste od minulega petka do včeraj poslali za LEA UČOFA in pol manj, natanko 60, za lepotico MAJO PETRIČ. 'Vmesni rezultat' po četrtem glasovalnem tednu: LEO UČOF ima že 342 Vaših glasov, MAJA PETRIČ pa 170.
letu 2001 sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA v BRITOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/''Gorenjca meseca, vfitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem so-lariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca.
Izmed prejetih glasovnicpoleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih.
V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena MINA JERA KOVAČ z Bleda; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljena Trži čanka DARINKA DRMAN; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo MARUŠO KRIVIC z Rodin. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Cilka Demšar, Žirovnica 8, Sp. Idrija; 2. Francka Ržek, Gorenje Brdo 12, Poljane in 3. Mojca Krničar, Babni Vrt 10, Golnik. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: 1. Miro Bergelj, Žirovnica 60a, Žirovnica; 2. Iva Bro-darič, Škrilje 1, Gradac; 3. Vinko Arko, Razgledna cesta 30, Bled in 4. Cilka Štucin, Žirovski Vrh sv. Urbana 5, Gorenja vas.
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGI_
studio (01)561 31 30 marketing (01) 561 30 60
Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče
Pri koči na Ermanovcu je
že vse nared
Prihodnjo nedeljo, 9. septembra, bomo pri kod Planinskega društva Sovodenj namesto letošnje pomladi, ko smo zaradi slabega vremena srečanje morali odpovedati, skupaj s citrarji, Gorenj kami in Gorenjci meseca in njihovimi protikandidati.
Kranj, 31. avgusta - Ko smo se pred dnevi pogovarjali s predstavniki Planinskega društva Sovodenj o skupni prireditvi v nedeljo, 9. septembra, na Ermanovcu, so nam povedali, da je za srečanje že tako rekoč vse pripravljeno. In tudi sami smo se potem prepričali, daje res, kot so napovedovali, da bo do prireditve tudi cesta od lipe oziroma od kapelice proti koči s parkirnim prostorom asfaltirana. Asfalt na dober poldrug kilometer dolgi cesti je položen in jutri bodo člani društva in domačini urejali le še ban ki ne.
Kot smo že večkrat zapisali, se bo srečanje citrark, citrarjev, Gorenjk in Gorenjcev meseca ter njihovih protikandidatk in protikandidatov začelo ob 14. uri na prireditvenem postoru pri koči. Z nami bo takrat tudi ansambel Tulipan, ki bo po končani prireditvi in zanimivih klepetih ter nastopih citrarjev skrbel za veselo razpoloženje.
Naj še enkrat tudi ponovimo, da vsi citrarji, Gorenjke in Gorenjci sporočijo svoj prihod. Citrarji naj se dogovorijo o obisku in nastopu z Milko Burni-kovo v Planinskem društvu Sovodenj. Naslov je Planinsko društvo Sovodenj, 4225 Sovodenj (s pripisom Srečanje citrarjev). Gorenjke in Gorenjci
Takole je bilo lani junija, ko je bilo na Ermanovcu 10. srečanje citrarjev in 7. srečanje Gorenjk in Gorenjcev meseca.
ter njihovi protikandidati in proti kandidatke pa sporočite svoj prihod na Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 ali po telefonu na številko 04/201-
42-11. Oboji, tako citrarji kot Gorenjke in Gorenjci meseca so povabljeni, predvsem pa tisti, ki so se prijavili oziroma bili povabljeni na srečanje 3. junija. Gorenjci meseca za mesec april, maj, junij, julij 2001 bodo namreč imeli takšno srečanje prihodnje leto.
In še kratka razlaga, kako pridete na Ermanovec. V Škofji Loki zavijete na Spodnji trg in potem v Poljansko dolino. Skozi Gorenjo vas se peljete naprej proti Hotavljam in Trebiji oziroma v smeri za Žiri ali Sovodenj oziroma Cerkno. Na Trebiji, pred levim ovinkom oziroma pred Domom na Trebiji zavijete ostro desno in po sto metrih spet levo. Potem pa naprej in naravnost po asfaltirani cesti do vrha. Na vrhu, pri lipi oziro-
ma znamenju, pa naravnost po novem asfaltu in po nekaj sto metrih boste že na prireditvenem prostoru. Tam pa se oglasite na prostoru oziroma pri seniku nasproti koče, kjer bodo nastopali citrarji, ansambel in se bomo seveda pogovarjali z vami v živo.
Svetujemo vam tudi, da se pravočasno odpravite z doma. Iz Škofje Loke imate do vrha Er-manovca z avtom slabe tri četrt ure. Če boste šli z doma morda celo pred kosilom, vam bodo v koči seveda tudi postregli. Cene so zmerne. Pričakujemo pa, da boste prišli na prireditev in srečanje vsaj pol ure pred začetkom prireditve, da se bomo spoznali in dogovorili o vaši predstavitvi.
• A. Žalar
Od lipe oziroma znamenja na Ermanovcu proti koči zdaj vodi asfaltirana cesta. V društvu bodo veseli vsakega dobrodelnega prispevka za ta strošek.
Reklamne čepice Gorenjskega glasa nagrajujejo
51 nagrad na 51. Gorenjskem sejmu
Vseh deset dni letošnjega mednarodnega Gorenjskega sejma so simpatične hostese na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa delile reklamne čepice. Njihova posebnost: vse so oštevilčene: Kupon-čke s številkami smo sproti dajali v boben za žrebanje, ki seje včeraj zavrtel enainpetdesetkrat. Sreča seje nasmehnila imetnikom čepic z naslednjimi številkami:
I. - 10. nagrada (knjige iz založništva Gorenjskega glasa): 044381, 044510, 035933, 035041, 047131, 035144, 047245, 044141, 035712, 035228
II. - 20. nagrada (komplet ploščkov za balinanje, nagrade podjetja Hribar 8, otroci Kranj): 035255, 044607, 047172, 044142, 035006, 047187, 047179, 047225, 047142, 035771
21. - 30. nagrada (vstopnice za enkratni obisk letnega Kopališča Ukova na Jesenicah ali letnega kopališča v Radovljici, po izbiri): 047122, 044125, 044727, 047290, 047515, 044930, 047343, 047342, 044095,047517
31. - 40. nagrada (glasbena kaseta Založbe Poseidon): 044365, 047064, 044447, 044454, 044223, 044171, 035956, 044073, 035548, 044199
41. - 51. nagrada (vstopnica za ogled Blejskega gradu, nagrade Turizma Bled): 044793, 047059, 047341, 035243, 047519, 044716 047389, 044109, 047340, 047339, 044684
Kako do nagrade? Če imate čepico z eno od izžrebanih številk, nam jo prinesite v uredništvo ali v malooglasno službo, kjer boste prevzeli nagrado (knjižnih nagrad, komplet ploščkov in kart ne bomo pošiljali po pošti!). Vstopnice vam lahko pošljemo po pošti, vendar le potem, ko prejmemo čepico z izžrebano številko (le-to seveda vrnemo!).
Citrar, California, Gamsi
Tržič, 31. avgusta - V okviru letošnje tradicionalne Šuštarske nedelje bodo v Tržiču tri dni različne prireditve. Med različnimi dogajanji bo veselo tudi pod šotorom pri tovarni Peko. Med drugim bosta v petek, 31. avgusta, nastopila državni prvak na citrah Aleksander Prime in popularna kubanska skupina. V soboto, 1. septembra, bo obiskovalce zabavala skupina California, v nedeljo pa bo pod Šotorom igral ansambel Gamsi,
Povabljeni na Mihaelov sejem
Mengeš, 31. avgusta - V Mengšu bo Kulturno društvo Mihaelov sejem 29. in 30. septembra pripravilo že deveti Mihaelov sejem. Tradicionalna prireditev bo obeležila nekdanja dogajanja na kmetijah. Prireditelji vabijo vse, ki se želijo kakorkoli predstaviti na sejmu, da se čimprej prijavijo. Na stojnicah oba sejemska dneva bodo sodelovali z različnimi izdelki podjetniki in obrtniki. Prireditelj pa bo vesel tudi prijav za nastopanje v povorki. Za slednjo se lahko prijavijo vsi tisti, ki imajo doma stara kmečka vozila ali orodja. Prijave, tako za razstavljanje na stojnicah kot za sodelovanje v povorki, pošljite na naslov: Kulturno društvo Mihaelov sejem, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš.
Tako kot vsa leta na Mihaelovem sejmu bo posebna komisija razglasila in nagradila najlepšo stojnico, Gorenjski glas pa bo tudi letos poleg občine Mengeš med pokrovitelji prireditve. Tudi letos bomo v Gorenjskem glasu objavili poseben kupon za bralce oziroma obiskovalce sejma z Gorenjskega, ki bodo prav tako izbrali tri najlepše stojnice. • A. Ž.
ZA GORENJKE IN GORENJCE!
24 UR DOBRE GLASBE!!!
Salamon d.o.o., C. 24 Junija 23, 1532 LJUBLJANA
25. STRAN • GORENJSKI GLAS
^ixoloalfa za zacei
Šesta hiša: vsakodnevno življenje, služba In zdravje
V razvojnem smislu šesta hiša sovpada z oblikovanjem delovnih navad. Otrok se nauči vsakodnevnih opravil in skuša obvladovati vsakodnevne obveznosti. Šesta hiša predstavlja naš vsakodnevni razpored in ritem življenja, ki ima pri vsakem posamezniku drugačne zakonitosti. Predstavlja odnose pri vsakdanjem delu in v službi. Prav tako tradicionalno spada v področje šeste hiše naše zdravje, predvsem tisti del zdravja, ki je odraz kvalitete življenja predvsem telesne kondicije in mogoče somatske bolezni, ki so z njo povezane. Govori tudi o naših sposobnostih, kijih lahko razvijemo na naraven način in jih lahko uporabljamo pri vsakdanjem delu.
Znamenje na začetku šeste hiše in planeti, ki se nahajajo v njej, govorijo o temeljnih kvalitetah našega vsakdanjega ritma. Opisuje način in področja, s katerimi se srečujemo pri naših vsakdanjih obveznostih. Škorpijon na vrhu šeste hiše govori o poglobljenem in strastnem odnosu do službe in svojih sodelavcev. Luna v šesti hiši kaže na čustveno navezanost in odvisnost od vsakdanjega dela, ker le na ta način lahko oseba doseže čustveno izpolnjenost.
Descendent in sedma hiša: partnestva, odkriti sovražniki in nižja sodišča
Descendent in sedma hiša ležita nasproti Ascen-dentu in prvi hiši, kar pomeni, da sta nasprotnega pomena. V razvojnem smislu pomeni obdobje, ko se začnemo primerjati z drugimi na enakopravni osnovi. Povezano je s spoznanjem, da so nam lahko drugi na neki način odraz nas samih (zrcalo). Descendent in sedma hiša nam pokažeta lastnosti, ki so naše lastne, vendar jih lahko opazimo šele skozi odnose z drugimi ljudmi. Descendent in sedma hiša govorita o odnosih, ki nam jih prinese življenje, od nas pa je odvisno, ali jih sprejmemo in ali se bomo razvijali naprej ali ne. Sem spada tudi poroka kot obred, oziroma pogodba med partnerjema.
Znamenje, v katerem je Descendent in planeti v sedmi hiši, nam govorijo o tem, katere so temeljne teme, s katerimi se srečujemo pri partnerskih odnosih. Pogosto opisuje tudi stvarne karakteristike našega partnerja. Pluton v sedmi hiši nam govori o tem, da se skozi partnerske odnose srečujemo z močnimi preobrazbami, globokimi čustvenimi pretresi ter da je pogosta tema odnosa borba moči in kontrole nad partnerjem. Ribe na Descendentu pogosto pomenijo, da je tema medčloveških odnosov brezpogojno prepuščanje partnerju in da se v ozadju skriva motivacija stremljenja k popolnemu, skoraj idealnemu čustvenemu spajanju z drugo osebo.
<Vola Sketta.
^PlZebt mi toliko na naitov ^oienjJdaian.
2oUova 1 U(<uutf, za <£ktt£o
htr\ thrkr ti! m v milom,
Naj vam še enkrat povem, da tudi v gorenjske kinematografe prihaja film Pearl Harbor, v obliki soundtracka pa se bo oglasil tudi pri Aligatorju. Namreč, v prvem tednu predvajanja bo cd plošča Pearl Harbor pri Aligatorju naprodaj po posebni ceni z velikim popustom, ma vam rečem, se splača. Tako, sicer pa se lahko zgodi, da bomba pade tudi na Jodlga-torja, zato mi v tem trenutku ni za govorit, mi gre na jok, pa to... Skril se bom v kot in počakal, kaj bo. Odgovor na zadnje vprašanje je bil seveda -slovensko verzijo naslovne skladbe filma Pearl Harbor, naslov ji je Kot sveča v vetru, poje Natalija Verboten. Žreb pa je rekel takole: Urša Nakrst, Hribarjeva 21, 1234 Mengeš. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po obljubljeno nagrado.
1. Plaža mix št. 1
2. Colonia - Milijun milja od nigdje (kaseta)
3. Soundtrack - Bridget Jones's Diary
4. Čuki - Ferrari polka
5. Siddharta - Nord
NoVQ$t*
TUJE: Weezer - "VVeezer, Per-ry Farrell - Song Tet to be Sung, Beta Band - Hot Shots II, Depeche mode - I Feel Loved - Singcl, AUen Ani Farm - Anthologv, Lifehouse -No name Face, Bjork - Vesper-tine, New Order - Ger Ready, Right Said Fred - Fredhead, Lisa "Left - Eye" Lopes - Su-pernova. Five - Kingsize, Ang-ie Martinez - Up Close And Personal, Kristiy MacColl -Tropical Brainstorm, Nitin Sawhney - Prophesy, Titiyo -Come Along...;
DVD: Coyote Ugly - Dobre mrhe - film, Dinozaver risani film W. Disneya (tudi VHS); KOMPILACIJE: Dee jay Time - Pover Mix 15, MTV - 20 Years of POP Music; FILMSKA:
Einsturzende Neubauten -Berlin Babylon, Bridget Jones's Diary, Pearl Harbur; Nove majčkice Harry Potter, South Park, glasbene...
Koncert/ Snu vftapntct
18.09. - Mišo Kovač v Križankah (3300 sitov),
19.09. - Jinx v Križankah (2900 sitov),
20. in 21. 09. Oliver Dragoje-vić v Križankah (3300 sitov).
In $ht nđgrđdna vprđhđnje ^59%
Kaj za en tip je že Harry Potter, bend, vrsta čipsa, ameriška firma... ali kaj? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 5. septembra, na naslov Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", Zoisova 1, 4000 Kranj. Čav! Mogoče zadnjič in nikoli več... Kdo bi vedel?
ommm m
Vodopivceva 3,4000 KRANJ
(Mohorjev klanec)
tel.: (04) 23-64-970
delovni čas: vsakdan: 9-12in 15-19ure sobota: 8-12 ure
Poletje se izteka - turistični delavci štejejo tisti droblžek, ki se je nabral v blagajni. Vse poletje smo poslušali vzhičena poročila iz vseh krajev, kako daje oh in ah turistično obiskana Slovenija, zdaj pa je napočil čas za -jamrarijo. Ko se vse lepo izteče, se začne inventura in redno ugotovi, da smo v minusu.
Psihološkega preskoka na turističnem področju še nismo vzeli. Nikoli mi ne bo jasno in kar zmrazi me, ko slišim, da je ta in ta kraj ali ta in ta hotel obiskan 90-odstot-no.
Zamislite si hotel, kije obiskan 90-odstotno! Bi radi prebivali v takem hotelu, ki je zaseden 90-odstotno? Dobro vemo, da v takem hotelu hodijo eden čez drugega, da se čaka na prazen stol v restavraciji in da se gosti butajo pri samopostrežnem zajtrku. Samo pametni in res pametni hotelirji, še starega kova in stare dunajske šole pravijo, da se nikoli in nikdar ne spozabijo v tem smislu, da bi novinarju na vratih rekli, da so zasedeni 90-odstotno! To se enostavno ne sme, kajti gostje niso neumni in nikdar ne bodo prišli v nagužvani hotel! A poleti se kar naprej in naprej sli-
ši: mi smo zasedeni 90-odstotno. Če pa kdo reče, da je zaseden 60-odstotno, kar je v resnici prava mera za dobro počutje, predvsem pa za dobro strežbo in drugo kvaliteto, pa zraven zavija oči od groze, kako da je sezona slaba. In kje daje vzrok, da ni gostov? Vzrok pa je seveda vedno v kakšnem neustreznem tečaju, draginji, pre-
bri!", najbolj smiselna pa najbrž ni. Marsikdo si misli: no, pa bodite do zadnjega kotička zasedeni, in gre drugam. V kraju pa se vedno najde kakšen kotiček za goste, čeprav jih kar mrgoli. Najbolj take poletne in sezonske promocije zamerijo zasebniki, ki imajo vedno prosto kakšno sobo. Nikar se z velikim navalom gostov sa-
Mi smo polno zasedeni
Tudi marketing je psihologija -paše kakšna! Pri nas večinoma vedo, kako se samoreklamirati, le turizem caplja, prepričan, da je 90-odstotna zasedenost najvišji reklamni domet.
majhni promociji - nikdar vzroka ne iščejo sami pri sebi, nikdar se ne vprašajo, če ni morda njihova prodajna služba leglo lenobe in nestrokovnosti.
Poletna statistika, ki pravi, da je neki turistični kraj zaseden do zadnjega kotička, odvrača druge potencialne goste, zato jo pametni opuščajo. Promocija svojega kraja s podatki - mi imamo pa vse zasedeno -je sicer lepa in si ljudstvo misli: "oh, so do-
mopromovirati v sezoni, storite to pred sezono ali po njej.
Turizem je gospodarska panoga kot vsaka druga, čeprav veliko bolj kompleksna in odvisna od kraja in izven-penzionske ponudbe, navsezadnje tudi od kulture prebivalstva. Saj je turistu v nekem kraju pomembno celo to, če otroci pozdravljajo ali ne..
Sodobni turistični nomadi so vedno bolj ozaveščeni in za svoj denar hočejo več in
več in še več. Zato jih kakršnakoli motnja, ki se pojavi okoli njih, brž napoti k patova I kam in - ajd, gremo v druge kraje. Če se v 90-odstotno zasedenem kraju pojavi gradnja in gradbeni trušč, spokajo kufre in gredo. Ne boste vi nas na limanice lovili.
Pametni hotelirji so zato tiho kot miške in ne obešajo na velike zvonove, kako da so oh in ah privlačni in zasedeni. V javnost gredo z baha-rijo samo tedaj, ko vedo, da jim ustreza, da je to dobra poslovna poteza in - nič več. Hvalijo se kvečjemu s kvaliteto, s kakšnim odličnim gostom, s kakšno posebno ponudbo. Lepo vas prosim - ne pa z 90-odstotno zasedenost-jo!
Tudi marketing je psihologija - pa še kakšna! Petkrat je treba premisliti, kaj blek-neš pred kamero, kajti vsaka beseda se lahko prevrne \> tisoč negativnih smislov in odmevov. To so izšolani kavelj-nl iz marketinških agencij že temeljito preštudirali, saj gre za pravo znanost, kako komunicirati z javnostjo. Le turizem caplja, prepričan, da je 90-odstotna zasedenost najvišji reklamni domet!
• D. Sedej
REPUBLIKA ^ SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ
Obvestilo
Vse pravne osebe obveščamo,
da se bodo kontrolorji pravnih oseb, ki sedaj opravljajo delo na Davčnem uradu Kranj, Izpostavi Jesenice, Izpostavi Radovljica, Izpostavi Škofja Loka in Izpostavi Tržič, preselili na sedež Davčnega urada v Kranju, Slovenski trg 2 (stavba Agencije za plačilni promet). Kontrolorji pravnih oseb s sedežem na Izpostavi Kranj ostanejo na isti lokaciji.
Na novi lokaciji bodo začeli z delom V PONEDELJEK, 3. septembra 2001
Od dneva preselitve dalje boste vlagali vloge, dostavljali obračune, REK obrazce in druge kontrolne podatke kontrolorjem na sedež Davčnega urada v Kranju, lahko jih boste poslali po pošti na Davčni urad Kranj ali pa jih boste oddali na izpostavi davčnega urada, kjer ste vpisani v davčni register.
Izpostave Davčnega urada Kranj, iz katerih se bodo preselili kontrolorji, so na sledečih naslovih:
- Izpostava Jesenice: C. Maršala Tita 78, Jesenice
- Izpostava Radovljica: Gorenjska cesta 19, Radovljica
- Izpostava Škofja Loka: Kapucinski trg 8, Škofja Loka
- Izpostava Tržič: Predilniška 14, Tržič
REŠET, D.O.O., KRANJ v*       -   HUJE 9, KRANJ
Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti:
2 GRADBENA OBRAČUNSKA TEHNIKA
Pogoji:
V. stopnja gradbene smeri izpit B kategorije opravljen strokovni izpit dve leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za poizkusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite na 04 280 53 00.
1881
MDK
Mesnine Dežele Kranjske d.d.
objavlja
javni razpis za prodajo nepremičnin z zbiranjem ponudb za
POSLOVNE PROSTORE
V ŠKOFJI LOKI, MESTNI TRG 20
prodajajo se pisarniški prostori na parcelni štev. 152/1, vložna 702, k.o. Škofja Loka
št
- mansarda v skupni izmeri 231,19 m2
- 2. nadstropje v skupni izmeri 218,81 m2
- ter sorazmerni idealni solastniški delež na zemljišču pare. št. Izhodiščna cena 156.000 SIT/m2.
152/1
Prednosti pri nakupu imajo ponudniki zaključenih celot. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA SO:
- Ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik pravna oseba pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra.
- Pisne ponudbe morajo vsebovati ponujeno ceno in plačilne pogoje. Upoštevane bodo le pisne ponudbe, kar pomeni, da ni možno naknadno spreminjanje že danih ponudb.
- Prometni davek, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača uspešni ponudnik.
- Ponudbe, zapečatene v ovojnici z oznako "Objava razpisa", pošljite v 10 dneh po objavi priporočeno na naslov: Mesnine dežele Kranjske, d.d., Uprava družbe: Agrokombinatska c. 63, Ljubljana
- Nepremičnine so naprodaj "videno - kupljeno"
- Odpiranje ponudb bo komisijsko, z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili kupoprodajno pogodbo o nakupu.
- Lastnik ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov.
Dodatne informacije so na voljo pri g. Tomažu Šlibarju po telefonu: 041 651-696.
Želite predstaviti vašo dejavnost na internetu?
www. sloveniiashop .coni
je pravi naslov za vas!
Ročna delo
Prevedla: Nataša Muller Uradila: Andreja Peček
Ročne spretnosti pozna človeštvo že stoletja, v veselje pa so nam tudi danes, saj so ročni izdelki vedno edinstveni. V knjigi najdemo izčrpna navodila za pletenje, kvačkanje, vezenje, gobeline, odeje, torbice, modne dodatke, unikatna darilca. Poleg tega lahko iz priročnika izvemo tudi vse o pripomočkih, materialih in dodatkih, ki jih boste potrebovali pri delu. Skratka, knjiga bo vzbudila željo po ustvarjanju, pa še prihranimo lahko kakšen tolar.
Mladi rockovski upi iz Kranja
Založba Mladinska knjiga
Prvi glasek Gorenjske
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., vabi mlade glasbene talente, stare od 5 do 15 let, na prireditev Prvi glasek Gorenjske 2001, ki bo 27. oktobra na Jesenicah. Nastopajoči se bodo tudi letos pomerili v kategoriji mlajših do 4. razreda in od 5. do 8. razreda osnovne šole.
V prijavi napišite svoj rojstni datum, naslov, telefonsko številko in naslove treh slovenskih skladb, ki bi jih radi zapeli. Od tistih, ki želite nastopiti v kategoriji mlajših, pričakujejo, da boste izbirali med otrokom namenjenimi pesmimi.
Prijave pošljite do 10. septembra na naslov: Radio Triglav, Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice, s pripisom Za Prvi glasek Gorenjske.
O avdiciji boste obveščeni po pošti.
GAMSI na HELIDONU!
Gamsi imajo nov cede in kaseto
Magradna vprašanje: Katera žtvai j« v logotipa založbe Helioon? Nagrada 21 kaseta založbe Helidon.
Igrajte nagradno igro DALLAS RECORDS
Nagradno vprašanje: Kateri od predstavljenih albumov vam je najljubši?
Nagrada: 2xCD založba DALLAS RECORDS.
Nagrajenki:
Sonja Lotrič, Kališće 18, Železniki in Marija Portoćnik, Sr. Vas 59/a, Šenčur
DALLAS MUSICSHOP,
Plava Laguna - atrij (ex Dots Shop), Dunajska 48, Ljubljana, 01 431 9009, Dallas music shop, Rimska 14, Ljubljana, 01 252 4186
Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do četrtka, 6. 9. 2001. S pripisom za Dallas records.
The strings, strune ali tangice?
Anžetu je šla vsako vajo vsaj ena struna, Gašper pa jih je zbiral in pribijal na steno. Ko so razmišljali, kakšno ime naj bi imela skupina, se je Gašper ozrl na strune. "Kaj če bi bili The Strings". Anže takoj doda, naj napišem še asociacijo na tangice...
mame. Sedanja postava obstaja kakih 11 mesecev. Anže, Gorazd in Gašper so . iz Orehka, četrtega člana Petra pa so "uvozili" iz Adergasa. On je basist, uči pa ga vsestranski Gorazd. Zadnja je v skupino prišla pevka Alenka. "V knjižnici kranjske gimnazije sem igral kitaro, pa sem sošolki Alenki rekel, ali ve, kateri komad igram in ali ga zna zapeti. Seveda ga je takoj zapela in povabil sem jo na vajo. Komad je bil Prettv Woman," se spominja Anže. Alenka, ki je doma iz Bitenj, je seveda v bandu ostala,
Kranju, pa je tudi v prihodnje njihovo merilo za dober koncert. Bilo je super, Mitnica še nikoli ni bila tako polna.
Imajo tudi že nekaj svojih skladb, v glavnem instrumentalne... Khmm. Zakaj? "Čakamo na dobra besedila, midva bi že kakšnega napisala, pa gledava bolj z moške pozicije, imamo pa pevko..." Pozimi vadijo pri Gašperju, poleti pri Anžetu, kjer so naredili glasbeno sobo. Sicer pa so zelo hvaležni domačim, ki jim nudijo vso podporo, skupaj pa so jim spravili tudi opremo, instrumente pa to...
Predzgodba se pravzaprav začne že v 1. razredu osnovne šole, ko sta se sošolca Anže in Gašper zaobljubila, da bosta enkrat imela band. Seveda ideja ni bila kar tako, saj sta oba hodila v nižjo glasbeno šolo, Anže na klavir, Gašper na harmoniko in teorijo. Pred dobrim letom in pol (28. decembra 99) sta instrumente zamenjala z drugimi, Anže je začel igrati kitaro (dobil je Gibsonko - Les Paul), Gašper pa bobne. Ko je Anžetov oče Gorazd, ki sicer igra kitaro in ima med drugim tudi ure v kranjski Glasbeni šoli, videl, da fanta mislita resno, se jima je pridružil, na eni strani kot mentor in na drugi kot ritem kitarist. "Spomnim se, da sem že v prvem razredu želel igrati bobne, pa jih takrat v glasbeni šoli niso imeli v programu," razlaga Gašper, sicer tudi član mladinske hokejske
ekipe kranjskega Triglava: "Zdaj se učim pri Gašperju Bertonclju, ki je odličen bobnar. Anžeta uči oče, nekaj ur je "oddelal" tudi pri enem boljših slovenskih ročk kitaristov Ivanu Bekčiču (Pankrti). "Jaz sem gradil na Roling Stonesih, Gašper na Quennih, oba skupaj pa na Guns & Roses, sicer pa je naš repertoar sila raznolik, saj igramo od La bambe do The Cranberries, Lennya Kravitza do Stonesov in Adamsa..., tudi "Nisem več s tabo" Big foot
The Strings so: Alenka Rajgelj (vohal), Anže Tršan (solo kitara) Gašper Oblak (bobni), Gorazd Tršan (ritem kitara) in Peter Se lan (bas). Stari so od 15 do 18 let in imajo v bandu tudi enega očeta, ki jih sicer mlad po snu šteje nekaj več...
S prvega pravčga nastopa na kranjski Gimnaziji.
pri The Strings pa seje tudi prelevila v rokerico (poskusila je tudi pri pop skupini Princeps). Prvi nastop so imeli letos, 13. februarja, v okviru 100-letnice prve mature na kranjski Gimnaziji, kjer jih je 150 folka sprejelo z navdušenjem, koncert, ki so ga odigrali konec aprila v gostilni  Mitnica v
Od vsega začetka je njihov šesti član tudi Boštjan Lah, ki skrbi za ozvočenje (pevsko ozvočenje, mešalka pa to...).
V prihodnje se želijo še čimveč naučiti in seveda čimveč nastopati na koncertih. Kakšna Ljubljana bi tudi prišla prav...
• Igor K.
S Triglava v Besnico
Vrh Triglava - Takole razposajeni so v sredo pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava izgledali rokovnači, udeleženci pohoda s Triglava v Besnico. Ideja je odbita - povsem Rokov-naška, saj, medtem ko vsi delajo pohode na temo vzpon na..., se oni podajo v obratni smeri, s Triglava domov v Besnico. Seveda tudi na vmesni poti ne manjka spustov in vzponov. Sicer pa jutri, v soboto, približno ob 17., se rokovnači vračajo v Zgornjo Besnico na njihov najbolj priljubljen plac pod Rovnikom. • Igor K.
HOROSKOP
OVEN (21.3.-21.4.)
Čez vse leto ste se počutili nekoliko bolehni. Ne da bi bili ne vem kako bolni, le za nobeno rabo niste bili. Sedaj se vam počasi vse skupaj umirja. Glejte, da boste nadoknadili vse zamujeno, saj se vam je kar precej nabralo.
BIK (22.4. - 20.5.)
Postavite se že enkrat po robu in recite bobu bob. Dokler tega ne boste storili, boste zaman pričakovali uspeh in zadovoljstvo. Vsaka stvar ima svojo mejo. Postavite jo in ljudje jo bodo prisiljeni sprejeti.
DVOJČKA (21.5.-21.6.)
Sedaj ste dolgo lenuharili. Kar zavihajte rokave in se potopite v delo. Vse to dobro veste, zatorej... Že nekaj časa odlašate s pogovorom. Dlje časa boste čakali, slabše bo. RAK (22.6. - 22.7.)
Morate si vzeti malo časa za sebe. Pretekli čas, oziroma kar celo poletje je bilo za vas kar precej naporno. Privoščite si kakšen kratek izlet ali pa obisk k prijateljem. Ne obremenjujte se toliko zaradi denarja.
LEV (23.7. - 23.8.)
Nekoliko ste razočarani zaradi ljudi, malo pa tudi zaradi sebe. Veseli boste dobrih novi, tako da slaba volja hitro mine. Malo manj poslušajte prijatelje, saj vedno ne govorijo resnice, ampak iz njih govori zavist.
DEVICA (24. 8. - 23.9.)
Na ljubezenskem področju imate znatno izboljšanje. Nazaj se boste zbližali s prijateljem. Kdaj pa kdaj pridejo zamer ali hudih besed. Je pa zato potem toliko lepše. Vsem tistim, ki praznujete - vse najboljše!
Živila bodo živela, kultura je oplela
Kranj - Oster naslov festivala, a zgovoren, kajne? Gre za 12. v ciklu festivalov "Kam s kulturo mladih?", s katerimi Alternativno kulturno društvo Izbruh iz kranja v sodelovanju z DPZN (Koper) in ROV (Železniki) opozarja, da Kranj in Gorenjska nimata prostora, kjer bi se alternativna, neprofitna kultura lahko predstavila širši javnosti. Menijo, da je razlog v denacionalizaciji in razprodaji občinskega prostora... S tokratnim festivalom, ki ga pripravljajo za danes, v petek, 31. avgusta, na Slovenskem trgu v Kranju (od 18. do 23. ure), hočejo opozoriti na nestrinjanje društva s prodajo bivšega kranjskega zimskega bazena trgovskemu podjetju Živila Kranj, ki naj bi tam zgradilo vse kaj drugega, kot kulturni center. Ne rabimo še enega BTC, ta je v Ljubljani, razmišljajo v Izbruhu. Danes pa bomo slišali skupine Center za dehumanizacijo, Srou pa letu, Disdrug this fuck in Ši pu
račku. Na ogled bo razstava stripov Andreja Štularja z naslovom Stripe v kipe! Murfi MG. • I.K.
24 ur vttdđžđvati/đ
TANJAM AAAR/CA
090 45??
TEHTNICA (24.9. - 23.10.)
Pred vami so težke odločitve. Nikar se ne zaletavajte z glavo v zid, ampak lepo počasi. Tudi tako se pride na cilj. Ne prehitevajte dogodkov in bodite malo bolj strpni.
ŠKORPIJON (24.10.-22.1.)
Energijo in svojo dobro voljo dajete ljudem oziroma stvarem, ki si tega ne zaslužijo. Zatorej s premislekom vlagajte raje tja, od koder boste imeli vsaj malo koristi. Tudi počutili se boste boljše.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Siti in naveličani ste vseh tistih ljudi, ki vam ponujajo nasvete in solijo pamet. Najbolje bo, če se boste odločali po svoji presoji. Na tak način imate stoodstotno zagotovljen uspeh.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Trmo skušajte izkoristiti sebi v prid. V službi (poslu) imate v tem obdobju zelo dobre možnosti za napredovanje. Še samski kozorogi se pripravite na prijetne spremembe v ljubezni. Je že skrajni čas, kajne?
VODNAR (21.1.-19.2.)
Res, da jesen ni vaš čas, a lahko bi že počasi prilezli iz lupi, v katerih se počutite varni pred ostalim svetom. Ni vse tako črno kot izgleda. Kmalu posije sonce prav tako v ljubezni kot v poslu.
RIBI (20.2. - 20.3.)
Včasih malo preveč preštevate in se zato tudi kdaj ušte-jete. Pa kaj zato! So še druge priložnosti in novi dnevi in ideje. Nič ni zamujeno, dokler je še upanje in želja. Kar korajžno!
PETEK, 31. AVGUSTA 2001
TVS 1
7.35 Teletekst TV Slovenija
7.55 Tedenski izbor: Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini
9.00 N. Simončič: Kljukčeve dogodiščine,
lutkovna igrica
9.15 Volkovi, čarovnice, velikani, zadnja oddaja
9.25 Arčibald, risana nanizanka
9.35 Na liniji, oddaja za mlade
10.30 Slovenski pesniki in pisatelji: Josip
Murn Aleksander
10.55 Odkrivamo znanost
11.20 Ona in on, nemška drama
13.00 Poročila, Vreme, Šport
13.10 Zabava z glasbo
13.45 Slovenski magazin
14.15 Na vrat na nos, jugoslovanska nan.
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit: Tri podobe Ljubljanskega barja, ponovitev 17.10 Otroška oddaja 17.25 Enciklopedija znanja 17.45 Gore in ljudje 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Ljubezen na deželi, kanadska nad. 21.00 Zabava z glasbo 21.10 Deteljica
21.20 Fina gospa, angleška nadaljvanka
22.00 Odmevi
22.30 Kultura
22.35 Šport
22.40 Vreme
22.50 Polnočni klub
0.00 Gore in ljudje: Bivak pod Skuto, pon.
dan, slovenska nanizanka 20.50 57. potnik, ameriški film 22.20 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Nevarne dirke, kanadska nanizanka 23.40 MAS.H., ameriška humoristična nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev
TVS 2
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Obzorje, angleška poljudnoznanstvena serija 16.30 Rad ima Lucv, ameriška čb nanizanka 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 17.50 Antalva: EP v košarki, Hrvaška - ZRJ, prenos 20.05 Ankara: EP v košarki, Slovenija - Španija, prenos 22.00 Velika pričakovanja,,angleška nadaljevanka 22.45 Umori na podeželju: Skrivnost iz groba, angleški film 0.35 Pobeg, angleška nadaljevanka 1.25 Iz slovenskih Jazz klubiov: Dough Hammond Trio 2.10 Videospotnice
KANAL A
na 3.50 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev 5.40 Tri dame z žara
TV 3
9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.30 TV Prodaja 12.00 Video strani 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box, kontaktna oddaja 17.15 Razvoj avtomobilizma 17.45 TV razglednica - Medvode 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Najlepša dekleta Ha-vvaiian Tropica 20.30 Lisičke v vrtincu gla-murja 21.00 Ježek Show, glasbeni izbor 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani
9.00 TV Prodaja 9.30 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.25 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 11.20 TV prodala 11.50 Ricky Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'roll, ponovitev 13.45 TV Prodaja 14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, ameriška nanizanka 17.10 Najboljša urgenca, dokumentarna oddaja 18.00 Družina za umret, amer. humoristična nanizanka 18.30 Tretji kamen od sonca, amer. humoristična nanizanka 19.00 VIP, ameriška nanizanka 20.00 Zabavni petek: Mali razpo-sajenci, ameriški film 21.30 Felictv, ameriška nanizanka 22.20 Mesečniki, ameriška nanizanka 23.10 Striptizete, dokumen-tarno-erotična nanizanka 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev oddaje
POP TV
6.30 Oprah show, ponovitev pogovorne oddaje 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev mehiške nadaljevanke 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 13.00 TV Prodaja 13.30 Miss Slovenije, ponovitev polfinalnega izbora H20 Zakon v L.A., ameriška nanizanka 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah show: Spremenite svoje obnašanje, pogovorna °ddaja 16.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.30 Črni biser, mehiška nada-fevanka 18.20 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV Dober
GTV
... 24 urttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitev spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1600 19.15 Bobovek, naravni park 19.15 Veriga uspeha - Aleš Jan, režiser 19.55 GTV priporoča I 20.00 GTV Mix z Matejo, Sajdo in Alešem 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1600; Petek za sobotni zametek - kanonade, Tomo Križ-nar, glasbena oddaja, Miran Zadnik, GTV križanka, 10. oddaja, Iz arhiva GTV - šola jahanja 23.55 GTV priporoča III 00.00 24 ur VS.ttx, infokanal, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Čarovnija, italijanska nanizanka 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mladino 12.00 Opoldanska poročila 12.40 Naša zemlja, serija 13.30 Poročila 13.35 Nenadoma Sušan, humoristična nanizanka 14.05 Inšpektor Rex, nanizanka 14.45 Zasačeni pri delu, dokumentarna serija 15.35 Neznani vojak, nadaljevanka 16.20 Glasba 16.30 Naravna dediščina 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Dokumentarna oddaja 18.35 Kolo sreče 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 35. mednarodno folklorno srečanje: Hrvaški žetveni običaji 21.20 Passion Fish, ameriški film 23.35 Odmevi dneva 0.00 Prijatelji, humoristična nanizanka 025 Dosjeji X, nanizanka 1.10 Zlata krila, nanizanka 1.55 Kalifornija, ameriški film 3.50 Most grafitov, ameriški film 5.20 Policija 5.45 Zakon in red, nanizanka 6.30 Na meji mogočega 7.15 Pravi čas
HTV 2
8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 16.05 Turistični magazin 17.15 Poročila za gluhe in naglušne 17.20 Nevidni človek, nanizanka 18.05 Naša zemlja, serija 19.00 Zakonske vode, humoristična serija 19.30 Policija 19.55 TV razstava 20.10 Zakon in red, nanizanka 21.00 Poročila 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja 22.15 Pravi čas 23.40 Umetnine svetovnih muzejev 23.50 Pregled sporeda
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program 9,30 Felicitv 10.15 Robin Hood 11.00 Alarm za kobro 11.45 Otroški program 12.45 Šport: Formula 1, trening 14.05 Kenguruji košarkarji 14.35 Pinky in Brain 14.55 Felicitv 15.40 Beverlv Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00Prijatelji 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Zadnji akcijski junak, ameriški dilm 22.20 Naročilo, ameriški film 0.15 Angel maščevanja, ameriški film 1.40 Gator, ameriški film 3.25 Angel maščevanja 4.55 Beverfv Hills 90210 5.40 Tom in Jer-ry 5.50 Pinkv in Brain
AVSTRIJA 2
6.00 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7/ftO Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Škrlatni suknjič, ameriški film 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 0 gluhoti 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Tri dame z žara 14.05 Dr. Štefan Frank; Zdravnik, ki mu ženske zaupajo 14.50 Falcon Crest 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Siska 21.20 Prizorišče sodišče 22.10 Čas v sliki 2 22.35 Moderni časi 23.10 V imenu zakona 0.00 Čas v sliki 0.30 Susan 0.55 Zlata dekleta 1.20 Žarišče: Prihodnost mest 2.05 Pogledi od strani 2.10 Moderni čas 2.40 TV kuhinja 3.05 V imenu zako-
GREMO V LIFE
RADIO KRANJ - 97,3, SREDA, 5. septembra, ob 17.10
Oddajo pripravka in vodi NATAŠA BEŠTER
Živjo!
Vabljeni v prvo septembrsko oddajo GREMO V LIFE. Čakamo vas v sredo, 5. septembra, ob 17.10 na frekvenci 97,3.
Slave pripravlja kopico zanimivih gostov v DISCOTEKl LIFE v Domžalah. Prav za te koncerte bo v oddaji tudi možnost dobiti vstopnice. Sicer pa vas čaka še nekaj lepih nagrad! Bodite z nami!
' V LIFU BI RAD(A) SLIŠAL(A).
J MOJ NASLOV..
Kupone pošljite na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 4000 Kranj
LOKA T V
9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 9.35 Raznovrstna obvestila na videostraneh z oddajnika na Lubni-ku K51
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
19.00 Mladi talenti 19.30 Glasbeni spot 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja ... Iz arhiva - zanimivosti iz Sorice
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz
SNOP
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sore - DANES IZ STUDIA RADIA KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Pred kasaškimi dirkami na Brdu -gosta v studiu 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Halo, Radio Jadranka - Radio Mali Lošinj 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Oglašanje s sejma 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Tedenski pregled dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.15 Pearl Harbor - premiera -gostiji v studiu Natalija Verboten in Ana Bešter 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Vasovanje s Podokničarjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
ka OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila9.30 Novice 9.40 Oglasi - Relax 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001. nasvet 11.30 Novi-ceJ1.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: Turistična agencija Dober dan 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice za podjetnike OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Moja je lepša kot tvoja 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Glasba, do polnoči
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.30 Brezplačni mali avtomobilski oglasi 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Filmske zanimivosti 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Šolski mali oglasi 17.00 Športne novice 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 19.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
R. RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 10.00 Kam danes 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.15 Dogodek dneva 12.30 Zmajčkov mozaik 12.50 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Žulj na jeziku 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.03 Šport 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečrto na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komen tar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.15 V petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik progra maza jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Pogovor z versko vsebino 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah, IC AMZS 6.05 Vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, halo porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.25 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kroni-
KINO
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o.
Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508
fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
CENTER druz, anim. film CESARJEVA NOVA PODOBA ob 16. uri, amer. ljub. vojna drama PEARL HARBOR ob 17.30 in 21. uri STORŽIČ amer. akcij. pust. film LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 17. uri, amer. ljub. vojna drama PEARL HARBOR ob 19. un, amer. kim, OSUMLJEN ob 22.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. PRAVI MOŠKI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. srhlj. PLANET TEME ob 18.30 in 20.30 uri
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA 2001
TVS 1
7.35 Teletekst TV Slovenija
7.50 Napoveniki
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9.00 Radovedni Taček: Drsalka
9.20 Na liniji
9.55 Oddaja za otroke
10.20 Kino Kekec: Slepi potniki, nem. fijm
11.35 Tednik, šponovitev
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Napovedniki
13.35 Domači ansambli: Ansambel Vilija Petriča
13.50 Mostovi, ponovitev 14.30 Pod piramido, oddaja TV Maribor 15.00 Poroka na papirju, kanadski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.05 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare
18.20 Novi raziskovalci, amer. dok. serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Proti večeru, franc.-ital. film 21.40 Oko viharja, angleška dok. serija 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Oz, ameriška nadaljevanka 23.30 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija, ponovitev
TVS 2
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 9.00 TV Prodaja 9.10 Videospotnice, ponovitev 9.45 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.05 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 10.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.30 Apski večer 2001, 3. del 15.20 Atletika - zlata liga, posnetek iz Berlina 17.50 Ankara: EP v košarki: Turčija - Slovenija 20.00 Ljubljana - nogomet, kvalifikacije z SP leta 2001: Slovenija : Rusija 22.15 EP v košarki: Rusija : Grčija 0.15 Videospotnice
KANAL A
9.30 TV prodaja 10.00 Zajeti orkester, ameriški film 12.00 Železniške nesreče, dokumentarna oddaja 13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 14.00 Mladoporočenci, ponovitev 14.30 Komedija zmešnjav, ponovitev 15.00 Na sever, kanadska nanizanka 15.50 Skrita kamera, humoristična oddaja 16.20 Sobotna matineja: Velika zgodba, ameriški film -18.05 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 18.35 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 19.30 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 20.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 21.40 Nevarno srce, ameriški film 23.20 Striptizete, dokumentarno-erotična nanizanka 23.50 Najbolj neumni roparji, ameriška nanizanka
POP TV
8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Panda Jin Jin, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Godzila, risana serija 11.00 Zverinice, risane serija 11.30 Hroščeborgi, mladinska serija 12.00 Mladi Herkul, mladinska serija 12.30 Brata, humoristična nanizanka 13.00 Formula 1, prenos treninga 14.00 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 Prva izdaja, ameriška nanizanka 16.00 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 16.30 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Bila sem Playboyjeva zajčica, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Filmski hit: Kritična točka, ameriški film 22.20 Odvetnikova vest, ameriški film 0.10 24 ur, ponovitev
HTV 1
8.00 TV Koledar 8.00 Poročila 8.05 Nora Prentiss, ameriški čb film 10.00 Poročila 10.05 Festival klasičnih zgodb za vso družino, risana serija 10.30 Bembalica 10.35 Prostars, ris. serija 11.00 UNICEF: recite da za otroke 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 "Kirvaj u Kupuni", dok. - glasbena oddaja 13.00 Prizma 13.55 Poročila 14.10 Oprah Show 14.50 Prizorišče narave, dok. serija 15.45 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.15 Vinarjeve hčerke, miniserija 17.00 Smrkci 17.20 SOS, oni na s postrebujejo 17.55 TUM TUH MUS, zabavni in informativni program 19.30 Dnevnik 20.10 Beethoven 2, ameriška komedija 21.40 Brez žensk menda ne gre, humoristična nanizanka 22.10 Poročila 22.20 Psihološki pristop: Beli duh, angleška kriminalka 0.05 Pet obupnih ur, ameripka kriminalka 1.35 Maščevalec, ameriška kriminalka
HTV 2
8.00 Panorame 11.15 Čarovnija, ponovitev 14.35 Hišni ljubljenčki 15.20 Nogomet -kvalifikacije za svetovno prvenstvo: Škotska -Hrvaška, prenos 18.10 S polnimi jadri, ponovitev 19.30 Policija, angleška nanizanka 19.55 TV Razstava 20.10 Največje romance 20. stoletja 20.40 Iz sveta razvedrila 21.10 Poročila 21.20 Šokačka se grana vije, 2. del koncerta 22.25 Svetovni muzeji
AVSTRIJA 1
5.20 Vsi županovi možje 5.45 Otroški program 11.05 Disneyjev festival 12.00 Drew Carey 12.20 Življenje in jaz 12.40 Formula 1: dirka za VN Belgije - kvalifikacijski trening, prenos iz Spa-Francochampsa 14.10 Jesse 14.35 Q3 Austria top 40, glasbena lestvica 15.20 Sabrina - Najstniška čarovnica 15.45Roswell 16.30 Beverlv Hills 90210 17.15 Oscar, ameriška komedija 19.00 Ekstremno 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Asteriks osvoji Rim, francoski risani celovečerni film 21.35 Nogomet - kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2002: Španija - Avstrija, prenos srečanja iz Valencie 0.10 Tajno ime: Črni angel, ameriška srhljivka 1.45 Oscar, ponovitev ameriške komedije 3.25 Q3 Austria Top 40, ponovitev 4.10 Roswell, ponovitev 4.55 Beverly Hills
AVSTRIJA 2
5.40 Nenadoma Susan 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Pesem donskih kozakov, nempki film 11.10 Scaramouche, galantni markiz, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Imenujem se Niki, nemški film 14.50 Romanca v Heidel-bergu, nemška komedija 14.40 Liana, hči džungle, nemški film 16.25 Alpe - Donava -Jadran 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Tatz & Co. 17.55 Non par 18.25 Spori 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Velika nagrada narod-nozabavne glasbe, prenos 21.45 Čas v sliki 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 23.35 Čas v sliki 0.00 Arzen in stare čipke, ameriška kriminalka 1.50 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve, ponovitev 2.20 Kuharski magazin 2.45 Alpe - Donava - Jadran 3.15 Ozri se po deželi, ponovitev 3.45 Pogledi od strani 3.50 Tatz & Co., ponovitev 4.10 Spori 4.40 Izberi zvezdo, ameriška drama
TV 3
9.00 TV prodaja 10.00 Juke Box, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Brez ovir z Jano 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ptujski festival narodno-zabavne glasbe 23.00 TV razglednica 23.30 Glasba 0.00 Video strani
07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO:
07/332-40-24 Valentinčičevo 17 8000 Novo Mesto
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/iJ-|KfeđBS)    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
nternet: www.radiotop.net
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
KINO
CENTER druž. anim. film CESARJEVA NOVA PODOBA ob 16, uri, amer. Ijub.vojna drama PEARL HARBOR ob 17.30 in 21. uri STORŽIČ amer. akcij. pust. film LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 17. uri, amer. ljub. vojna drama PEARL HARBOR ob 19. uri, amer. krim. OSUMLJEN ob 22.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. PRAVI MOŠKI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer, drama ČOKOLADA ob 18.30 in 20.30 uri DOVJE amer. kom. KDO JE TU NOR ob 20. uri ŽIRI amer. trii. IZGUBLJENE DUŠE ob 20.30 uri
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA 2001
GTV
... 24 ur VS ttx-gtv, www:gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča 119.00 Gorenjska TV poročila 1600 19.15 Sun beach vollev, 2001, 1.tekma 19.55 GTV priporoča II 20.00 Kolovrat domačih, ans. Nagelj 21.00 Ribiški izlet na Lošinju 21.30 TA dober dan nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročita 1600 22.00 Osnovno šolanje psov (iz-obr. film) 23.00 Predstavljamo vam KS Golnik 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1600 00.00 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, VS 24 ur, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
LOKA TV
... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
18.45 Koncert MMeCPZ župnije Železniki ob 10 letnici delovanja 20.00 Odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov
ATM TV KR. GORA
18.15 Napovednik dnevnega programa
18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica... Videostrani TV Impulz
SNOP
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIA PTUJ
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV ste-reo na 88,9 in 95,0 Mhz.
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan, Oglašanje s tekmovanja na tekeških rolkah iz Tržiča 9.50 EPP 10.20 Prispevek: 10.30 Oglašanje s sejma 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega
programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.10 KS Lesce 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi -11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 19.00 Duhovni razgledi 19.30 Sobotni večerni program 20.35 V oddaji Saše Einsidler bo gostaj Katarina Venturini 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Šolski mali oglasi 16.50 Pregled tiska 17.00 Koristini nasveti 18.00 Športna sobota 19.00 Radio jutri ... Glasbeni program Radia Sora do polnoči
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.00 Gospodarstvo 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Alternativne znanosti 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.10 V vrtincu trendov 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15-45 Črna kronika 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovi-ted duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program
HIT FESTIVAL tft
Lanskoletni prvi Hit festival je popolnoma izpolnil tako pričakovanja izvajalcev, avtorjev in organizatorja samega. Prijavila sta se 102 izvajalca, med katerimi je strokovna komisija izbrala 18 finalistov. Tako tudi letos Radio HIT organizira festival pop glasbe, ki bo, tako vsaj upamo, v vinogradih avtorjev bogato obrodil žlahtne grozde novih pesmi. Ne smemo pozabiti, da je lanskoletna zmagovalna pesem Hit-ovega festivala "Ni mi žal" v izvedbi Nuše Derenda dobila Zlatega petelina kot najbojša pesem lanskega leta! Zato vljudno vabimo avtorje, da sodelujejo na drugem Hit festivalu, ki bo 3. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Avtorji lahko svoja glasbena dela prijavijo pod pogojem, da glasbeno delo še ni bilo javno predvajano, kar velja tudi za besedilo, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku. Skladbe morajo biti napisane v slovenski oz. evropski POP maniri in morajo imeti dokončno podobo - posnetek na enem od nosilcev zvoka (kaseta, DAT, CD), rok za prijavo pa je 15. september 2001. Avtorji morajo poslati svoja dela v veliki kuverti, ki naj vsebuje: posnetek in en izvod besedila pod šifro in manjšo zapečateno kuverto s podatki o avtorjih in izvajalcih (ime, priimek, naslov in telefonska številka). Udeleženci festivala se bodo potegovali za naslednje nagrade:
1. avtorji skladb - tri nagrade v zneskih: 1 milijon tolarjev, pol milijona tolarjev in 250.000 tolarjev
2. avtorji besedil - tri nagrade v zneskih: 300.000 tolarjev, 200.000 tolarjev in 100.000 tolarjev
3. ena nagrada za najboljšo priredbo y znesku 300.000 tolarjev
4. ena nagrada za najboljšo izvedbo v znesku 300.000 tolarjev
NEDELJA, 2. SEPTEMBRA 2001
TVS 1
7.55 Napovedniki
8.00 Živ žav: Telebajski; Mumini; Mali leteči
medvedki
9.55 Bogoslužje
11.00 Iskanje južnoafriške zebre, anglška poljudnoznanstvena oddaja 11.30 Ozare, ponovitev 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 14.15 Fina gospa, angleška nanizanka 14.40 Ljubezen na deželi, kanadska nadaljevanka
15.30 Sledi, opddaja o ljubiteljski kulturi
16.00 Lingo, TV igrica
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.45 Alpe - Donava - Jadran: Celovec in
GHorica
18.15 Življenje slovenskih vasi: Krkavče 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Blondinka, ameriška nadaljevanka 21.40 Večerni gost: Prof. dr. Aleksandra Kornhauser - Fraser 22.30 Poročila, Šport, Vreme 22.55 Oddaja o kulturi 23.05 Andrej Tarkovski, francoski dokumentarni film
0.00 Mogočna Afrodita, ameriški film
TVS 2
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 8.45 TV Prodaja 9.15 Videospotnice, ponovitev 9.55 Velika pričakovanja, angleška nadaljevanka 10.45 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 11.20 Pripravljeni, oddaja o Slaovenski vojski 11.50 APZ Tone Tomšič ob 75-letnici delovanja 15.40 Ankara: EP v košarki: Latvija - Slovenija17.30 Športna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Ankara: EP v košerki: Francija - Litva 22.00 Končnica 23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti: Viktor Parma, Zlatorog 0.40 Videospotnice
KANALA
9.15 TV Prodaja 9.45 Bitka .za Midway, ameriški film 12.00 Melrose Place, ameriška nanizanka 13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 14.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.30 Teksaški rangerji, dokumentarna oddaja 15.30 Nedeljska matineja: Mestni fant, kanadsko-angleški film 17.10 Adijo, pamet, ameriška nanizanka 18.05 Malcolm in Eddie, humoristična nanizanka 18.35 Melrose Place, ameriška nanizanka 19.30 Malcolom in Eddie, humoristična nanizanka 20.00 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 20.50 Shee-na, kraljica džungle, ameriška nanizanka 21.40 Tootsie, ameriški film 23.40 Striptizete, dok.-erotična nanizanka 0.10 Adrenalina
POP TV
8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Panda Jin Jin, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Godzila, risana serija 11.00 Zverinice, risane serija 11.30 Hroščeborgi, mladinska serija 12.00 Mladi Herkul, mladinska serija 12.30 Brata, ameriška humoristična serija 13.00 Skoraj popolni par, ameriška humonstična nanizanka 13.30 Formula 1: Spa Francorchamps, prenos dirke za VN Belgije 16.00 Otroci ne lažejo, humoristična oddaj 16.30 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 17.30 Nesreča: Skrivnost poleta 1501, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Ujeti v paradižu, ameriški film 22.00 Športna scena 22.45 Kdo je Harry?, ameriški film 0.20 24 ur, ponovitev
TV 3
7.30 TV Prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Najlepša dekleta Havvaiian Tropica, ponovitev 11.30 Ptujski festival narodnozabavne glasbe -1. del 13.00 Vera in čas 13.30 Ptujski festival narodnozabavne glasbe, 1. del 13.00 Vera in čas 13.30 Ptujski festival narodnozabavne glasbe, 2. del 15.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek show, glasbeni izbor 18.00 Av-todrom 18.30 Štiri tačke 19.00 Razglednica 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Avto šou 21.00 Lisičke v vrtincu gla-murja, ponovitev 21.30 Ježek Show, glasbeni izbor 22.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 0.00 Videostrani
HTV 1
8.00 TV Koledar 8.10 Poročila 8.15 Otok na vrhju sveta, ameriški film 9.30 Super Mariov svet 9.40 Operacija Barbarossa, mladinska nadaljevanka 10.15 Narodov spomin 11.00 Prenos maše 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 Daniel Libeskind, dok. film 15.00 Zlata dekleta, nanizanka 15.25 Poročila 15.35 National Geographic, dok, serija 16.40 Grand hotel, angleška nadaljevanka 17.35 Srečni dobitnik, ameriška črna komedija 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Berači in sinovi, hrvaška nadaljevanka 21.05 Hekerji, ameriška srhljivka 23.00 Madiganovi moški, nanizanka 23.25 Poročila 23.35 Nočni program
HTV 2
7.30 Policija, ponovitev 9.35 Naša zemlja, nadaljevanka 13.45 Svetovno prvenstvo formule 1: Velika nagrada Belgije, prenos iz Spa-Francorchampsa 16.00 Policija, ponovitev 16.50 Briljantina, ponovitev 17.20 Grim-move pravljice 17.50 Viza 18.30 Xena, nanizanka 19.15 Iz zakladnic hrvaških muzejev 19.30 Policija 19.55 TV razstava 20.10 Potovanja   21.10 Poročila 21.20 Mesečina
22.00 Pier Paolo Passolini, dokumentarni film 22.45 Kralj Ojdip, italijanska tragedija 0.25 Svetovni muzeji
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 7.15 Disnevjev festival 8.05 Pika Nogavička 8.45 Ena, dva ali tri 9.15 Formula 1: dirka za VN Belgije, ogrevanje 11.00 Nepremagljiva ekipa, ameriška komedija 12.30 Športni pregled 13.00 Formula 1, prenos dirke za VN Belgije 16.10 Marti-al Law 17.00 Misijonarja, italijansko-fran-cosko-angleška komedija 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 James Bond: Goldeneye, ameriški akcijski film 22.20 Columbo: Piši ali umri, ameriška TV kriminalka 23.35 Mesto zločina: Nimaš možnosti, nempka TV kriminalak 1.05 James Bond: Goldeneye, ponovitev 3.05 Tajno ime Črni angel, ponovitev ameriške srhljivke 4.40 Martial Law, ponovitev
AVSTRIJA 2
6.20 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Matineja v nedeljo 9.50 Posel z notami 10.30 Teden kulture 11.05 Čas v sliki 11.05 O sole mio, nemška komedija 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.15 Univerzium 15.00 Policijska inšpekcija 15.25 Mama mia - Samo brez panike, nemška komedija 15.35 K vragu s prfok-si, nemška komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Dežela dolin 17.55 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Cena ljubezni, nemški romantični film 21.45 Čas v sliki 21.55 Poletni pogovori 22.55 Jaz-zist iz gulaga: Eddie Rosner 23.55 Čas v sliki 0.00 Onstran molka, ameriška resnična zgodba 1.25 Teden kulture 1.50 Pogledi od strani 2.25 Dežela dolin 3.10 Dober dan, Koroška 3.40 Dober dan, Hrvati
GTV
... 24 ur VS ttx-infokanal, www:tele-tv.si 9.35 Predstavitveni spot GTV 9.40 GTV priporoča I. 9.40 Otroška matineja na GTV: bio krožek na OŠ S. Jenko; malčki plešejo, nagajivček v živalskem vrtu, risani film (Pluto) 11.00 Kolovrat domačih viž (ans. Nagelj) 12.00 Predstavljamo vam KS Golnik 13.00 Panoramski prenos kasaške dirke na Brdu. Vabljeni k sprejmljanju do 19. ure na 1. programu GTV 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1600 19.15 Bobovek, naravni park 19.25 Veriga uspeha, Aleš Jan, režiser 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo, Sajdo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1600 22.00 Petek za sobotni zametek: kanonade, Tomo Križnar -glasbena oddaja, reportaža, iz arhiva gtv 23.55 GTV priporoča III 00.00 24 ur VS-ttx GTV-infokanal, www:gtv.tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Sport Mun-dial 20.40 Zapojmo in zaigrajmo, 1. del 22.00 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 18.45 Glasbena oddaja 19.00 Iz arhiva - Otvoritev OŠ Železniki 1990 19.15 Glasbeni kotiček 20.00 16. dan teric v Davči
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show - glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
SNOP
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO CELJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved,' sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Prispevek: Oglašanje z ribiškega piknika 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in
KANAL A ob 9.45
BITKA ZA MIDWAY
ameriški film, 1976
Igrajo: Charlton Heston, Heni
Ford, Hal Holbrook
Leto 1942. Druga svetovna voji napadejo Tokio. Japonci jim ne
KANAL
MES
kanads Igrajo: Sarah <
Nick je godivšč
Vi
)d njin spozna pra-tudi kup težkih od-
KANAL A ob 21.'
TOOTSIE
ameriška kometi Igrajo: Dustin Hc leman, Charles [
Michael Dorsev s zelo nesramen in zaposliti. Ko mu nj tni drami, pomisli, rothv Michaels in Michael, preobleč je kolegica zelo pt rine vanjo. Da je oče. Michael ne ; razčisti vse nespo pozaben naslovni branke prejela osi
ji zdi nekoliko sur se v Dorothv zal.
tako iejin iz in I ne-e iz-
POPTV ob 17.30	
NESREČA: SKRIVNOST PC	t■ rTA 4rni JL£ 1A IDU 1
ameriška drama	
Igrajo: Chervl Ladd, Jeffrev DeMunn, Pet	
ler, Doug Sheehan	
Film se vrti okoli nesreče potniškega letala,	
preplaha z bombo. Kot vedno, se tudi tokrat i	
nih vprašanj, zato začnejo vsi" krivdo valiti n	
Diane Halstead je prepričana, da njen mož	
vendar njenim besedam nihče ne prisluhne.	
po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila „13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.30 Aljaževi dnevi - oglašanje 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost - Vitomir Roželj 13.40 Oglasi 14.00 Voščila -14.40 Oglasi 15.00 Gost - Darko Bogadič 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.45 Motorji, strast žena 17.00 Tercet Katrina 17.30 Novice 17.40 Oglasi 18.40 Oglasi 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19,30 Duhovni razgledi, ponovitev 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči
R SORA
8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.30 Kmetijska oddaja 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes-jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhov-
na misel 12.30 Danes godujejo 12.40 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 17.00 Uspešnice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.30 Horoskop 19.45 Športni pregled 21.00 DJ tirne
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.00 Nočni glasbeni program
KINO
CENTER amer. ljub. vojn drama PEARL HARBOR ob 15., 18. in 21.30 uri STORŽIČ druž, anim. film CESARJEVA NOVA PODOBA ob 16. uri, mer, akcij. pust. film LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 18. uri, amer. ljub. vojna drama PEARL HARBOR ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. PRAVI MOŠKI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. srhlj. PLANET TEME ob 18.30 uri, amer. drama ČOKOLADA ob 20.30 uri ŽIRI amer. trii. IZGUBLJENE DUŠE ob 18. in 20.30 uri
TVS 1
7.55 Napovedniki
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 Pod piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Rdeči grafit 9.40 Enciklopedija znanja 9.50 Srečanje z živalmi 10.15 Oddaja za otroke 10.35 Gore in ljudje: Bivak pod Skuto 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Novi raziskovalci, ameriška dokumentarna serija
12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV
Koper - Capodistria
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.10 Vremenska panorama
13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper -
Capodistria
14.20 Polnočni klub
15.30 Podoba podobe: Mediteran v likovni umetnosti
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, vreme, šport
16.45 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za
otroke
16.50 Telebajski, ponovitev 17.15 Radovedni Taček: Gumb 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 18.50 Marketing 19.00 Kronika
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Klinika pod palmami, nemška nanizanka
21.00 Medana, dokumentarec meseca
22.00 Odmevi
22.25 Kultura
22.30 Šport
22.35 Vreme
22.50 Branja
22.55 Brez reza
23.55 Volja najde pot, ponovitev
gluhe in naglušne 17.20 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 18.05 Naša zemlja 19.00 2,4 otroka, humoristična nanizanka 19.30 Policija19.55 TV Razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.15 Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka 22.05 Samo mrtev moški je dober moški, nemška komedija 23.35 Svetovni muzeji
AVSTRIJA 1
5.50 Otroški program 6.55 Disnevjev festival 9.00 Asterix osvoji Rim, ponovitev 10.15 Misijonarja, ponovitev 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverlv Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Airom 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki/kultura 20.00 Šport 20.15 High school high, ameriška komedija 21.50 Osumljeni, ameriška srhljivka 23.20 Nikita 0.40 Prey 0.45 Jakarta, indonezijsko-ameriški akcijski film 2.15 Onstran molka, ponovitev ameriške resnične zgodbe 3.40 Sledi v nič, ameriška drama
TVS 2
7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Nevihta v morski globini, ameriška dokumentarna oddaja 16.30 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 17.25 Peta hiša na levi, slovenska nanizanka 17.50 Ankara: EP v košarki 19.45 Videospotnice 20.05 Antalya: EP v košarki 22.00 Obzorje, angleška poljudnoznanstev-na serija 22.50 Med sosedi, ameriška nanizanka 23.10Brane Rončel izza odra 0.35 Videospotnice
KANAL A
9.30 TV Prodaja 10.00 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.50 TV prodaja V ^'cky Lake, ponovitev pogovorne od-oaje 12.15 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v ŽIVO 13.45 TV Prodaja 14.15 Zvezdne steze: Vovager, ameriška nanizanka 15.15 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 15.45 Temna luka, ameriška nanizanka 16.40 Ricki Lake, ameriška pogovrna oddaja 17.35 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 18.05 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.05 VIP, ameriška nanizanka 20.00 Superfilm: Glava nad vodo, ameriški film 21.40 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Tret-H kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 23.40 Dannyje-ve zvezde, ponovitev
POP TV
9.00 Oprah Show, ponovitev pogovorne opddaje 10.00 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Športna Scena, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angele-su, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Zapuščeni novorojenčki, Pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 20.55 XXL komedija: Vrnitev v prihodnost 2, ameriški film 22.50 Zlata krila, ameriška nanizanka 23.40 ^•A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0j10 24 ur, ponovitev .__
TV 3
10.00 TV prodaja 11.00 Iz domače skrinje, Ponovitev 12.30 Video strani 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Dunlop motorsport magazin 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV Razglednica 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani_
8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.40 Oglašanje s sejma 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.15 Oglašanje iz letovišča Pineta 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
AVSTRIJA 2
4.10 Domovina, tuja domovina 4.40 Poletni pogovori, ponovitev 5.50 Policijska inšpekcija 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Imenujem se Niki, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.05 Tema, reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanja 0.00 Čas v sliki 0.30 Prix Ars Electronica 2001 - Podelitev Zlatih Nik, posnetek slovesnosti 2.00 Pogledi od strani 2.05 Srečanje: kultura 3.55 Dobrodošla, Avstrija
HTV 1
7-00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja 9.50 TV Koledar 10.00 poročila 10.05 Mladinski program 11.25 °ivja obzorja 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.25 Poročila 13.30 Nenadoma Susan, humoristična nanizanka 14.00 Komisar Rex, Ponovitev 14.50 Ujeti na delu, zadnji del 15.35 Nadaljevanka 16.35 Ogledalce, ogledalce... 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Glas domovine 18.25 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnev-n'k 20.05 Izginulo egiptovsko mesto, dokumentarni film 21.00 Turistični magazin 22.15 Odmevi dneva 22.35 Prijatelji 23.00 Dosjeji * 23.40 Zlata krila 0.35 Slaba družba, ameriška srhljivka 2.20 Nočni program_
GTV
... 24 ur infokanal, VS.ttx gtv, www.tele- tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1601 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Sun beach volley cup 2001, 2.del 19.55 GTV priporoča II 20.00 Čipkarski dnevi v Železnikih 20.30 Mercator na Jesenicah (rep. s prenosa) 21.00 Popotovanje po Burmi, 2. del 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1601 22.00 SQ-jam, glasbena oddaja 23.00 S.E.M. - oddaja Rudija Kla-riča 23.30 TA dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1601 ... 24 ur ttx gtv, infokanal, GTV-tele-tv.si
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
LOKA TV
9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9#35 Iskanje resnice, oddaja o duhovnosti 9.50 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Kako biti zdrav in zmagovati 20.40 Iskanje resnice, oddaja o duhovnosti 21.00 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
19.00 Enajsta scena, oddaja z gosti iz šolskih klopi 19.30 aktualno iz občine 20.00 BUM - glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz
SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV.
R TRIGLAV
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO CEUE
R KRANJ
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz
KINO
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi g.00 Voščila ob prazniku 9.15 Voščila 9.30Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Novice, Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Moja je lepa kot tvoja 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč im svojo moč 6.40 Naš zgo dovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes- jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 11.45 šolski mali oglasi 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali ogledi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Šolski mali oglasi 16.40 Račuanlniške novice 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Oddaja za obrtni ke 18.00 Reportaža 20.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoč
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 07.00 Horoskop 7.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko 9.00 Gospodarstvo 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Iz tujega tiska 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 18.57 Izbran ka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.50 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetij ski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spo minjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program
HTV 2
j*-00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.00 TV vodič in panorame 17.15 Poročila za
CENTER amer. ljub. vojna drama PEARL HARBOR ob 17. in 20.30 uri STORŽIČ druž anim. film CESARJEVA NOVA PODOBA ob 17.30 uri, amer. akcij, pust film LARA CROFT TOMB RAIDER ob 19. uri, amer. krim. OSUMLJEN ob 21. uri
TOREK, 4. SEPTEMBRA 2001
TVS 1
7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi
9.00 Čarobni šolski avtobus, risana nan. 9.25 Radovedni Taček: Gumb g.40 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za otroke
9.45 Lahkih nog naokrog
10.30 Volja najde pot
11.20 Dokumentarna oddaja
11.50 Klinika pod palmami, nemška nan.
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.10 Brez repa
14.10 Medana, dokumentarec meseca 15.05 Andrej Tarkovski, francoski dokumentarni film
16.00 Duhovni utrip 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 17.05 Oddaja za otroke 17.15 Enciklopedija znanja 17.45 Maji: Mit in resnica, nemška dokumentarna serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Titani, ameriška nadaljevanka 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme
22.50 Nedolžne laži, angleška drama 23.50 Maji: Mit in resnica, nemška dokumentarna serija
Cosbvjev Show 19.30 Policija 19.55 TV Razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Becker, ameriška nanizanka 21.40 Siska, nemška nanizanka 22.40 Ženski zapor, 1/2 del danskega dokumentarnega filma
AVSTRIJA 1
5.05 Beverly Hills 5.45 Otroški program 8.00 Vsi županovi možje 8.20 Princ z Bel Aira 8.40 Sam svoj mojster 9.30 Felicity 10.10 Nepremagljiva ekipa, ponovitev ameriške komedije 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverty Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Zakonska nočna moram nemški TV film 21.55 Sramota, nempkitvfilm 23.25 Neizpolnjena zahteva, ameriška drama 0.50 David Duchovni predstavlja - Erotični dnevnik 1.15 Zakonska nočna mora, ponovitev nempkega filma 2.50 Zarota v nočnem ekspresnem vlaku, ameriška srhljivka
TVS 2
7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 15.35 Videospotnice 15.55 Janez Bftenc - simfonija za mamke 17.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 18.00 Biti, ne biti, ameriški film 20.05 Ko zlate citre zapojo, 1. del 21.00 Deveti krog, hrvaški film 22.30 So-pranovi, ameriška nadaljevanka 23.10 Svet poroča 23.40 Zijalo, slovenski kratki film AGRFT 23.55 Dim ni kar dim, slovenski kratki dilm AGRFT 0.00 Duh v školjki, japonski film, ponovitev 1.20 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
9.30 TV Prodaja 10.00 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.50 TV prodaja 11.20 Ricky Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.15 Adijo, pamet, ponovitev ameriške nanizanke 13.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 13.45 TV prodaja 14.15 Zvezdne steze: Voyager, ameriška nanizanka 15.15 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 15.45 Temna luka, ameriška nanizanka 16.40 Ricky Lake. ameriška pogovorna oddaja 17.35 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 18.05 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.05 VIP, ameriška nanizanka 20.00 Kung fu: Jackie Chan: Mr. Niče Guy, hongkonški film 21.40 Will in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev
POP TV
9.00 Oprah Show, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 14.05 Zakon o LosAngelesu, ameriška nanizanka 15.00TV prodaja 15.30 Oprah show: Za materinski dan, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.50 Resnične zgodbe: Strmoglavljeni, ameriški film 22.30 Zlata krila, ameriška nanizanka 23.20 M.A.S.H., humoristična nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev
TV 3
9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Video strani 13.00 Razvoj avtomobilizma 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 190.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N -nogometni studio 21.00 Motor Show Report 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani
AVSTRIJA 2
5.20 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Romanca v Heidelbergu, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi odstrani 20.15 Univerzum, dokumentarna reportaža 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Nenadoma Susan 0.55 Zlata dekleta 1.20 Univerzum 2.05 Pogledi od strani 2.10 Kuharski magazin 2.35 Tema 3.25 Po dolgem in počez 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev
GTV
... 24 ur ttx-gtv. infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 1602 19.15 Sun beach volley cup 2001, 3,del 19.55 GTV priporoča II 20.00 Utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vam KS Gorenja vas 20.55 LTV Slovenije - UPS odd. VI-TEL 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1602 22.00 Resnica o vinu, 2. del 22.30 S. E. M. - oddaja Rudija Klariča 23.00 Iz sveta glasbe (Apeiron) 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1602 00.00 GTV jutri, 24 ur ttx-gtv, www.tele-tv.si
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56!
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
6.25 BIO vremenska napoved 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.35 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prispevek: 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 911 turbo 21.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, nadaljevanka 9.50 TV Koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Divja obzorja 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Veronikine skušnjave, humoristična nanizanka 13.55 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 14.45 Tajni dokumenti KGB o neznanih letečih predmetih, dokumentarna oddaja 15.35 Nadaljevanka 16.20 Glasba 16.35 Fant zre v svet, mladinska nanizanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Živeti z..., dok. serija 18.30 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Gora nad morje, dok. oddaja 20.40 V velikem planu 22.15 Odmevi dneva 22.35 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.00 Dosjeji X 23.45 Zlata krila 0.30 Poštena igra, amer. film 2.05 Nočni program
SNOP
R KRANJ
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja humoreska 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Ogiasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.30 Novice 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Kino Linhartova dvorana 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Sejem rabljenih učbenikov 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Vedeževanje na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno j 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Večer z Bracem Korenom do 22, ure 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna
LOKA TV
9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 10.00 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Viva turistica 20.30 Iz produkcije ZLTV - Loka TV 21.00 Zapojmo in zaigrajmo, 1. del 22.20 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR.
19.00 Domača obrt na vasi 19.30 Zanimivosti - zbiralec starih kovancev 20.00 Okrogla-miza - Razvojne možnosit na mejnih območjih sosedskih občin Železniki in Cerkno
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz
R SORA
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - IZ STUDIA RADIO SORA
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Glasbeni vrtiljak 19.00 Radio jutri20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 9.30 Vaše mnenje o 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Štajerski dogodki 12.50 Osmrtnice 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 19.00 Izbranka tedna 19.03 Šport 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev opoldanske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program
vvww gorenjskaonline.eom
KINO
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 17.10 Poročila za gluhe in naglušne 18.05 Naša zemlja, brazilska nanizanka 19.00
CENTER amer. ljub. vojna drama PEARL HARBOR ob 17. in 20.30 uri STORŽIČ druž. anim. film CESARJEVA NOVA PODOBA ob 17.30 uri, amer. akcij. pust. film LARA CROFT: TOMB RAIDER ob 19. uri, amer. krim. OSUMUEN ob 21. uri
SREDA, 5. SEPTEMBRA 2001
TVS 1
7.50 Napovedniki
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9.00 Trojčice, risana nanizanka
9.25 Carski sel, risana nanizanka
9.45 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka
10.10 Enciklopedija znanja
10.30 Lingo
10.55 Maji: Mit in resnica, nemška doku-mentrna serija
11.50 Titani, ameriška nadaljevanka
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.10 Obzorja duha
13.40 Slepi potnik, nemški film
15.10 Aktualno
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Sedmi pečat: Gospa Reparjeva, gospa Močnikova in jaz, nemški film 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.45 Vreme
22.55 Koncert mariborske filharmonije - F. Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v E-molu, op. 64 23.40 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev
TVS 2
7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.25 Videospotnice, ponovitev 15.55 Ar-boretum Volčji potok 16.20 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 17.50 Carigrad: EP v košarki, 1/4 finala 19.45 Videospotnice 20.05 Beograd: Kvalifikacije za SP leta 2002 v nogometu: Jugoslavija - Slovenija 22.10 EP v košarki: Četrtfinale, posnetek iz Carigrada 23.40 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.30 Umori, ameriška nanizanka 1.15 Videospotnice
KANALA
9.30 TV Prodaja 10.00 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.50 TV prodaja 11.20 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.15 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 13.45 TV prodaja 14.15 Zvezdne steze: Vo-vager, ameriška nanizanka 15.15 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 15.45 Lepi časi, ameriška nanizanka 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 17.35 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 18.05 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.05 VIP, ameriška nanizanka 20.00 Zločin in kazen: Begunec, ameriška nanizanka 20.55 Na kraju zločina, ameriška nanizanka 21.50 Will in Grace, ameriška hu-moistična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 23.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev
POP TV
9.00 Oprah Show, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.40 TV dober dan, ponovitev 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Zaključno slavje, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Dirka s časom, ameriški film 21.45 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.40 Zlata krila, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
TV 3
9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 Družinska TV prodaja 12.00 Video strani 12.30 Naj N - nogometni studio 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Brez ovir z Jano 21.00 Reporter X 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Juke Box, ponovitev 2.00 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, ponovitev 9.50 TV koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Divja obzorja 12.00 Poročila 12.15 Koledar 12.40 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Veroni-kine skušnjave, humoristična nanizanka 14.15 Komisar Rex, nanizanka 14.45 Tajni KGB dokumenti o neznanih letečih predmetih, ponovitev 15.35 Nadaljevanka 16.25 Glasba 16.35 Navadna najstnica, mladinska nanizanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Ljubezen je čudna 18.30 Kolo sreče 19.00 Vprašaj, kviz 19.15 Loto 19.30 Dnev-
nik 20.05 Čas za življenje, ameriška drama 21.55 Dva koraka do resničnosti, dok. oddaja 22.30 Odmevi dneva 22.40 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.15 Dosjeji X 0.00 Zlata krila 0.40 Lovci, švedska kriminalka
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 17.05 Poročila za gluhe in naglušne 17.10 Siska, nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 19.00 Simpsonovi, risana serija 19.30 Policija, angleška nanizanka 19.55 TV Razstava 20.10 Čarovrjija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Tramontana, nadaljevanka 22.05 Družinska drevesa ročka, serija 22.55 Stili in plemena, dok. serija 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev
AVSTRIJA 1
4.15 Beverly Hills 4.50 Melrose Place 5.40 Otroški program 8.00 Vsi županovi možje 8.30 Princ z Bel Ara 8.45 Sam svoj mojster 9.10 Sam svoj mojster 9.30 Felicity 10.15 Columbo, ponovitev 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Vsi županovi možje 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 20.15 Nogomet -kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2002: Avstrija - Bosna in Hercegovina, prenos srečanja z Dunaja 22.50 Umetniki življenja 23.50 Rdeči baron, ameriška vojna drama 1.25 Dosjeji Jessica - Primer za Teddyja Hoffmana 2.10 Neizpolnjena zahteva, ponovitev 3.30 Kanasta, mehiška drama 4.55 Beverly Hills
AVSTRIJA 2
6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.50 Zlata dekleta 10.15 K vragu s prfoksi, ponovitev, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.05 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.15 Pod afriškim soncem: Izgubljeni v divjini, 2/3 del nemško-italijanskega TV filma 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Evropska panorama 23.15 Nightvvatch 0.00 Čas v sliki 0.30 Nenadoma Susan 0.55 Zlata dekleta 1.20 Na prizorišču 1.50 Pogled od strani 1.55 Evropska panorama 2.40 Nightatch
GTV
... 24 ur, ttx-gtv, infokanal, www:gfv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Gorenjska TV poročila 160319.15 Sun each volley dup, 2001, 4. del 19.45 TA Dober dan nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Mihael Prevc 21.00 Reportaža s kasaškim tekem na Brdu 21.30 Produktivnost v gibanju (film) 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1603 22.00 Iz sveta glasbe, skupina Magnet 23.00 Predstavljamo vam KS Gorenja vas 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1603 00.00 GTV jutri, vs 24 ur, www:tele-tv.si SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
LOKA T V
9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 9.35 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR.
19.15 Otroška oddaja 20.00 Pred petnajstimi leti - iz arhiva TV Železniki
ATM TV KR. GORA
... Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) -kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani
IMPULZ KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
SNOP
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO SORA
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.45 Vreme,
ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 Oglašanje s sejma 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Biovremen-ska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti: Gremo v life 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18,20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV.
R TRIGLAV
5,30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr.med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Olimpijski komite Slovenije 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija - formula ena 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Novice in pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Čez pregrade do Mer-kurjeve nagrde 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena oddaja 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Aktualno 21.15 Ponovitev-Zdravnikov nasvet 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.45 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 22.15 Zlata kočija formula ena (ponovitev)
R SORA
5.30 Prva jutranaj kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Prva jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Pogovor z županom Občine Škofja Loka T 1.30 Kulturni paberki 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC - novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 šolski mali oglasi 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronik 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka^tedna 7.25 Nočna kronika 7.35 Vreme 9.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Beseda opozicije 12.40 Štajerski dogodki 12.50 Odgovoori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiskia 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Na sceni 17.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Športni pregled 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 21.30 Radijski roman 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
KINO
CENTER amer. ljub. vojna drama PEARL HARBOR ob 17. in 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto!
ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA 2001
TVS 1
7.50 Napovedniki 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Po vrtovih in parkih 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija
11.25 Oko viharja, angleška dokumentarna serija
11.50 Življenje slovenskih vasi: Krkavče
12.20 Gradovi: Kako so se branili
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.10 Vremenska panorama
13.40 Večerni gost; Prof. dr. Aleksandra
Kornhauser - Frazer
14.30 Blondinka, ameriška nadaljevanka 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
16.30 Poročila, Vreme, Šport
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risana
nanizanka
16.55 Arčibald, risana nanizanka
17.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45 Humanistika
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
18.55 Napovedniki
19.00 Kronika
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik
21.00 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka
22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Pisave
23.20 Fundacija J. V. Valvasor 23.50 Brane Rončel izza odra 1.10 Humanistika, ponovitev 1.45 Dosežki, ponovitev
TVS 2
7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV Prodaja 15.40 Videospotnice 16.00 Dokumentarec meseca 17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 17.50 Carigrad: EP v košarki, četrtfinale 19.45 Videospotnice 20.05 Carigrad: EP v košarki, četrtfinale 22.00 Poseben pogled: Vodnjak, avstralski film 22.35 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.30 Zločinski tango, nemška nanizanka 1.20 Videospotnice, ponovitev
KANALA
9.00 TV Prodaja 10.00 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 10.50 TV prodaja 11.20 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.15 Begunec, ameriška nanizanka 13.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 13.45 TV prodaja 14.15 Zvezdne steze: Vovager, ameriška nanizanka 15.15 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka15.45 Lepi časi, ameriška nanizanka 16.40 Ricki Lake, ameriška pogovorna oddaja 17.35 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 18.05 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 18.35 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 19.05 VIP, ameriška nanizanka 20.00 Columbo: Nepravi čas za smrt, ameriški film 21.40 VVill in Grace, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Seinfeld, ameriška humoristična nanizanka 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
POP TV
9.00 Oprah Show, ponovitev pogovorne oddaje 10.00 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Newyorška policija, ameriška nanizanka 13.00 TV prodaja 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: V pasti preteklosti, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vse za poljub, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, ameriška nanizanka 20.55 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 21.30 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.00 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 22.50 Zlata krila, ameriška nanizanka 23.40 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev
TV 3
9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 11.30 TV prodaja 12.00 Video strani 13.30 Kuharski dvoboj 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box 17.15 Vera in čas 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 TV razglednica - Medvode 21.30 Iz domače skrinje 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj 23.50 Reporter X 0.20 Juke Box, ponovitev 1.50 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.05 Čarovnija, nadaljevanka 9.50 TV Koledar 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.25 Divja obzorja 12.00 Poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 13.30 Veronikine skušnjave, humoristična nanizanka 14.05 Komisar Rex, nanizanka 14.45 Rosvvell - prekrivanja in bližnja srečanja 15.40 Nadaljevanka 16.25 Glasba 16.35 Pogled Bailevja Kipperja, nadaljevanka 17.05 Hugo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Ljudje, ki spreminjajo čas 18.35 Kolo sreče 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Kras in morje, dok. serija 20.40 Kulturno poletje 22.10 Odmevi dneva 22.30 Prijatelji, nanizanka 22.55 Dosjeji X 23.40 Zlata krila 0.25 Obraz zla, ameriška srhljivka 1.55 Nočni program
HTV 2
8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 15.35 V velikem planu 17.10 Poročila za gluhe in naglušne 17.15 Tramontana, nanizanka 18.05 Naša zemlja, brazilska nadaljevanka 19.00 Na zdravje, humoristična nanizanka 19.30 Policija, nanizanka 19.55 TV razstava 20.10 Čarovnija, italijanska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.15 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja 22.10 Nevidni mož 2, nanizanka 22.55 Svetovni muzeji
AVSTRIJA 1
5.40 Otroški program 8.00 Vsi županovi možje 8.25 Princ z Bel Airan 8.50 Sam svoj mojster 9.10 Sam svoj mojster 10.15 Inšpektor Clouseau, ameriška komedija 11.45 Otroški program 14.55 Felicity 15.40 Beverly Hills 90210 16.25 Urgenca 17.10 Princ z Bel Aira 17.35 Sam svoj mojster 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Alarm za Kobro 11 21.55 Roland Duringer: Regeneracijski večer 23.30 Umetnine 2.10 Pametnjakoviča v podzemlju, ameriška kriminalka 3.35 Inšpektor Clouseau, ponovitev
AVSTRIJA 2
4.05 Dobrodošla, Avstrija 5.45 Tri dame 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.35 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Pod afriškim soncem, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Mednarodna reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ženske zaupajo dr. Štefanu Franku 14.50 Falcon Crest 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdorošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Vera, TV pogovor 22.00 Čas v sliki 22.30 Euro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Rally OMV, vrhunci 1.40 Zlata dekleta 2.05 Univerzum 2.50 Pogledi od strani 2.55 Milijonsko kolo 3.00 Dežela in ljudje 4.15 Dobrodošla, Avstrija
GTV
... 24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1604 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Sun beach volley cup, 2001 - finale 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pred SP v balinanju, Aleš Škoberne 20.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi 21.00 Čipkarski dnevi v Železnikih 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1604 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič v živo 23.00 Gorenjski biseri -mlin v Predosljah 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1604 00.00
24 urVS, ttx-infokanal, www:tele-tv.si' ' SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
LOKA TV
9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 SO-JAM, glasbena oddaja 10.05 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 SO-JAM, glasbena oddaja 21.05 Iz produkcije ZLTV - Loka TV 21.35 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila.na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Aktualno v občini 20.00 Predstavljamo vam - obdelava lanu od biljke do platna
ATM T V KR. GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved sporeda... Videostrani
IMPULZ KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 SE.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati,.ponovitev 22.40 Videostrani
SNOP
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - DANES IZ STUDIA RADIO SORA
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat, 8.20 Oziramo se
8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Pravice izgnancem - gost v studiu 9.50 EPP 10.00 Novice 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Halo Radio Morje 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio-vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: 16.50 EPP 16.50 EPP 16.55 Novice 17.00 Novice 17.10 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 jutranja uganka 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.35 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Mavrica - oddaja o kulturi 11.30 Novice 11.40 Oglasi 12.00 BVC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Sejem rabljenih učbenikov 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi - Makler 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Novice za obrtnike - OOZ Jesenice 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19.15 Voščila 20.30 Glasbena oddaja za mlade: Težke frekvence 21.30 Pogled v jutrišnji dan 21.50 Jutri na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 22.30 Računlaniške novice
R SORA
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 11.00 Vprašanja in pobude 11.45 Šolski mali oglasi 12.00 BBC-novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj-dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Šolski mali oglasi 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.05 Štajerski dogodki 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.30 Radio Pirat 12.50 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.00 Turizem na RGL 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Odprti mikrofon 16.30 Dosje 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.05 Športni pregled 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.50 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
05.00 Dobro jutro 05.15 Vrerr=rska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.00 Kmetijski nasvet 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 9.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 10.00 Poročila 10.15 Odkrivajmo domovino in svet 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Maestral 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasbeni gost 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Karavana prijateljstva 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev dopoldanske oddaje Doživetja gora in narave 23.30 Nočni glasbeni program
KINO«
Nismo prejeli sporedov!
S
ureja: Vilma Stanovnik
V nedeljo bodo na hipodromu Brdo na svoj račun znova prišli ljubitelji konjev in konjskih stav
KASAŠKA ELITA ZA OSEM POKALOV
V kar osmih dirkah se bodo pomerili kasači in njihovi vozniki, najkvalitetnejša in najprestižnejša pa bo 7. dirka za Veliko nagrado Mobitela - Nastop lipicancev, pihalnega orkestra MO Kranj, Andreja Šifrerja in konjske stave
Brdo pri Kranju, 31. avgusta -Prva septembrska nedelja je že Po tradiciji namenjena konjeniški prireditvi na Brdu. Tudi letos bo tako, saj bodo na Brdu v nedeljo že 22. kasaške dirke. Organizatorja bosta tudi tokrat z roko v roki Konjeniški klub Brdo in Servis za protokolarne storitve Brdo, prireditev pa se bo začela ob 14. uri z nastopom pihalne godbe MO Kranj.
Prav dirka za pokal Slovenice, ki se bo začela ob 14.30 uri, bo namenjena dvoletnim kasačem 2 najmanjšim ali brez zaslužka, favorit med desetimi kasači pa je prav gotovo Big Star, potomka rodu Medow Meritime in Big Touch na vajetih Zvoneta Vidica. Ker pa je med dvoletni-ki najtežje napovedovati zmagovalce, pa bodo imeli stavci precej priložnosti, da stavijo tudi na svoje favorite.
Podobno bo tudi v drugi dirki, ki bo namenjena 3- do 4-letnim kasačem, med favoriti pa bodo A Macksatr Vita s finskim voznikom Arijem Kaarlenkaskim, Molipači z Alešem Pavšičem in »na Maj z Dragom Lesom.
Tudi tretja dirka za pokal Mli-notesta bo namenjena 3- do 4-'etnim kasačem, med enajstimi kasači pa je eden favoritov zagotovo Agilitv Vita z voznikom
Hipodrom na Brdu je eden najlepših v Sloveniji in Evropi, čeprav zaradi prekratke proge ni moč postavljati rekordnih časov.
Mirkom Gregorcem.
Tretji dirki bo sledil nastop li-piške jahalne šole, ob 15.52 uri pa bo na sporedu najbolj zasedena dirka, dirka za pokal Krke, ki bo namenjena 3 do 6-letnim kasačem. Favorit v tej preizkušnji je Alf Gimli Vita z voznikom Janezom Hrovatom, prav tako pa se bosta za zmago potegovala Lake B in Viktor Marinšek ter Pia On z Jelko Orel.
Sledila bo 5. dirka za pokal Ljubljanskih mlekarn. Med desetimi 3- do 14-letnimi kasači je
KOŠARKA
DANES START NA EP
Kranj, 31. avgusta - Minulo sredo je z brniškega letališča na pot J Ankaro odpotovala slovenska košarkarska reprezentanca. Na
Eurobasketu 2001" bodo naši fantje, katerih kapetan je Kranjčan Marko Milic, prvič nastopili danes, ko se bodo v skupini B Pomerili z ekipo Španije. Jutri bodo izbranci trenerja Borisa Zrinskega igrali z domačo ekipo Turčije, v nedeljo pa z Latvijo. Prvduvrščena reprezentanca iz vsake skupine se bo neposredno "Vrstila med najboljšo osmerico, ki bo nadaljevala tekmovanje 5. septembra v Carigradu, zadnje moštvo iz vsake predtekmovalne skupine pa bo odpotovalo domov. Drugi in tretji iz skupine se bodo navzkrižno spopadli za štiri prosta mesta v četrtfinalu. Načrt slovenske reprezentance naj bi bilo vsaj drugo mesto v skupini, na koncu pa bi bili zadovoljni z uvrstitvijo med sedem najboljših evropskih moštev. • V.S.
NOGOMET
ZA KODELETOV MEMORIAL
Kranj, 31. avgusta - Več kot petsto mladih nogometašev se bo Jutri, v soboto, merilo na mednarodnem turnirju za starejše dečke, ki ga Nogometni klub Triglav Kranj prireja v spomin dolgoletnega nogometnega delavca: igralca, trenerja in sodnika Staneta Kodeleta. Na turnirju bo nastopilo 24 ekip, večina od ni'h bo iz različnih koncev Slovenije, mednarodni ton pa bosta turnirju dali ekipi Zagreba in Orienta. Ekipe bodo razdeljene na šest skupin, tekme po skupinah pa bodo med 8.30 in 12. uro Potekale na igriščih v Kranju, Kokrškem logu, Britofu, Šenčurju. Visokem in Stražišču. V Kranju bodo nastopale ekipe Kamnika, Triglava A, Korotana in Zagreba A, na igrišču v Kokrškem jogu se bodo merile ekipe Izole, Dravograda, Mure in Bilj, na igrišču v Šenčurju Slovan, Koper, Maribor in Šenčur, v Britofu Tabor, Rudar, Orient in Britof, v Stražišču Sava, Hit Gorica, Pu-blikum in Jarenina in na Visokem Triglav B, Zagreb B, Izola B 'n Visoko. Najboljših dvanajst ekip bo nato med 13.30 in 15.30 uro igralo za uvrstitev v polfinak v Kokrškem logu, Britofu, Šenčurju in Stražišču, polfinalni in finalna tekma pa bodo po 16.30 uri na igrišču v kranjskem športnem centru. "Naš turnir Je zagotovo eden največjih za to kategorijo nogometašev v Sloveniji, pohvalno pa je, da na njem nastopa vedno več gorenjskih tnoštev. Sodelovanje med gorenjskimi nogometnimi klubi je vse boljše, to pa pomeni tudi hitrejši napredek," je ob priložnostni Uskovni konferenci povedal vodja tekmovanja Marko Trebeč.
pri Nogometnem klubu Triglav so zadovoljni, ker jim je pri °rganizaciji na pomoč priskočila Mestna občina Kranj, ki je za Vse ekipe prispevala lične spominske krožnike. Zavod za šport Je mladim brezplačno odstopil igrišča, pizzerija Košuta pa bo Poskrbela, da udeleženci turnirja domov ne bodo odšli lačni. Za nogometaše, njihove spremljevalce in navijače bo ob vseh igriščih organiziran tudi srečelov. • V. Stanovnik
PRIHAJA ČAS ODLOČITVE
Brdo pri Kranju, 31. avgusta - Slovenska nogometna reprezen-anca je v boju za nastop na svetovnem prvenstvu pred odločilnima kvalifikacijskima tekmama. Prvo bo odigrala jutri, v soboto, ^D 20.15 uri na razprodanem štadionu za Bežigradom v Ljubljani, k"Ugo pa v sredo, 5. septembra, na stadionu Partizana v . epgradu. Naša ekipa se že od torka pripravlja na Brdu, v Šenčur-Ju in Ljubljani, tako reprezentantje (v ekipi sta tudi Gorenjca Mi-an Pavlin in Rajko Tavčar) kot selektor pa so pred odločilnima ekmama optimisti in verjamejo v svoji zmagi. • V.S.
favorit v svoji konkurenci Jasna z voznikom Romanom Jerov-škom, priložnost za zmago na domačem hipodromu pa bosta skušala izkoristiti tudi Lepi B in Zvone Vidic.
Najmanj konj je prijavljenih za 6. dirko za pokal Mercedes-Benza, delni vzrok za to pa je gotovo "veliki favorit" Persugil z voznikom Mirkom Gregorcem. Zaradi prijave le šetih konj bo start le s prve vrste.
Vrhunec nedeljske prireditve na Brdu bo zagotovo finalna dirka za veliko nagrado Mobite-
la za 5- do 14-letne kasače. Dirka bo zelo odprta in izenačena, favorita med desetimi pari pa sta zagotovo Suriva in voznik Vojo Maletič.
Tudi letos se bo brdska konjeniška prireditev končala s spominsko dirko Henrika Uebellei-sa in pod pokroviteljstvom ČZP Delo. Na njej se bodo po tradiciji pomerile voznice, na start pa je prijavljenih kar deset kasačev.
Ves Čas tekmovanja bo moč staviti, stave pa potekajo že tudi prek Športne loterije. Vsak obiskovalec ho ob plačilu vstopnine ($00 tolarjev) dobil bilten s kuponom za 200 tolarjev, ki ga bo moč vnovčiti pri stavi.
"S stavami skušamo prireditev narediti še bolj zanimivo, prav tako pa bodo za popestritev dogajanja s svojimi nastopi poskrbeli lipicanci iz lipiške jahalne šole, zapel bo Andrej Šifrer, videti pa bo moč tudi avtomobile Mercedesa in Renaulta," je povedal predsednik KK Brdo Lojze Gorjanc, tehnični direktor dirke Gorazd Kokalj pa je zatrdil, da bo prireditev ob vsakem vremenu. • V. Stanovnik
SMUČARSKI SKOKI
VSE ZMAGE GORENJCEM
Tržič, 31. avgusta - Minulo nedeljo se je s četrtim tekmovanjem v Celovcu končala mednarodna poletna turneja na štirih skakalnicah za pokal Alpe - Adria Hass - Fertigbau. Tekmovanje, namenjeno mladim do 10 let. do 12 let in do 14 let. seje začelo prvo avgustovsko soboto v Sebenjah, nadaljevalo pa v Kranju in Eisenerzu.
Odlično znanje so znova pokazali mladi slovenski skakalni upi, ki so v vseh treh kategorijah zmagali. Tako je v kategoriji do 10 let v skupni uvrstitvi tako v skokih kot nordijski kombinaciji slavil Aleš Oblak (Stol Žirovnica), pred Maticem Koširjem (Triglav Kranj). Tretji je bil avstrijski tekmovalec Christian Reiter, s četrtim mestom med skakalci se je izkazal Luka Leban, peti v obeh disciplinah je bil Žiga Tomazin, šesti pa Urban Hrovat (vsi Trifix Tržič). Prav tako so se izkazali fantje v kategoriji do 12 let. Dvojno zmago je slavil Roman Urek (Stol Žirovnica). V razvrstitvi skokov je bil Janez Guna Močnik iz Zagorja drugi. Žiga Mandelj (Šmartno na Pohorju) pa tretji. V nordijski kombinaciji je bil drugi Peter Kirbus, tretji pa Vid Ojsteršek (oba SSK Mengeš). Sedmo mesto je osvojil Anže Zaplotnik, osmo pa Matej Drinovec (oba Trifix Tržič). Tudi v kategoriji tekmovalcev do 14 let je zmagovalec iz sončne strani Alp. Prepričljivo je namreč dvojno zmago slavil Mitja Mežnar (Trifik Tržič), posamezno v skokih pa je bil odličen drugi tudi njegov klubski prijatelj Luka Jezeršek. Tretji je bil Avstrijec Josef Creic, na naslednji mesti pa sta se uvrstila Jernej Križnar in Nejc Košnjek (oba Trifix Tržič). Tržičani so se izkazali tudi v nordijski kombinaciji, saj je bil Rok Zima drugi, Nejc Košnjek pa peti. Kot je sporočil Boris Tomazin, bo naslednje leto finalno tekmovanje v Tržiču. • V.S.
Skakalnico v Bavhenku gradijo - Zaradi pritožb na lokacijsko tr» potem tudi gradbeno dovoljenje se je začetek gradnje nordijskega državnega centra na Gorenji Savi zamaknil za nekaj let. 16. avgusta pa so delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke, ki je bil kot najugodnejši ponudnik izbran na javnem razpisu, s stroji končno zakopali v posekano pobočje med vzpetinama Šmarjetne gore. Investitor smučarski klub Triglav iz Kranja je denar - za prvo fazo gradnje bo šlo 195 milijonov tolarjev - zagotovil iz več virov: iz proračuna mestne občine Kranj, iz ministrstva za šolstvo, znanost in šport, iz športne fundacije in pomoči nekaterih sponzorjev. Do zime naj bi bila 100-metrska skakalnica zgrajena, tako da bodo na njej že mogoči snežni treningi in tekmovanja, spomladi pa naj bi skakalnico, ki bo dopuščala do 115 metrov dolge skoke, pokrili s plastiko. Ob njej bo zgrajena tudi sedežnica. Objekt, ki bo kot "šolska" skakalnica izjemno pomemben za razvoj skakalnega športa v Kranju in vsej Sloveniji, bodo svečano odprli predvidoma septembra naslednje leto.  • H. J., foto: G. Kavčič
JADRALNO PADALSTVO
NAŠIM EKIPNO 10.MESTO
Tolmin, 31. avgusta - Končalo se je PWC tekmovanje v Tolminu, na katerem pa naši jadralni padalci niso posegli po vidnejših uvrstitvah. Še najbolje se je izkazal Primož Suša (Termo-tom, Špica), ki je po štirih solidnih nastopih skupno osvojil 21. mesto in dokazal, da se je moč uvrščati tudi blizu svetovnega vrha. Sicer pa je organizatorjem večkrat ponagajalo vreme, tako da so izpeljali le štiri tekme. Francozi so slavili v posamični konkurenci (Patrick Berod pred Jeanom Pierrom), Švicarji pa so bili najboljša ekipa. Naša ekipa je med 26. sodelujočimi državami osvojila 10. mesto. • I. Eržen
SPET REKORDNO
Sorica, 31. avgusta - Suho vreme v zadnjem mesecu dodobra izkoriščajo jadralni padalci, ki kot za šalo podirajo državne rekorde. Tako sta brata Urban in Aljaž Valič iz Ajdovščine izboljšala komaj 10 dni star rekord in pomaknila znamko v preletu s povratkom na 167 kilometrov. Da pa prejšnja rekorderja ne bi ostala praznih rok, sta Tomaž Eržen iz Besnice (KJP Krokar) in Primož Suša z Vrhnike (Termoton, Špica) že naslednji dan izenačila to znamko, za nameček pa je Primož s pristankom v Bukovščici še popravil svojo znamko v preletu z obratno točko na 188 kilometrov. • 1. Eržen
TRIATLON
ŽEPIČ ZMAGAL V ZAPREŠIČU
Kranj, 31. avgusta - V hrvaškem Zaprešiču so triatlonci nastopili na mednarodni tekmi Reebok pokala in slovenskega pokala. Na hriboviti in zahtevni progi seje najbolje znašel Kranjčan Damjan Žepič, ki je slavil pred Hrvatom Patrčevičem, tretji pa je bil Zepičev klubski tovariš iz TK Ribnica Damjan Kromar.
Žepič je tako s petimi zmagami že nesporni zmagovalec slovenskega pokala in se bo sedaj posvetil dolgim razdaljam. Že naslednji teden bo nastopil v Italiji na razdalji ironmana. • N.P.Ž.
VABILA, PRIREDITVE
Mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah - Cesta med Tržičem in vasjo Lom bo jutri, 1. septembra, namenjena tekmovalcem in tekmovalkam, ki se bodo pomerili na 9. mednarodnem tekmovanju na tekaških rolkah. Ob 9.30 uri bodo pred tovarno Peko startali mlajši in starejši dečki ter deklice, uro kasneje bo start mladincev in ostalih ženskih kategorij, zadnji pa bodo ob 11.30 uri startali starejši mladinci, juniorji, člani in veterani. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri pri Domu krajanov v vasi Lom, kjer bo potekal tudi zabavni program in tekmovanje članov častnega odbora.
S kolesi iz Sv. Jošta - Mountain bike klub Kranj bo od danes do nedelje organizator tekme v gorskem spustu s kolesi za slovenski pokal. Tradicionalno sedmo tekmovanje bo potekalo na pobočjih Sv. Jošta nad Kranjem, tudi letos pa so ga pripravili v sodelovanju s kranjsko porodnišnico pod geslom "Spustimo se za naše malčke". Del denarja sponzorjev bodo namreč namenili za nakup aparatov za spremljanje življenjskih funkcij novorojenčkov. Danes bo na sporedu neuradni trening, zvečer pa bo v gradu Khiselstein v Kranju bike party. Jutri med 14. in 16. uro bo uradni trening, v nedeljo pa bo start prvega teka ob 13. uri, razglasitev rezultatov pa ob 15. uri.
Lokostrelci za slovenski pokal - Lokostrelska sekcija pri ŠD Partizan Škofja Loka in Lokostrelska zveza Slovenije bosta jutri, 1. septembra, organizatorja lokostrelskega tekmovanja v disciplini 900 krogov za slovenski pokal. Tekmovanje bo potekalo na baseball igrišču v bivši vojašnici v Škofji Loki, začelo pa se bo ob 10. uri.
Srečanje ljubiteljev lova z lokom - Društvo ljubiteljev lova z lokom vabi na srečanje in tekmovanje, ki bo 8. septembra med 9. in 14. uro v Kamniški Bistrici pri Jurju.
Gorski tek na Črno prst - Planinsko društvo. Krajevna skupnost in Turistično društvo Podbrdo bodo skupaj z G RS postajo Tolmin jutrit 1. septembra, organizatorji 8. gorskega teka iz Podbrda na Črno prst. Prijave bodo sprejemali jutri do 8. ure na startu, start pa bo ob 9. uri na odcepu ceste za vas Trtnik. Dodatne informacije dobite pri Marku Drakskoblerju (05 380 80 80) ali Ivanu Čuferju (05 388 33 30).
Mednarodni rokometni turnir v Radovljici - Rokometni klub pri Športnem društvu Radovljica bo ob občinskem prazniku organizator mednarodnega rokometnega turnirja. Turnir, ki bo to nedeljo, 2. septembra, potekal v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici, se bo začel ob 14. uri s tekmo RK Radovljica - RK Jezersko. Ob 15. uri bo tekma RK Cerklje - SG Kartner A, ob 16. uri SG Kartner A - RK Radovljica, ob 17. uri Jezersko - RK Cerklje, ob 18. uri RK Jezersko - SG Kartner A in ob 19. uri RK Cerklje - RK Radovljica. Ob 20. uri bo zaključek turnirja s podelitvijo pokalov.
Teniški turnir Bled open - Od 4. do 8. septembra bo v teniškem centru Ribno potekal turnir "Bled open" za kategorijo mladincev in mladink. Kvalifikacije se bodo začele že v nedeljo, na njih pa bo sodelovalo 64 fantov in deklet. Na glavni turnir se bo uvrstilo 32 posameznikov in 16 dvojic. Tako na Bledu te dni pričakujejo skupno kar 184 igralcev in igralk iz 21 držav, med njimi pa bodo seveda tudi najboljši Slovenci in Slovenke.
Otroški teniški turnir Hervis - Jutri in v nedeljo bo Hervis v sodelovanju s Tenis Collegom Ljubljana pripravil otroški teniški turnir Hervis. Nastopili bodo otroci letnika 1990 in mlajši, razdeljeni pa bodo v štiri starostne skupine. Turnir bo potekal na igriščih Tenis Collega v Šiški, začel pa se bo ob 9. uri. Jutri bodo igrali dečki, v nedeljo pa deklice.
Vabilo mladim nogometašem - Nogometni klub Ločan iz Škofje Loke vabi k sodelovanju dečke rojene leta 1988 in mlajše, ki se želijo naučiti veščin nogometne igre. Dodatne informacije po telefonu 041 436 199 (Ažbe).
Balinarski spored - V 13. krogu 1. lige bo ekipa Centra jutri, v soboto, ob 16. uri doma gostila EIS Budničar, ekipa Bistrice pa bo gostovala pri Fužinah Balinčku. V 2. ligi - vzhod bo Planina gostila Velenje premogovnik, Primskovo Mirno, ekipa Radovljice Alpetour pa bo gostovala pri Krškem. Tekme bodo jutri ob 10. uri.  • V.S.
KRONIKA
ureja: Helena Jeiovčan
NESREČE
Pešec in pes mrtva
Kranj - 24-letni T. I. iz Kranja je v torek okrog petih popoldne z osebnim avtom R 19 vozil po regionalni cesti od Police proti Kranju. Na Zlatem polju, kjer se ravnemu delu regionalke priključi makadamska pot, je s te poti z voznikove leve strani cesto kljub označbam za prepoved cesto prečkal 76-letni J. S. iz
Kranja, ki je imel ob sebi psa. Voznik T. I. je čelno trčil v pešca, ki ga je vrglo na pokrov motorja, z glavo je udaril v desno stran vetrobranskega stekla in avtomobilsko streho, nato pa je skozi razbito steklo padel na sopotnikov sedež.
Voznik je po trčenju močno zaviral, sledi zaviranja so bile vidne skoraj 47 metrov. Po dobrih 50 metrih pa je zapeljal s ceste desno prek makadamske bankine in se ustavil dvanajst metrov naprej s prednjim delom avta v koruzi.
Pešec je bil na kraju nesreče mrtev, psa pa je po trku odbilo skoraj 98 metrov naprej in je prav tako mrtev obležal na cesti.
Voznika T. I. bodo policisti kazensko ovadili. • H. J., foto: A. Korenčan
Pijana voznica
Kranj - V sredo zjutraj sta na regionalni cesti Kranj-Brnik trčili voznici osebnih avtomobilov. Ker se nista mogli zediniti, katera je kriva, je posredovala policijska patrulja. Policisti so opazili, da se 26-letna voznica R. D. iz okolice Kranja nekoliko čudno obnaša, zato so jo preizkusili z elektronskim alkotestom. Pokazal je kar 2,48 grama alkohola!
KRIMINAL
Ukradena avta v garaži v Drulovki
Kranj - V torek pozno zvečer je dežurni policist v kranjskem operativno komunikacijskem centru sprejel telefonski klic. Da sta v podzemni garaži ob Kališki ulici v Dulovki dva osebna avtomobila, ki bi lahko bila ukradena noč prej v Kamnici, se je glasilo sporočilo. Policisti so v garaži res našli izginula športna
avtomobila porsche 911 carrera 4 črne barve in mercedes SLK 230 kovinsko zelene barve z ljubljansko registracijo. Oba avta sta bila nepoškodovana in zaklenjena. V sredo so ju vrnili lastniku, policijska preiskava pa še ni končana. • Foto: T. Doki
Avtoprevoznikovi lažni stroški
Naklo - V uradu kriminalistične policije so kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin ovadili avtoprevoznika Z. J. iz Naklega. Zaradi polne uveljavitve davčnih olajšav, glede na svoj promet, naj bi si pridobil ponarejene račune Petrola o nakupu plinskega olja D-2 v vrednosti dobrih 484 tisoč tolarjev ter jih knjižil v svoje poslovne knjige za leto 2000 in v napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za isti leto.
Goljufivi kupec
Škofja Loka - Škofjeloški policisti bodo proti 20-letnemu domačinu D. M. poslali poročilo v dopolnitev kazenski ovadbi, ki je že na državnem tožilstvu. Osumljen je namreč kaznivega dejanja goljufije. Junija letos je prišel v trgovino Extreme Vital v Puštalu, kjer je lastnika lažno zavedel z obljubo, da bo račun za kupljeno blago poravnal naslednji dan. Blago, vredno dobrih 237 tisočakov, je odpeljal, za večjo prepričljivost pa je v trgovini zastavil celo svojo študentsko izkaznico, s katero pa trgovec kajpak ni imel kaj početi.
Računalniški prevarant v preiskavi
Ljubljana, 31. avgusta - Okrožni državni tožilec v Ljubljani Matej Petrca je na okrožno sodišče v Ljubljani vložil zahtevo za preiskavo zoper Matjaža Roglja iz Suhadol pri Komendi. Rogelj je utemeljeno osumljen goljufije, saj naj bi s prevaro o svetovnem računalniškem prvenstvu v Riu de Janeiru v Braziliji pridobil 14,1 milijona tolarjev od ministrstva za šolstvo in šport, mestne občine Ljubljana in nekaterih podjetij. Roglju bodo morali na sodišču dokazati, da je imel od vsega začetka namen goljufati. • S. S.
Vzrok strmoglavljeni a Stroj evega helikopterja še ni docela razjasnjen
Helikopter zgorel, Stroj preživel
45-letni podjetnik in lastnik helikopterja eurocopter BO 105 Franci Stroj iz Dvorske vasi je v ponedeljek s svojim plovilom strmoglavil z višine 400 metrov in jo čudežno odnesel le s praskami.
Pokljuka, 31. avgusta - Tri dni po grozečem strmoglavljenju helikopterja nad Velim poljem, ki ga je krmaril 45-letni podjetnik Franci Stroj iz Dvorske vasi, policija še vedno ni našla zadnjega rotorja helikopterja z reduktorjem. Prav ta odpadli del naj bi po predvidevanjih preiskovalcev razkril pravi vzrok za nenavadno nesrečo, ki je na srečo povzročila le gromozansko materialno škodo (ocenjena je na 112 milijonov tolarjev), medtem ko jo je Franci Stroj čudežno odnesel le z odrgninami.
Minuli ponedeljek, 27. avgu- "Začutil sem, da je nekaj prile-sta, je Franci Stroj, lastnik pod- telo v rotor, domnevam, da je
jetja Stroj, ki se ukvarja s heli-koptrskimi prevozi, s svojim plovilom, ki ga je kupil leta 1996, pomagal pri postavljanju drogov v Logu pod Mangartom. Proti popoldnevu se je tam okrepil vzgonski veter, zato je sprejel naročilo za prevoz tovora do koče na Doliču. Okoli 13.50 ure je med vračanjem v dolino nad Velim poljem nenadoma zaslišal močan pok v repu helikopterja. Po izjavah očividcev nesreče je tedaj rotor odle-tel s helikopterjega repa.
V minulih dneh smo poskušali stopiti v stik s Francijem Strojem, vendar nam ni uspelo, saj so se Strojevi v Dvorski vasi oblekli v žalna oblačila. Le dan po nesreči Francija Stroja je namreč umrl njegov 48-letni brat Janez.
bil ptič. Bil sem nekje na višini 400 metrov in takoj sem začel izgubljati višino. S predpisanimi reševalnimi manevri sem poskušal helikopter pripeljati varno v dolino, vendar se je začel vrteti, tako daje bil padec neizogiben. Iskal sem le še čim bolj primerno mesto," je "v drugo rojeni" Franci Stroj preko telefona novinarjem razložil nekaj ur po nesreči, ko se je že umaknil v svoj vikend na Dobrči.
Helikopterje obrnjen na glavo padel v ruševje, nedaleč od urejene planinske poti. Franci Stroj se je hitro odpel in splezal iz razbitine, v kateri se je že smodilo. Sprva je pomislil, da bi ogenj skušal pogasiti, a je kmalu uvidel, da je nemočen, zato se je peš, obut v natikače, sam odpravil proti bližnji Vodnikovi koči. Za njim je tik pod Mišelj vrhom ostal popolnoma zgoreli
Pri Strojevih v Dvorski vasi od ponedeljka stoji le še manjši helikopter enstrom S5-HCT.
helikopter na okoli 20 kvadratnih metrov velikem pogorišču.
Tja je takoj po telefonskem obvestilu na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj, ki gaje ob 13.52 uri poslal planinec L. K. iz Prebolda, poletel helikopter Slovenske vojske s petimi prostovoljnimi gasilci iz Srednje vasi, ki so požar takoj lokalizirali, nato pa nadzorovali pogorišče. S helikopterjem letalske policijske
enote z Brnika pa so na kraj nesreče prileteli pripadniki gorske policijske enote in dežurni zdravnik. Lažje poškodovanega ponesrečenca so našli pri Vodnikovi koči in ga s helikopterjem odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ga po pregledu odpustili domov. V tem času se je vojaški helikopter nekajkrat dvignil nad pogorišče in ga oblil z vodo.
• S. Šubic, foto: T. Štular
Stop, otroci na cesti
Pred /agarjevo in Prešernovo šolo "ležeči policaji", na Orehku manjkajoči pločnik.
Kranj, 31. avgusta - V upravi mestne občine Kranj so pred začetkom novega šolskega leta poskrbeli za nekatere novosti, s katerimi bodo šolske poti varnejše.
Tako so pred kratkim pred osnovno šolo Staneta Žagarja na C. 1. maja na Planini zgradili hitrostne ovire v obliki dvignjenih asfaltnih prehodov za pešce, ta teden pa so tak prehod dobili tudi na občinskem
Kokrici; ena prvih je ravno "ležeči policaj" pred matično šolo.
Bolj varni bodo poslej tudi otroci, ki pešačijo v devetletko na Orehku. Z glavne Zasavske ceste bodo šli v ponedeljek po pločniku vse do šole. Na tem
Po pločniku vse do šole na Orehku.
delu Kidričeve ceste pred osnovno šolo Franceta Prešerna, ki pelje proti fakulteti.
Na problem varnosti otrok na poti v šolo in domov so pred mesecema namreč odločno opozorili kranjskega župana prav šolniki in starši otrok iz Prešernove šole. Terjali so rešitve tako za matično šolo v Kranju kot za njeno podružnico na
odseku je hitrost še dodatno omejena na 30 kilometrov na uro. Hkrati s pločnikom delavci Cestnega podjetja Kranj urejajo tudi uvoz z Zasavske ceste proti šoli, ki bo omogočil lažje zavijanje avtobusov in srečevanje osebnih avtomobilov, s katerimi številni starši vsako jutro vozijo otroke v šolo.
• H. J., foto: T. Doki
"Ležečipolicaj"pred Prešernovo šolo v Kranju.
"Svetlobni znak"
Kamnik, 31. avgusta - Tudi v kamniški občini si prizadevajo za čirn boljšo prometno varnost otrok. Vedo, da policisti ne morejo paziti nanje vedno in povsod, zato je na preventivnem področju sodobna tehnika lahko odlično dopolnilo.
Upočasniti prehitre voznike in obvarovati šibke na cesti je tudi osnovno poslanstvo mobilne naprave, ki jo na občinske ceste s sodelovanjem ljubljanskega podjetja Intermatic uvaja kamniška občina prav ob začetku novega šolskega leta. Gre za "svetlobni znak", k* voznike opozarja, s kakšno hitrostjo vozijo, zmore pa tudi nekatere druge operacije, denimo, štetje prometa.
Napravo bodo v kamniški občini preskušali dva tedna in jo pre; meščali na različne lokacije, potem pa se odločali, ali jo bodo kupil1 ali ne. Stane približno milijon tolarjev. Posebno učinkovita je, če so v njeni družbi tudi policisti in prehitrim voznikom takoj stopijo na prste. Kamniški policisti so že zagotovili sodelovanje. • H. J.
Tudi železničarji pripravljeni na šolo
Ljubljana, 31. avgusta - Tako kot že vrsto let doslej, bodo na Slovenskih železnicah tudi letošnja prva dva tedna pouka namenili posebno pozornost varnosti in redu na vlakih. Železniški delavci bodo pomagali predvsem novincem na postajah in vlakih, v skladu s pravilnikom o notranjem redu na železnici pa bodo ukrepali tudi pri morebitnih "krstih" ali preganjanjih novincev, ki si jih radi privoščijo dijaki višjih letnikov, sporoča Sandi Salkič. Lanska preventivna akcija Slovenskih železnic je imela dobre rezultate in upajo, da tudi ob letošnjem začetku novega šolskega leta ne bo treba reševati kakšnih hujših zapletov, pri katerih bi morala sodelovati tudi policjja. • H. J.
Kranj, 31. avgusta - Ministrstvo za pravosodje z gradnjo parkirisc zaključuje zunanjo ureditev kranjske sodne hiše. Dela bodo končana v drugi polovici septembra, sodišče pa bo zase in za stranke pridobilo približno 25 dodatnih parkirnih mest. Skupaj j* bo šestdeset.  • H. J., foto: A. Korenčan
HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 urel Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
<C3
KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si
ROZMAN BUS
Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-IH-H7
A V TO 11U SNI PRE VOZI DRINOVEC PAVEL
METEOR, d.o.o.
Stara c. 1, Cerklje
LETNO KOPALIŠČI: RADOVLJICA Tel.: 53 15 770
LETNO KOPALIŠČE
TRŽIČ
04/ 596 11 87
GRAJSKO
KOPALIŠČE BLED
04/578 0528
LETNO KOPALIŠČE
KRANJ
04/201 44 29
Terme SNOVI K
Kamnik 01/830 86 31
VOZNIŠKI IZPIT
PREDAVANJA IZ TEORIJE
B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 3. septembra, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 530-0-530, 3. septembra ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 3. septembra ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 3. septembra in  11. septembra
Ob 9.00 in ob 15.00. !
Trst 11.9., Madžarske toplice od 13.9. do 16.9.,Gardaland 22.9. -NOČNI, Lenti 22.9., Kopalni izlet v Malinsko 3.9.
Trst 6. 9.
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
Gardaland 8.9. - NOČNI (zadnjič nočni v tem letu); Lenti Tel.: ] 252-62-10, 041/660-658
KOPALIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli. 600 sit, mladina do 14: leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C.
Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šolarji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25 - 26 stopinj C
Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 23,5 stopinj C
Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure.
CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C
Bazen je odprt vsak dan od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 900 sit, otroci (od 4 do 14 leta) 500 sit, upokojenci, dijaki, študentje in invalidi 300 sit popoldanska: odrasli 700 sit, otroci 300 sit, upokojenci, dijaki 500 sit; nočno kopanje ob petkih in sobotah od 20. do 22. ure Temperatura vode 29 stopinj C
Kopališče U KOVA
i Jesenice tel.: 04/583 16 62
Knjižnica
A. T. Linharta
Radovljica
Knjižnica
Blaža Kumerdeja
Bled
BLEJSKI GRAD
thtilt rilUHtii
Kopališče je odprto vsak dan od 10. do 18.30 ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna: odrasli 600 sit, otroci (do 15. leta) 400 sit, predšolski otroci 150 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli 350 sit, otroci 250 sit, predšolski otroci 150 sit nočno kopanje: ponedeljek, sreda in petek od 20. do 21.30 ure. Cena 300 sit. Temperatura vode do 25 stopinj C.
Poletni delovni čas:
danes 31. avgusta 2001 od 8 do 14 ure.
Poletni delovni čas:
danes 31. avgusta 2001 od 14 do 19.
BLEJSKI GRAD (57 80 525) je odprt vsak dan od 8.00 do 20.00 ure. Vstopnina za odrasle je 600 sit, za študente in dijake 500 sti, ter za otroke do 14 let 300 sit. GRAJSKA TISKARNA IN GRAJSKA KLET - ogled je možen po dogovoru na tel.: 04 5809 595
GRAJSKA ZELIŠČNA GALERIJA - odprto vsak dan od 9. -12. ure ter 16.- 19. ure
I SOTESKA VINTGAR   S0TESKA VINTGAR (572 52 66) je odprta vsak dan od 8.00 do
19.00 ure. Cena ogleda za odrasle je 500 sit, za otroke pa 250 sit.
Integral TrŽiČ Formula 1, Monza Italija 16.9.
Predilniška 1, Tel.: 5963-280   Oktoberfest Munchen 29.9.
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6 A, B, C,E,H,EKti  KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
Potrebujete pomoč in podporo pri premagovanju duševne stiske?
Se želite pogovarjati z ljudmi s podobnimi izkušnjami? Razmišljate, da bi izboljšali duševno zdravje in prevzeli več vpliva nad svojim življenjem?
Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami v duševnem zdravju?
Bi bili kot prostovoljci pripravljeni nameniti del svojega prostega časa za druženje z ljudmi v duševni stiski? Društvo OZARA Vas vabi v SKUPINO ZA SAMOPOMOČ KLUB SVOJCEV IN KLUB PROSTOVOLJCEV. Vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, se lahko oglasite na Jesenicah na Tavčarjevi 3b ali pokličete na tel. 583 62 00.
$ z ara
SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVUENJA
prof.
META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podluhnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj BLAGAJNA GLEDALIŠČA
je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30. ure in uro pred začetkom predstav TELEFON: 04/2022681 SPLETNA STRAN: www.pgk-gledalisce.si
ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 2001/2002
Na'sporedu bodo tri predstave Prešernovega gledališča: Janusz Glovvacki: ANTIGONA V NEW YORKU, tragikomedija,
režija Mateja Koležnik
Coline Serreau: ZOKI ZAJC, družinska komedija, režija Matjaž Latin
Odon von Horvath: VERA LJUBEZEN UPANJE, drama, režija Eduard Miler
Vid Pečjak/Andrej Rozman-Roza: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI, otroška predstava,
režija Aleš Novak
in dve predstavi gostujočih gledališč: Lutz Hubner: MARJETKA, str. 89 (Gledališče Ruj), komedija,
režija Samo Strelec
Conor McPherson: JEZ, (SNG Drama Ljubljana), drama, režija Mile Korun
Gledališče si pridržuje pravico do spremembe programa!
Vpisi za dosedanje abonente od srede, 5., do torka, 11. septembra. Zamenjava sedežev 12. septembra. Vpis za nove abonente od petka, 14., do srede, 19. septembra. Vpisovanje abonmaja bo potekalo v gledališki avli vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldne), tel.: 04/2022681 Petek, 31.avgusta 2001
Janusz Glovvacki: ANTIGONA V NEW YORKU Prva slovenska izvedba, režija Mateja Koležnik Sobota, 8. septembra 2001, ob 19.30 uri, PREMIERA za IZVEN
GLASOV KAŽIPOT
3$ide vsak totek in petek
Praznik KS Slovenski Javornik - Koroška Bela
Slovenski Javornik - Koroška Bela - V
okviru prireditev v počastitev letošnjega krajevnega praznika Krajevne skupnosti Slovenski Javornik - Koroška Bela se bo jutri, v soboto, ob 20. uri v Kulturnem hramu na Koroški Beli začela monodrama Ha-gada v izvedbi dramskega igralca Gregorja Čušina; v petek, 7. septembra, bo ob 17. uri v Parku talcev na Koroški Beli spominska svečanost, ob 18.30 uri pa v razstavnem prostoru v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku otvoritev fotografske razstave fotografij avtorja Pavla Trčka s Koroške Bele; v nedeljo, 9. septembra, se bo ob 8. uri na rekreacijskem centru na Kresu začel mednarodni balinarski turnir. Sodelovalo bo 10 ekip, med njimi tudi ekipe iz sesednje Italije in Hrvaške.
Srečanje krvodajalcev
Bled - Območno združenje Rdečega križa Radovljica vabi na vsakoletno srečanje prostovoljk in prostovoljcev Rdečega križa in krvodajalcev. Srečanje bo jutri, v soboto, 1. septembra, na Straži nad Bledom. Pohodniki se bodo zbrali ob 10. uri na spodnji postaji sedežnice Straža. Do koče, kjer je prireditveni prostor, je lahke hoje 30 minut. Na prireditveni prostor bo od 11. ure dalje vozila tudi sedežnica. Na srečanju bodo krvodajalcem - jubilantom podelili priznanja.
Otroška veselica
Mavčiče - Picerija in gostilna Govc prireja danes, v petek, po 17. uri otroško veselico in veliko vrtno veselico. Nastopili bodo plesalci priznane plesne skupine, čarovnik in Yuhubanda, zmagovalci MMS 2001. Pripravili so veliko daril za otroke, žrebali pa bodo tudi nagrade iz akcije Picojedci, pozor. Otroci si bodo lahko ogledali tudi lutkovno predstavo, ki jo je pripravil Cveto Sever.
Ekskurzija na Pokljuko in v dolino Radovne
Društvo za zdravilne rastline Dolenjske organizira 9. septembra strokovno ekskurzijo na Pokljuko in v dolino Radovne. Cilj ekskurzije je spoznavanje gorskih jesenskih zdravilnih rastlin. Ker potujejo skozi Medvode, Kranj, Lesce in Bled, vabijo vse, ki jih zdravilne rastline zanimajo, da se jim priključijo. Pokličete jih lahko po tel.: 07/30 66 259 ali GSM: 041/278 146.
Semanji dan v Besnici
Besnica -.Turistično društvo Besnica vabi na Semanji dan, ki bo letos že desetič po vrsti. Prireditev poteka v okviru praznovanja 100-letnice župnije Besnica, katere zavetnik je sv. Tilen, ki je hkrati tudi eden izmed varuhov lovskega stanu. Prireditev bo v nedeljo, 2. septembra, na prireditvenem prostoru pred cerkvijo. Po maši, ki bo ob 9. uri, bo slovesnost na prostem. V kulturnem programu bodo nastopili: znani pevec Alfi Nipič, otroška folklorna skupuina Ajda iz Besnice, folklorna skupina Nemilje - Podblica in pihalna godba Alples Železniki. Postregli bodo s pijačo in pecivom, ki so ga napekle besniške gospodinje.
Regata popularnih
Bled - Prihodnjo soboto, 8. septembra, se bo v Veliki Zaki ob 16. uri začela vsakoletna Vikendova regata popularnih.
Otvoritev
parka pobratenja
Tržič - Ob cesti Ste Marie aux Mineš nasproti tovarne Peko bo ob 35-letnici po-
bratenja Tržiča s francoskim mestom Ste Marie aux Mineš danes, v petek, ob 16. uri otvoritev parka pobratenja.
Ribiški piknik
Kranj - Na tradicionalni ribiški piknik, ki ga prireja Ribiška družina Kranj ste vabljeni v nedeljo, 2. septembra, od 10. ure dalje pri ribiški brunarici v Prašah.
Srečanje članov AMD Škofja Loka
Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka prireja jutri, v soboto, 1. septembra, z začetkom ob 12. uri tradicionalno vsakoletno srečanje članov društva v Crngrobu, skupno z izvedbo turistične vožnje, ki bo v dopoldanskem času v okolici Škofje Loke, s startom v bivši vojašnici, ob 8. uri. Zagotovljeno bo tudi za zabavo, ples, srečelov, igre ter hrano in pijačo. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Meddruštveno tekmovanje gasilk in gasilcev
Mojstrana - Gasilska zveza Kranjska Gora in Prostovoljno gasilsko društvo Mojstrana organizirata in prirejata meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev, ki bo jutri, v soboto, 1. septembra, ob 14. uri v Mojstrani. Tekmovanje prireja PGD Mojstrana na vežbališču v Mlačci.
Ribniški semenj
Ribnica - V nedeljo, 2. septembra, bo v Ribnici potekal tradicionalni, tokrat že 26. ribniški semenj suhe robe in lončarstva in rokodelski festival. Semenj bo potekal ves dan, ob 9.15 uri bo sperevod krošnjarjev, narodnih noš, godbe, pevcev in raznih nastopajočih skupin po glavni ulici, ob 10. uri bo spregovoril slavnostni govornik minister Franc But, ob 10. uri bo v gradu nastop desetih narodnozabavnih ansamblov z Gorenjskega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega in Dolenjskega, ob 13. uri bodo v gradu nastopili Turki na konjih iz Velikih Lašč in vitezi iz Turjaka, od 10. do 18. ure pa bodo na parkirišču pri zavarovalnici Triglav ribniški študentje organizirali številne prireditve. Ob semnju bodo potekale tudi razstavfe, Festival mladih Ribnica 2001, že v petek pa bo na športnem igrišču na Griču potekal nočni turnir v malem nogometu.
Srečanje
borcev v Martinj Vrhu
Martinj Vrh - Odbor skupnosti borcev škofjeloškega odreda NOV in POS je v dogovoru s predsrednikom Skupnosti Gorenjskega vojnega področja sklenil, da bo srečanje borcev obeh navedenih skupnosti v nedeljo, 2. septembra, ob 11. uri na kmetiji na Puču v Martinj Vrhu. Srečanje bo posvečeno 57. obletnici ustanovitve imenovanih enot, 60. obletnici OF slovenskega naroda in 10. obletnici samostojne Slovenije.
Zdravi v gore na Češki koči
Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja in Gorsko reševalno službo Slovenije pripravila projekt Zdravi v gore. Preteklo soboto so akcijo uspešno izpeljali pri Domžalskem domu na Mali planini. V soboto, 1. septembra, pa bodo z akcijo Zdravi v gore, ki jo izvaja Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, obiskali Češko kočo na Spodnjih ravneh. Člani Društva za zdravje srca in ožilja bodo naključnim obiskovalcem prikazali temeljne postopke oživljanja in opravili meritve krvnega tlaka. Člani Gorske reševalne službe Slovenije s postaje Jezersko bodo prikazali uporabo sa-
movarovalnega sestava in pravilno gibanje ob žičnih vrveh. Če bo vreme slabo, bodo akcijo odpovedali, o tem in o ostalem pa si lahko več preberete na spletni strani planinske zveze www.pzs.si.
Na Triglav
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor organizira 8. in 9. septembra dvodnevni izlet na Triglav. Izhodišče bo na planini Blato, kamor bo tudi povratek. Prvi dan bo pot vodila na planino Krštenico, čez Velo polje do Planike. Od tu se boste povzpeli na vrh, nato na Kredarico, kjer boste prespali. Naslednji dan boste šli do Doliča in po Mišelj dolini v Laz in na Blato. Z lastnimi avtomobili bo odhod izpred trgovine Dvor v Preddvoru ob 5.30 uri. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 6. septembra.
Izlet po Soški poti
Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohodništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira pohod v krasen predel Trente, ki bo v sredo, 12. septembra, z odhodom ob 6. uri iz Žabni-ce s postaniki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju, Oprema je lahko lahka, obutev dobra, priporočajo pa tudi pohodne palice. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 231-22-88.
DU Škofja Loka
vabi na kolesarski izlet
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi na kolesarski izlet na Smledniški grad, ki bo v soboto, 1. septembra, z odhodom izpred DU Škofja Loka ob 8.30 uri. Da ne boste ostali lačni in žejni vas prosijo, da se predhodno najavite v prostorih DU (vsako sredo in petek od 8. do 12. ure) ali na tel.: 512-06-64. V primeru slabega vremena bo izlet kasneje.
Železarski pohod na Menino planino
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 8. septembra, na pohod slovenskih železarjev na Menino planino. Organizator pohoda je Železarna Štore. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje pri Čufarju. Začetek pohoda bo v Gornjem gradu, zaključek pa v planinskem domu na Menini planini. Skupne hoje bo za 5 ur, pohod bo primeren za pohodnike vseh starosti. Pohodniki naj bodo opremljeni za visokogorje. Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 6. septembra do 12. ure.
Kopanje
v Atomskih toplicah
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za enodnevni kopalni izlet v Atomske toplice Podčetrtek in Olimje, ki bo v petek, 14. septembra. Obveščajo tudi, da že vpisujejo za enodnevni kopalni izlet v Moravske toplice, ki bo v četrtek, 4. oktobra. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Muzejsko društvo Preddvor vabi
Preddvor - Muzejsko društvo Preddvor organizira ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti v avstrijskih Brezah in Glo-basnici jutri, v soboto, 1. septembra. Dodatne informacije dobite v sprejemni pisarni Občine Preddvor ali po tel.: 275-10-00.
Srečanje
upokojencev v Pliberku
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 9. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo jutri, v soboto, 1. septembra, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva "Edinost" Pli-berk, z začetkom ob 10. uri. Preostanek dneva boste lahko izkoristili za ogled sejma, ki bo brezplačen. Odhod avtobusa bo 1. septembra, ob 8. uri izpred hotela Cre-ina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
Nadaljevanje na 39. strani
MALI OGLASI
MALI OGLASI « 201- 42 - iT ® 201- 42 - 48 9 201- 42 - 49
APARTMA - PRIKOLICE
PORTOROŽ oddam nov, 2 ss APARTMA, s pogledom na morje, ugodno! Tt 031/358-
987_13291
Ugodno APARTMAJI na Pašmanu. Tt 00385-91-2544482 13301
Prodam CAMP PRIKOLICO ADRIA 530 dvoosna, I. 87 z vso opremo. Tt 041/678-
463 13315
Ugodno ODDAJAMO APARTMAJE v Pirovcu, v septembru popust za slovenske goste, Tt 00385 915026 129 13402
APARATI STROJI
Prodam OLJNI GORILEC OLYMP. Tt 2531-495 13160
OLJNI GORILEC ZA CENTRALNO kurjavo THYSSEN, rabljen, prodam. Tt 031/241-
404 13312
MALE OGLASE za Gorenjski glas lahko naročite po telefonu št.: 201-42-47, 201-42-
48, 201-42-49 vsakdan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00 ure; lahko pa nam svoja naročita pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: infora>q-qlas.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure.
Prodam TRAKTOR ZETOR 55-11. Tt 512-21-47, zvečer 13330
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. Tt 041/878-494 13378
Prodam OBRAČALNIK pajek na 2 vretena.
Tt 51-81-415_13382
Prodam REGISTERSKO BLAGAJNO. Tt
2331-689_13398
Prodam CISTERNO za olje, 6 m3 in centralno PEČ Feroterm, 30 000 kcal. Tt 595-
74-22 13435
nidomplan I družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bteiweisova 14
t6lAc:04/2048-700,1ax: 04/20*8-701 GSM: 041/647-433
'romet z nepremičninami
STANOVANJE PRODAMO
- v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2;
-v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno + dva kabineta stanovanje v I, nadstropju, izmere 89 m2;
- na Planini III. v Kranju prodamo v pritličju dvosobno <• kabine! stanovanje s hobv sobo v kleti in samostojnim vhodom v izmeri 94,50 m2 (zelo lepa lega);
- v Šorlijevem naselju prodamo trosobno stanovanje, V. nadstropje, v izmeri 72,40 m2;
- v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmeri 97,00 m2;
- na Bledu v alpskem bloku prodamo dvosobno stanovanje, W. nadstropje, v izmeri 53 m2;
- v Kranju na Planini III, prodamo enosobno stanovanje v III, nadstropju, v izmeri 42,5 m2;
- na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabinet stanovanje v 10, nadstropju, v izmeri 88,80 m2;
- v Preddvoru prodamo starejše trosobno stanovanje v I. nadstropju, v izmeri 96 m2 s samostojnim vhodom, potrebno popolne prenove;
- v Škofji Loki na Trati prodamo dvosobno stanovanje v III. nadstropju, izmere 57 m2;
- na Planini III. v Kranju - nizek objekt - prodamo tnsobno stanovanje v II, nadstropju, v izmeri 86 m2;
- na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v vi, nadstropju, izmere 91 m2;
- na Planini I v Kranju prodamo enosobno + kabinet stanovanie v vil, nadstropju, izmere 51,7 m2;
- na Planini I, v Kranju prodamo garsonjero, pritličje, v izmen 29,6 m2;
- na Planini I, v Kranju prodamo enosobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 35 m2, brez centralnega ogrevanja:
Na Planini II v Kraniu prodamo dvosobno stanovanje vpetem nadstropju v izmeri 61 m, STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM:
- v starem mestnem jedru Kranja oddamo v najem trisobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 63 m2 - brez centralnega ogrevanja; HIŠE
- v Stražišču pn Kranju prodamo atnjsko hišo na parcel velikosti 454 m2,
- v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko noveišo niso na parceli velikosti 636 m2;
- v Predosljah prodamo manjšo obnovljeno hišo na parceli velikost 700 m2;
- v Zgornjih Goriah prodamo novejšo visokopriDično hišo z delavnico, velikim parkirnim prostorom, na parceli velikosti 1.202 m2;
- v Vrbi na Goreniskem prodamo obnovlieno kmečko hišo na parceli velikosti 800 m2;
POSLOVNI PROSTOR - prodamo
- na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropiu, v izmeri 307 m2;
- v Kranju blizuavtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III nadstropju, v izmeri cca 135 m2;
POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem
- v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2;
- v bližini Kranja oddamo v najem poslovne prostore v izmeri 400 m2 (možnost tudi 2 x po 200 m?) s parkiriščem, primerno za trgovino z gradbenim materialom, živilski diskont ali skladišče.
- na odlični lokaciji med Kranjem in Škofjo Loko oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 100 m2 s parkirnim prostorom, lahko tudi za razstavni prostor, v izmeri cca 1500 m2;
- v Kranju na Zlatem polju blizu bencinske črpalke oddamo v naiem poslovne prostore v skupni izmen 360 m2;
PARCELA-PRODAMO:
- v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2;
- rta Zg. Jezerskem prodamo zazidl|ivo parcelo, velikosti cca 1500 m2;
- v Trbojah prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 700 m2;
■ v Zmincu pri Škotji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; VIKEND - PRODAMO
- na Zg. Jezerskem prodamo vikend s tlonsom 42 m2, skoraj nov, na parceli velikosti 400 m2;
- pod Ratitovcem prodamo vikend - brunarico - tloris 32 m2, na parceli velikosti 1.100 m2;
VIKEND PARCELA - PRODAMO
- na Starem vrhu nad Škofjo Loko prodamo zazidljivo vikend parcelo, velikosti 450 m2. _
Odgovornost in strokovnost
zagotavljata zanesljivost in uspeh
Prodam ŠTEDILNIK kiperbuš in štedilnik Končar 2+2, po ugodni ceni. Tt 031 /54-22-
75 13H52
GARAŽE
GARAŽO oddam v najem v Šorlijevi ulici v Kranju. Tt 02/606-03-91 13277
GARAŽNE BOKSE prodamo ali oddamo Radovljica, prodamo ali oddamo v najem garažne bokse. ALPDom d.d. Radovljica, 537 45 00,537 45 16 13414
GLASBILA
Prodam SYNTHESIZER YAMAHA PSR 320, pet oktav. Tt 2028-073 13249
GR. MATERIAL
Po ZELO UGODNI CENI prodam STAVB-NO POHIŠTVO. Tt 041/626-154 13252
BOROVE PLOHE, suhe in DESKE več dimenzij, prodam. Tt 513-21-01 13264
KAMEN, pohorski lomljenec, sive in sivor-jave barve, za oblaganje in urejanje vaše okolice. Tt 041/842-609 13272
Prodam za 40 m2 sive strešne KRITINE Bramac. "B 040/208-061 13297
Prodam RADIATOR Jugoterm 1600X900 CM, NOV, še zapakiran, ugodno. "B 031/520-884 13310
Ugodno prodam ELEMENTE protihrupne ograje. "B 2026-339 zvečer 13317
UTO Jelovica 3x3 m, leseno, staro 25 let, ugodno prodam. "B 5120-220 13319
Prodam manjši GRADBENI ODER pocinkam, za 70.000 SIT. "B 5744-606
VRATA GARAŽNA, DVIŽNA, DALJINSKO ODPIRANJE, IZDELANA PO MERI. MKL SYSTEMS,d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj, 041/642-552, 041/522-101 13364
Ugodno prodam 4 m3 neoblanih 18 mm DESK za oblogo (fabjon). "B 204-24-42
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, pomoč za izpite, priprave in svetovanje. ENAČBA, izobraževanje Resnik s.p., Milje 67, 4212 Visoko, "B 253-1145, 041/564-991 11787
NEMŠČINA - UGODNI IN KAKOVOSTNI POSLOVNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE TUDI ZA FIRME, INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PRIPRAVA NA IZPITE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NAITVE SPEAKERJEM. Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, "B 23-12-520 12861
Kupim rabljen UČBENIK za gostinstvo -kuharstvo. Tt 041 /983-777 13300
VPIS v TEČAJ SYNTHESIZERJA za šolsko leto 2001/02. "RAGUA" Kranj, 041/549-
67 5 13307
Prodam KNJIGE za 8. razred OŠ. «5331-
372 13318
Kupim KNJIGE za drugi letnik tehniške gimnazije Kranj. Tt 5122-486 13320
Prodam KNJIGE od 1 do 4 letnika Ekonomske šole in veliko gradiva za maturo. «031/74-94-70 13380
ITALIJANŠČIN, ANGLEŠČINA - TEČAJI VSEH STOPENJ, KONVERZACIJSKI, POSLOVNI, INSTRUKCIJE, PREVAJANJE. Vlasta Varacha, s.p., Šorlijeva 18, Kranj, Tt
20-21-013 13397
Poceni prodam KNJIGE za 5,6, 8 razred OŠ. "B 20-46-510_13408
Prodam KNJIGE za II. letnik SEŠ. Tt 25-
01-217 13474
KOLESA
Novo KOLO SCOTT, prodam. "B 041 /352-362 13434
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, "B 041/680-925, 04/5306-
555 12954
Kupim rabljen TRAKTOR, CISTERNO za gnojevko in TROSILEC hlevskega gnoja, Tt 031/886 525_13284_
Kupim suhe SMREKOVE PLOHE 8 cm. Tt
252-20-89 _13290
Kupim KORUZO za silažo. Tt 533-00-51
Kupim avtomobilsko PRIKOLICO z A testom in balirano seno. Tt 031/343-177
GRADBENE ELEMENTE za betoniranje rabljane, kupim. "B 041/362-943 13379
Kupim "ŠVELARJE". Tt 255-1732 13410
LOKALI
TRŽIČ: Prodamo novo zobno ambulanto z popolnoma novo sodobno opremo 100m2 obratovalno dovoljenje, urejen dostop, parkirišča, ugodni plačilni pogoji, uredimo kredit ali leasing ITD+NEPREMIČNINE 04/236-66-70, 040/204-661
Oddamo: KRANJ, center - poslovni prostor 35 m2 v pritličju objekta na glavni ulici, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126
KRANJ CENTER na odlični lokaciji (Maistrov trg) ODDAMO POSLOVNE PROSTORE v pritličju (izložba), 1. ter 2. nad., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041/722-632_13172
ŠK. LOKA - oddamo POSLOVNI PROSTOR, 85 m2, primeren za obrtno ali trgovsko dejavnost. Tt 031 /562-111 13342
V privatni hiši ODDAM poslovni prostor ( 2 • pisarni in 20 m2 skladišča) s samostojnim vhodom. "B 031 /308-587 13368
VEDEŽEVANJE JASNOVIDNOST 090 71 73
Oddamo: KRANJ, 70 m2 (tri pisarne) s parkirnim prostorom v bližini Vodovodnega stolpa in v bližini sodišča 60 m2 s parkirnim prostorom, Glavni trg 38 m2, pri Globusu 80 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Prodamo: ob gl.cesti Kranj-Škofja Loka cca. 1000 m2 zazidljive parcele za poslovno dejavnost in možnost najema tudi več zemljišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13
53, 202 25 66,
Prodamo: KRANJ - posl.prostor 400 m2 v l.nad. poslovne hiše s parkirnim prostorom, cena = 313.600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ - poslovni prostor (sedaj trgovina) 434 m2 v pritličju objekta prodamo po 168.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: ŠKOFJA LOKA - poslovno-stan.hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena - 24,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ - Škofja Loka: ob glavni cesti prodamo poslovni objekt (trgovina in neizdelana gostilna) skupaj 180 m2, zgoraj v mansardi je del stanovanje, del še neizdelano, cena = 46,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
MOTORNA KOLESA
Prodam KOLO z motorjem RS 50 SCOOT-ER, 50 ccm3, I. 99, 10.000 km, cena po dogovoru. "B 572-58-09 13302
OTR. OPREMA
Ugodno prodam VOZIČEK Pegperego, AV-TOSTOL Brevi in stjico, kvadratno. "B 233-
13-61 13281
Prodam rabljen AVTO SEDEŽ in NAHRBTNIK za nošenje otroka. Tt 513-28-53 13343
Prodam lepo ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Hauck, modre barve, z Miki Miško, Tt 040/329-963 13421
OSTALO
Sem starejši gospod in že dolga leta trpim zaradi slabega spanja. Prav lepo prosim
bralce, če mi kdo lahkos vetuje, kaj učinkovitega! Šifra: LIPA 13177
Starinske singerice, koruzoreznica, kolesa vozov, reporeznica Pina za maslo. "B 2330-
079 13261
TAPISERIJE različnih velikosti, oblik in motivike prodam. Zamenjam za motocikel ali avtomobil, tt 23-12-599 13294
Prodam 3 CISTERNE za kurilno olje po 1100 I kom. Tt 232-45-06 13366
Sprejemam naročila za pripravo rezanega lesa za ostrešja. Tt 513-31-87_13370
Suha bukova DRVA prodam. Tt 041/816-
744 13453
PRIDELKI
Prodam DROBNI KROMPIR. Tt 041/211-
876 13275
Prodam SLIVE. Tt 25-03-214
13304
Prodam KRMILNI KROMPIR in POLSUHE BOROVE PLOHE. Podbrezje 218, 530-66-
44n 13328
NEPREMIČNINE
«5745444, BLED PKKŠKKNOU SO
Prodam KRMILNI KROMPIR in poceni DEKLIŠKO GORSKO KOLO. Šenčur, Tt 25-
11-044 13352
Prodam KROMPIR za krmo, cena 13 SIT. Žabnica 57, 2310-268, 041/595-355 13367
KROMPIR za krmo prodam. Tt 031/563-
070 13369
Prodam domačo ČEBULO, rumeno in rdečo. Žabnica 53, Tt 041/860-207 13444
KORUZO za silažo prodam. Tt 041 /935-754
PODARIM
ODDAM 8 mesecev stare KUŽKE mešančke in prodamo BOB DVOSED za sankanje, cena 7000 SIT. Tt 5957-809
POSESTI
MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10122
SARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz. parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123
Prodamo: PRIMSKOVO - manjšo vrstno hišo na parceli 414 m2 prodamo za 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ - ROČEVNICA: Prodamo zazidljivo parcelo 1100m2 in 2000m2, infrastruktura še ni urejena, možnost menjave za stanovanje ali drugo nepremičnino ITD + NEPREMIČ-NINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - PRIMSKOVO: Pri uvozu na avtocesto prodamo ali damo v najem kmetijsko zemljišče - njivo 987m2, 372m2 in 100m2 primerno tudi za postavitev reklamnih panojev. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
NEPREMIČNINE
AGENT - Kr
PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, TRSTENIK okolica večjo zazidl. parcelo, 1600 m2, lahko manjšo, za gradnjo stanov, ali poslov, objekta (mizarstvo, kleparstvo...) 8900 SIT/m2, OREHOVUE ravno, sončno zaz. parcelo, 1023 m2, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, BEGUNJE okolica lepo zaz. parcelo 6500 m2 (od tega 1100 stavbno), elektrika in voda na parceli. ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. ŠKOFJA LOKA okolica na dobri lokaciji prodamo zaz. parcelo za gradnjo poslovno stanovanjske hiše cca 700-1000 m2, vsi priklj. ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121
m.: 2365-360,2365-36
Prodamo: DRULOVKA - 10 let staro vrstno hišo z manjšo parcelo, izdelano v celoti, cena - 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: pri TRŽIČU - novejšo vrstna končna hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 .
Prodamo: PŠEVO pod Joštom - 1.700 m2 zazidljiva parcela za stan.hišo, delno v bregu, cena = 6.160,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Prodamo: pri CERKLJAH - 570 m2 zazidljive parcele ob gozdu, mirna lega, cena - 16.650,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: pri CERKLJAH - stan.hiša dvojček vel. 12 x 8,5 m, 3 etaže, stara 9 let, parcela 420
m2, vrtna uta, cena = 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: BOHINJSKA BELA - na lepi razgledni lokaciji prodamo obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem 2.000 m2, primerno tudi za kmečki turizem ali šolo v naravi, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GORENJSKA, POSESTVO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO Z VEČJIM KMETIJSKIM ZEMLJIŠČEM KUPIM TAKOJ. 031/621-651
KRANJ-STRAŽIŠČE na parceli 411 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo, cca. 120 m2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, za 28.125.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
ZG. BITNJE - na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom ( garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.320.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
TRŽIČ-CENTER ugodno prodamo hišo v fazi adaptacije, cca. 150 m2 stanovanjske površine, brez zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361
V OKOLICI KRANJA, CERKELJ, PREDDVORA, TUPALIČ, ... kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 _
ŠKOFJA LOKA-RETEČE na parceli cca. 850 m2, prodamo 10 let staro enodružinsko hišo, z vsemi priključki in garažo, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 45 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
VISOKO-LUŽE prodamo visokopritlično hišo, dimenzije 13x9, na 542 m2 zemljišča, stara 13 let, CK na olje ali trda goriva, vseljiva po dogovoru, za 35.520.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor... iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio sit. Agent Kranj, tel. 04-2365- 360, 04-2365-361
V Kranju kupimo samostojno hišo lahko starejšo potrebno prenove na vsaj 1000 m2 zemljišča za znanega interesenta. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
Radovljica, na lepih lokacijah prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razre-dov.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.
Radovljica, prodamo 4ss,3ss, in 2 1/2ss, takoj vseljivo, cena po dogovoru.J&T NEPREMIČNINE,04- 531 44 24,031-322 246.
BLED, na izrednih lokacijah ugodno prodamo več nezazidanih stavbnih zemljišč. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24,031-322 246.
BOHINJ- STARA FUŽINA- prodamo stare-jšo hišo z pripadajočim zemljiščem. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.
RADOVLJICA- center - prodamo starejšo hišo z preko 1000 m2 zemljišča primernega za nadomestno gradnjo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031- 322 246
NOVA UGODNOST ZA PRAVNE OSEBE, ki nudijo zaposlitev fizičnim osebam preko malih oglasov. Za objavo enega malega oglasa za zaposlitev vam takoj v naslednji številki enak oglas objavimo še enkrat -BREZPLAČNO!
BOHINJ- VOGAR - prodamo na čudoviti lokaciji objekt v izgradnji z pripadajočim zemljiščem. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246._
Lesce, poslovne prostore in pisarne različnih velikosti ugodno prodamo ali oddamo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 24.
S SP6KTER
KRANJ o o o
DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
Mlekarska 13, tel.:04 280 88 00, fax: 04 880 88
Hraše, prodamo zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo v velikosti 588m2. Cena zelo ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031 -322 246
MEDVODE, Golo Brdo, na čudoviti lokaciji prodamo stanovanjski objekt v gradnji na parceli 1015 m2. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 4 24, 031-322 246.
Kranj, okolica, prodamo lepo 3ss v novi več stanovanjski hiši, Cena po dogovoru.J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.
Lesce, ugodno prodamo 1000m2 stavbnega zemljišča. Odlična naložba. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246._
Hlebce, prodamo na parceli 880m2 z lokacijski dovoljenjem za novogradnjo in do 3. faze zgrajen stanovanjski objekt. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24,031-322 246.
BLED, oddamo garsonjero za daljše obdobje. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.
ŠKOFJA LOKA, center, oddamo v najem pizzerijo v obratovanju. Pogoj odkup inventarja. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031-322 246. _
LESCE, ugodno prodamo večje posestvo. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.
BLED, CENTER prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne dejavnosti. Ugodno. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.
KAMNA GORICA, prodamo zg. del stanovanjske hiše (175 m2) s pripadajočim zemljiščem. UGODNO. J&T NEPREMIČ-NINE, 04-531 44 24, 041-738 454.
RADOVLJICA - center - prodamo trgovski lokal v pritličju poslovno stanovanjske hiše s pripadajočim skladiščnim prostorom. Skupaj 100 m2. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24,031-322 246.
RADOVLJICA, Cankarjevo naselje, prodamo 4ss 85 m2, visoko pritljičje, vsi priključki, novejše. Cena ugodna. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.
POD KRVAVCEM: prodamo zazidljivo parcelo 449 m2 na zelo lepi lokaciji. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_
LESCE: prodamo ali oddamo več poslovnih prostorov (15m2- 100m2). K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: prodamo dvosobno stanovanje 50 m2, zastekljen balkon. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
Stritarjeva ulica 5 4000 Kranj
NEPREMIČNINE
tel.: 04-2361-880 fax.: 04-2361-881 GSM: 041-331-886
BEGUNJE: prodamo novejše dvoinpolsobno stanovanje v pritličju, s pripadajočim parkiriščem. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
PRISTAVA pri Tržiču prodamo izredno lepo vrstno hišo. Hiša je končna v vrsti, zelo lepo izdelana v skupni izmeri 300m2. Odlična sončna lokacija Z LEPIM RAZGLEDOM. Zelo dobra ponudba. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled, center prodamo večjo novejšo hišo na lepi mirni sončni lokaciji in posebej objekt z dvema garažama in 2ss stanovanjem vse skupaj na 850m2 vrta, Hiša je urejena za turizem. Ugodni plačilni pogoji možno delno plačilo z 1 ali 2 stanovanjema na Bledu. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444
V Begunjah prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča ugodna cena.Hlebcah pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo v Palovčah prodamo adaptirano dvodružinsko hišo in 1500m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled center prodamo gradbeno parcelo v izmeri 720 m2, el, voda kanalizacija na parceli, prodamo tudi kompleks stavbnih zemljišč v neposredni bližini jezera zemljišča na izredni lokaciji. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444__
BLED Ribno prodamo enodružinsko hišo na sončni lokaciji in 1600m2 ograjenega zemljišča. Odlična mirna lokacija cena ugodna. Bled zasip prodamo štiristanovanjsko hišo v izmeri 500m2 in 1000m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444__
Bled dobe prodamo vrstno hišo na robu naselja z izrednim razgledom. Odlična lega ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.__
Jesenice prodamo enodružinsko hišo 80m2, garaža in 730m2 zemljišča. Lokacija 300m od šole in gimnazije, izredna sončna lega takoj vseljivo, možen dokup gradbene parcele v izmeri 1150m2. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.__
HIŠO na spodnjem Plavžu stara za adaptirat in 1200m2 zemljišča. Cena 8,5 mil sit
KOPRIVNIK, prodamo zidan takoj vseljiv vikend v izmeri 120m2,1200m2 zemljišča, kmečka peč, CK, ugodna cena, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno eno oziroma dvodružinsko hišo, takoj vseljiva, cena UGODNA 25.5 MIL SIT. LIPCE dvo-družinska hiša eno stanovanje urejeno. Cena ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.__
LESCE CENTER prodamo gradbeno parcelo (komunalno opremljena) v izmeri 700m2 namenjeno za poslovno dejavnost delavnica..., Na JESENICAH na sončni legi ugodno prodamo 1150m2 veliko gradbeno parcelo z veljavnim lokacijskim dovoljenjem, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.__
LESCE: prodamo sodobno hišo, 11,5 x 10m, parcela 610 m2, cena 42,5 mio FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490
PIA nepremičnine
podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13
tel.: 5060-300 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel: 201-27-19
www.pia-nepremiinine.si/
CERKLJE: prodamo sodobno razporejeno
opremljeno hišo, 12 x 8m, parcela 400m2, cena 33,6 mio. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490__
KOČNA POLJANE UREJENA DVODRUŽINS-KA HIŠA NA PARCELI 500M2, CK, TEL, TAKOJ VSELJIVA, UGODNO PRODAMO. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si)___
LENARD NAD ŠKOFJA LOKO ENODRUŽINSKO HIŠO NA PARCELI 700 M2 PRODAMO. POSING 04/202 20 76 (www.posing.si) ^
ŠKOFJA LOKA ENODRUŽINSKA HIŠA 125 M2 STANOVANJSKE POVRŠINE, CK, TEL, PRODAMO. POSING 04/202 20 76 (www.posing.si)___
CERKLJE OKOLICA ZAZIDLJIVA PARCELA 1.188M2, DOVOZ UREJEN, PRIKLJUČKI V BLIŽINI, PRODAMO. POSING 04/202 20 76 (www.posing.si)
Prodamo: KRANJ, Primskovo - na odlični lokaciji za Gradbinko gradimo dvojček vsak velik 12,5x9,6m na skupni parceli 700 m2, zgrajeno bo do IV.gr.faze, cena enega * 40,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__
HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ČIRČE, vis.pritl. hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.priti, hišo, 313 rn2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 ioi2*
KRANJ Primskovo obnovljeno sam.vis.priti.hišo na parceli 850 m2 z manjšo delavnico, NAKLO na dobri lokaciji P^ damo lepo poslovno stan. hišo z delavnicami in garažami na parceli 1790 m2, DRULOVKA prodamo etažno hišo I. nadstr. (1/2) cca 100 m2 z neizdelano mansardo, dvema garažama in vrtom, KRANJ center prodamo poslovno stanovanjsko hišo z 600 m2 uporabne površine, z lastnim parkirišči, ?3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10125
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RG L
studio (01)561 31 30 marketing (01)561 30 60
Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče
NEPREMIČNINE AŽ\) BON	
Stritarjeva 5. 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2362-995	
HIŠE PRODAMO MLAKA na robu naselja prodamo pritličje hiše oz. 1/2 hiše z vrtom, cca 85 m2+garaža+253 m2 parcele, 18,5 mio SIT, GORICE prodamo obnovljeno Pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, BAŠELJ prodamo vikend hišo na robu naselja na parceli 1037 m2, 124 m2 uporabne površine vsi priključki, pokrita terasa, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222__"527
Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici. Tt 2352-570 12091
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine, ĆIRČE večjo •stanovanjsko hišo z delavnico in garažami na parceli cca 800 m2. DOM NEPREMIČ-NINJEJJ369333, 041 /333 222 12749
Visokopritlično novejšo HIŠO, prodam. Tt £31/209-277_13°!!.
SPODNJI BRNIK - prodamo zazidljivo parcelo, 532 m2, priključki, lokacijsko, gradbeno dovoljenje! PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19_13083
PODVIN okolica prodamo manjšo zazidljivo Parcelo, priključki, lokacijsko, gradbeno dovoljenje! PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19, 041/722-632_13173
Nadstandardno HIŠO v Kranjski gori, 210 m'2, odlična lokacija, ugodna cena, takoj yseijiva, prodamo. Tt 031/687-984 13192
DOLENJA VAS prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo na 537 m2 veliki parceli. PIA Škofja Loka, 50-60-300 13210
■Hun
LPRODAJA NEPR
MAKUER BLED d.o.o.
PRODAJA NEPREMIČNINI
4260 bled, ljubljanska cesta \
tel: 5742-333/041/647-974
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. Tt 2368-001 13209
V okolici Kranja prodam spodnjo etažo HIŠE, 94 m2, garaža, shramba, vrt, 285 rcj^P 031/243 619 13285
Menjam polovico HIŠE, za manjše STANOVANJE. Tt 031/243 619 13286
Ob cesti Žabnica-Kranj ODDAM V NAJEM NOVEJŠE GOSPODARSKO POSLOPJE, 150 m2, z možnostjo uporabnosti kleti in I. etaže za trgovino in mirno obrt, tudi parkir-!!2^g_031/268-100, 595-73-13 13290
SELCA nad Škofjo Loko DVOJČEK, nevseljen, vseljiv takoj. Prodam brez posred-n'ka. V račun vzamem stanovanje v Ljubljani. HJ341/861-432, po 18. uri_13334
Prodam PARCELE za vikend pri Umagu. Tt 040/516-199_i3386_
„ Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Tt 25_V632-853_13411
HIŠE PRODAMO RADOVLJICA okolica, prodamo opremljeno stanovanjsko hišo 270 m2 stan.površine, parcela 500 m2. ALPDOM d.d. ijgdovljica, 537 45 ooi 537 45 16_
PARCELE PRODAMO Mišače parcela 400 ^2 z gradbenim dovoljenjem, Lancovo Parcela 1057 m2 z gradbenim dovoljenjem. ALPDOM d.d. Radovljica, 537 45 00, 537
4& 16 13415
TREBIJA - v neposredni bližini glavne ceste prodamo zidan bivalni VIKEND, 75 m2 površine, velikost parcele 580 m2. PIA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300 13439
V središču Radovljice prodam staro HIŠO in gospodarsko poslopje. Tt 040/251-155
POZNANSTVA
Če še niste našli partnerja v AFRODITI žen-itni posredovalnici ga boste. Pokličite 596-12-45, kjer je za ženske brezplačno. Obenem vabljeni na PLES V TRANSTURIST Škofja Loka 13198
RAZNO PRODAM
Prodam BUKOVA DRVA. Tt 514-61-28
Prodam PISALNO MIZO, velikosti 125 x 60, s predalnikom. Tt 531-81-21 13335
Prodam RADIATORJE, razno POHIŠTVO, ŠTEDILNIK 2 P + 2 E in PRALNI STROJ. Tt 518-50-43 13340
Prodam suha BUKOVA in MEŠANA DRVA, lahko razžagana. Tt 514-12-07_13344
Prodam novo železno ročno ZAPORNICO, 6m za cestni ali parkirni prehod. Tt 041 /602-395_13365
Prodam MEŠANA DRVA. Tt 041/235-117
Prodam zunanjo KLETKO za veverico ali ptičke. Tt 25-11-968_13424
ČELADA z vizirjem XL 7.500 SIT, POTA-PLAŠKA OBLEKA 48, 6mm, 19.000 SIT, STIKALA 3x10 A 2.500 SIT. Tt 041/271-
515 13451
Prodam VRTNE MIZE in klopi, ter kvalitetno domače žganje. Tt 51-46-708, 041/774-
293 13471
RAČUNALNIŠTVO
Prodam RAČUNALNIK PENTIUM 2, 300 Mgh, 64 Mb RAMA, trdi disk 6 GB, grafični pospeševalec voodoo 2, TV kartica, cena po dogovoru. Tt 041/524-126
STAN. OPREMA
DVE POSTELJI 8kavča), primerni za otroško sobo, poceni prodam. Tt 233-15-19, popoldan 13267
Prodam rabljeno belo KUHINJO za 55000 SIT. Tt 257-11-13 13351
Podarimo SEDEŽNO GARNITURO, trosed, kot in dvosed. Tt 25-31-814 13447
,UET
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026 - 459
Internet: HTTP://www.sv»t-re.st Email: tnfo@svef.-fe.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina; 71 m2, trisobno, 1. nadstropje, starejši blok, delno adaptirano, klasično ogrevanje, ■ mirna lokacija Cena: 11,8 mio SIT(105.000 OEM). PS00624MA-KR
KRANJ-Planina I;
nizek blok, balt vseljivo Cena: pS00551MA-KR
2. nadstrop-mljeno, takoj 000 OEM).
KRANJ - Planina I; 59 m2, dvosobno, 6. nadstropij*. V lega. opremljeno, lep razgled, vseljivo. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PS0061SMA-KR
KRANJ - Planina I; 66 m2, urejeno in vzdrževano, Osobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, balkon preurejen v kabinet. Cena: 13,2 mio !1'7000 DEM). PS00547MA-KR
KRANJ - Planina I, 84 m2, trisobno, 10. nadstrop-'e. dva balkona, parkel, takoj vseljivo. Cena: 16,6 mio SIT (147.000 DEM) PS00433JN-KR
KRANJ - Planina II; 29 m2 garsonjera. 3. nad-^opje, kuhinja povečana na račun balkona, delno opremljeno Cena: 8,8 mio SIT (78.000 DEM). PS00626MA-KR
KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno, 2 nadstrop-'6> nizek, končni otok, parket, vsi priključki, lep raz-°Ted Cena: 14.6 mio SIT (130000 DEM). PS00575MA-KR
KRANJ • Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, pritličje, klasično ogrevanje, možen priklop na plin, vseljivo. c«ia: 9,9 mio SfT(88.000 DEM), PS00562MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp, 50 m2, dvosobno, 2. "adstropje, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, možnost dokupa garaže. Cena: 11 mioSIT(98.000 °EM). PSO0593MA-KR
STORITVE
KAMNOSESTVO Kran)
STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962
IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. Tt 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3
TRŽIČ - Ravne; 36 m2, enosobno, 2. nadstropje, opremljeno, SV lega, vse priključki. Cena: 6,5 mlo SIT (58.000 DEM) PS00625MA-KR
RADOVLJICA: 63 m2, na novo izdelano, dvosobno, 1. nadstropje starejše hiše, CK na olje, laminati, vseljivo takoj. Cena. 9 mio SIT (80.000 DEM). PS00473JN-KR
POSESTI
KRANJ - Drulovka, 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki. Cena: 31,5 mio SIT (280.000 DEM). PH00620MA-KR
PODNART - okolica, 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vseljiva. Cena; 11 mio SIT (98.000 DEM). PH00623JN-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ADERGAS; 570 m2. položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9,6 mio SIT (85 500 DEM). PZ00605TJ-KR
POOREČA; 1.200 m2. ravna, ozka, sončna, mima lokacija, brez spremembe namembnosti. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PZ00579JN-KR
ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11 mb SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR
ZBILJE; 818 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, ob gozdu, voda na parceli, elektrika pri sosedu. Cena: 13,8 mio SIT (t23.0OQ DEM). PZ00537JN-KR
KOMENDA; 830 m2, sončna, plačana sprememba namembnosti, mima lega, zeleni pas, vsi priključki. Cena: 9,3 mio SIT (83.000 DEM) PZ00351MA-KR
TRŽIČ; 1971 m2, v hribu, sončna, primerna za vikend, odlična lokacija. Cena: 6,2 mio SIT (56.000 DEM). PZ00611JN-KR
PODUUBEU; 800 m2, čudovita, sončna parcela, lahko dostopna lokacija. Cena: 6.200,00 SIT/m2 (55 DEM). PZ00157MA-KR
BLED - Miino; 3242 m2, nezazidano stavbno zemljišče, v hribu, dve terasi, mirna, sončna lega. Cena: 12.940,00 SlT/m2. P200116JN-
rilUAUT
Rigips
Armstrong
huaif
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765
TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! Tt 01/8313-553, 041/694-229 BE & MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 105
ELEKTROINSTALACIJE. TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. Tt 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo_2so_
ASFALTIRANJE. TLAKOVANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, NOVOGRADNJE in ADAPTACIJE, pleskarska in keramičarska dela in fasade. Tt 031/369-520, ' 031/803-144, Gradbeni inženiring,d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik 11989
/ \ ^04/2316-800 041/323-823
■"tJIVI , d.o.o., Sutno 93, Žabnica
SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo ognjeod-porne lnox pločevine, dimnik odpravi kon-dens in črne madeže, barvamo fasade in lesene napušče. Tt 041/815-670, Ahej Anita, s.p., Šentiljska 15, Maribor 12096
PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul.J. Šmida 15, Tt 580-60-26 12211
[TAN	
	LsTRIH J
mROJMESTRim
TEL: 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 0JAKOVIČ STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp ter odvoz materiala na deponijo. Tt 01/839-46-14, 041/680-751
SANACIJA DIMNIKOV z nerjavečimi tuljavami za plin, olje, trda goriva. Opravimo rušenje, saniranje, zidavo novih, vrtanje, projektiranje. Nudimo priključna kolena, dimne kape ter obrobe. Tt 041/959-134 Baša&Co, d.n.o, Struževo 3a, Kranj 12332
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ IN PREDELNIH STEN PO SISTEMU Knauf, MONTAŽA- STROPNIH IN STENSKIH OBLOG, STREŠNIH OKEN Velux IN POLAGANJE LAMINATOV. Izdelujem tudi brunarice. Tt 041/765-842, 5186-055 Mesec Damjan,s.p., Jazbine 3, Poljane
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov-hitro in po ugodni ceni. Tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12792
| N EPREMIČ N INSKOl POSLOVANJE
OUNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., Kočna 10 B, 4273 Blejska Dobrava, Tt 587-40-59 in 041 /704-851
NAČRTOVANJE IN ZASADITEV VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN SVETOVANJE. Tt 231-27-22, Larix, Lazič Anjuta, s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 13176
LAMELNE IN PLISE ZAVESE, ŽALUZIJE IN TENDE izdelamo in montiramo. RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Notranje gorice Tt 01/365 12 47, 041/334-247 13187
MLINAR
Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.team@siol.net
mansardna stanovanja strešna okna
obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene
MMf (/Vjmstiong EHEJB
Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA tudi fasade od temeljev do strehe. Delamo hitro in poceni. Tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 13251
Izdelava fasad in strojnih ometov. Vajdec Damjan,s.p., ul. Prvoborca 6, Jesenice, 041/584-227 _13266
PREVOZI, SELITVE, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA - HITRO IN UGODNO. Brce Tadej,s.p., Jaka Platiše 11, Kranj, Tt 041/737-245
Ugodno baliram SENO in SLAMO. Tt
031/343-176 13428
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO IZVAJA VSA GRADBENA DELA - NOTRANJE OMETE, VSE VRSTE FASAD, ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE, Z MATERIALOM ALI BREZ. Tt 04V760-614, doma 202-70-31 BYTYQI HALIM s.p., Glavni trg 14, Kranj
STROJNO IZDELOVANJE es tri hov
Klemene, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
STANOVANJA
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/IL, vsi priklj.nizek blok, 11 mio SIT, Gor. odreda 1 ss, 44,70 m2/l., zast.balkon, vsi priklj., cena po dog., CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, 6,6 mio SIT, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., 10,5 mio SIT, Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, 10,4 mio SIT, BLED lepo 2 ss, 53m2/IV., vsi priključki, pogled na Triglav, 14 mio SIT, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki, 14,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118
KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10120
NOVOGRADNJA! - STANOVANJA NA MLAKI PRI KRANJU! - NA RAZPOLAGO JE ŠE NEKAJ STANOVANJ, OD 57 m2, PA VSE DO 101 m2. - NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI PRI NAKUPU NOVEGA STANOVANJA, VSEUIVEGA KONEC SEPTEMBRA LETOS! ŠTEVILO STANOVANJ JE OMEJENO, ZATO POKLIČITE ŠE DANES! Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_
Prodamo: KRANJ, Planina I - obnovljeno 3 sobno 72,5 m2 v 3. nadstropju, nizek blok, vsi priključki, cena je 14,5 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 3. nad., nizek blok, cena = 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: LESCE - mansardno stanovanje dvosobno 60 m2 v hiši z vrtom in dvoriščem, cena = 10,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - 2 SS 68 m2 Planina II, 3 SS 74 m2 Zoisova ul., 4 SS 95 m2 Planina
III, 1/2 hiše v Stražišču in celo hišo v Stražišču, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA - garsonjera, 28,4 m2, III. nad..prodamo, Mike &co. 20-26-172, 236-49-21
ŠKOFJA LOKA - garsonjera, 26,64 m2, XII. nad., opremljena, z lepim razgledom, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA-gars., 27,4 m2, pritličje, v celoti adaptirana in opremljena, prodamo, Mike & Co. 20-26-172, 236-49-21
PLANINA - 1 sobno, 44,70 m2, IX. nad., prodamo, Mike & co d.o.o. 20-26- 172, 236-49-21
ŠKOFJA LOKA - 1 sobno, 40,40 m2, II. nad., nizek blok, Mike & Co.d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA - 1,5 sobno, 50,19 m2, V. nad. lepo vzdrževano, Mike & Co.d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
PLANINA -1 sobno z garderobo, 37,10 m2, H/2, obrobje, prazno novejši blok, prodamo, Mike &Co. d.o.o,20-26-172, 236-49-21
PLANINA - 2 sobno, 66,5 m2, VIII. nad. -vrhnje, takoj vseljivo, ugodno prodamo, brez provizije, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
RADOVLJICA - 2 sobno, 55 m2, II. nad., takoj vseljivo, prodmo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
VODOVODNI STOLP - 2 sobno, 52 m2, pritličje, brez bralkona, obnovljeno, opremljeno, prodamo, Mike & Co. d. 0.0., 20-26-172, 236-49-21
ŠORLIJEVA - 2 sobno, 52,50 m2, II. nad., prazno, potrebno obnove, prodmo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
BLED - alpski bloki, dvosobno, 53,05 m2,
IV. nad., prodamo, Mike & .co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
PLANINA - 3 sobno, 75,70 m2, III. nad., hitro vseljivo, prodamo Mike & Čo. d.o.o 20-26-172, 236-49-21 _
ŠORLIJEVA - 3 sobno, 71,80 m2, V. nad., prodamo, Mike & co. d.o.o. 20- 26-172, 236-49-21
ZLATO POLJE - 3 sobno, 61,85 m2, III. nad., brez ck, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_
ŽIROVNICA -dvostanov. hišo, takoj vseljivo, podkleteno, prodamo, parcela 500 m2, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
KOKRICA - dvostdanovanjsko, podkleteno in vzdrževano hišo, s parcelo 200 m2, prodamo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
BEGUNJE - okolica, vzdrževano, vseljivo hišo na manjši parceli prodamo, Mike & Čo. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
DRULOVKA - zazidljivo parcelo, 978 m2, prodamo Mike & Co. d.o.o. 20- 26-172, 236-49-21__
KRANJ - Center, oddamo opremljen frizerski salon, 15 m2. Mike & Co. d.0.0.0. 20-26-172, 236-49-21__
CERKLJE prodamo garsonjero z ločeno kuhinjo, 14,5 m2+2,5 m2 kleti, lepo adaptirana, takoj vseljiva. kuhinjska oprema v ceni, za 4.900.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88
JL
U
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vabi k vpisu v naslednje srednješolske programe poklicnega in strokovnega izobraževanja:
VZGOJITELJICA
PREDŠOLSKIH OTROK
vpisni pogoj: uspešno končana OŠ oz. poklicna ali srednja šola za vpis v višji letnik
EKONOMSKO -KOMERCIALNI TEHNIK
vpis v 3. letnik
vpisni pogoj:
uspešno končana šola za prodajalce ali končana ali nedokončana srednja šola
i EKONOMSKI TEHNIK
(nov program • vpis v 1. letnik)
vpisni pogoj: uspešno končana OŠ
PRODAJALEC, KUHAR, NATAKAR
vpisni pogoj: uspešno končana OŠ
Prekvalifikacija v PRODAJALCA (8 mesecev)
vpisni pogoj:
zaključena katerakoli poklicna I ali srednja šola
Prijave in informacije - telefon: 506 13 60 www.lu-skofjaloka.si
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo, v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-2365- 360, 04-2365-361_
KRANJ - ŽUPANČIČEVA prodamo enosobno stanovanje, 35,50 m2, II. nadstropje, TEL., KATV, brez CK, vseljivo v enem mesecu, cena 9.000.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
KRANJ-PLANINA prodamo novejše enosobno stanovanje z balkonom, 37,10 m2, CK, toplovod, KATV, II. nadstropje nizkega bloka, takoj vseljivo, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
KRANJ^JANKA PUCUA prodamo obnovljeno enosobno stanovanje z balkonom, 42,50 m2, CK, toplovod, KATV, takoj vseljivo, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
PREDDVOR prodamo lepo, enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, I. nadstropje, vseljivo takoj, za 10.051.200 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04- 2365-361
GRADEX
■ NEPREMIČNINE Z LICENCO www.grodex-ge.si
BLED-ZG.GORJE: Prodamo spodnjo etažo stanovanjske hiše, 4SS cca 100m2, popolnoma obnovljeno +■ klet + dvorišče na lepi sončni lokaciji, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ - RAKOVICA: Prodamo polovico hiše 3SS, 80m2 popolnoma ločeno+ vrt, lepa mirna lokacija, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel 04/236-66-70, 040/204-661
Ineprem ičnine|	
	
2026	
Tel: 04/ 2362 681 gsm: 041-758-755
KRANJ - CENTER prodamo adaptirano, enosobno stanovanje, v II. nadstropju, 48,20 m2, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04- 2365-360, 04-2365-361
KRANJ - JANKA PUCUA v nizkem bloku, prodamo lepo dvosobno stanovanje, 62,70 m2, v III. nadstropju, balkon, razgled na hribe, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
KRANJ - PLANINA I UGODNO prodamo dvosobno stanovanje, v II. nadstropju nizkega bloka, 70,50 m2, z balkonom, brez CK, vseljivo oktobra letos, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
KRANJ - PLANINA II prodamo dvosobno stanovanje, 68,20 m2, II. nadstropje, velik balkon, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
RADOVLJICA: Prodamo 3SS, v pritličju več stanovanjske hiše 80m2, obnovljeno, dokončati zaključna dela. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1SS, I.nad,33m2, vsi priključki, zastekljen balkon, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
TRŽIČ-Deteljica in Ravne: Prodamo 1SS, 2SS in 3SS različne velikosti in cenovnih razredov, vsi priključki cena in vseljivo po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
RADOVLJICA: Prodamo novo garsonjero 26m2, III. nad, vsi priključki, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik: 2SS, 62m2, XI. nad, vsi priključki, zelo lepo, renovirano zastekljen balkon, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Trg Svobodo 6, 4290 Tržič. Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 primm.trzic@siol.net, http://agencije-ptimo.!
KRANJ - PLANINA III prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 83 m2, I. nadstropje, z vsemi priključki in dvema balkonoma, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
KRANJ - ŽUPANČIČEVA prodamo trisobno stanovanje, 95 m2, v celoti adaptirano, z vsemi priključki, I. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 18.595.500 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
KRANJ - PLANINA I prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 88,80 m2, vsi priključki, dva balkona, vseljivo v enem mesecu, za 17.750 000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361
KRANJ-PLANINA I prodamo mansardno, trisobno stanovanje z dvemi kabineti, 77,60 m2, CK-na plin, TEL., vseljivo po dogovoru, za 16.875 000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361_
HRAŠE: prodamo popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje, 66 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
aGOREKA
1T€HC
BOH. BISTRICA - Kamnje: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS, I. nad. 88m2, lastna CK, garaža, drvarnica. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
PLANINA I- PLANINA II - PLANINA III: Prodamo več 1SS, 2SS, 3SS in večjih stanovanj, različne velikosti in različnega cenovnega razreda Vse informacije: ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66- 70, 040/204-661
JESENICE: Na različnih lokacijah prodamo 2SS, 3SS stanovanja, različnih velikosti in cenovnih razredov. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004
BEGUNJE: Prodamo zelo lepo novo 2SS * kabinet v pritličju, 74m2, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031 /800-004
KOROŠKA BELA prodamo lepo dvosobno stanovanje v izmeri 51 m2. Stanovanje je takoj vseljivo TRG BLED, TOMŠIČEVA 1SS, Hrušica 3SS, Mojstrana 2SS z garažo, Jesenice 2,5 s Titova 1 Tel.:(04) 5 745 444
ITD+ nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj tf/fac 2366-670,2366-677
GSM:041 /755-296 E-MAOdnepremicrone® sfolnet PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO.HITRO IN UGODNO.
I II VI III I«
M
MALI OGLASI
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
Naložba v znanje - naložba za življenje
V sodelovanju z EKONOMSKO FAKULTETO LJUBLJANA in s TEHNIŠKIMI FAKULTETAMI MARIBOR organizira
visokošolski strokovni študij
* VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo
-MANAGEMENT
* MEDNARODNO POSLOVANJE
* RAČUNOVODSTVO
* PODJETNIŠTVO -PODJETNIŠKE FINANCE
* TURIZEM
Vpisujemo v 1. in 3. letnik
* FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR
* PROIZVODNO STROJNIŠTVO - vpis v 1. in 3. letnik
* FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR
* ELEKTRONIKA - vpis v 1. in 3. letnik
* MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA - vpis v 1. in 3. letnik
* FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MARIBOR
* KEMIJSKA TEHNOLOGIJA - vpis v 3. letnik
Univerzitetni študij
* FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR
-OKOLJEVARSTVENO INŽENIRSTVO - vpis v 1. letnik
* PODJETNIŠKO INŽENIRSTVO - vpis v 1. letnik
* INŽENIRSKO OBLIKOVANJE - vpis v 1. letnik -MEHATRONIKA (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik -GOSPODARSKO INŽENIRSTVO (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik
* ELEKTRONIKA - vpis v 3. letnik
* MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA - vpis v 3. letnik
* FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR
- MEHATRONIKA (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik
* ELEKTRONIKA - vpis v 3. letnik
* MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA - vpis v 3. letnik
NOVO:  višješolsko izobraževanje
* POSLOVNI SEKRETAR - vpis do 31. 8. 2001
INFORMACIJE: 280 48 00 Splet: www.lu-kranj.si
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VAŠA POT DO ZNANJA
Zgoša - Ugodno prodamo veliko 2ss 70m2 stanovanje z vrtom in garažo cena 9 mil SIT, možno obročno plačilo 65% takoj ostalo se lahko počaka. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 Bled oddamo več stanovanjskih enot. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444.
PLANINA 3: nizek blok, prodamo 2,5ss, odlična lokacija FRAST d.o.o. 041/ 734 198     04/ 25 15 490
KRANJ- OKOLICA: prodamo 1ss, 37 m2, opremljeno, cena 8,4 mio. FRAST d.o.o. 041/ 734 198     04/ 25 15 490
KERN
NEPREMIČNINE
< 2021-353 Maistrov Ir# 12 fc.x.2022-566_IWO krm(,
Vodovodni stolp- prodamo garsonjero 22 m2, 3. nad, prenovljena. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490
KRANJ - kupimo garsonjero do 2. nad za starejšo osebo, takojšnje plačilo. FRAST d.o.o. 041/734 198    04/25 15 490
ODDAMO: Planina 2- ENOSOBNO STANOVANJE, HIŠO, Britof: v hiši 50m2. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490__
VODOVODNI STOLP, ŠORLIJEVO NASELJE: kupimo ŠTIRISOBNO STANOVANJE. FRAST d.o.o. 041/734 198, 04/ 25 15 490
PLANINA 2 in 3: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE z balkonom, gotovina. FRAST d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 25 15 490
BEGUNJE OKOLICA DVOSOBNO STANOVANJE V VILI, NA ROBU GOZDA, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
JESENICE REVELOCIJA KOMFORNO TRISOBNO STANOVANJE 69 M2, V NIZKEM BLOKU, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
ŠKOFJA LOKA GARSONJERO Z BALKONOM IN VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.pos-ing.si)
KRANJ ZLATO POLJE TAKOJ VSELJIVO TRISOBNO STANOVANJE 62M2, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.pos-ing.si)_
KRANJ VREČKOVA DVOSOBNO STANOVANJE 61M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si)
KRANJ - ZLATO POLJE, VODOVODNI STOLP, ŠORLIJEVA; GARSONJERO, ENO-ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE KUPIMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si)
ŠKOFJA LOKA - PARTIZANSKA, GORHAR-JEVA, PODLUBNIK; GARSONJERO, ENO-ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE KUPIMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si)
KRANJ PLANINA II, III - ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE NAJAMEMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si)
' Prodamo: KRANJ, Orehek - 10 stanovanj v večstanovanjski hiši velika od 39 m2 do 90 m2 v treh etažah, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: Drulovka - 1 G 33,5 m2 v 2. nad., zadnje, cena = 8,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: RADOVUICA- 2 SS 61,00 m2 v
I. etaži hiše in prav tako neizdelano podstreho za ceno 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina I - 1 G 21 m2 v
II. nad., cena = 6,7 mio SIT; 1 SS 38,00 m2 v 2. nad/zadnje, cena =11,5 mio SIT, 1 SS 45 m2 l.nad. za 10,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 40 m2 v pritličju cena = 11,6 mio SIT, 2,5 SS 82,5 m2 v 6. nad. za 15,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
UČENCI - DIJAKI - ŠTUDENTJE
NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNEGA OGLASA ZA NAKUP ALI PRODAJO KNJIG. Pošljite nam izpolnjen kupon.
Priimek in ime, telefon: Besedilo oglasa:
Planina II prodamo lepo dvosobno 65,5 m2, brez posrednika, vsi priključki. Tt 233-0571, po 17. uri 13308
ŠKOFJA LOKA ODDAM 1 ss, enoletno predplačilo, opremljeno, vseljivo. Tt 5725-432 13322
Prodam 1 ss na Planini III, vseljivo takoj. Tt 031/549-008 13338
ODDAM 1 sobno STANOVANJE, opremljeno na Posavcu. Tt 041/816-603 13349
BLED 31 m2, enosobno, obnovljeno, opremljeno, pritličje, BLED, 53 m2, dvosobno, IV. nadstropje, vsi priključki, KAMNA GORICA 76 M2, trosobno, mansardno, etažno centralno ogrevanje, BEGUNJE 75 m2, dvosobno, pritličje, vsi priključki, parkirno mesto, JESENICE 57m2, dvosobno, IV. nadstr., vsi priključki, LESCE, trosobna stanovanja, velikost 78-102 m2, vseljiva aprila 2002. ALPDOM d.d. Radovljica, 537 45 00,537 45 16       . 13412
Za daljše obdobje oddamo komfortno 2 sobno STANOVANJE. Kemperle, Železniki Tt 514-60-84 13417
Škofja Loka - Podlubnik; prodamo 3 sobno STANOVANJE, 75 m2, 8. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE Tt 50-60-
300 13436
Prodamo: KRANJ, Planina III - 3 SS 86 m2 z možnostjo predelave v 4 SS, 2. nad., nizek blok, prenovljeno, 3 SS 76 m2 v 3. nad., predelano v 2 SS + 2 K, cena - 16,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8.8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preure-jenov3ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055
nepremičnine
DOM
Kranj, Stritarjeva 4 2 0 2   3 3 OO
KRANJ za znanega kupca TAKOJ kupimo več garsonjer ter 1 ss, (CK, tel.), GOTOVINA!!! PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19,
041/722-632 i2685
RADOVLJICA okolica oddamo opremljeno 1 ss, vsi priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/782-035 13084
KRANJ prodamo garsonjero, 33,5 m2, 2. nad., balkon, dve kleti. PIA NEPREMIČ-NINE, 201 27 19__13087
Kupim STANOVANJE med 30 in 40 m2 v Kranju. Tt 20-26-770_isiob
V Kranju na Zlatem polju prodam 2,5 leti staro GARSONJERO. 34 m2, II. nad., ločena kuhinja, CK, telefon, kabelska, internet, cena 9,5 mio SIT. Tt 041/437-876, 04/2012-385_13148
ŠKOFJA LOKA Frank.nas. prodamo 3 sobno stanovanje, 80 m2, III. nadstr., dva balkona. PIA Škofja Loka, 50-60-300 13215
Na Planini, na Gogalovi ulici ODDAM dvosobno opremljeno STANOVANJE 64 m2. Cena po dogovoru. Tt 041 /523-782 13254
ŠTUDENTSKO SOBO opremljeno v Kranju pri Vodovodnem stolpu, oddam. Tt 031/360-160_13260
ODDAM opremljeno 2 ss z vsemi priključki na Planini, za eno leto, z možnostjo podaljšanja. Cena 55000 SIT + stroški, predplačilo. Tt 233-44-48 13279
V najem oddam STANOVANJE v okolici Žirovnice, samski ženski ali študentki, lasten vhod, cena po dogovoru. Tt 041/515 990
V najem vzamem 2 ali 3 ss v Kranju ali okolici s CK in opremljeno, lahko je etaža hiše. Tt 041/949-929 13288
Na Planini III prodam 1,5 ss, 54 m2. 041/991-718 13293
4 sobno STANOVANJE na Planini damo v najem. Tt 041/631-157 13298
NEPREMIČNINE
itOVNI INŽENIRING d.o.o. Krmi j. Postna 3, rol ; 202-42-10
Škofja Loka - Frankovo n., prodamo 2 sobno STANOVANJE, 61 m2, 4. nadstr., dva balkona, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300 13437
ŠKOFJA LOKA - Novi svet: prodamo 2 sobno STANOVANJE, 45 m2, 3. nadstr., kurjava na kamin. PIA NEPREMIČNINE Tt 50-60-
300 13438
KRANJ - Zlato Polje, prodamo večje 2 ss, CK-etažna, CATV, tel., 1. nadstr.,70 m2. PIA NEPREMIČNINE Tt 201-27-19 13440
VARSTVO
Za varstvo enoletnika v Frankfurtu nudimo bivaje, plačilo in učenje jezika. Tt 2323-912, 031/743-170 13128
VOZILA DELI
CITROEN - avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov itd. Tt 50-50-500
Prodam ALU PLATIŠČA z gumami 185x55x14 za Punto, cena 55000 SIT. Tt 041/810-975 13204
Za Škodo favorit prodam MOTOR, VRATA in ostalo. Tt 041 /468-897 13433
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939_4_
NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od I. 93 dalje. Tt 01/426-13-15, 041/614-013, SUPER FINISH d.o.o., Tržaška 2, Ljubljana 12230
Kupim rabljen avto, I. 90-98, kličite resni prodajalci. Tt 031/307-057 13316
VOZILA
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, Tt 20426-
00. 041/668-288 5
ODKUP in PRODAJA RABLJENIH VOZIL, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. MEPAX, d.o.o., Planina 5, KRANJ, Tt 2323-298, 041/773-772 1874
HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik,
1, 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam. Tt 01/72-16-221 6243
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577 6248
HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. Tt 041/644-991 Jernej 10342
HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. Tt 041/644-991 11218
ALFA 145 1.6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE, VSA OPREMA, CENA 2.350.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBL-JANSKA C. 30, KRANJ,TEL: 23 32 850
R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 390.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850
FIAT TEMPRA 1.4, KARAVAN, LETNIK 93, 140.000 KM, CENA 440.000SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850
FIAT PUNTO GT, LETNIK 94, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 960.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850
PASSAT GL 1.6, LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.750.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850
FIAT PANDA 4X4, LETNIK 95, 100.000 KM, BELE BARVE,PRODAMO, CENA 690.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ,TEL; 23 32 850
ALFA 156 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO, VSA OPREMA, CENA 3.400.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEK: 23 32 850
PREPISI VOZIL
MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 2042-600, 2042-300
FORD MONDEO 1.8 TDI. LETNIK 2000, VSA OPREMA, CENA 2.650.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O.. UUBUAN-SKA 30, KRANJ, TEL: 2332 850_
FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850
PASSAT 1.8 GL KARAVAN, LETNIK 92, KLIMA, OHRANJEN, CENA 890.000 SIT AVTO   MLAKAR   PODBORŠEK D.O.O.,
LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332850
AUDI 100 2.6 V6, LETNIK 1992, KLIMA, ABS. STREŠNO OKNO, ES..., MALO POŠKODOVAN OD TOČE CENA 1.160.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 850
FIAT PUNTO 55, LETNIK 1995, LEPO OHRANJEN, METALIK SIVE BARVE, CENA 795.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850
FIAT BRAVO 1.4, LETNIK 1995, REGISTRIRAN DO 02/02, CZ, ES, SERVO, RADIO, VOLAN IN SEDEŽ NAST. PO VIŠINI, CENA 1.190.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850
^Bratov Praprotnik 1 0, N Tel./Fax 04/75-71-035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽIlCEV^MOMROt¥
FIAT BRAVO 1.6 16V, LETNIK 1996, METALIK MODRE BARVE, ES, CZ, AIR BAG, SERVO, MEGLENKE, CENA 1.330.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850
LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850
FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., UUBUAN-SKA 30, KRANJ TEL. 2332850__
HYUNDAI ELANTRA 2.0 G LSi, TESTNO VOZILO, I.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... •B 041/644-991 11221_
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 1.98, reg., do 6702, prvi lastnik, kovinsko modro vijola barva, 3 vrata, 44000 km, servisiran, zelo lepo ohranjen, prodam. Tt 041/644-991 iis7B_
ODKUP RABLJENIH VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VOZIL. AVTO LESCE
531-91-18_12548
OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI_12549
ODKUP, PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil. AVTO KRANJ, d.o.o. Kranj, Savska c. 34, Kranj, 20-11-413, 031/231-358 i2842_
KIA PRIDE WAGON, I. 9, bela 34.000 km, 1. last., 990.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-
18 12870
UNO 1.0 FIRE, 1.96, moder, 32000 km, 5 v, reg. 7/02, 660.000 SIT. AVTO LESCR 531-91-18 12871
FRkST
d.0.0. Kranj
NEPREMIČNINSKA HISA
Pi. ŠENČUR, Delavska 24, http://www.frast.si GSM: 041/734-198 04/25-15-490
	GS 5 STANIČ, k.d družba za promet z nepremičninami
★ * ★	
*GS5* * * *	Linhartov trg 20, 4240 Radovljica : tel./fax: 53-03-320,33-03-3 mob.:0609/653-790_
	
HONDA CMC, letnik 1996, 5 vrat, odlično ohranjen, prodam. Tt 51-41-188 1323»
Prodam FORD ESCORT I. 93, cena po do-govoru. Tt 031/693-815_ 13256^
Prodam GOLF 1.4 CL, I. 95 morsko modre barve, 100.000 km, registriran do maja 2002, cena 1100.000 (10.000 DEM). * 041/366-913_i325j_
Prodam BMW 316 I. 86, 100.000 km, reg-do novembra 2001, prvi lastnik. Tt 031/20-94-95_132S«
Prodam RENAULT LAGUNA 1.8 RT | 1/98, AB, ABS, klima, prevoženo 70.000 km, 1. lastnik. Tt 041/784-140 132^
ŠKODO FAVORIT I. 95, reg. do 4/02, P^vi lastnik, prodam. Tt 041/366-664 13288
Prodam RENAULT CLIO 1.2 PACK, I. 00, registriran do 7/01. Tt 5862-478 133#
Prodam R 5 CAMPUS, I. 12/92. prevoženo 116.000 km. Tt 533-6231 13305
ŠKODO FELICIO LX 1.9 diesel, I. 99, z dodatno opremo, prodam. Tt 041/638-699
R 4 letnik 1991, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tt 518-52-24_133*
Prodam VW GOLF 1.5 nemški, bencinar, >■ 86, reg. celo leto. Tt 040/326-587, 2026-
085 13333
R LAGUNA karavan, 1.96, 2.0 RXE, klima in ostala oprema. Tt 250-15-68, 041/803-
51 2 13337
•u 'jr * «
za manj
kot 12.000""
manj k°* 25.000"»
- Odar  Jono Huse I o, Ljubljano (01) 58-42-801
A 6 2.0 KARAVAN, I. 95, met siv., 118.000 km, kupljen v SLO, ohranjen, 1.790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_i2872_
PUNTO 55 SOLE, I. 99, met siv, 5 v, 1 last., 2x AB, elek. oprema, 1.090.000 SIT AVTO LESCE 531-91-18_ i2873
MEGANE 1.6 RT, I. 96, čr, elek.oprema, AB, 5 v, 1.150.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 12875
TIPO 1.4 IES, I. 94, črn, 105.000 km, servisna, CZ, ES, 480.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_ 12877
PASSAT 1.8 KARAVAN, i. 95, reg. 2/02, 2x AB, el. oprema, s streha, 1.190.000 SIT AVTO LESCE 531-91-18_1288O
Prodam MERCEDES C 180, L. 1998, srebrn, 1. lastnik, servisna knjiga, 80.000 km-Tt 041/621-420_i30T3_
PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, I. 94, bel, servisna, ABS, 2 x AB, ohranjen, 1.480.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 13222
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
FORD MONDEO 1.6, 16 V, 1.1993, servo volan, airbag, prodam. Cena 670 000 SIT. P 041/582-340_13339
Prodam osebni avto FIAT 127,1.76, vozen, tt 031/829-070 13341
GOZDAR, d.o.o., Kranj Zagrajškova 11, 4000 Kranj gsm: 041/625 874, tel.: 04/204-72-20
V skladišču v Kranju, Bleivveisova 29 (vtnarski center Aura) imamo v zalogi večjo količino suhih bukovih DRV - cepanic. Drva vam po želji razžagamo in pripeljemo na dom.
RENAULT EXPRESS 1.6 diesel, I. 91, rdeč, reg. 12/01, 290.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 13353
BMW 316 I COUPE, I. 95, črn, klima, AB, AUJ, ohranjen, ugodno. AVTO LESCE 531-
91-18 13354
, VVVGOLF 1.9 D, I. 96, OPEL KADETT 1.6 ' karavan, I. 91.    031 /830-000 13355
RENAULT CLIO 1.2 RN, I. 95, RENAULT ^EGANE 1.6 RN, I.96. tt 031/830-000 -
SUZUKI VITARA 1.6 i, I. 91, FORD ES-20RJJ.6 CLX, I. 93. tt 031/830-000
] HYUNDAI LANGTRA 1.6 GLS, I. 96, HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, I. 95. tt °31 /830-000 13358
fiat bravo 1.4 sx, i. 98, škoda fa-
^RIT 136 LX, I. 94. tt 031/830-000
VOLKSWAGEN CADDY 1.4 1.96, OPEL ££MBO 1.4 i, L. 96. g 031/830-000
FIAT PUNTO 55 S, I. 95, FIAT TIPO 1.4 'ES, |. 93, DAIHATSU CHARADE 1.0 TS, I. 9°- tt 031/830-000_'3361
Prodam FIAT CROMA 2.0 IE poškodovan, sicer dobro ohranjen, prva registracija 94. ^204-24-54 ali 041/53-84-73 13371
Prodam FIESTA 1.3 (Ford), rdeče barve, izvoženih 50.000 KM. tt 25-21-565
Prodam POLO 60, I. 96, lepo ohranjen, r£9. do 5/02, prvi lastnik, servisna knjižica. w 51114-82 do 16. ure, 514-66-21 13384
PORD FIESTA 1.3 I. 95, FORD ESCORT J^j. 93, ugodno, tt 041/350-166 13388
LADA NIVA 1700 I. 96, FEROZA I. 90, J^zen kredit- menjava, tt 2323-298, 2^/773-772_13389
R MEGANE 1.6 I. 96, odličen, možen *redit - menjava, tt 2323-298, 041/773-
13390
VW SHARAN 2.8 CARAT 1.96, kupljen v ^LO, serv. knjiga, tt 2042-600, 2042-300, 2*1/66 82 83__13393
1 ^ENAULT TVVINGO 1.2, I. 98, c. zak-'epanje elek. pomik stekel, AB. tt 2042-!feO, 2042-300. 041 /66 82 83 13394 PlAT BRAVO 1 6 SX, I.96, serv. knjiga, tt 2042-600, 2042-30, 041/66 82 83 13395
SEAT IBIZA 1.6 I. 98, 2 x AB, klima, tt 2042-600, 2042-300, 041/66 82 83
JUGO 55,1. 88, reg. do 3/02, 85000 SIT, zelo lepo ohranjen, tt 041/384-019 13403
ESCORT 1.6 16 V 90 KM, I. 98, bele barve, 5 vrat, 2x AB, CZ, elek. stekla, klima, radio, 70.000 KM, prodam. Možnost kredita, tt 041/786-232 13416
UGODNO PRODAMO: LAGUNA 1.6 16 V, testno vozilo, klima, 1.2001, SCENIC 1.6, 16 V, testno vozilo, klima, 1.2001, CLIO MORE 1.2, 5 V, ugodno, 1.2001, MEGANE CLAS-SIC 1.6 RN, I.98, MEGANE COUPE 2.0, 16 V, 1.98, MEGANE COUPE 1.6, 16 V, 1.98, GOLF KARAVAN CL, 1.8, 1.96, KANGOO EXPRESS 1.4, 1.98. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na tt 278-00-11 ali 278-00-12 RENAULT PREŠA d.o.o., Cerklje 1341a
MAZDA 323 P 1.5 i, I.97, prodam, tt 204-22-77 13419
OPEL ASTRA 1.6 i, 1.96, prodam, tt 204-
22-77 13420
HONDA CIVIC 1,5 16 V, letnik 90, rdeče barve, 136 000 km, garažiran, ugodno prodam, tt 041 /334-356 13426
Prodam FORD FIESTO NEVVPORT 1.3, srebrne kovinske barve, 1.94, 5 V, 1. lastnik, 60 000 km. tt 232-64-30, po 17. uri 13430
Prodam FORD FIESTA 1.98, 1. reg. 99, 44 000 km, 5 V, reg. do 3/02 in VW TRANSPORTER 2.4 diesel, 8+1, 1.95. tt 041/468-897 -13432
TOK - Telefon Odvisnosti Kranj
04/23-26-928
Vsako sredo od 17.00-19.00
R 4 GTL, 1.90/12, kov.modra. 1.barva, vlečna kluka, ugodno. "B 041/787-050
Proda RENAULT LAGUNA 2.0 RT, klima, 1.95, nakaramboliran, servisna knjižica, tt 031/444-233 13450
ZAPOSLITVE
Iščem ZIDARSKA DELA. Delam poceni, pokličite na tt 041 /589-597 12553
Zaposlimo MIZARJE. FIBRA,d.o.o., Puštal 106, Šk. Loka, 041/661-805 12739
NATAKAR PRIPRAVNIK dobi službo. Gostilna Zala, Britot 79, tt 2341-200 12790
Izjemna proložnost za dober zaslužek. Iščem KOMERCIALISTE, za predstavitev angleškega računalniškega tečaja, na domu. Hit v 23 državah Evrope. MK Založba d.d., Slovenska 29, Ljubljana, tt 041/620 560
Iščem zaposlitev - ZIDARSTVO IN KERAMIKA, tt 031/582-595 12922
Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na tt 041/645-186. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka(ni prodaja, redne zaposlitve in napredovanja. Mladinska knjiga založba, Slovenska c. 29, Ljubljana 12972
Zaposlim ŠTUDENTKO za delo za šankom, lahko srednješolko z možnostjo opravljanja pripravništva. Frantar Dejan,s.p., Ppedilniška 16, Tržič, 041/350-114 12978
Zaposlimo MIZARJA oz. LESARSKEGA TEHNIKA za delo v proizvodnji pohištva in LIČARJA oz. priučenega delavca za delo v lakirnici, tt 041/619-302, Smolej.d.o.o., Pod gozdom 30, Tržič 13050
DELAVCA v kovinostrugarski delavnici, z odsluženim vojaškim rokom, starega do 35 let, zaposlimo. Ropret.d.o.o., Hotemaže 47 a, Preddvor, tt 25-31-017 13152
V redno delovno razmerje zaposlimo POMOŽNEGA DELAVCA za delo v mesariji, tt 5105-662, 041/650-975, Oblak Janez, s.p., Delavska 18, Žiri 13161
V okolici Kranja iščemo dekle za delo v strežbi, tt 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 13163
Ovsenik
MIZARSTVO OVSENIK
ZAPOSLIM KV MIZARJA
tel.: 04 281 6600, 041 756 007
*2
in
mmm
Družba za projektiranje, izvajalski inženiring in tehnično svetovanje, d.o.o.
Vabi k sodelovanju kreativne, ambiciozne in strokovne sodelavce 2a sledeča prosta delovna mesta oz. sledečih poklicev:
t UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE
2. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA oz. INŽENIR GRADBENIŠTVA
3. GRADBENI TEHNIK
4. ŠTUDENTI oz. ABSOLVENTI ARHITEKTURE IN GRADBENIŠTVA
Vse zainteresirane vabimo, da pošljete pisne prijave ter v njih navedete poleg splošnih podatkov tudi vsa dodatno pridobljena oz. osvojena znanja in dosedanje izkušnje. Vse pisne prijave Pošljite do 15. 9. 2001 na naslov: ARHES, d.o.o., Bleivveisova 6, 4000 Kranj ali na e-mail: arhes@siol.net
Sodexho Alliance je vodilna
mednarodna skupina na področju prehranskih storitev. V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju nove sodelavce
KUHARJE POMOČNIKE V KUHINJI
za delovna mesta v Kranju, Kamniku in Begunjah
Informacije lahko dobite na telefonski številki:
01423 30 32, kadrovska služba. Pisne prijave pošljite na naslov: S0DEXH0 d.0.0., Tržaška 40, Ljubljana
Zaposlimo REFERENTA v transportu. Pogoji: V. ali VI. stopnja izobrazbe in dveletne delovne izkušnje v organizaciji prevozov. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na KOLI ŠPED d.0.0., Savska c. 22, Kranj do 3.09. 2001 13175
DEKLE zaposlimo v strežbi v Cerkljah na Gorenjskem. Penzino pri Žejni Lakoti, tt 041/628-100 13180
PIRŠ - zaposlimo ZASTOPNIKA, trženje oglasnega prostora, internet, CD ROM, knjiga, tt 041/558-840, Slovenska knjiga.d.o.o., Stegne 3, Ljubljana 13202
REDNO ZAPOSLIMO 3 TRGOVCE, tt 041/637-492, 04/5151-060, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 13233
V redno delovno razmerje sprejmemo DVA OBDELOVALCA KOVIN za delo na stružnih avtomatih, tt 51-28-070, Kovinex, d.0.0., Puštal 8, Šk. Loka _13253
Honorarno zaposlim dekle v okrepčevalnici, tt 2535-630, Pelko, d.0.0., Visoko 103
C 13262
Zaposlim ZIDARJA za fasaderska dela v okolici Jesenic. DaTmjan Vajdec, s.p.,ul. Prvoborca 6, Jesenice, 041/584-227 13285
Zaposlimo NATAKARICO ali ŠTUDENTKO z izkušnjami v prenovljenem lokalu - kulturni dom Korice. tt 041/652-653, Kamazi,d.0.0., Retnje 49, Križe 132^3
Iščem KUHARJA za delo v piceriji, tt 04/236-13-02, Mateja Stare Hribar.s.p., Koroška c. 59, Kranj 13274
PRODAJALCA-ko za prodajo na sejmih, zaposlimo. SINERG.D.O.O., Kolodvorska c. 28,, Postojna, 041/696-370 13276
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem transportu z znanjem nemškega ali angleškega jezika. Marcos.d.o.o., Zg. Bitnje 245, Žabnica, 041/633-195 13280
Redno zaposlimo KV AVTOLIČARJA.za nedoločen čas. Brelih d.0.0., Suha 29, Šk. Loka, tt 515 34 00 in 031/302 405 13282
Zaposlimo RAČUNOVODJA z izkušnjami za nedoločen čas. tt 278-10-00, SAT CON-TROL.d.o.o., Poženik 10, Cerklje 13295
Šlvtuo zaposlimo. Potočnik Mojca s.p., Snakovškac. 11, Križe, 595-7399 13327
Zaposlimo KV VOZNIKA C kategorije, z izkušnjami v mednarodnem transportu - zahod. ETRANS, Hamzič, s.p., C. Cirila Tavčarja 3 b, Jesenice, 040/236-666 13331
Iščem zaposlitev kot MONTER OGREVAL-NIH NAPRAV, p 031/566-941 13332
V igralnem salonu MAX zaposlimo več ŠTUDENTK in ŠTUDENTOV na delovnem mestu RECEPTOR - BLAGAJNIK. Pogoj: poznavanje dela z računalnikom in osebna urejenost. Pisne ponudbe na DAMA d.0.0., N. Tesle 1, Kranj tt 041/602-864, Dejan
V živilski trgovini v medvodah zaposlim TR-GOVKO-PRIPRAVNICO. tt 041/694-635, Mant-Co, d.0.0., Ob potoku 19, Žiri 13346
GOSTIŠČE s prenočišči zaposli KUHARJA in NATAKARJA, s končano gostinsko šolo in 5 let delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu. Pension Zaplata, Tupaliče 32, tt 255 62 50 ali 031/594-719 13362
VOZNIK vseh kategorij iščeredno ali honorarno delo. tt 53-14-391 13372
Redno zaposlitev dobi samostojni NATAKAR ali NATAKARICA v Kranju in Tržiču, tt 031/348-968, Mali Boštjan, s.p., Slap 11, Tržič 13391
FRIZERKA dobi zaposlitev. Lenart Pirc.s.p., St. Žagarja 40, Kranj, 2331-689
Iščem zaposlitev - montaža, sestavljanje ali VOZNIK B kat., resno!, tt 2324-241, 040/28 57 30 13400
Iščem žensko za vrtna dela 1 x tedensko, tt 202-44-58 13404
Koselj Duplje, d.0.0., Zg. Duplje 91, 4203 Duplje, zaposli PREOBLIKOVALCA KOVIN, starost do 30 let. Delo je delno terensko. Ponudbe na telefon od 7.-17. ure 041/619-282 ali pisno na zgornji naslov. 13405
Zaposlimo KUHARJA, delovni čas po dogovoru v Piceriji Pica expres, Škofja Loka, tt 041 /350-520 13406
Za sezonsko delo (spravilo krompirja - delo na kombajnu) iščem delavke-ce. Sajevic Cir-il, Velesovo 24, Cerklje, 040/284-426
Delo dobi prijazno dekle v Kava baru. tt 040/776-769, Bogdan Jurjevčič s.p., Gol-niška c. 30, Kranj 13409
Dekle za delo v dnevnem baru, zaposlim. Bar Klane, Klanec 38, Komenda tt 041/570-937 13423
VOZNIKA C,E kategorije redno zaposlimo s 3-mesečno preizkusno dobo v domačem in mednarodnem transportu na novem kamionu - vlačilcu. Zahtevamo izkušnje. Zaželen ADR izpit. VALTER TRANSPORT, Gorice 61, Golnik tt 040/20-60-75, 25-65-610, zvečer 13427
Zaposlim OBDELOVALCA KOVIN in ORODJARJA. Markič Milan s.p., Glavna c. 38, Naklo 13431
Takoj zaposlimo STROJNEGA TEHNIKA za delo na CNC strojih. Zahtevamo znanje angleškega jezika. Prijave pošljite na naslov: KOVINOSTRUGARSTVO KEMPERLE d.0.0., Otoki 3, Železniki ali pa nas pokličite na tt 514-60-84 oz. GSM 041/40-80-60
Zaposlimo DEKLE za delo v bistroju v Kranju, tt 031/322-499, 04/232-80-97 BISTRO ŽAFRANIKA 13443
Iščemo kuharja-pizzopeka in natakarico. Pizzerija Capri, Gorenjesavska cesta 52, Kranj, tt 041/361-700
ŽIVALI
Ljudska univerza Škofja Loka	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Podlubnik la	
4220 Škofja Loka	
tel.: 04/ 506-13-00	
la\: 04/512-08-88 £	Vpis v 6., 7. in 8. razred bo v četrtek, 6. septembra 2001. Šolanje je brezplačno.
TJ	Informacije: telefon 04/506 13 80
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA	www.lu-skofialoka.si
Prodam KRAVO simentalko 52, po 20. uri	tt 572-37-    Prodam ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo. ,3373    tt 256-18-79, 031/511-102 13392
Prodam sedem mesecev staro ŽREBICO, JAHALNE PASME, tt 5831-873 13374
Prodam ČB BIKCA, tt 031/304-138
Prodam 10 dni stare BIKCE čb. tt
041/811-910_13385
Prodam TELICO simentalko 8 mesecev, brejo v A kontroli, tt 518-52-49 13387
vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri
AVTO ŠOLA tHf.^mm
202 12 22 231 10 35
IM«
Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca stara 14 dni, tt 252-28-16 _13401
Prodam KASAČICO, brejo 4 mesece, KOBILO ŠIMUO, staro 8 let, brejo 4 mesece, KOBILO PRAMO, staro 7 let, težko 480 kg ter KOBILO PONI ŠEKO, staro 3 leta in pol, brejo 5 mesecev, tt 041/571-423 po 14.
Uri 13429
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. tt 25-22-626 13445
Prodam PRAŠIČE 100 kg za rejo ali za zakol in modre češplje. tt 041/759-773
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. tt 53-33-725 13472
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCE simentalce od 100-120 kg. tt 041 /606-616, 01 /8323-581 13201
Kupim BIKCA simentalca, starega od 7-14 dni, tt 2591-475_13309
Kupim črnobelega TELIČKA, tt 531-8512
Kupim BIKCA simentalca starega 14 dni. tt 257-11-83 ali 041/922-679 13376
Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. tt 031/790-601 13383
ffekvtncazaGORENCA
Okrene
PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 12743
14. SEPTEMBRA bodo NAPRODAJ MLADE KOKOŠI NESNICE (20-tedenske RJAVE JARKICE). Zbiramo naročila: Žabnica 39, tt 23-11-767 12887
PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 13092
LABRADORCE svetle barve z rodovnikom, prodam, tt 51-95-172 13258
Prodam brejo TELICO, v 8 mesecu, tt 257-12-97 13263
Piodam 5 mladih KOZ in KOZLIČKOV za samo 50.000 SIT, tt 580-55-60 13271
Prodam več OVC z mladiči ali brez. tt 5122-474 13287
Prodam TELICO simentalko staro 15 mesecev, tt 5331-220, po 15. uri 13303
Prodam KRAVO simentalko brejo v 8 mese-cu, tretje tele, tt 01/8341-266 13311
ČB BIKCA, star 10 dni, prodam, tt 01/362-1161_13313
Prodam čb BIKCA, starega 10 dni. tt
2311-811 _13325
ORANŽNO BEL, tigrasta, tribarvna in črne MUCKE, zavržene, iščejo topel dom. Vajene so stanovanje in čistoče! tt 040/560-749
Prodam BIKCA simentalca starega 14 dni. tt 25-31-436 13347
Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu, tt 01/8323-120 13348
Prodam velik kotni AKVARIJ z vso opremo in pokrovom, cena 35000 SIT. tt 031 /325-
654 13350
Prodam TELICO težko 500 kg v 9 mesecu brejosti. tt 5146-112 13363
* BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA *
Podarim 1.2.3. več KUŽKA/MUCKA- ov . starega
(obkroži)
mesecev. Tel.: _
ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI
r
Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
telefon uredništvo: 04 / 233 111
telefon komerciala: 04 i 233 11 i
telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 !
fax marketing: 04 / 232 45 J
fax poročila OESK: 04/23312:
•-mali: gtv@tsit>-iv.st
INTERNET h«p:."w»viA> lole-iv.i
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI tri v&ak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sudom dni v tednu oddajamo zanimiv.domac, pester, pozitiven In nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v VaSi občini, v Vafil KS ali celo pri Vas dom*
* Zato nas pokličite in nsrofilte 1
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE POOJETIJ. DIREKTNE PRENOSE ALI 'CELOVEČERNI FILM*
Nai DIGffALHi STUOIO t more vse lit
Natll nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija. Nikole Tesle 2, p.p. 181,4001 KRANJ
ZAHVALA
V srečno večnost je odšel naš dragi
IVANŽUGELJ
Hvala vsem za pomoč ob njegovem slovesu in hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
VSI NJEGOVI Križe, avgust 2001
<)7,3 m«, *
RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK
97,3 mi,. ^
Srce je dalo vse ZAHVALA kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
Ob težko sprejemljivi resnici, da se je od nas v 62. letu mnogo prezgodaj poslovila naša ljuba žena in zlata mamica
JOŽICA LIKAR
iz Preddvora
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in molili z njo. Posebna hvala g.
župniku Mihi Lavrincu za lepo opravljen obred, sv. mašo z ganljivim govorom, cerkvenim pevcem za ubrano petje, pogrebni službi Navček, g. Gučku in nosačem. Iskrena hvala ge. Nadi Sifrer za vso pomoč, pevkam Josipine Turnograjske za občutne pesmi, DU, TD in skupini Gelika Preddvor. Zahvala tudi zdravstvenem osebju bolnišnice Golnik, abdominalni kirurgiji UKC in Onkološkemu inštitutu za zdravljenje, nego in za lepe besede upanja in tolažbe. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo spoštovali, imeli radi in jo v tako velikem številu spemljali na njeni zadnji poti. Ostala bo z nami.
Žalujoči: mož Nace, hčerka Martina in sin Tomaž
,    , ZAHVALA
Prazen je zdaj dom
in naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le ljubezen trud in delo tvojih rok,
za vedno nam ostaja.
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi ata
GREGOR DOLENC
Boštarjev Groga iz Stražišča
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem tovarne IBI in OS Orehek in Podružnici Mavčiče za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Jerajevi in ge. Idi Jane iz negovalne službe Doma upokojencev Kranj za skrb in nego. Najlepša hvala g. župniku Cirilu Brglezu, Jožetu Homanu za ganljive besede, pevcem, gasilcem, zvezi borcev in pogrebni službi za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
Ko že mati v grobu spi, ga ni grešnika, ki ne potočil bi solze za njo, ki dala mu je življenje.
(T. Vrhovnik)
V SPOMIN
V ponedeljek, 27. avgusta, je minilo pet let, odkar je za vedno zaspala naša draga mami, mama in tašča
TILKA VRHOVNIK
z Mlake pri Kranju
Ljubezen, ki jo je nosila v svojem srcu za vse nas, je bila premočna, da bi mogla umreti. Se vedno je z nami!
Vsem, ki seje še spominjate, prihajate na njen grob, prinašate cvetje in svečke, iskrena hvala!
Hčerki Mira in Ljuba z družinama
OSMRTNICA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš atek
SIMON JANČAR
avtoelektrikar v pokoju
Od njega se bomo poslovili danes, 31. avgusta 2001, ob 17.30 na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Nežka, hčerka Jelka, zet Franc, vnukinja Neža in vnuk Blaž z Mojco in Niko
Odšla si tja, kjer ni solza, ZAHVALA		
ni trpljenja ne gorja,		
ostala tvoja je dobrina,		
v naših srcih bolečina.		
	'' '	1   Ob izgubi naše drage
		( JOLANDE ROZMAN
		m  se zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi in ji izkazali poslednje
		I spoštovanje.
		VSI NJENI
Grenka solza utrnila se je, ko v večni grob položili smo te, a upanje v srcih ostaja še, da v novem domu lepo ti je.
ZAHVALA
Ob slovesu moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA TRČKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi njegovemu zdravniku in osebju Bolnišnice Golnik za dolgoletno zdravljenje, duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem.
Žalujoči: žena Milka, sinovi Ivo, Peter in Milan z družinami ter brata Janko in Jože z družinama Žiri, 24. avgusta 2001
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
TONČKE SAJOVIC
roj. Dolinar, iz Gorenj pri Kranju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v izjemno težkih dnevih zadnjega slovesa na kakršenkoli način pomagali ali stali ob strani. Hvala vsem, ki se je skupaj z nami spominjate in zaradi katerih v tej globoki žalosti nismo ostali sami.
VSI NJENI Gorenje, avgust 2001
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
FRANCKA OMAN
p.d. Krulčova mama iz Stražišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za
izkazano pozornost, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala duhovnikom in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Otroci z družinami Stražišče, 25. avgusta 2001
V SPOMIN
Kako prazen dom, dvorišče naše oko zaman te išče.
29. avgusta 2001 je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila
JOŽEFA PANJAN
Srdinčeva Joži, roj. Roblek
Vsem, ki seje spominjate, postojite na njenem grobu, iskrena hvala.
Žalujoči vsi domači
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica, tašča in teta
ALOJZIJA JARC
p.d. Oračeva mama
Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom, sodelavkam in sodelavcem Merkurja in Iskraemeco za izrečena sožalja, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala bolnišnicama Valdoltra in Golnik ter njeni zdravnici. Hvala tudi pogrebni službi Navček, zakoncema Štamulak, duhovniku in pevcem.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Strahinj, Sr. vas pri Goricah, 18. avgusta 2001
		alon il«ili|.nisL< m
FORTUNA	s	š|>iUisL< L« i.iimL«
GORENJA VAS		ler IcopalnišKe opreme
	LAMINAT. TOPLI PODI. mSONI	
Od 3. do 10. septembra		
Razprodaja ostankov keramike		
to opuščenih programov		
Gor*«]«       50 71  000 Škof*		loL( 51 51 300
GLASOV KAŽIPOT
Nadaljevanje s 33. strani
DU Naklo vabi na izlet
Naklo - Člani DU Naklo ste vabljeni na zanimiv izlet Po dolenjskem gričevju, ki bo 18. septembra z odhodom iz Nakla ob 7. uri. Zanimanje je veliko, zato se hitro prijavite pri poverjenicah.
2bor Osti jarej vabi
Kranj - Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kfanja vabi k sodelovanju nove pevke in Pevce. Če radi (in lepo) pojete in bi se jim želeli pridružiti, pokličite po tel. št.: 041/647-426 (Aleš) ali 041/946-886 jKatja), kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce;
Sejma šolskih knjig
J^fanj, Tržič - Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob začetku šolskega leta organizirata že tradicionalni Sejem rabljenih šolskih knjig in Potrebščin, ki bo v avli Mestne občine ^ranj, Slovenski trg 1, in sicer v petek, 7. septembra, od 13. do 17. ure, in v soboto, °-septembra, od 9. do 13. ure. V času sejma bodo nudili potrebne informacije v z učbeniki, šolskimi potrebščinami, n,ln°vo veljavnostjo, prodajalcem pa tudi Predlagali višino cene rabljenih šolskih kn-j'9 m potrebščin. Prav tako v petek, 7. sep-.err|bra, od 15. do 19. ure organizirata se-^ rabljenih šolskih knjig in učbenikov ^enter za SOcialno delo in Klub študentov r*fi v atriju občine.
vse za kužke
*j<jjce - Kinološko društvo Bled - Lesce a°i lastnike psov na pasje igralne urice, v ^'o šolo in na tečaj osnovnega šolanja Psov za vse pasme in starosti psov. Prvi sestanek bo v ponedeljek, 3. septembra, začetkom ob 18. uri na vežbališču za Av-t0rnurko v Lescah. Dodatne informacije ^0bite po tel.: 04/574-32-05 ali 041/432-989.
pojenje
j*K°fja Loka - Mednarodna zveza za doje-Jj? " LLLI vabi v torek, 4. septembra, ob k-30 uri na srečanje v prostorih Zdrav-
er,ega doma Škofja Loka. Tema srečanje prvi tedni dojenja. Udeležba je brezina. Vabljene vse, ki vas zanima doje-,le' dobrodošli pa tudi dojenčki in malčki.
Racije: Irena, tel.: 04/510 80 01.
J^vodajalska akcija
^r?ni, Jesenice - Rdeči križ Slovenije ob-^efa, da bo krvodajalska akcija v Kranju ^0'ekala 4. in 5. septembra, na Jesenicah a 19., 20. in 21. septembra.
J^pncert latino banda
r*ič - v šotoru ob tovarni Peko Tržič se bo unes, v petek, ob 20. uri začel koncert b,lr|o banda (kubansko-italijanska zased-
a' ^aria del Carmen y su cubano.
Pr9elski koncert
pijana - V Frančiškanski cerkvi Mariji-k^9 oznanjenja na Tromostovju se bo da-c s> v petek, ob 20. uri začel orgelski kon-,6rt. ki ga v sklopu prireditev Noč v Stari bIUrjliani prireja Društvo za oživljanje podo-j 6 starega mestnega jedra. Na orgle bo 9ral Armin Engl.
^ročna glasba
J^rnnjk - V Frančiškanski cerkvi v Kamni-^ se bo jutri, v soboto, ob 20. uri v sklo-|? festivala Musica aeterna začel koncert ^c'kla Baročna glasba evropskih narodov. a 0rgle bo igral Dimitrij Rejc.
Jofia Loka - Zbirke Loškega muzeja so ^Prte (razen ponedeljka) vsak dan od 9. 0° 18. ure. V galeriji Loškega muzeja je na Ped razstava 3. slovenskega trienala sa-It humorja Aritas 2001 in sicer bo od-^ do 1. septembra 2001. V Galeriji Iva-r. Groharja na Mestnem trgu je na ogled s,ava Bineta Roglja. Razstava bo odpr-
ta do 1. septembra. Na ogled je (razen ponedeljka) od torka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure in v nedeljah od 15. do 18. ure. V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava puštalskih likovnih ustvarjalcev in bo odprta do 30. avgusta 2001. Ob 150-letnici rojstva dr. Ivana Tavčarja bo v petek, 31. avgusta, ob 20. uri odprtje razstave in predstavitev stripa 4000, nastalega po istoimenskem pisateljevem romanu. Razstava bo na ogled do 1. oktobra. Galerija Franca Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu je odprta (razen ponedeljka) vse dni od 12. do 17. ure.
Štiri sence ladje
Ljubljana - V Galeriji Lek bodo v četrtek, 6. septembra, ob 19. uri odprli razstavo slik Nikolaja Mašukova z naslovom Štiri sence ladje.
Razstava tržiške obrti
Tržič - Območna obrtna zbornica v okviru prireditev 34. Šuštarske nedelje vabi na ogled 6. Razstave tržiške obrti, kjer si lahko ogledate raznovrstne izdelke tržiških obrtnikov. Razstava je odprta v paviljonu v Tržiču, poleg pošte, jutri, v soboto, in v nedeljo od 8. do 19. ure.
Spiritualnost barvnih tonov
Ljubljana - V torek, 4. septembra, bo ob
19. uri v Galeriji TR/3 na Trgu republike 3 v Ljubljani slovesno odprtje razstave "Spiritualnost barvnih tonov" prof. Ferda Ma-verja akademskega slikarja. Dr. Aleksander Bassin umetnostni kritik in direktor Mestne galerije Ljubljana, bo predstavil umetnika in slovesno odprl razstavo. Ogled razstave je med tednom od 8. do
20. ure, v soboto pa med 8. in 13. uro. Razstava bo odprta do 1. oktobra.
Slovensko plavžarstvo
Šentjanž v Rožu - Kulturni in komunikacijski center k&k v Rožu, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Gornjesavski muzej Jesenice vabijo na odprtje razstave Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - jeseniški plavži, ki bo jutri, v soboto, 1. septembra, ob 18. uri v k&k centru v Šentjanžu v Rožu. Razstava bo na ogled do 14. oktobra.
Minevanja Vitomirja Petna rja
Šentjanž v Rožu - Kulturni in komunikacijski center k&k Šentjanž v Rožu, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Fotografsko društvo Jesenice vabijo na odprtje razstave Vitomirja Pretnarja z naslovom Minevanja, ki bo jutri, v soboto, 1. septembra, ob 18. uri v k&k centru v Šentjanžu v Rožu.
Fotografije Francija Sluge
Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bodo danes, v petek, 31. avgusta, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Francija Sluge, člana FD Jesenice. Naslov razstave, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom in bo na ogled do 19. septembra, je Ugasnili so slapovi železnih ognjev.
Razstavlja Marjan Žitnik
Železniki - V galeriji Muzeja v Železnikih bodo danes, v petek, 31. avgusta, ob 19. uri odprli razstavo diopl. industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika. Razstavo bo predstavil Janez Suhadolc, v kulturnem programu bo nastopil Erik Potočnik s saksofonom.
Gorenjski prijatelj
RADIO SOR,
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tek: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINE BIBA )
Družinsko podjetje BIBA s svojima trgovinama v Kranju in Ljubljani že trinajsto leto zadovoljuje vse več kupcev in stalnih strank z oblačili za vso družino. Njihov prodajni program obsega otroška oblačila od prvih dni do 16. leta starosti in oblačila za prosti čas za odrasle. Znani so po zelo dobri izbiri, kvaliteti, konkurenčnih cenah in prijaznih nasvetih prodajalk. Pred začetkom šolskega leta so se še posebej dobro založili z oblačili za šolarje. V trgovinah BIBA vas pričakujejo z geslom: "PRIVOŠČITE SEBI IN SVOJIM OTROKOM NAJBOLJŠE!"
Reševalce današnje križanke čakajo lepe nagrade:
£      1. nakup v BIBI v vrednosti 10.000 SIT ^ A      ^ m       2. nakup v BIBI v vrednosti 6.000 SIT
fP      W 3. nakup v BIBI v vrednosti 4.000 SIT
in tri tolažilne nagrade GORENJSKEGA GLASA,
Rešitve k^ftnke t^rgradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 12. septembra 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v maloo glasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
Vabljeni na javno žrebanje križanke v trgovini BIBA v Kranju, v sredo, 12. septembra 2001!
ZADNJE NOVICE
a*
bo dežurni novinar
Andrej Žalar
telefon: 04/201-42-24, mobitel: 031/638-699
pokličite, sporočite, predlagajte... |WI I bomo pisali
Halo,
SS^MESGLAs!
Praznovanje v Vodicah
Vodice, 31. avgusta - V občini Vodice se bodo jutri že šestič zapored začele prireditve ob prazniku občine Vodice. Vsako leto 9. septembra se namreč, v občini spomnijo ustanovitve sedanje občine, saj je takrat začel veljati občinski statut.
Letošnje praznovanje se bo začelo jutri, l. septembra, s tradicionalnim kresovanjem ob osmih zvečer pri cerkvi sv. Tilna nad Repnjami. Že dopoldne pa bodo v klubu Kubu tekmovanja v malem nogometu, tenisu in šahu, v nedeljo pa še v balinanju. V ponedeljek, 3. septembra, pa bo po maši v cerkvi sv. Marjete v Vodicah župan pripravil tradicionalni sprejem za zaposlene v zavodu Osnovne šole Vodice ob začetku šolskega leta.
Prireditve ob občinskem prazniku pa se bodo potem nadaljevale konec prihodnjega tedna. Osrednje bodo v soboto, 8. septembra, ko bo zvečer med drugim na igrišču osnovne šole v Vodicah veselica, v nedeljo, 9. septembra, zvečer pa bo v kulturnem domu v Vodicah osrednja svečanost s podelitvijo občinskih priznanj.  • A. Ž.
Razbremenitev za Domžale
Na avtocesto mimo Domžal proti Ljubljani se vozniki zdaj priključijo na Krtini.
Krtina, 31. avgusta - Od sredine tedna so prebivalci Domžal in okolice z odprtjem novega avtocestnega odseka od Šentjakoba do Krtine delno rešeni dosedanjega gostega prometa po glavni cesti. Kar kakšni dve tretjini vozil naj bi se zdaj preusmerilo na 8,1 kilometra dolg odsek avtoceste. Avtocestna otvoritev ta teden in razbremenitev Domžal pa pomeni tudi edino letošnjo avtocestno izgradnjo v Sloveniji.  • A. Ž.
GLASOV JEZ
"Tisto, kar ste objavili, da so v Bohinju odkrili kot skulpturo zlatoroga, je po rogovju še najbolj podobno gamsu. A ni v pripovedki omenjen kozorog?" nas je po telefonu 'zasliševal' bralec. Trdimo, da si je skulpturo akademskega kiparja Stojana Batiča najlepše ogledati neposredno, ob prelepem Bohinjskem jezeru. Poklicala pa sta tudi gospa Katja s Spodnjega Brnika in bralec (ki se ni želel predstaviti) ter zahtevala, da napišemo točen podatek, kje stoji sramota s hišno številko 34, objavljena v torkovem 'Glasove m ježu'-. '"To ni pri nas v Spodnjem Brniku, pač pa tam v Zgornjem Brniku!" Bo že držah; kot drži to, da se je izpred hiše zelo hitro moral odpeljati sodelavec, ki si je drznil fotografirati razpadajočo hišo. Verjamemo, da je zaradi žuganja in hudih pogledov s sosednjega hišnega praga zlahka pomešal Zgornji in Spodnji Brnik; obe vasi sta namreč v cerkljanski občini, ki ima skupno 30 naselij.
Zavarovalniška hiša Slovenka se je v letošnje poletje podala z novim produktom v okviru avtomobilskih zavarovanj. Gre namreč za tako imenovano "zavarovanje avto asistence", kamor spadajo kritja stroškov organizacije pomoči, vleke vozila, prevoza ali prenočišča voznika in potnikov, stroški zaradi pomanjkanja goriva in težav z avtomobilskimi ključi... Skratka ponudba več, ki sojo v Slovenici konkretno podprli z oglaševalsko akcijo, med drugim tudi z "jumbo plakati". Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo na poti, je slogan, ki ga opazimo na modrih jumbotih. Tisti, ki vsakodnevno po stari cesti potujemo iz glavnega mesta proti Gorenjski, ob cesti lahko tudi nazorno spoznamo, da se na poti res lahko zgodi marsikaj. Nedaleč od oglasnega panoja je na ogled že močno "oškraban" Fiat Uno (če se ne motim), ki ga je z vsakim dnevom manj. Da se ne bi tudi vam primerilo kaj podobnega, priporočam obisk na Slovenici. P.S.: Če pa omenjeni avtomobilski odpad spada k plakatu, je potrebno pohvaliti oglaševalsko agencijo za zares dosledno izpeljano akcijo. --------rio.
Pol dneva zatem, ko je preživel hud televizijski besedni dvoboj s poslancem Jelkom Kacinom, je včeraj dopoldan najbolj znan koprski odvetnik Danijel Starman pribrzel po opravkih v gorenjsko prestolnico. Očitno ni preveč verjel člankom v Gorenjskem glasu, da je na začetku tretjega tisočletja edina gorenjska mestna občina uvedla odvoz napačno parkiranih avtov s 'pajkom' - dopuščamo celo možnost, da odvetnik Starman premalo bere edini gorenjski časopis in premalo pozorno gleda prometne znake. Skratka, kranjski zasebni pajek z občinsko koncesijo je včeraj okrog poldneva hladnokrvno naložil Starmanov športni avto in ga shranil tja za visoko ograjo, kamor odlaga napačno parkirana vozila. Kolikor poznamo odvetnikovo odločnost ter neomajnost, se ne bo prav zlahka sprijaznil zgolj s plačilom kazni in stroški odvoza po občinski tarifi. Kot si tudi drznemo napovedati, bo dobil veliko podporo voznic in voznikov, če se bo lotil 'likvidacije' vsak dan bolj nepriljubljenega 'pajka' ter preganjanja firbčnih novinarjev, ki so si drznili zabeležiti dogodek.
KORA-C odhaja, vrača se Lepenka!
Podjetje KORA-C, d.d., bo prenehalo delova njegovo dejavnost prevzema tržiška Lepenki ki že ima novega lastnika. Dobra stotnija delavcev naj bi danes dobila odpoved. Sindik-delavcev trgovine Slovenije je v podjetju | KORA-C ugotovil hude kršitve.
Tržič, 31. avgusta - Delavci podjetja KORA-C so obupani in negotovi, kajti z današnjim dnem naj bi ostali na cesti. Podjetje namreč ne bo več opravljalo svoje dejavnosti, zato je jasno, da tudi delavcev ne potrebuje več. Delavci so se v stiski in obupu predvčerajšnjim obrnili tudi na Sindikat delavcev trgovine Slovenije, čeprav niso njegovi člani. Julijskih plač niso dobili, niti regresa in stroškov prevoza na delo. Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, je s kršitvami včeraj seznanil tudi kranjski inšpektorat za delo.
je nismo uspeli govoriti, An j Repinc, direktor Lepenke, k po prenehanju delovanja i j jetja KORA-C prevzela njej proizvodnjo in že ima noi lastnika, večinski lastnik' Papir servis Ljubljana, pil povedal, da se v Lepenki I pravljajo na remont, že v n \ dneh pa naj bi stekla proiz I nja. "Z naročili dobro ki zaposlili bomo tudi odpušč delavce, vendar točnega šte koliko, še ne vemo. Tudi v i hodnje bo naša proizvod usmerjena v izdelke iz lepe I in papirja ter papirnate bril i in toaletni papir," je še d<l
KORA-C,d.d. , Ljubi jana,Mladinska lj| 1000 Ljubljana Dav.št.: 81264909 liro račun: 50104 Proizvodnja lepen Slap 8, 4290 Trži Tel:  064-563 044
Mat.št.:571668 -601-162888 ike in papirja 6
Fax: 064-563-538
Bartol je povedal, da so imeli delavci pogodbe za določen čas, posamezni delavci so jih od leta 1996 do danes sklenili tudi 17, kar je v nasprotju s 17. členom Zakona o delovnih razmerjih. "Razumljivo je, da je tako razmerje najugodnejše za delodajalca, saj delavce ves čas drži v negotovosti in tudi odpravnin jim ni dolžan izplačati. Delavci niso dobili julijske plače, regresa in povračila prevoza na delo. Danes (v četrtek, op. p.) sem po telefonu govoril z direktorjem KORA-C Ferdinandom Debeljakom, ki je bil v pogovoru zelo aroganten in nekorekten. Z nepravilnostmi sem seznanil tudi kranjsko inšpekcijo za delo, ki naj bi opravila interventni pregled podjetja. Delavci so sindikalno neorganizirani. Zanima me tudi, kdo jim bo izplačal odškodnino za neizkoriščen dopust. Dogajanje v podjetju KORA-C diši po prekrških in nemoralnih dejanjih," je povedal Sandi Bartol.
Z direktorjem podjetja KORA-C Ferdinandom Debeljakom do zaključka redakci-
PRODAJA
KOL
INPOSReDOVANJEci.d.,UUBUANA
Repinc. Kršitev in neprav sti Sindikat delavcev *
Slovenije ni ugotovil le v ju KORA-C, ampak tudi v jeloškem Kroju in kranj Živilih, kjer so po Bartol besedah ugotovili napake določanju dopustov, nad stilih za bolniško ter pri d kih za manj ugoden delovn trgovk, ki jim pripada odstotni dodatek. "Tega Ž ne izplačujejo, poleg tega ljubljanskih prodajalnah m zakona uvedli nedeljsko del delavce s tem prisilili v prek delovnega časa. Za kršitev bomo sprožili kolekt spor, ker pa smo direkt Živil Branka Remica že m letos opozorili na kršitve, mišljujemo tudi o kazei ovadbi," je pojasnil Bartol.
• Renata Škr
POSTA SLOVENIJE OBVEŠČA UPORABNIKE POŠTNIH STORITEV
-da od 1. septembra dalje pošta 4101 Kranj (Dražgr 8) ne posluje več ob nedeljah in praznikih
- ob sobotah je pošta odprta od 7. do 13. ure
- nedeljsko   dežurno   službo   opravlja pošta Ljubljana, Trg osvobodilne fronte 5 (pri glavni avtob postaji) od 9. do 12. ure
www.posl POŠTA SLOVEI
AGENCIJA RS ZA OKOLJE
Urad za meteorologijo
Danes, v petek, bo prevladovalo oblačno vreme, občasno bodo padavine, predvsem plohe in nevii Jutri, v soboto, bo oblačno s pogostimi padavinami, deloma nevihtami. V nedeljo bo spremenljivo! pretežno obačno, predvsem popoldne se bodo še pojavljale krajevne plohe.
DAN	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
VREME	i 4		ŽS i ■
Tmin/Tmax	13/17	12/14	9/17