NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 22. NOVEMBRA 1974 ŠT. 22 VSEBINA Občina Hirska Bistrica - SKLEP o razglasitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ilirska Bistrica Občina Izola - ODLOK o komunalnih taksah v občini Izola - ODLOK o posebni uporabi obale in plačilu prispevka za posebno uporabo obale - ODLOK o obveznem, splošnem fluorografiranju in pregledu prebivalstva v občini Izola - ODLOK o delovnem področju in sestavi koordinacijskega odbora za vprašanja družbene samozaščite. - SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Izola za obdobje od leta 1975 do 1979 *- SKLEP o sprejemu programa razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Izola za obdobje od leta 1975 do 1979 Občina Koper - ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Koper - SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje in obnovo objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Koper za obdobje od leta 1975 do 1979 ' . ' V Občina Piran — ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Piran za leto 1973 - ODLOK o imenovanju cest na Bemardinu — ODLOK o dopolnitvi odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Lucija II — SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje, izgradnjo in obnovo objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini Piran za obdobje od leta 1975 do 1979 - SKLEP o soglasju k programu izgradnje in obnove objektóv otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini Piran - SKLEP o soglasju k povišanju cen Komunalnega podjetja Piran za pokopališke storitve — SKLEP o preimenovanju internata Pomorske šole Piran Občina Sežana — ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Sežana za leto 1973 - SKLEP o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 Krajevna skupnost Senožeče - SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije kanalizacije in asfaltiranje poti v Senožečah OBČIMA ILIRSKA BISTRICA ^ , . Na podlagi drugega odstavka 34. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ilirska Bistrica objavlja komisija za programiranje kadrov in izvajanje politike izobraževanja skupščine občine Ilirska Bistrica SKLEP O RAZGLASITVI VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENČEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA I. Komisija za programiranje kadrov in izvajanje politike izobraževanja ugotavlja, da je samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Ilirska Bistrica veljaven, ker je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 34. člena tega sporazuma. II. Sredstva se zbirajo na posebnem računu v občini po stopnji 0,5 % od bruto osebnih dohodkov od 1. julija 1974. III. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 67-1/74' Ilirska Bistrica, 27. septembra 1974 Za komisijo Milko PRIMC, 1. r. OBČIMA IZOLA Na podlagi 246. člena statuta občine Izola in 2., 4. tef*5. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72 je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 22. oktobra sprejela ODLOK O KOMUNALNIH TAKSAH V OBLINI IZOLA 1. člen V občini Izola se urejajo in plačujejo komunalne takse po tarifi o komunalnih taksah, kije sestavni del tega odloka. 2. člen Komunalne takse se plačujejo v gotovini. * 3. člen Komunalne takse, ki se pobirajo po tem odloku, so dohodek proračuna občine Izola. 4. člen Za obračunavanje, pobiranje, plačevanje ali prisilno izterjavo komunalnih taks se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74). 5. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati odlok o komunalnih taksah na območju občine Izola (Uradni glasnik, štev. 17/65, 5/67, 3/68, 15/69, 5/72 in 7/72). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 423-10/74 Predsednik Izola, 22. oktobra 1974 Jože BOLJE, 1. r. 316 URADNE OBJAVE* St. 22 — 22. novembra 1974 TAKSNA TARIFA ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI IZOLA Tar. štev. 1. Za začasno prebivanje v turističnih krajih na območju občine Izola se plača taksa od vsake nočitve (turistična taksa) v višini 3 dinarjev. Opomba: 1. Z začasnim prebivanjem je mišljeno prebivanje do 30 dni, in sicer v hotelih, autocampih, gostiščih, zasebnih turističnih sobah ter v drugih prenočiščih na območju mesta Izola. 2. Za glavno sezono se šteje čas od 1. julija do 15. septembra. 3. Turistične takse po tej tarifni številki ne plačujejo: - vojaški vojni invalidi in delovni invalidi, - vojaki (mornarji) in gojenci vojaških šol, - člani Zveze slepih Jugoslavije in Zveze gluhih Jugoslavije, - otroci do starosti 7 let, - otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah; - udeleženci ekskurzij, kijih organizirajo šole in fakultete, - osebe na letnem dopustu, ki pri svoji ožji družini, če ima stanovalec stalno bivališče v občini Izola, - tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni taks in drugih davščin, če je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te takse, - osebe, ki se zdravijo v stacioniranih zdravstvenih domovih (kot stacionirani zdravstveni zavodi, v katerih je gibanje bolnikov omejeno samo na bolnišnico, oziroma kliniko), - člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze taborniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo „Partizan", Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, - izvajalci kulturnih in športnih prireditev, - naši in tuji državljani, če so v začasnem oziroma stalnem delovnem razmequ ali na delu pri delovni organizaciji, ki ima sedež ali poslovno mesto na območju občine Izola. 4. Občani SFRJ, ki imajo stalno prebivališče na območju Jugoslavije, plačujejo takso po tej tarifni številki umanjšano za 50 %. 5. Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze tabornikov Jugoslavije, člani Planinske zveze Jugoslavije ter člani Društva upokojencev, ki prebivajo v lastnih počitniških domovih in kolonijah, plačajo takso v višini 0,50 din na dan, ne glede na sezono. 6. Točke 3. in 4. te opombe se uporabljata tudi za prebivanje v autocampih. 7. Osebe, ki želijo imeti olajšave po 3., 4. in 5. točki te opombe, se morajo izkazati z ustreznim potrdilom, iz katerega mora biti razvidno, da imajo pravico do teh olajšav. 8. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine Izola. Takso po tej tarifni številki (plačuje) pobirajo gostinska in druga podjetja, počitniški domovi, zavodi in zasebniki, ki neposredno oddajajo sobe ali nočitve v autocampih. 9. Za turistično takso je treba sestaviti poseben obračun, ki ga je dostaviti davčnemu organu občine najpozneje do 5. v mesecu za preteki mesec. Prav tako so dolžni zavezanci do 5. v mesecu za pretekli mesec nakazati pobrano takso v korist računa, ki ga določi davčni organ občine. Na taksno obveznost ne vpliva okoliščina, ali je bilo prenočišče oddano proti odmeri ali ne. Tar. štev. 2. Za posebno uporabo* javnega pločnika ali cestišča pred poslovnimi in drugimi prostori se plača taksa: Tarifa za čas (dinarjev) odi. maja dol. oktobra a) za namene gostinstva, turizma, trgovine, razen stojnic, na katerih se prodajajo kmetijski pridelki - dnevno od kv. m. 0,60 0,30 b) za namene gradbeništva - novogradnje in adaptacije poslovnih prostorov - dnevno od kv. m. 1,60 0,80 - novogradnja in adaptacije stanovanjskih prostorov dnevno od kv. m. - od rezerviranega parkirnega prostora za motoma vozifa (plačilo takse po tej tarifi je 1 parkirni prostor -oproščen Zdrav, dom Izola - za vse ostale namene dnevno od kv. m. (pogodbeno pa se ta znesek lahko določi tudi drugače, pod pogojem, da ne sme biti nižji od zneska, ki se dobi od upoštevanja tarife) Opombe: 1. Z javnim pločnikom po tej tariti je mišljena celotna površina ulic, cest in trgov pred poslovnim in drugim prostorom. 2. Kot uporaba javnega pločnika pred poslovnimi prostori se šteje uporaba teh površin za poslovno dejavnost. 3. Taksni zavezanec je tisti, ki uporablja površino iz točke 1. te opombe v poslovne namene. 4. Taksni zavezanec si mora predhodno pridobiti dovoljenje za uporabo javnega prostora od organa, pristojnega za komunalne zadeve pri SO Izola, tako prijaviti davčnemu organu začetek uporabe. Prav tako mora prijaviti, če se med tem poveča površina uporabnega prostora. 5. Javni prostor se sme uporabljati šele po predhodni prijavi in plačilu takse. 6. Taksa po tej tarifni številki se ne plača za kultumo-umetniške in športne prireditve. 7. Kdor ne prijavi upotabe javnega pločnika, oziroma se ne ravna po določilih 4. točke opombe 2. tar. štev., plača od časa uporabe do dneva prijave predpisano takso v dvojnem znesku. Tar. štev. 3. Za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene se plača dnevno: dinarjev dnevno Za zavzeto javno površino Jo 20 kvjn. 100 Za zavzeto javno površino 20-40 kv.m. 120 Za zavzeto javno površino 40-80 kv.m. 150 Za zavzeto javno površino 80-120 kv.m. 200 Za zavzeto javno površino 120-200 kv.m. 400 Za zavzeto javno površino nad 200kvjn. 500 Opomba: Gomja tarifa velja, če najemnik vzame prostor v najem najmanj za 5 dni: — če vzame prostor v najem za 5 — 10 dni se tarifa zmanjša za 10 % dnevno, — če vzame prostor v najem od 10 do 30 dni in za več, se plačilo najemnine zmanjša za 20 %, — taksni zavezanec je po tej tarifni številki, uporabnik prostora. Tar. štev. 4. Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov, na katerih je organizirano čuvanje vozil, se plača za določeno število ur po vrstah vozil: - za osebne avtomobile din 1) osebni avtomobil do 30 ure parkiranja 2 2) pavšal za mesečno parkiranje osebnega avtomobila 30 - za tovornjake in avtobuse 1) tovornjak do 24 ur parkiranja 10 2) priklopnik do 24 ur parkiranja 5 3) avtobus za do 12 ur parkiranja 10 - za motoma kolesa in kolesa na dan 5 1.00 1,50 100 mesečno 400 skupno 200 100 St. 22 — 22. novembra 1974 URADNE OBJAVE* 317 Opomba: 1. Taksni zavezanec po tej tarifni številki je uporabnik vozila, ki vozilo parkira na posebnih javnih parkirnih prostorih, na katerih je organizirano čuvanje vozil. Plačilo pristojbine za parkiranje na parkiriščih, ki so urejena na zemljiščih gostinskih in turističnih delovnih organizacij ni predmet tega odloka. Tar. štev. 5. Za uporabo javnega prostora za parkiranje ali'drugačne namene se plača: dinarjev 1) za avtotaksi (mesečni pavšal) 150 2) od vsakega kioska, stojnice, točilnice in druge začasne uporabe javnega prostora se plača dnevno: - od 10 kv. m. zavzete površine 10 - za vsak nadaljnji kv. m . 1 3) Za uporabo parkirnega prostora s parkirno uro - za parkiranje osebnega avtomobila, za določen čas, ki je posebej označen 1 Opomba: 1. Taksni zavezanec je uporabnik javnega parkirnega prostora. Če je uporaba javnega prostora organizirana, obračunava in pobere takso organizator, ki je pobrano takso dolžan mesečno plačevati na ustrezni račun. \ / Tar. štev. 6. Za igralna sredstva v javnih lokalih in v klubih, kjer je prost vhod (igralne avtomate, biljarde, igralne karte ipd.), se plača: 1) igralni in glasbeni avtomati - letno din 200 2) biljardne mize - letno din 50 3) igralne karte — letno din 25 Opomba: 1. Taksni zavezanec je po tej tarifni številki organizacija združenega dela, ki opravlja gostinsko dejavnost, oziroma nosilec obrtnega dovoljenja. 2. Navodila glede prijave, evidence in plačevanja takse po tej tarifni številki izda predstojnik davčne uprave skupščine občine Izola. , Tar. štev. 7/ Za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih se plača: dinarjev mesečno 1) Za oglasne table (reklamne) do 2 kv. m. 20 2) Za oglasne table (reklamne) nad 2 kv. m. - za vsak nadaljnji kv. m. I 1. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in društva, ter občani, smejo v zvezi z opravljanjem dejavnosti, naštetih v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka, uporabljati dele obale ah morja (posebna uporaba ob^le), le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa. Dovoljenje iz 1. odstavka tega člena izda pristojni upravni organ v soglasju z območno vodnò skupnostjo v smislu 32. člena zakona o vodah. Določbe tega odloka se nanašajo na vse primere uporabe delov obale ali morja, ne glede na to v čigavi uporabi je obala. 2. člen Za posebno uporabo obale ali morja plačujejo uporabniki pri stojbino po taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. Pristojbina za posebno uporabo obale se določi v dovoljenju za posebno uporabo obale ali pa s posebno odločbo. Pristojbina za. posebno uporabo obale iz 2. člena tega odloka se plačuje za vsako koledarsko leto posebej, ne glede na dejanski čas uporabe obale ah morja. Zavezanec mora plačati pristojbino za posebno uporabo obale za tekoče leto v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri, za vsako naslednje leto pa najkasneje do 31. januarja. Pristojbina za posebno uporabo obale sc plačuje na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva in tvori sredstva sklada za gradnjo, obnovo in vzdrževanje morske obale občine Izola. 4. člen Gradbenega dovoljenja za noben objekt ali rekonstrukcijo objekta na morski obah, niti potrdila o priglasitvi del ni možno izdati brez dovoljenja upravnega organa iz 1. člena. 5. člen Za posebno uporabo obale oz. morja po tem odloku se ne šteje gojitvena dejavnost v ribolovnem rezervatu, določenem z zakonom, ter izgradnja obrambnih nasipov, hidromelioracijskih in regulacijskih objektov in naprav ter izgradnja podvodnih kanalizacijskih izpustov. 6. člen Pravnomočna dovoljenja ža posebno uporabo obale izdana pred začetkom veljave tega odloka, ostanejo v veljavi, uporabnikom obale pa se določi pristojbina v skladu s taksno tarifo. Opomba: Taksni zavezanec je uporabnik (lastnik) reklamne table (oglasa), ki je nameščen na javni površini. Uporabniku, lastniku reklamne table ni dovoljena prestavitev, brez predhodnega izdanega soglasja oddelka, pristojnega za komunalne zadeve pri skupščine občine Izola, ah cestnega podjetja. Na podlagi 246. člena statuta občine Izola, 40, in 42. člena temeljnega zakona o izkoriščanju luk in pristanišč (Uradni list SFRJ, št. 2/68), 2. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni hst SRS, št. 7/73) je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 22. oktobra sprejela ODLOK O POSEBNI UPORAB! OBALE IN PLAČILU PRISPEVKA ZA POSEBNO UPORABO OBALE 7. člen Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev sc kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga organizacija ah društvo, druga pravna oseba, samostojni obrtnik, samostojni gostinec ali druga fizična oseba, ki uporablja obalo ah morje brez dovoljenja pristojnega upravnega organa. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi tarife za posebno uporabo morske obale na območju občine Izola (Uradni vestnik, št. 18/61 in 6/72). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. ot.: 352-116/74 Izola, 22. oktobra 1974 Predsednik Jože BOLJE, 1. r. URADNE OBJAVE« Št. 22 — 22. novembra 1974 318 TARIFA PRISTOJBIN ODLOKA O POSEBNI UPORABI OBALE IN PLAČILU PRISPEVKA ZA POSEBNO UPORABO OBALE Za posebno uporabo obale ali morja po 1. členu odloka o posebni uporabi obale in plačilu prispevka za posebno uporabo obale plačujejo uporabniki pristojbino po naslednjih tarifah: 1) Organizacije združenega dela, ki opravljajo turistično in gostinsko dejavnost, za tekoči meter razvite dolžine zgrajene ali nezgrajene obale, ki jo uporabljajo gostje za kopanje in sončenje 50 dinarjev letno 2) Organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost, za kv. m. pokritega ali nepokritega poslovnega prostora, ki ga uporabljajo za opravljanje gostinske dejavnosti v območjih kopališč oziroma avtokampih ob obali 50 dinarjev letno 3) Organizacije združenega dela, ki opravljajo na obali trgovsko dejavnost, oziroma trgovsko dejavnost vezano na mednarodni promet, za kvadratni meter pokritega in nepokritega poslovnega prostora, ki ga uporabljajo za opravljanje registrirane dejavnosti 150 dinarjev letno 4) Organizacije združenega dela, ki zasedajo obalo, je pa ne uporabljajo za registrirano dejavnost za tekoči meter zgrajene ali nezgrajene obale 30 dinarjev letno 5) Organizacije združenega dela, ki obalo uporabljajo z opravljanje registrirane gospodarske dejavnosti za tekoči meter razvite dolžine zgrajene ali nezgrajene obale 150 dinarjev letno 6) Organizacije združenega dela in društva, ki organizirajo gostinske storitve ali rekreacijo za člane svojih organizacij združenega dela in društev, za tekoči meter razvite dolžine zgrajene ali nezgrajene obale, ki jo uporabljajo gostje za kopanje in sončenje 50 dinarjev letno 7) Občani, ki opravljajo na obali ali v območjih kopališč, oziroma avtocampov ob obali obrtno dejavnost, za kvadratni meter pokritega in nepokritega poslovnega prostora, ki ga uporabljajo za opravljanje dejavnosti 50 dinarjev letno 8. Delovne in druge organizacije ter občani, ki na obali opravljajo druge poslovne dejavnosti, za kvadratni meter poslovnega prostora, ki ga uporabljajo za opravljanje dovoljene dejavnosti 50 dinarjev letno 9) Delovne in druge organizacije ter občani, ki na morju opravljajo druge poslovne dejavnosti za kvadratni meter morske površine, ki jo uporabljajo za opravljanje dovoljene dejavnosti 50 dinarjev letno 10) Komunalne delovne organizacije za tekoči meter razvite dolžine obale urejenih kopališč, kijih imajo v upravljanju 50 dinarjev letno 11) Delovne in druge organizacije ter občani, ki uporabljajo morsko obalo ali morje za namestitev reklamnih teles za kvadratni meter površine morja ali obale, ki se uporablja za namestitev teh teles 3000 dinarjev letno 12) Imetniki športnih ali drugih objektov in naprav, namenjenih pridobitni dejavnosti, ki uporabljajo obalo ali morsko površino za namestitev teh objektov in naprav za kvadratni meter zasedene obale ali morske površine 100 dinarjev letno Ce ne plačujejo za del zasedene obale ali morja pristojbine, po kateri izmed prejšnjih toč^ te tarife. 13) Delovne in druge organizacije ter občani, ki uporabljajo maje ali morsko obalo za postavitev ribolovnih naprav ali gojišč za kvadratni meter površine morja oziroma obale, ki je zajeta s postavitvijo teh naprav ali gojišč 0,10 dinarjev letno 14) Delovne in druge organizacije ter občani za drugačno uporabo morja za kvadratni meter morske površine 50 dinarjev letno Na podlagi 245. člena statuta občine Izola, 32. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 22. oktobra 1974 sprejela ODLOK O OBVEZNEM, SPLOŠNEM FLUOROGRAF1RANJU IN PREGLEDU PREBIVALSTVA V OBČINI IZOLA 1. člen Za uspešno preprečevanje in zatiranje pljučne tuberkuloze in za pravočasno odkrivanje obolelosti občanov za to nalezljivo boleznijo, se občasno izvaja obvezno fluorografiranje (rentgensko slikanje) vsega prebivalstva nad 24 let starosti. Obenem se izvede pri prebivalstvu nad 40 let starosti, tudi pregled urina na sladkor, zar&di pravočasnega odkrivanja in zdravljenja sladkome bolezni. O času in kraju fluorografiranja oziroma pregleda morajo biti občani pravočasno obveščeni. 2. čien Fluorogratiranje oziroma pregled je obvezen za vse občane določene v 1. členu tega odloka in je brezplačen. 3. člen Občani, ki prejmejo po izvršenem fluorografiranju oziroma pregledu urina na sladkor posebno vabilo zdravstvene službe, morajo na ponovni kontrolni zdravstveni pregled. 4. člen Z denarno kaznijo se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja oziroma pregleda, ali kakorkoli ovira izvršitev tega odloka in sicer: — fizična oseba od 20 do 5.000 dinarjev — pravna oseba od 100 do 30.000 dinarjev — odgovorne osebe od 20 do 2.000 dinarjev 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Izola (Uradne objave, št. 13/70). 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. 'Št.: 510-4/74 Izola, 22. oktobra 1974 Predsednik Jože BOLJE, 1. r. Na podlagi 229. in 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 22. oktobra 1974 sprejela ODLOK O DELOVNEM PODROČJU IN SESTAVI KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA VPRAŠANJA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 1. člen S tem odlokom se ureja delovno področje in sestava koordinacijskega odbora za vprašanja družbene samozaščite v občini Izola. * 2. člen Koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite usmerja in usklajuje aktivnost delovnih ljudi in vseh nosilcev družbene samozaščite v občini. Koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite ima 21. Članov. Predsednika in dva člana izvoli občinska skupščina, po enega člana pa delegirajo v odbor občinska konferenca SZDL, Občinska Št. 22 — 22. novembra 1974 -URADNE OBJAVE* 319 konferenca ZKS, Občinski sindikalni svet, Obalna konferenca ZMS, Občinski odbor ZZB NOV in zveza rezervnih vojaških starešin, Občinski odbor RK, turistično društvo, Avto-moto društvo Izola, Uprava javne varnosti Koper, Oddelek za narodno obrambo obalne skupnosti, Oddelek za notranje zadeve občine Izola, Krajevna skupnost Izola, Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava, Krajevna skupnost Dvori nad Izolo, komisija za preventivno vzgojo v cestnem prometu, Temeljna kulturna skupnost, Splošno komunalno podjetje Izola, Splošna bolnica Koper — kirurgični oddelek Izola. 3. člen Strokovna opravila za koordinacijski odbor, opravlja pristojni upravni organ občinske skupščine. 4. člen Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah. St.: 010-9/74 Izola, 22. oktobra 1974 Predsednik Jože BOLJE, 1. r. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 245. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem, dne 19. novembra 1974, sprejela SKLEP 'n O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN DOZIDAVE OBJEKTOV OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI IZOLA ZA OBDOBJE OD LETA 1975 DO LETA 1979 1. člen Za območje občine Izola se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za sofinanciranje izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva po programu, ki je sestavni del tega sklepa. Referendum bo v nedeljo, dne 8. decembra 1974, od 6. do 20. ure na voliščih, kijih določi občinska volilna komisija. Odločitev o uvedbi samoprispevka bo sprejeta, če bo zanjo na referendumu glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja. % 2. člen Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Izola in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik. 3. člen Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno. Glasuje se z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE IZOLA GLASOVNICA t Referendum 8. decembra 1974 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v obdobju od leta 1975 do vključno leta 1979 po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah, in ki ga je sprejela skupščina občine Izola na seji vseh zborov, dne 19. novembra 1974. GLASUJEM "ZA" ' „PROTI" Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,za", če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo .,proti" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. Na glasovnici bo izpisan izvleček iz 6. in 7. člena te^ga sklepa. 4. člen Ob pogoju uspešnega glasovanja na referendumu bo občinska skupščina uvedla samoprispevek za izvedbo programa iz 1. člena tega sklepa za dobo 5 let in sicer od 1. januarja 197S do 31. decembra 1979. 5. člen Za izvedbo programa izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva bo potrebna vsota 19,345.000 dinarjev, ki bi se zagotovila iz samoprispevka po tem sklepu do višine 12,116.000 dinarjev, preostala sredstva pa iz prispevka za neposredno otroško varstvo, iz sredstev Temeljne izobraževalne skupnosti, ki so namenjena za investicije v šolstvu ter iz drugih sredstev, kot so bančni krediti, prispevki organizacij združenega,dela in podobno. 6. člen Zavezanci za plačevanje samoprispevka bi bili: 1. delavci, ki imajo stalno prebivališče v občini Izola, od njihovega skupnega neto osebnega dohodka po stopnji 1,5 %; 2. delavci, ki imajo stalno prebivališče v drugi občini SR Slovenije ali SFR Jugoslavije, njihova družina pa stalno živi v občini Izola, od iste osnove in po isti stopnji, kot delavci pod 1. točko tega člena; 3. upokojenci od njihovih pokojnin po stopnji 1,5 %; 4. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov, od 70 % osnove, od katere plačujejo prispevke za financiranje temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti po stopnji 1,3 %. Z občani iz te točke so izenačene zasebne pravne osebe, če so zavezanci za davke in prispevke po dejansko doseženem dohodku; 5. kmetje, ki so zavezani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, od katastrskega dohodka po stopnji 5 %; 6. delavci, ki so zaposleni v tujini, pa imajo stalno prebivališče v občini Izola od neto prejemkov iz delovnega razmerja preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji 1,3 %; 7. upokojenci, ki prejemajo pokojnino iz tujine, pa imajo stalno prebivališče v občini Izola, od njihovih pokojnin preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji 1,5 %. Z osebnimi dohodki po tem členu so mišljena tudi nadomestila iz naslova zdravstvenega zavarovanja in druga nadomestila osebnega dohodka, kot so nadomestila za delo v podaljšanem delovnem času, za honorarno delo, za delo iz naslova avtorskih pravic itd. 7. člen Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. delavci iz 1.. 2. in 6. točke 6. člena tega sklepa, če njihov skupni neto osebni dohodek ne presega 1400 dinarjev na mesec; 2. upokojenci iz 3. in 7. točke 6. člena tega sklepa, katerih mesečna pokojnina ne presega 1400 dinarjev; 3. kmetje iz 5. točke 6. člena tega sklepa in sicer: a) kmetje iz 111. proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 500 dinarjev; b) kmetje iz IV. proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 2500 dinarjev. Samoprispevek sc tudi ne plačuje od socialnih podpor, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, od nagrad učencev v gospodarstvu ter od invalidnin. 320 URADNE OBJAVE* Št. 22 — 22. novembra 1974 8. člen Ce bi bilo zaradi plačevanja in izteijave samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca samoprispevka in članov njegove družine, se samoprispevek lahko odpiše. Če skupni dohodki iz vseh virov ne presegajo 500 dinarjev na mesec na družinskega člana, se lahko samoprispevek odpiše. Postopek za uveljavitev olajšav iz tega člena bo predpisal izvršni svet skupščine občine. Cenzus osebnega dohodka iz 1. in 2. točke 7. člena in drugega odstavka tega člena, velja za leto 1975 Vsako nadaljnje leto se ti cenzusi valorizirajo za odstotek porasta poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ugotovljenega po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije. 9. člen Zbrana sredstva od samoprispevka so namenjena izključno za urejanje v programu navedenih zadev na območju občine Izola in se zaradi tega zbirajo na posebnem računu skupščine občine Izola. Sredstva iz prejšnjega odstavka razporeja, pripravlja ustrezne načrte in izvaja program izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v skladu s politiko Temeljne izobraževalne skupnosti in Temeljne interesne skupnosti otroškega varstva Koper odbor, ki ga imenuje skupščina občine Izola izmed delegatov skupščine, delegatov družbenopolitičnih organizacij, delegatov krajevnih skupnosti in predstavnikov organizacij, katere bodo zbrana sredstva trošile. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so strogo namenska in se smejo uporabljati samo za sprejete in potrjene programe izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Izola. 10. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo ima izvršni svet skupščine občine Izola, kot politično-izvršilni organ občinske skupščine, SDK - podružnica Koper, kot organ za kontrolo nad uporabo družbenih sredstev ter davčna uprava skupščine občine Izola, kot odmemi in kontrolni organ za samoprispevek, ki ga bodo plačevali občani iz 4., 5., 6. in 7. točke 6. člena tega sklepa. 11. člen Za postopek za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. ' 12. člen Odbor iz drugega odstavka 9. člena tega sklepa pripravlja za vsako leto posebej načrt dela, v katerem določi zakaj in v kolikšni meri se bodo zbrana sredstva iz programa trošila. Tako sestavljen program se lahko izvaja šele, ko ga potrdi skupščina občine Izola. ' 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi Temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin Koper iz sredstev, ki so namenjena za investicije v šolstvu. 14. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Obenem se objavi in stopi v veljavo program izgradnje in dozidave objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva, ki je sestavni del tega sklepa. Št.: 014-1/74 Izola, 19. novembra 1974 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. Na podlagi 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 19. novembra 1974 sprejela SKLEP O SPREJEMU PROGRAMA RAZVOJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI IZOLA ZA OBDOBJE OD LETA 1975 DO 1979 1. Skupščina občine Izola sprejme program razvoja osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Izola za obdobje od leta 1975 do 1979 v priloženem besedilu. 2. Ta sklep velja takoj. Št.: 402-83/74 Izola, 19. novembra 1974 Predsednik JOŽE BOLJE, L r. PROGRAM RAZVOJA OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI IZOLA ZA OBDOBJE OD LETA 1975 DO LETA 1979 Z namenom, da bi pospešili razvoj osnovnega šolstva in otroškega varstva v občini Izola, se s tem programom določa izgradnja in dozidava objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva ter način financiranja za obdobje od leta 1975 do leta 1979. Ob upoštevanju določb zvezne in republiške ustave ter določb občinskega statuta o vzajemnosti in solidarnosti delovnih ljudi in občanov pri prispevanju potrebnih sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, še zlasti na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva, da se ustvarijo ugodni pogoji za sodobno in ustrezno vzgojo in izobraževanje šolskih in predšolskih otrok, program vsebuje: OSNOVNO ŠOLSTVO Osnovna šola Izola: Osnovno šolo v Izoli obiskuje nad 1200 šolskih učencev. Šolski objekti so bili dograjeni v treh fazah v različnih časovnih obdobjih. Kljub temu pa je sedaj premalo učilnic za poučevanje učencev in tudi drugih pomožnih prostorov. Zaradi pomanjkanja prostorov, je šola bila primorana organizirati šolski pouk v dveh izmenah, kar negativno vpliva na učence, ker morajo k pouku tudi v popoldanskem času. Poleg tega pa je v šolskih oddelkih pri pouku do 35 učencev. Razumljivo je, da pri tako velikem številu učencev v posameznem oddelku, ne more učitelj individualizirati pouka, pri čemer so prizadeti predvsem učenci. Posledica tega je še vedno velik generacijski osip. Za zboljšanje tega pouka, je nujno potrebn dograditi še določeno število šolskih učilnic, ker bi le na ta način bilo omogočeno organizirati šolski pouk v eni ali največ eniinpol izmeni tako, da bi šola lahko organizirala tudi druge pošolske dejavnosti in tudi celodnevno bivanje otrok na šoli, s čimer bi se stanje šolskih uspehov znatno zboljšalo in zmanjšal osip. Učenci, ki neuspešno končajo šolsko obveznost, imajo pozneje v življenju silno velike težave in probleme, ker se ne morejo vpisati na druge srednje in poklicne šole ter ostanejo brez nadaljnjega znanja in poklicev. Še vedno je veliko mladih ljudi v občini, ki so primorani zaposliti se, kjer koli brez potrebne kvalifikacije in poklica. Njihova ustvarjalna možnost je majhna in zato so tudi majhni rezultati njihovega dela, pri čemer so sami prizadeti pri delitvi osebnih dohodkov za osebno uporabo, prizadeta pa je tudi družbena skupnost, ker ni takšne ustvarjalnosti in kvalitete dela, kot bi morala biti. V prihodnjem obdobju bi morali funkcionalno urediti obstoječo šolo in pristopiti k etapni izgradnji nove šole nad Prešernovo cesto. Št. 22 — 22. novembra 1974 -URADNE OBJAVE* 32:1 Osnovna šola Dvori nad Izolo: V Dvorih nad Izolo posluje podružnična šola osnovne šole Vojke $muc Izola. Šolo obiskujejo učenci nižjih razredov osnovne šole, katere zaradi nedoletnosti ne morejo starši pošiljati v osnovno šolo v Izolo. Šolsko poslopje, v katerem posluje podružnična šola v Dvorih, je iztrošeno in dotrajano tako, da bi po vsej verjetnosti znašali stroški za obnovo in adaptacijo več, kot pa za gradnjo novega šolskega sodobnega objekta. Na različnih posvetih s starši učencev podružnične šole je bilo ugotovljeno, da je osnovna šola Dvori nad Izolo nujno potrebna učencem nižjih razredov iz naselij Šared, Vinica, Malija in Dvorov. Ta ugotovitev temelji tudi na tem, da je treba vzgojno in kulturno podpirati razvoj na podeželju v skladu z vsesplošnim napredkom. Osnovna šola je kot uvodoma omenjeno, tista družbena dejavnost, ki daje vzgojni in kuitumi pomen vsesplošnega izobraževanja občanov. Poleg tega je v skladu s stanovanjsko gradnjo pričakovati povečanje števila prebivalstva na podeželju in s tem tudi število učencev na podružnični šoli. Zaradi navedenih ugotovitev in dejanskega stanja, je neobhodno potrebno čimprej pristopiti k izgradnji novega šolskega poslopja v Dvorih nad Izolo za potrebe osnovne šole za nižje razrede in za organizirano otroško varstvo. Sedaj, zaradi pomanjkanja prostorov, na podeželju ni organizirano otroško varstvo, čeprav je sorazmerno veliko mater predšolskih otrok zaposlenih v raznih podjetjih v Izoli in sosednjih občinah in nimajo preskrbljenega varstva otrok. Otroško varstvo pa je treba organizirati tudi zaradi pravočasnega nudenja otrokom vzgoje in izobrazbe, ker je splošno znano, da otroci, ki obiskujejo organizirano sodobno varstvo, laže pozneje dojemajo učno snov in dosegaj večje učne uspehe v osnovni šoli. Posebna šola „Elvira Vatovec** Strunjan: V Strunjanu posluje posebna osnovna šola za vse tri obalne občine Izola, Koper in Piran, katere namen je nuditi specializirani osnovnošolski pouk kategoriziranim in mentalno prizadetim šolskim otrokom. Znano je, da lamo določeno število šolskih otrok v občini, ki so mentalno in urugače prizadeti ter zaradi tega ne morejo normalno slediti rednemu osnovnošolskemu pouku in zato je treba za njih posebno šolo. Takšna šola mora biti zato specializirana, ker mora na poseben način nuditi vzgojo in izobraževanje prizadetim šoloobveznim otrokom. Mentalno prizadeti otroci rabijo veliko več časa za dojemanje učne snovi in nege, kot pučenci v normalni osnovni šoli. Za tak pouk pa je treba tudi zato specializirane učitelje in vzgojitelje, kakor tudi posebna učila. Vsaka občina ne more organizirati posebne osnovne šole za učence iz svoje občine, zaradi že omenjenih razlogov. Kot omenjeno, šolo obiskujejo mentalno prizadeti otroci, da bi se tudi oni pravočasno usposobili za nadaljnji pouk, bodisi določenega poklica ali za nadaljevanje v drugih višjih šolah. Za uspešno poučevanje in dajanje možnosti tem učencem, da bi se kljub defektnosti razvili in usposobili za enakovredne občane in proizvajalce, je potrebno, da so šolski prostori funkcionalno in sodobno urejeni. Omenjena šola pa posluje v stari nefunkcionalni zgradbi, kar negativno vpliva na pouk učencev. Vodstvo šole si je le v preteklih letih prizadevalo za zboljšanje stanja šolskih objektov, vendar ni uspelo, ker ni bilo mogoče zbrati potrebnih finančnih sredstev za ta namen. Izdelan je bil poseben projekt in investicijski program ter potrebna konstrukcija v skupnem znesku din 11,339.000. Adaptacija in dograditev prostorov je predvidena v dveh fazah in po finančni konstrukciji paj bi občani iz občine Izola in delovne in druge organizacije prispevali 18% stroškov. To znaša skupaj 1.610.000 din. V prvi fazi gradnje in adaptacije bi znašali ti stroški za Izolo 929.000 din in v drugi fazi 681.000 din. Ostala potrebna sredstva bosta prispevali sosednji občini Koper in Piran ter kreditni denarni zavodi. OTROŠKO VARSTVO V mestu Izola je vedno večja potreba po otroškem varstvu, ker je večina mater predšolskih otrok zaposlenih. V času, ko so matere predšolskih otrok na delu, ostajajo velikokrat otroci brez varstva in vzgoje. V Izoli je približno 1074 predšolskih otrok in od tega jih je vključenih v otroško varstvo malotveč kot 1/3. Vsi ostali otroci so brez organiziranega varstva, ker jih sedanja varstvena ustanova ne more sprejeti, glede na to, da nima dovolj prostorov. Pred leti je bil dograjen nov otroški vrtec. Stroški za gradnjo so bili pokriti iz najetih kreditov od Republiške izobraževalne skupnosti, Kreditne banke Koper in iz dotacije občinskega proračuna Izola. Novo zgrajena površina prostorov pa ne zadostuje potrebam, kot prej omenjeno in varstveno vžgojni zavod uporablja tudi prej obstoječi zgradbi, ki pa nista funkcionalno prilagojeni za potrebe otroškega varstva. Ena izmed zgradč v Kosovi ulici je celo dotrajana in bi bilo potrebno na njej čimprej izvršiti obnovitvena dela. Če bi hoteli sprejeti večino predšolskih otrok v otroško varstvo, kar bi bilo nujno potrebno, zaradi pravočasnega nudenja vzgoje in izobrazbe otrokom, kakor tudi nudenja potrebnega varstva v času, ko so njihovi starši na delu, bi morali izvesti adaptacijska dela na prej omenjeni zgradbi in zgraditi še en nov otroški vrtec. Za izvedbo adaptacijskih del na stavbi v Kosovi ulici, bi pridobili še 100 mest za predšolske otroke, z novo gradnjo novega vrtca pa še nadaljnjih 170 prostorov. Za vse to pa so potrebna znatna finančna sredstva, katerih ni na razpolago in je nujno, da delovni ljudje in občani prispevajo svoj delež v ta namen. V prihodnjih petih letih je treba na vsak način dograditi in adaptirati omenjene objekte, ker sicer bodo otroci naših delovnih ljudi in občanov ostali brez primerne vzgoje in varstva. POTREBNA FINANČNA SREDSTVA ZA REALIZACIJO TEGA PROGRAMA: dinarjev 1. za funkcionalno ureditev obstoječe šole in etapno izgradnjo nove šole nad Prešernovo cesto 2. izgraditev nove osnovne šole v Dvorih nad Izolo s prostori za otroško varstvo 3. sofinanciranje stroškov za adaptacijo in dograditev posebne osnovne šole p. Vatovec v Strunjanu po ključu 18 % 4. adaptiranje stare stavbe v Kosovi ulici za otroško varstvo in novogradnja novega otroškega vrtca SKUPAJ: 9.535.000 3.200.000 1.610.000 5,000.000 19,345.000 Za pokrivanje navedenih potreb pa so dejansko sedaj zagotovljena samo finančna sredstva za neposredno otroško varstvo iz prispevka po samoupravnem sporazumu po stopnji 0,45 % od bruto osebnih dohodkov, kar se bo predvidoma zoralo v petih letih 2,500.000 din. Nadalje po samoupravnem sporazumu iz prispevka za izobraževanje, del sredstev namenjenih za investicije po stopnji 0,14% od bruto osebnih dohodkov, t. j. v petih letih 1,505.000 din. Vsa ostala potrebna sredstva je treba zagotoviti na drugi način. Po predvidevanjih naj bi denarni zavodi dali 20 % kreditov, vendar to je sorazmerno malo, če upoštevamo samo prej navedena finančna sredstva. Zato je nujno., da pristopimo k zbiranju finančnih sredstev tudi od občanov in delovnih ljudi. Poleg tega ta program ne pokriva vseh potreb na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva, ker bi morali po programu osnovne šole zgraditi v Izoli že takoj popolnoma novo šolo, če bi hoteli odpraviti popoldanski pouk in zagotoviti celodnevno bivanje učencev na šoli. V preteklih letih so gospodarske organizacije v občini Izola sorazmerno veliko prispevale pri financiranju kritja stroškov za gradnjo šolskih objektov. Sedaj pa, ko uveljavljamo določbe nove ustave in zakonov, po katerih delovni ljudje samostojno in neposredno odločajo o delitvi dohodka za osebno in skupno porabo, se preliva več sredstev v te namene in je zato potrebno sodelovanje in pomoč oziroma prispevek občanov. Znano je, da so v določenih občinah v Sloveniji že pred leti uspešno izvedli referendum za samoprispevek in na ta način zbrali sorazmerno velika finančna sredstva, prav za sofinanciranje kritja stroškov za gradnjo šolskih objektov in objektov za otroško varstvo. Za realizacijo tega programa nujno rabimo solidarnostno podporo vseh de-iovnih ljudi in občanov, ki imajo lastne dohodke, da prispevajo svoj delež pri tej tako pomembni akciji in da s skupnimi napori in prizadevanji dogradimo najnujnejše prostore, v katerih se bodo lahko sodobno vzgajali in izobraževali naši mladi občani. 322 URADNE OBJAVE* Št. 22 — 22. novembra 1974 S samoprispevkom pa bi v dobi petih let lahko zbrali še vsa preostala finančna sredstva za pokritje potreb navedenih v tem programu. Delovni ljudje bi prispevali 1,5 % od čistega osebnega dohodka, t. j. tisti, ki imajo stalno prebivališče v občini in delavci, ki imajo stalno prebivališče v drugi občini SR Slovenije ali SFRJ, njihova družina pa stalno živi v občini Izola. Delavci, ki so zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v občini Izola, bi ravno tako prispevali enak odstotek od neto prejemkov iz delovnega razmetja preračunanih v dinarsko vrednost. Iz tega naslova bi zbrali letno 2,100.000 din oziroma v petih letih 10,500.000 din. Upokojenci bi prispevali od njihovih pokojnin po stopnji 1,5 %, od česar se bo zbralo letno 235.429 din ali v petih letih 1,177.144 din. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov, od 70 % osnove od katere plačujejo prispevke za financiranje temeljnih samoupravnih skupnosti, bi prispevali po 1,5% od tega zneska in bi se zbralo letno 80.250 din oziroma v petih letih 401.250 din. Kmetijski proizvajalci bi prispevali 5 % od katastrskega dohodka in bi se s tega naslova zbralo 7500 din letno ali v petih letih 37.500 din. Posamezni kmetijski proizvajalci bi poprečno na ta način prispevali letno 150 din, kar ne predstavlja za njih nobene posebne obremenitve. Po tem programu bi se zbralo letno skupaj 2,423.179 din ali v dobi petih let 12,115.894 din. Tako bodo viri vseh finančnih sredstev za pokrivanje stroškov realizacije tega programa znašali: 1. iz samoprispevka po stopnji 1,5 % od neto osebnega dohodka delovnih ljudi 2. iz sredstev za neposredno otroško varstvo iz prispevka po samoupravnem sporazumu po stopnji 0,43 % od bruto osebnega dohodka 3. po samoupravnem sporazumu iz prispevka za izobraževanje del namenskih sredstev za investicije po stopnji 0,14 % od bruto osebnih dohodkov 4. po predvidevanju 20 % kredita na zbrana denarna sredstva od denarnega zavoda (KB - RIS) SKUPAJ : dinarjev 12,116.000 2,500.000 1.505.000 3.224.000 19,345.000 0Bč!NA KOPER Na podlagi 4., 5., 10. im 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. novembra 1974 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREJANJU IN ODDAJANJU STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KOPER mejo, ki poteka od križišča pri Škocjanu po Ljubljanski cesti do križišča te ceste z bodočo vezno Ankaransko cesto, nato po vezni Ankaranski cesti do križišča te ceste z Ankaransko cesto ter dalje po zunanjih mejah cone C in B in se zaključuje proti jugu po zapadni strani rekonstruirane obalne ceste na križišču pri Škocjanu, na katerem se urejanje in oddajanje poveri organizaciji združenega dela Sermin Koper. . Grafični prikaz območja organizacije združenega dela Sermin Koper na karti 1:5000 je sestavni del tega odloka. Dejavnost pooblaščenih organizacij združenega dela iz prvega odstavka tega člena je posebnega družbenega interesa. Način uresničevanja posebnega družbenega interesa pri delu teh organizacij se določi v njihovem statutu, ki ga potrdi občinska skupščina. Občinska skupščina tudi daje soglasje k programu dela in zaključnemu računu ter obravnava poročilo o delu pooblaščenih organizacij združenega dela iz prvega odstavka tega člena.** 2. člen Za dosedanjim 4. členom se doda nov 4 a člen, ki se glasi: „Da bi se zagotovila nemotena in usklajena organska rast celotnega urbanega obniočja mesta Koper, ki obsega območje mesta Koper ter organizacij združenega dela Luka Koper in Sermin Koper, morajo skleniti pooblaščeni upravljavci Luka Koper, Sermin Koper in Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Koper poseben sporazum z občino Koper. Sporazum mora vsebovati predvsem: - vprašanja programiranja, projektiranja, financiranja in graditev skupnih infrastrukturnih objektov, kot so npr.: a) cestne povezave (bertoška vpadnica, ankaranska vezna cesta); b) skupno primarno kanalizacijo in čistilne naprave; c) prestavitev Badaševice z vsemi vodnogospodarskimi rešitvami depresijskega dela Bonifike in Stanjolskega zaliva.** 3. člen Zadnji odstavek 5. člena se spremeni in se glasi: „Odločitev o oddaji stavbnega zemljišča brez javnega natečaja sprejme izvršni svet skupščine občine Koper.** 4. člen 6. člen se spremeni in se glasi: \ „Sredstva, ki se pridobivajo z oddajanjem stavbnega zemljišča, se vplačujejo v sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Koper oziroma na žiro račun organizacije združenega dela Sermin Koper, če se pridobijo z oddajanjem stavbnega zemljišča na območjih, za katera ima ta organizacija pooblastilo. Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo koristiti le za namene, ki so predvideni v zakonu in po programu del pooblaščenih organizacij združenega dela.** ^ 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 464-15/74 Koper, 20. novembra 1974 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. > _________________________ l.člen 4. člen odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Koper (Uradne objave, št. 6/72) se spremeni in se glasi: ^Urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča iz 1. člena se poveri skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč na območju občine Koper razen stavbnega zemljišča na območju, ki je v urbanističnem načrtu za mesto Koper (Uradne objave, št. 13/74) opredeljeno z Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 152., 239. in 243. člena statuta občine Koper, je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti, na seji družbenopolitičnega zbora in na seji dela skupščine temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin za občino Koper z enakopravnim odločanjem dne 20. novembra 1974 sprejela št. 22 — 22. novembra 1974 -URADNE OBJAVE^ 323 SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTOV OSNOVNEGA ŠOLSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI KOPER ZA OBDOBJE OD LETA 1975 DO 1979 1. Za območje občine Koper se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnovo objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva po programu, ki je sestavni del tega sklepa. Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1974, od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. Odločitev o uvedbi samoprispevka bo sprejeta, če bo zanjo na referendumu glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja. 2. Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Koper in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik. 3. upokojenci od njihovih pokojnin po stopnji 1,5 %; 4. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov, od 70 % osnove, od katere plačujejo prispevke za financiranje temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti po stopnji 1,5 %; Z občani iz prejšnjega odstavka — so izenačene zasebne pravne osebe, če so zavezanci za davke in prispevke po dejansko doseženem dohodku; 5. kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, od katastrskega dohodka po stopnji 5 %; 6. delavci, ki so zaposleni v tujini, pa imajo stalno prebivališče v občini Koper, od neto prejemkov iz delovnega razmerja preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji 1,5 %; 7. upokojenci, ki prejemajo pokojnino iz tujine, pa imajò stalno prebivališče v občini Koper, od njihovih pokojnin preračunanih na dinarsko vrednost po stopnji 1,5 %; Z osebnimi dohodki po tem členu so mišljena tudi nadomestila iz naslova zdravstvenega zavarovanja in druga nadomestila osebnega dohodka kot so nadomestila za delo v podaljšanem delovnem času, za honorarno delo, za delo iz naslova avtorskih pravic itd. Na referendumu glasujejo volilci neposrdno in tajno. Glasuje se z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE KOPER GLASOVNICA Referendum 8. decembra 1974 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva v obdobju od leta 1975 do vključno 1979 po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in ga je sprejela skupščina občine Koper na seji vseh zborov skupščine skupno z delom skupščine temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin za občino Koper dne 20. novembra 1974. „ZA' GLASUJEM „PROTI" Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži „za", če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo „proti" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 4. Ob pogoju uspešnega glasovanja na referendumu bo občinska skupščina uvedla samoprispevek za izvedbo programa iz 1. točke tega sklepa za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1979. \ t . 5. Za izvedbo programa izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva bo potrebno 68.961.000 dinarjev. Ta sredstva se zagotovijo s samoprispevkom po tem sklepu do višine 48,875.000 dinarjev, preostala sredstva pa iz prispevka za neposredno otroško varstvo iz sredstev temeljne izobraževalne skupnosti, ki so namenjena za investicije v šolstvu ter iz drugih sredstev kot so bančni krediti, prispevki organizacij združenega dela in podobno. 6. Zavezanci za plačevanje samoprispevka bi bili: 1. delavci, ki imajo stalno prebivališče v občini Koper, od njihovega skupnega neto osebnega dohodka po stopnji 1,5 %; 2. delavci, ki imajo stalno prebivališče v drugi občini SR Slovenije ali SFR Jugoslavije, njihova družina pa stalno živi v občini Koper, od iste osnove in po isti stopnji kot delavci iz prejšnje podtočke; 7. Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. delavci iz 1., 2., in 6 podtočke 6. tqčke tega sklepa, če njihov skupni neto osebni dohodek ne presega 1.400 dinarjev mesečno; 2. upokojenci iz 3. in 7. podtočke (i. točke tega sklepa, katerih mesečna pokojnina ne presega 1,400 dinarjev; 3. kmetje iz 5 podtočke 6. točke tega sklepa in sicer: a) kmetje iz III. proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 500 dinarjev; b) kmetje iz IV. proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 2,500 dinarjev. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, od otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, od nagrad učencev v gospodarstvu ter od invalidnin. Če bi bilo zaradi plačevanja in izterjave samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca samoprispevka in članov njegove družine ali če skupni dohodki 'iz vseh virov na družinskega člana ne presegajo 500 dinarjev, se samoprispevek lahko odpiše. Postopek za uveljavitev olajšav iz prejšnjega odstavka predpiše izvršni svet občine skupščine. Cenzus osebnega dohodka iz 1. in 2. podtočke 7. točke in iz prvega odstavka te točke velja za leto 1975. Vsako nadaljnje leto se ti cenzusi valorizirajo za odstotek porasta povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga ugotovi Zavod SRS za statistiko. 9. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu za občino Koper pri temeljni izobraževalni skupnosti obalnih občin Koper. Temeljna izobraževalna skupnost bo odgovorna za zbiranje sredstev in za izvajanje programa izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva in bo v zvezi s tem opravljala vsa potrebna tehnična opravila. Za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka bo pri temeljni izobraževalni skupnosti imenovan poseben organ, ki ga bo vodil predsednik dela skupščine te skupnosti za občino Koper. Polovico članov tega organa imenuje izvršni svet občinske skupščine, drugo polovico članov pa delegirajo temeljna izobraževalna skupnost, temeljna skupnost otroškega varstva, občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet. O zbiranju sredstev in izvajanju programa mora temeljna izobraževalna skupnost najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini ter zagotoviti tekoče informiranje preko sredstev javnega obveščanja. 10. Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo ima izvršni svet skupščine občine kot izvršilni organ občinske 324 *URADNE OBJAVE* Št. 32 — 22. novembra 1974 skupščine, služba družbenega knjigovodstva - podružnica Koper kot organ za kontrolo nad uporabo družbenih sredstev ter davčna uprava občine Koper koc odmemi in kontrolni organ za samoprispevek, ki ga bodo plačevali občani iz 4. in 5. podtočke 6. točke tega sklepa. n. ^Za postopek z& izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje na referendumu vodijo odbori za izvedbo referenduma, ki jih imenuje občinska volilna komisija. 12. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin iz sredstev, ki so namenjena za investicije v šolstvo. . ' 13. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 014-1/74 Koper, 2Q. novembra 1974 / Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. PROGRAM INVESTICIJ V OSNOVNE ŠOLE !N VZGOJNO VARSTVENE ZAVODE V LETIH 1975 DO 1979 NA OBMOČJU OBČINE KOPER A. OSNOVNE ŠOLE 1. Dograditev osnovne šole v Dekanih, 1. etapa Program predvideva dograditev obstoječe novejše šole, kije ostala nedograjena leta 1952. Z dograditvijo bi šola pridobila 6 učilnic, knjižnico s čitalnico, telovadnico (290 neto kv. m), upravne in pomožne prostore v skupni izmeri 1.100 kv. m bruto površine. 2. Izgradnja osnovne šole v Škofijah Program predvideva izgradnjo nove šole za 400 otrok s predšolskim oddelkom. Šola bo imela 8 matičnih učilnic, 4 specialne učilnice s kabineti, telovadnico, večnamenski prostor, knjižnico s čitalnico, šolsko kuhinjo, upravne in pomožne prostore v skupni izmeri 2.920 kv. m bruto površine. 3. Gradnja telovadnice pri osnovni šoli v Hrvatinih Program predvideva gradnjo telovadnice (290 neto kv. m) s kotlovnico in pomožne prostore v skupni izmeri 507 kv. m bruto površine. 4. Gradnja nove osnovne šole na zahodnem delu Semedele Program predvideva gradnjo 1. etape nove osnovne šole z 10. učilnicami in pomožnimi prostori v skupni izmeri 2.040 kv. m bruto površine. Druga etapa s 15 učilnicami, telovadnico in ostalimi pomožnimi prostori je po programu predvidevna v drugem petletnem obdobju. 5. Ureditev dodatnih prostorov osnovne šole v Marezigah Program predvideva ureditev dodatnih prostorov z izpopolnitvijo učil in ureditvijo prostorov za predšolski oddelek. 6. Adaptacija šol z italijanskim učnim jezikom v Bertokih in v Semedeli Obe poslopji je treba temeljito obnoviti in usposobiti za normalen pouk. Polovico sredstev (700.000 dinarjev) po posebnih predpisih prispeva republika Slovenija. 7. Nujne ureditve in dopolnitve učil ter stroški izdelave dokumentacije za osnovne šole Prade, Šmarje in Gračišče Pri osnovni šoli v Šmarjah ureditev šolske kuhinje in večnamenskega prostora, ki bo služil začasno tudi za telesno vzgojo. (Skupna predračunska vrednost 2.500.000 dinarjev). B. POSEBNE ŠOLE Program predvideva sofinanciranje izgradnje 7 učilnic, telovadnice ter upravnih in pomožnih prostorov posebne osnovne šole v Strunjanu. Prispevek občine Koper k celotni investiciji znaša 3.085.000 dinarjev ali 60 %. C. PREDŠOLSKA VZGOJA IN VARSTVO Program predvideva za izgradnjo in urejanje zmogljivosti za varstvo predšolskih otrok 17.800.000 dinarjev. S temi sredstvi so predvidene naslednje investicije: 1. pri predvideni novi šoli v Semedeli bo zgrajen otroški vrtec za 240 otrok v starosti od 2 do 7 let. 2. Ob obstoječem vrtcu pri Slavniku v Semedeli dograditi dodatne prostore za jasli, ki bi lahko omogočile varstvo za 40 otrok do starosti 2 let. 3. Na območju-krajevne skupnosti Bertoki bo zgrajen vrtec za 80 otrok. 4. Na območju krajevne skupnosti Ankaran bo zgrajen vrtec za 40 otrok. 5. Na območju krajevne skupnosti Olmo - Šalara bodo zgrajeni novi prostori za varstvo najmanj 50 predšolskih otrok. 6. Ureditev otroškega varstva pri podružnični šoli v Rižani za potrebe krajevne skupnosti Črni kal 7. V okviru no.vih stanovanjskih sosesk poiskati vse dane možnosti za ureditev ustreznih prostorov za otroško varstvo v večjih stanovanjskih objektih, ki so v gradnji. D. PREGLED POTREBNIH DENARNIH SREDSTEV dinarjev 1. Stroški gradnje, dograditve in ureditve osnovnih šol 45.566.000 2. Sofinanciranje izgradnje novih prostorov posebne osnovne šole „Elvire Vatovec** \ v Strunjanu 3.095.000 3. Stroški izgradnje in urejanja zmogljivo- sti za varstvo predšolskih otrok 20.300.000 SKUPAJ 68.961.000 E. VIRI SREDSTEV dinarjev 1. Iz OD delavcev po stopnji 1,5 % 43.100.000 2. Od pokojnin po stopnji 1,5 % 4.100.000 3. Iz OD samostojnih obrtnikov po stopnji 1,5 % , 1.200.000 4. Od katastrskega dohodka kmetov po stopnji 5 % 475.000 5. Iz prispevka za neposredno otroško varstvo 10.486.000 6. Iz prispevka za investicije 0,14 % od bruto OD * 6.100.000 7. Sredstva od prodanih stavb in pridobljenih posojil 3.500.000 SKUPAJ 68.961.000 0Bč!NA P!RAN Na podlagi 65. člena in tretjega odstavka 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 13/67, 49/68 in 43/70) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 30. septembra 1974 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE PIRAN ZA LETO 1973 St. 22 — 22. novembra 1974 URADNE OBJAVE* 325 l.člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Piran za leto 1973, katerega sestavni del so zaključni računi posebnih računov in zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen 1. Zaključni račun proračuna občine Piran izkazuje: dinarjev 20,706.896,15 19,468.191,50 - dohodke - razporejene dohodke od tega: razporejeno v rezervni sklad 190.^63,15 - presežek dohodkov 1,238,704,65 2. Zaključni račun posebnega računa za financiranje investicij v šolstvu, prosveti in kulturi in za izgradnjo objektov za vzgojo mladine občine Piran izkazuje: ^ - dohodek 2,674.595,50 - izdatke , 2,662.690,00 - presežek dohodkov nad izdatki 11.905,50 3. Zaključni račun posebnega računa za vzdrževanje obale in luke občine Piran izkazuje: , - dohodke 930.736,20 - izdatke 234.362,90 - presežek dohodkov nad izdatki 696.373,30 4. Zaključni račun rezervnega sklada občine Piran izkazuje: - dohodke 1.046.700,40 - izdatke - - presežek dohodkov nad izdatki 1,046.700,40 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Piran za leto 1973 v znesku 1,238.704,65 dinarjev se prenese na posebni račun občine Piran za intervencije v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti. 4. člen Presežki dohodkov nad izdatki posebnih računov iz 2. in 3. točke 2. člena tega odloka se prenesejo kot dohodki teh računov za leto 1974. Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Piran v znesku 1,046.700,40 dinarjev se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1974. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-25/72-74 Piran, 30. septembra 1974 Predsednik Ivan BAŽEC, 1. r. Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48, 8/49 in 20/59), 6. člen pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) in 252. člena statuta občine Piran je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Piran na seji dne 18. oktobra 1974 sprejel ODLOK O IMENOVANJU CEST NA BERNARDINU 1. člen Ceste na Bemardinu se imenujejo: 1. CESTA MORNARIŠKIH ODREDOV NOV je nova povezovalna cesta med Piranom in Portorožem in teče preko bernardinskega hrbta zadaj za bodočim turističnim kompleksom hotela Bernardin. 2. CESTA RABSKIH ŽRTEV je nova cesta od križišča na Belokriški cesti - Antena do križišča Bernardin. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 015-5/74 Piran, 18. oktobra 1974 Predsednik Ivan BAŽEC, l.r. Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij , in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48, 8/49 in 20/60), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) in 252. člena statuta občine Piran je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Piran na seji dne 11. novembra 1974 sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O UVEDBI ULIČNEGA SISTEMA V NASELJU LUCUA II 1. člen V 1. členu odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Lucija II se doda točka „11. LIMINJANSKA CESTA: teče od drugega križišča na Podvozni cesti desno mimo Stare slovenske šole in naprej mimo križišča pri vodovodni pipi v Liminjan". 2. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 015-3/74 Piran, 11. novembra 1974 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 156. in 245. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 11. novembra 1974 sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTQV OTROŠKEGA VARSTVA IN OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI PIRAN ZA OBDOBJE OD LETA 1975 DO 1979 1. Za območje občine Piran se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka občanov v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva po programu, ki je sestavni del tega sklepa. Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1974, od 6. do 20. ure na voliščih, kijih določi občinska volilna komisija. Odločitev o uvedbi samoprispevka bo sprejeta, če bo zanjo na referendumu glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja. 2. Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Piran in zaposleni občani, *URADNE OBJAVE* 5t. 22 — 22. novembra 1974 326 ki še nimajo voiiine pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik. 3. Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno. Glasuje se z glasovnico. Glasovnica ima nailednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE PIRAN GLASOVNICA Referendum 8. decembra 1974 za uvedbo samoprispevka v denaiju za sofinanciranje izgradnje in obnovo objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva v obdobju od leta 1975 do vključno 1979 po programu, ki je bil obravnavan na zborih delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah, in ki ga je sprejela skupščina občine Piran na seji vseh zborov dne 11. novembra 1974. GLASUJEM "ZA" "PROTI Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,za", če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo ,,proti" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. Na glasovnici bo izpisan izvleček iz 6. in 7. točke tega sklepa. 4. Ob pogoju uspešnega glasovanja na referendumu bo občinska skupščina uvedla samoprispevek za izvedbo programa iz 1. točke tega sklepa za dobo petih let, in sicer od 1. januaija 1975 do 31. decembra 1979. 5. Za izvedbo programa izgradnje in obnove objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva bo potrebna vsota 31,228.000 dinarjev, ki bi se zagotovila iz samoprispevka po tem sklepu do višine 16,700.000 dinarjev, preostala sredstva pa iz prispevka za neposredno otroško varstvo, iz sredstev temeljne izobraževalne skupnosti, ki so namenjena za investicije v šolstvu ter iz drugih sredstev, kot so bančni krediti, prispevki organizacij združenega dela in podobno. ' 6. Zavezanci za plačevanje samoprispevka bi bili: 1. delavci, ki imajo stalno prebivališče v občini Piran, od njihovega skupnega neto osebnega dohodka po stopnji 1,5 %; 2. delavci, ki imajo stalno prebivališče v drugi občini SR Slovenije ali SER Jugoslavije, njihova družina pa stalno živi v občini Piran, od iste osnove in po isti stopnji kot delavci pod 1. te točke; 3. upokojenci od njihovih pokojnin po stopnji 1,5 %; 4. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po predpisih o davkih občanov, od 70 % osnove, od katere plačujejo prispevke za financiranje temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti, po stopnji 1,5%; Z občani iz te točke so izenačene zasebne pravne osebe, če so zavezanci za davke m prispevke po dejansko doseženem dohodku; 5. kmetje, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, od katastrskega dohodka po stopnji 5 %; 6. delavci, ki so zaposleni v tujini, pa imajo stalno prebivališče v občini Piran, od neto prejemkov iz delovnega razmerja, preračunanih na dinarsko vrednost, po stopnji 1,5 %; 7. upokojenci, ki prejemajo pokojnino iz tujine, pa imajo stalno prebivališče v občini Piran, od njihovih pokojnin, preračunanih na dinarsko vrednost, po stopnji 1,5 %. Z osebnimi dohodki po tej točki so mišljena tudi nadomestila iz naslova zdravstvenega zavarovanja in druga nadomestila osebnega dohodka, kot so nadomestila za delo v podaljšanem delovnem času, za honorarno delo, za delo iz naslova avtorskih pravic itd. 7. Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni: 1. delavci pod 1., 2. in 6. 6. točke tega sklepa, če njihov skupni neto osebni dohodek ne presega 1400 dinarjev mesečno; 2. upokojenci pod 3. in 7. 6. točke tega sklepa, katerih mesečna pokojnina ne presega 1400 dinarjev; 3. kmetje pod 5. 6. tpčke tega sklepa, in sicer: a) kmetje iz III. proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 500 dinarjev; b) kmetje iz IV. proizvodnega okoliša, če katastrski dohodek kmetije ne presega 2500 dinarjev. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin, od otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad učencev v gospodarstvu. 8. Če bi bilo zaradi plačevanja in izterjave samoprispevka ogroženo nujno preživljanje zavezanca samoprispevka in članov njegove družine, se samoprispevek lahko odpiše. Če skupni dohodki iz vseh virov ne presegajo 500 dinarjev mesečno na družinskega člana, se lahko samoprispevek odpiše. Postopek za uveljavitev olajšav iz te točke bo predpisal izvršni svet občinske skupščine. Cenzus osebnega dohodka pod 1. in 2. 7. točke,in iz drugega odstavka te točke velja za leto 1975. Vsako nadaljnje leto se ti cenzusi valorizirajo za odstotek porasta poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ugotovljen po podatkih zavoda za statistiko SR Slovenije. 9. Sredstva samoprispevka se bodo zbirala za občino Piran na posebnem računu temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občih. Temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin bo odgovorna za zbiranje sredstev in za izvajanje programa izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva ter za tehnično-administrativna opravila. Za izvajanje teh nalog bo imenovan poseben organ pri temeljni izobraževalni skupnosti. Polovico članov tega organa bo imenoval izvršni svet občinske skupščine, drugo polovico pa bodo delegirale temeljna izobraževalna skupnost, temeljna skupnost otroškega varstva, občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov. 10. Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo ima izvršni svet skupščine občine Piran kot politično-izvršilni organ občinske skupščine, SDK - ekspozitura Piran kot organ za kontrolo nad uporabo družbenih sredstev ter davčna uprava občine Piran kot odmemi in kontrolni organ za samoprispevek, ki ga bodo plačevali občani pod 4. in 5. 6. točke tega sklepa. t tl. Za postopek za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki j ili imenujejo volilne komisije krajevnih skupnosti. ' 12. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin iz sredstev, ki so namenjena za investicije v šolstvu. 13. la sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Istočasno se objavi in vstopi v veljavo program izgradnje in obnove objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva, ki je sestavni del tega sklepa. St.: 21-1/74 Piran, 11. novembra 1974 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Na podtagj 4. m 8. etena zakona o izobraževanih skupnostih in o financiranju vzgoje tn izobraževanja v SR Stoveniji (Uradni tist SRS, št. 8/69) in 245. čtena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na skupni sej) zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z točenim gtasovanjem dne tl novembra 1974 sprejela SKLEP Daje se sogtasje k programu izgradnje in obnove objektov otro-škega varstva in osnovnega šolstva v občini Piran. občine Piran na seji zbora krajevnih skupnosti dne H. novembra 1974 in zbora združenega dela dne 18. novembra 1974 sprejela naslednji SKLEP 1. Skupščina občine Piran daje soglasje k povišanju cen Komunalnega podjetja Piran za pokopališke storitve. - - i 2. Cenik pokopaliških storitev na pokopališču v Piranu je sestavni del tega sklepa. 2. Program, ki je sestavni del tega sklepa, obsega naslednje najnujnejše potrebe: - Vzgojnovarstveni zavód v Sečovljah za 80 otrok s kuhinjo in jedilnico za Osnovno šolo Sečovlje z vrtcem in Osnovno šolo Sečovlje z italijanskim učnim jezikom in vrtcem z italijanskim jezikom (fazna izgradnja); - Vzgojni zavod Elvira Vatovec Strunjan (fazna izgradnja - del, ki odpade na občino Piran); - Osnovna šola Piran (fazna izgradnja); - Vzgojnovarstveni zavod v Luciji za 200 otrok z jaslimi za 24 otrok ; - Vzgojnovarstveni zavod v Portorožu za 100 otrok z jaslimi; - Osnovna šola Portorož (fazna izgradnja); - Telovadnica v Sečovljah za obe šoli; - 'Telovadnica v Luciji; - Zavod za korekcijo sluha in govora Portorož (za vse južnopri- morske občine). , \ 3. Ocena potrebnih denarnih sredstev za realizacijo najnujnejših potreb iz programa v prvem obdobju je 29,368.000 din. 4. Viri sredstev za izvajanje programa investicij od 1975 do 1979: dinarjev 1. Iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 1,5% 1 Od pokojnin po stopnji 1,5 % 3. Iz OD samostojnih obrtnikov po stopnji 1,5 % 4. Od katastrskega dohodka kmetov po stopnji 5 % 5. Iz sredstev za neposredno otroško varstvo 6. Iz prispevka za investicije po stopnji 0,14 od bruto OD 7. Drugi dohodki SKUPAJ: 14.506.000 1.555.000 458.000 97.000 3.687.000 2.479.000 6.586.000 29.368.000 5. Ta sklep velja takoj. St.: 21-1/74 Piran, 11. novembra 1974 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. A Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni iist SRS, št. 16/67), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne -lave, št 12/73) in 246. člena statuta občine Piran, je skup 3. Ta sklep velja takoj. St.: 38-10/73-74 Piran, 11. novembra 1974 Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r. Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, L r. CENIK POKOPALIŠKIH STORITEV NA POKOPALIŠČU V PIRANU dinarjev 1. najemnina za prvo kolobamo dobo - vrstni grob 200 - vrstni grob po izbiri 400 - rodbinski grob 1.200 - grobnica 1.500 - grob za inozemca, če nima rodbinske grobnice 5.000 2. najemnina za naslednjo kolobarno dobo - vrstni grob 3.000 - rodbinski grob 5.000 - grobnica 6.000 3. izkop groba in zasutje 520 4. izkop mrliča ^lo 2 leti po pokopu izkop mrliča po 2 letih po pokopu 1.870 1.370 5. uporaba kostnice za 10 let 200 Na podlagi 245. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 18. oktobra 1974 sprejela SKLEP O PREIMENOVANJU INTERNATA POMORSKE SOLE PIRAN 1. Internat pomorske šole, ustanovljen z odločbo okrajnega ljudskega odbora Koper, št. 1109/1 z dne 28. januarja 1953, za katerega 328 -URADNE OBJAVE* St. 22 — 22. novembra 1974 opravlja pravice in dolžnosti ustanovitelja skupščina občine Piran, sklepa št. 01-31-22/4 z dne 13. aprila 1961, se preimenuje in se glasi: DIJAŠKI DOM BALDOM1RA SAJETA PIRAN. 2. Ta sklep velja takoj. Št.: 022-3/74 Piran, 18. oktobra 1974 Predsednik Ivan BAŽEC, 1. r. OBČtNA SEŽANA Na podlagi 55. in 56. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1974 sprejela ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO 1973 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Sežana za leto 1973, katerega sestavni de! je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna občine Sežana zal. 1973. 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1973 takole: ' ... dmarjev dohodki 18,699.889 izdatki 18,481.534 presežek dohodkov nad izdatki 218.355 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki se prenese kot dohodek sklada za financiranje družbenega standarda. 4. člen Doseženi dohodki in izdatki rezervnega sklada po zaključnem računu za 1. 1973 so znašali: dinarjev dohodki 1,371.679 izdatki 254.246 presežek dohodkov nad izdatki 1,117.43 3 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada v višini 1,117.433 dinarjev se prenese v naslednje leto kot dohodek tega sklada. 6. člen Posebni del zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Sežana za leto 1973 je sestavni de! tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-9/72-3 Sežana, 30. septembra 1974 PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 1973 Vrsta dohod, oz.razp. dohod. Dohodki Plan po rebalansu Izvršitev 1 Davki iz dohodka 4,690.000 4,615.658 2 Prometni davek in davek na premož. 10,580.000 10,309.001 3 Takse 2,460.000 2,500.188 5 Odškodnina za uporabo mest. zemlj. 380.000 406.094 6 Dohodki organov in razni drugi doh. 330.000 352.464 7 Dopolnilna sredstva 494.300 494.300 9 Prenesena sredstva 22.184 22.184 Skupaj 18,956.484 18,699.889 Glavni namen 01 Razpored dohodkov Izobraževanje 1,066.245 646.258 03 Znanstveno kultumo-prosvetna dejavnost 1,108.645 1,071.999 04 Socialno skrbstvo 3,701.102 3,684.373 05 Zdravstveno varstvo 994.445 983.759 06 Komunalna dejavnost 1,556.000 1,960.041 07 Delo državnih organov 7,182.417 7,180.148 11 Prisp. za uporabo mest. zemlj. 380.000 12 Delo krajevnih skupnosti 700.000 699.387 13 Dejavnost družb.-politič. org. in društev 828.313 829.205 14 Negospodarske investicije 781.294 777.249 17 Prorač. obvezn. iz prej. let 434.423 434.424 18 Vlaganje v rez. sklad 189.600 184.Ì00 19 Nerazporejena sredstva 34.000 30.491 Skupaj razpored dohodkov 18.956.484 18,481.534 Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. septembra 1974 sprejela SKLEP O POTRDITVI LETNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKOV ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1973 1. Potrdi se letni zak!jučni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973, kiju je pregledala strokovna komisija občinske skupščine. 2. a) Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: Predsednik BORIS BERNET1Č, 1. r. - obremenitve - odpisi dinarjev 12,346.940,05 172.074,40 22 — 22. novembra 1974 "URADNE OBJAVA - plačila - zaostanek 10,403.844,35 1.771.021,30 b) Zaključni račun prispevka za starostno izkazuje: - obremenitev - odpisi - plačila - zaostanek 31. 12. 1973 , 3. zavarovanje kmetov 1.498.944.90 181.782,75 1.242.221.90 74.940,25 Zatdjučna računa obsegata: bnrto Manco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pteplačil zavezancev. 4. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 427-1/62-5 Sežana, 30. septembra 1974 Predsednik BORIS BERNETIČ.l.r. KRAJEVNA SKUPNOST SENOŽEČE občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, v višini 1/12 od neto izplačanega letnega osebnega dohodka, - občani, ki imajo dohodek od pokojnin oziroma invalidnin, v višini 1/12 letno izplačane pokojnine oziroma invalidnine, - občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, v višini 1/12 letnega katastrskega dohodka pomnoženega s faktorjem 2,5, - občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav, v višini 1/12 od letne neto osnove. Samoprispevka so oproščeni: - občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, - občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov, - občani, ki imajo dohodek od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov, - občani, ki jih oprosti plačila prispevka zaradi socialnih razmer odbor za izvedbo referenduma Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in statuta krajevne skupnosti Senožeče je svet krajevne skupnosti Senožeče na seji dne 25. julija 1974 sprejel SKLEP glasujem „ZA" „PROTl" Volivec izpolni glasovnico, da obkroži „ZA", če sc strinja z uvedbo samoprispevka, besedo „PROTl" pa obkroži, Če sc ne strinja z uvedbo samoprispevka. 0 RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE REKONSTRUKCIJE KANALIZACIJE IN ASFALTIRANJE POTI V SENOŽEČAH 1. Za vas Senožeče se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje rekonstrukcije kanalizacije in asfaltiranje poti v Senožečah. 2. Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku vasi Senožeče ter zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 3. Referendum bo v nedeljo, 8. decembra 1974, od 7. do 19. ure na posebej določenem glasovalnem mestu. 4. Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST SENOŽEČE GLASOVNICA Referendum, dne 8. decembra 1974, o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje rekonstrukcije kanalizacije in asfaltiranja poti v Senožečah. Samoprispevek naj se uvede za dòbo enega leta in sicer od 1. jauarja 1973 do 31. decembra 1975 in ga plačujejo naslednji zavezanci: 5. Svet krajevne skupnosti Senožeče imenuje 7-članski odbor, ki ima tele naloge : - izvršiti tehnične priprave za referendum - določiti glasovalno mesto, imenuje odbor za izvedbo glasovanja na glasovalnem mestu in nadzoruje njegovo delo - ugotavlja izid referenduma in sestav zaključno poročilo o izidu referenduma. + 6. Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Senožeče, če se bo večina vseh vpisanih volivcev z območja, ki je določeno v 1. točki tega sklepa, izjavila zanj na referendumu. Sredstva, zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje rekonstrukcije kanalizacije in asfaltiranja poti v vasi Senožeče. 7. Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Senožeče, ki bo tudi izvajal nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. 8. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. St.: 15/37-1974 Senožeče, 25. julija 1974 Predsednik sveta KS: RADO MEDEN, *.r. \ 00