ISSN 0350-5561
za konec tedna
Danes bo večinoma sončno, jutri sprva delno jasno, čez dan spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
53 let
števUka 17
sreda, 86. aprila 2006
300 SIT-1,25 £UR
irAIIIO
REMOPLAST
Samostanika uHea 3 Hadljs ob Dravi
Proizvodnja PVC oken în vrat.
Tel: 02 sea 0443, Fte K H 71 7S0, vnu«iai»lMUI
RADIO VCLCNJe
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE
^jOrJrA stari trg 35, 3320 Velenje Ž^^LNICA tel.: 03/897 50 96^ MARIBOR	--
Hočeš ljubezen v avtu?
Boiana Špegel
Vrhunec sezone in veliki speitaiM sobota, 29A ob 20. uri
^^ GORENJE : PIVOVARNA lAŠKO
Vstopnice so že v predaji. Ne zamudite!
Eden najbolj butastih slovenskih glasbenih veleumov lam iz začetka osemdesetih let je pred kratkim doživi priredbo r izvedbi (sicer izvirne) skupine Rotor. In na naših radijskih valovih spet lahko
poslušamo pesem, katere refren gre takole: »Hej, mala, hej, hej Hočeš ljubezen v avtu?« Če bodo naši državni poslanci sprejeli nov zakon o jcfvnem redu in miru. bo po novem v Sloveniji kaj takega javno spraševati silno nevarno. Počeli pa kaznivo! V vedno bolj puritanski državi, kjer se V5ť več Hudi počuti ogroženih skorajda že od vsega in jih moti vse povprek, se namreč zna zgoditi, da bodo varuhi reda in miru lahko z denarno kaznijo kaznovali tudi za seks v avtu! Oproslite, lale je pa res huda. No, poljubljanje na javnem mestu zaenkrat še ne bo kaznivo dejanje, pravijo v predlogu novega zakona. Kar je še sreča. Mnogi narodi imajo namreč navado - Slovenci pač nismo med njimi - da si ob srečanju, četudi večkrat na dan, stisnejo roko in še poljubček na lica ali usta. To pogosto opazim ttuii v Velenju, blizu pa je tudi mladim. Zakaj ne, izražanje veselja oh srečanju prijatelja na takšen način je simpatično.
Kol se mije zmeraj zdelo simpatično videti kakšen avto v temnem kotu parkirišča ali ob gozdu. Četudi se v njem morda nič ni dogajalo, taki prizori dajo slutiti, da se imajo v ti.nem avtu radi. Nenazadnje je bilo verjetno veliko Slovencev spočetih prav v avtu. Ko so jih delali še v njih in na koruznih poljih, nataliteta še ni .strmo padala. Se mi zdi. Tudi v Ameriki naj hi ugotavljali, da so skoraj celo generacyo spočeli v avtu. Danes, ko se mladi vse težje odlepijo od doma in mnogi živijo pri starših še po tridesetem letu, pa se najdejo ljudje, ki bi denarno sankcionirali seks v avtu?!!
Če bo ta ptedlog šel skozi zakonodajno proceduro, bo še smešno. Ne le, da bodo lahko za takšne prekrške, kot je kazanje sredinca v zrak in seks v avtu kaznovali polkisti, zaenkrat predlagajo, da bi lahko tudi mestni redarji. No, potem verjetno v avtu ne bomo upali veČ niti stisniti poljuba partnerju ali prijatelju. Kaj če nas bo imel policist ali redar, ki nas bo pri tem opazil, na piki in bo trdil, da smo pravkar končali s seksom. Ta se ponavadi začne in konča s poljubom, a ne? Tik pred dnevom upora proti okupatorju, ki ga bodo borci marsikje proslavili lepo, slavnostno, se vam morda moj uvodnik zdi banalen. Meni pa ne. Morda je le spodbuda vsem svobodno mislečim, da očitno Slovenci ne smemo več biti le tiho in nemo opazovali, kakšne zakone nam krojijo. Ker bomo sicer počasi hodili spal s kurami, vstajali s petelini, delali cel dan, da bo kapitalu zadovoljeno, brali le resno literaiuro, »ki krepi duha«. In kaj bomo poslušali? Upam, da ne turbo folk!
Pa lepe in zabavne praznike vam želimo!
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

26. aprila 2006
Z nageljni v gumbnici na Graško goro
V Območni ZSSS že vse pripravljeno za prvomajsko srečanje - Na Graško goro bodo udeležence vozili avtobusi
Milena Krstič • Planine
Veleiye, Vîozîije - V Ohntočni organizaciji Zve/e svohoJnUi sinUika-lov Slovenije Velenic sc ne boda i/.neverili tradiciji. Ob 1. maju. prazniku dela. pripravljajo na Graskl gori prvtjtnajsko srečanje, ki sc ga že leia udcie/ujcjo ^icvilni s ireh strani ic goro: Šaleške doline, /gornje Savinjske doline in Kon)škc. Srečanje lahko prepreči le dež. kajii v lem primeru prircdiive ne bo.
Šporíno drušivo Vrbovec Nazarje se bo v praznovanje vključilo z maratonom v malem nogometu, ki se bo na igrišču Vrbovec v Nazaijah pričel v soboto, 29. aprila ob 18. url zaključil pa 24 ur /a tem, v nedeljo, 30. aprila.
V prvomajsko jutro se boste prebujali ob budnici, za katero že (radl-ci<malno poskrbijo pihalni orkester Premogovnika Velenje, pihalni orkester Zarja Šoštanj in godba na pihala /gornje Savinjske doline. Vsaka od njih bo zavzela svi>j »rajon«.
Program ostaja vsa leia enak. tako da tisti, ki so se kakšno leto že piv dali na prvomajski) srečanje, vedo, kaj bodo na njem doživeli. Začelo se bo ob 11 h s kulturnim programom in slovesnim nagworoni. Ta bo tokrat pripadel podžupanu Mestne občine Velenje in poslancu Socialnih demokratov v državnem zboru Bojanu Konliču. Pol ure za tem bo delegacija položila cveije k spomeniku Nošenje ranjencev, ob 12.30 pa se bodo tisti» ki bodo pri volji, lahko podali na trim pohod na Jesenja-kov hrib. za vse druge pa se začenja ples. družabne in športue igre, ki bodo orgaiîi/irano potekale vse do 17. ure. /a zabavo bo skrbel ansambel Sredensek.
Udeležence bodo do Grai^ke gore vozili avtobusi, in sicer iz Velenja od X. ure vsakih 30 minut s postaj Pesje, Gorica, Bevče, »Nama«, Prešernova (pri cvetličami tris),'t ržnica. Rudarski dom. Iz Šoštanja pa bo avtobus odpeljal z avtobusne postaje ob 9.30. Nekaieri pa se bodo na srečanje podali pes, najbrž, kot je že v navadi, z rdečimi nageljni v gumbnici.
mHIflHmijimHHimiiHHHimi» jltimiHjimiHmiímtiHjHHmííti^ tifijititiimHtimHUHiHHmitimmm^ ti|»H»HH|||timimit(t!Hjlf!fH!fH!^
î!!!!!!!!!i!!l!!!!l!!!!!!!!!!! fimmfHHimjHllllHti^
mjll»m!»íl>ltijHHIWHI»jHIH
titifimiHHHmHimHimimimH»»!^ mHHimiHmimimilHlHfiim^
mHmmijHimitimimHim tiHtimijHjmHimimHHmH
Skupaj ustvarjamo lepši jutri. ^ živeli.maj! fieflŠKJlGORA II.OO'
Itrji sroMMih iiqAIUlOP í^avfs^
Priprave na 11. cvetlični sejem v teku
Velenje - Prví k<Miec ledna po prvomajskih praznikih ho na Titovem trgu živahno. V petek, 5. maja. bodo na njem turistično tržnico pripravili dijaki turističnih i/ Slovenije in zamejstva. V soboto. 6. maja. pa bo na velenjskem ntovem tr^u potekal že 1L cvetlični sejem, ki so ga organizatorji poimenovali razstavnivpro-dajni sejem cvetja. Izdelkov domače in umeînosine obrti ter kmečkih dobrot. Sejem že nekaj let skupaj pripravljata lurističnív informacijski center Mestne občine Velenje in luriMično društvo Velenje, pri i/vedbi pa sodelujejo še številne organizacije, podjetja in društva iz Velenja.
Priprave na oba dogodka so v polnem teku. Organizatoiji na
cvetličnem sejmu pričakujejo več kot 40 prodajalcev in razstavljal-cev, ki bodo obiskovalcem sejma ponujali lončnice» balkonsko cvetje, grmov ni ce, sadike zelišč, dišavnic in /xslenjave, izdelke domaČe in umetnostne obrti ter kmečke dt>broie. Na sejmu bodo tudi strcïkovnjaki, ki bod<^ obiskovalcem pojasnjevali, kako vzgajali in negovali cveije.
Organizatorji bodo poskrbeh tudi za pester spremljevalni pnv gram. Zveza kulturnih druî^tcv Šaleške doline bo na osrednjem prireditvenem odru pripravila bo gat kulturni prr>gram. na sejmu se bodo predstavile članice krožka Slovenske ljudske vezenine, ki deluje v okviru velenjske univerze za 111. življenjsko obdobje, člani
Društva šaleških likovnikov pa bodo v središču mesia pripravili slikarsko delavnico. Zanimivo bo tudi za otroke - Medobčinska zve/ii prijateljev mladine Velenje bo pripravila ustvarjalne delavnice. vzgojiteljice Vrtca Velenje bodo uprizorile otroško predstavo, <itroci pa bodo lahko izdelovali ludi mojstrovine iz balonov. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali še razstavo malih živali, ki jo bodo pripravili člani Društva gojiteljev malih živali, ter razstavo metuljev, ki jo bodo postavili strokovnjaki inštituta ekološke raziskave HRlCo. Obiskovalci bi)do lahko na sejmu poskusili tudi številne kulinarične dobrote. med tijimi spomladansko juho, ki jo bodo na trgu kuhali
člani lurističnega društva.
Tudi letos b<i v okviru cvetličnega sejma pt) te kala dobrodelna draž.ba cvetličnih aranžmajev, ki jih bodo izdelali priznani slovenski rioristi. /brana sredstva bodo organizatorji nameniti Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje za izvedbo počiinií^kega projekta Sončno mesto na G<»lleh.
Ta dan bodo na trgu predstavili tudi projekt »Velenje - mesto cvetja«, s čimer se bo v Velenju uradno začelo letošnje tekmovanje v urejenosti zunaiîjega bivalnega okolja, Tekmtîvanje skupaj pripravljajo Turistično drušivo Velenje, Mestna občina VeJenje -llCin podjetje PIJP Velenje.
m bi
Pod Pustim gradom
Zima je draga
l.cioj^nja dolga zima je marsikje, tudi v Šoštanju, povzročila, da bo sredstvtîm, ki so jih -rezervirali^ za zimsko službo, treba primakniti še enkrat ali celo dvakrat toliko, kot so sprva načrtovali. V Šoštanju so morali na-mesio predvidenih 26 milijonov lolaijev za zimsko službo na lokalnih cestah nameniti dobrih 67 milijonov lolaijev. Potem pa so še ceste na ponjlad marsikje bolj zacvetele, kot so pričakovali, da bodo. /ato bo precej prora-čunskega denaija tudi med letom šlo za krpanje lukenj v njih.
Za kulturni spomenik
razglašenih 55 enot
V Občini Šoštanj so za kulturne spomenike lokalnega pomena razglasili 55 enot nepre-
mične kulturne dediščine, s čimer želijo zago lovili njihovo trajno ohranitev in posebno družbeno varstvo. Predlog, ki so ga sprejeli šoštanjsk) svelniki na zadnji seji, se od osnutka razlikuje v tem. daje dopolnjen s predlogi treh novih enot: vile Mayer v Šoštanju, /dovčeve kapelico v Zavodnjah in osrednjega spomenika NOB na Trgu svobt^dc v Šošianju,
V	vrtcu možna poHtniška rezervacija
Starši otrok, za katere je Občina Šoštanj po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene prfv grania prcdši)lske vzgoje v vrtcu, lahko enkrat letno uveljavijt) počitniško rezervadjtî v času ptv čilnic, med 1. junijem in 31. avgusttnu. V lem času bodo plačali 20 odstotkov prispevka i/, plačilnega razjeda, ki jbnje bil določen z odločbo.
V	primeru, da starši otroka izpišejo in ga nato
ponovno vpišejo visti zavod, pa staršem zaračunajo stroške, ki nastanejo z začasnim izpisom. Ti znašajo 40 odstoikiJV prispevka iz plačilnega razreda, ki jim je bil določen z odločbo.
Za IL Fazo CERO Celje 27 milijonov
Občina Šoštanj je ena t>d 23(íbčiii. ki s<ijuniia 2003 podpisale pogodbo o sofinanciranju Regijskega centra za ravnanje z odpadki Celje, v katerega je /.ajeto blizu 250.prebivalcev. II. fazo projekta, mehajisko biološko in termično obdelavo komunalnih odpadkov, izvajala se bo d<^ leta 2009, bodo poleg drugih virov soUnan-cirale tudi občine pristopnice. Koliko katera, je odvisno od deleža prebivHlcev in količine odpadkov posamezne i^bčine. Za občino Šoštanj z dobrimi K500 prebivalci znašajo obveznosti nekaj več kt>l 27 milijcmov tolarjev
■ mkp
I Enakopravnost: praznujemo vsaj (po)svoje
! Eni prazniki za nami, eni pred nami - Partnerstvo v dobrem in slabem - Ob Dnevu ' Zemlje pozornost drevesom - v Celju je 120-letnica prestavila cesto.
I
m
I ■
I
m
I I
m
I ■
I
Pa smo spet preJ prazjifki! Zdt^ ko Uttii tia tmvni ohmacju pripnri ljaio raznti priredine ob jutrišnjem prazniku, v veČini primeim ho jih sJniti/i že kar s praznikom delu, eni p/urijo, da Je absolmno treba jutrišnji pmznik tMlančneje oziiacemti. Da ni dimifj. da je îudi na koiedarjih napisano le Dan uiK>ra, da je Uvlxi napiuJii DiW u{)ora proti okupatorju. Upiramo se oantreč še zdi^ pnni numicemul Neja.%noU\ pa tako te preveč. Na nekatere ixtdo gotovo zrma opozorili ^o^onrî. a kaj ko bodo lo slišali v ^iav-nem ie taki. ki se jim bo lakiii priredilcv zdeio vredno udeležili- I^tos. ko je iňla xeiîka no(- zelo pozno, je le ntalo manikaio, da nismo združili kar vseli teh praznikov. Ce te imajo nekateri toliko proti združevanju teh .\tyari. večina vsaj pn^ii združevanju prazniàiih dni m bi imeli nič.
Smo pa v lem lednu po mnenju nekalerib doživeli poseben velik »zdru-I ževalni«' dn^ek- Ce že ni združil ljudi, je vsaj m ino jxiriameniarnih . .strank. Z velikim ^xmi/xnu v Ljubljani podpisali ftartnerstvo za razvoj Vsi upc^o. da bo bol/ tnJno kol kraj, kjer so ga podpisali, v Krisialni dvorani predsedniške palače!!^ dva dni po podpisu pa smo lahko fudi v novi dvorani Centra Nova v Velenju .•slišali, kaj si o potipisn te po^)dbe mi.sli nekdanji predsednik države Milan Kučan. Pa čeprav ^aje fxuipisal tudi )*nje^a\- naslednik« Borut Pahor Da tiistno v laki krizi, da bi potrebovali lako ostre reforme, in da pomeni (iodpis le deliiev od^ovorrtosti za morebitni neunpeh, i' primeru uspaha bi si zasluge pripisala le vlada. Mnogi navadni lludje si v Mmegliit različnih razlag seseda težko u.'ifvarijo lastno .^liko in le upajo, da se ly> iz r.^e^fd skumj izcimilo le kaj dobrega. Saj niso pnic v fakem položaju. Bolj odločno pa že svi^ danes, ne le jutri, zahtevajo mladi: šuidenli in tudi dijaki. Z akcijo Crna sreda so vladi jasno pokazali, da se ne bodo zadovoljili, da bodo njih in njiho\'e zcihfeve odpravljali kar fako z levo rt)ko. Ene le zanima, ali so toliko zahtev zapisali zato, ker vedo, da pri {Ktgi^anjih navadno uspejo le s i)o-loviœ. ali bodo vztrajali pri vseh Vsaj za zdaj so tudi nekateri v vladi po-
kazali za šludeniske zahteve »veliko razumevanja^ posamezniki celo več od posameznikih' med Mnavadninii l/udmiK 'Jem se namreč zdip mmige zahteve študentov pretirana. Ne da ne bi želeli, da živijo bolje, le svoje zahteve bi morah postaviti v meje, v katerih živijo povprečni Slovenci. Mladi in odrasli, ludi različnih i^barvff, pa so se tudi letos ob Dnevu zemlje skupaj udeleževali različnih čistilnih akcij Tudi v Velenju, .ía-leski dolini in širše. I^tos je bila ob tem dnevu še posebna iKizornost namenjena drevesom. Ne le, da so jih sadili - v Slovenskih Konjicah so ob cesti proti ekolo.škemu centnt za zbiranje odpadkov ptisadiH kar sto češenj - Zavod za gozdove se je s svojimi enotami tudi sfnnnnil dreves. ki so i>o svq'e značilna za razna območja. Tako so na Pohorju pred.'iiavih najvišjo .smreko v srednji Evropi, na obmtKju Saše so gozdarji z »asehnimi izkaznicxjmi*^ opremi h dvajset p<fsebnih dreves, v Celju so za pftsebni drevo proglasili 120 let .itaro rjav/>li.\t/in platano. Ta ni posebna le zaradi starosti, ludi ne le zaradi lega, da ima nieno listje j površino tisoč kvadratnih metrov in da letno ujame tono prahu, posebna je tudi zalo, ker je kiji t b stamsti premagala cesto. Ozinvna prav zaradi starosti. Pri obnovi zadnjega dela prometnice sever - so se namreč izogni h tej platani, ki sloji ob celjski železniški /k)siaji. fn tako voziša potekata vsak po svc^i strani lega mogočnega drevesa. Sicer pa smo v zadnjih dneh na Slovenskem doživeh še veliko /nmiemlh nih ali vsaj zanimivih st\'ari. Nacionalna RTV je dobila nova direktorja: televizije za mnoge pričakovano Jožeta M oži no in radia malo manj (pa tudi) Vinka ^sleia. Zdaj imajo lorej vse. da nam bodo dajali boljši program! In medtem ko Slovenska wjska še razmišlja, ali bomo ščiti nely) s swjimi hvci, .se je zgodil nov incident na .vlovensko hrva.ski meji. Na^ Joško .foms je znova čutil ^trdo f^e.'it* hrvaške jxiUciJe, naša in hrvaška diplomacija pa sta izmenjala noti. Torej nič novega!
FT^^đ^^ NAi ČAS izAli! Ctt9Ísii«^QZrÉški ta
titaU 06 Cena po$3ffl6zr)»9a evoOa 300 STT (1,25 6 (S.S % odsic^n ODV. 23.50 SIT (0.1 cm iTMđa Wi DDV 276, SO SIT (1.14 €)> P^i přažílu ^rte raroćmne 20 H, pollelns ISH, ^«tftletnfl 11 mesečne 7 popisi
UriM^ BofH Zako^k (dVskto;). Slane \Aovt( (odgovorni uieđnfK), Milana Krsti^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez Píssmk. Tal^ana Podgoiieh, Borana špeQel (novinaiji/ Mna ZakoS^ (uiedrua fad^), ânja Ko^ula-âpagel (lehnićna uradnica]. Tomaž GeiiaK (otilikovalec) Profaganb: fiira Jug (vMja propagande), Saâo Konećnik. Jute Berićnih (propagandista):
%tití undnava in upravt: 3330 l^ti^. KUrlćava 2a. p. p. 202. Wtfon m BH
17 SO. blitu 103)^4643.
TRR • Nova L&, mfifii 024 0201338S4
E-aiit pressSnascassi
Oblhovanli in gral. priprm r^S iss d«.o
Tfak:r6ícamSETd4.Mi)dah'S400i2vci3cv
NinarBátiih folograll in rtdcopBov m vračani
Po jakcnu o ODV le ćas' uvrščen med parvode inlcmaiMioga zna6a^ za
kaierd se piačuie po ZS^ stocnj. letno izKle 52 itevMk.
2353235389235391235323532353
DOGODKI
Varstvo okolja kot poslovna priložnost
V Šaleški dolini je nakopičenega veliko znanja in izkušenj s področja varovanja okolja in okoljskih tehnologij -To je lahko odlična poslovna priložnost za oblikovanje
kompetenčnega centra za ekologijo, so ugotavljali na sedmi konferenci Društva za kakovost in ravnanje z okoljem
Mira Zakošek
Pod naslovom "Varovanje okolja za nas ra/vty" jc v sredo p(Hekala /c sedma koih fercnca kakovosti. Pripravi)« stajo Društvo za kakovost in ravnanje /. okoijeni Velenje in Savlnjsko-šale^ka območna gospodarska zbornica. Posvetili so jo letošnjemu 22. aprilu, dnevu zemljo. Strokovnjaki ra/liOnih področij in gospodarstva so v svojiii referallh predstavili ktmkretne korake k izboljšanju varstva okolja in s tem tudi klimatskih razmer. Izpostavili so določila okoljske zakonodaje, ki določa celovito preprečevanje in nadzor nad industrijskim onesnaževanjem. Uprv šle vat i jih bíído morala tudi mnoga p^v djetja v našem ofa^lju. še posebej s področja energetike in kovinsko predelovalne industrije. Predstavili so konkretne zahteve zakonodaje in razvojne usmeritve rešitev v posameznili podjetjih. Razprave pa so bile usmerjene predvsem v iskanje možnosti za trženje in razvoj zna-
Emisije bo treba še zmanjšati
Po besedah namestnika generalnega direktoria Holdinga Slovenske elektrarne dr. Milana Medveda imajo pti Kyoiskcm proti>kulu v naslednjil) letih velike obveznosti. Da jih bodo izpolnili morajo /manjšali spcciflčne emisije. Prav z^io načrtujejo opustitev pri>izvodnje prvih treh blokov 'HIŠ ter prigradnjo plinskih turi>in z močjo 2 x 42 MW na bloka 4 in 5 ter izgradnjo sodobnega bloka 6 po naj-^ahlevnej§ih okoljskih standardih. Seveda bi se lahko odločili ludi za nakup manjkajočih emisijskih kuponov (to bi predstavljalo veliko fmančno breme) ali pa tia^li še kakšne druge rešitve.
Do sredine letošnjega leta mora Slovenija namreč l->ropski komisiji predlo?.lii
T

pi
1 f
Med okrogh mizo: tre^a z /eve mag. ViVma fece (predsednica druètva za kakovost), desno ob njej mag. Franc
Avberšek, ki je okroglo mizo vodii.
nja in ob lem oblikovanja ntjvih delovnih mest. Varstvo okolja so namreč skušali videti predvsem kol poslovno prilozm^st.
Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem deluje že devet let. Na vsakoletnih konferencah so predstavili različne vidike kakovosti in ravnanja z okoljem, osvetlili pomen trajnost nega razvoja tudi za Savinjsko-šaleško regijo in opredelili pomen družbene odgovornosti podjetij kot splošno odgovornost podjetij do družbenega in naravnega okolja, v katerem delujejo. »Letošnja konferenca se terminsko ujema z dnevom zeniJje, ki nas opominja, da je zemlja v bistvu naš edini vir življenja, da smo zanjo odgovorni, zanjo skrbimo in z naravnimi viri ravnamo odgovorno.» je dejala predsednica društva inag. Vilma Fece in dodala, da je bilo v lem okolju na tem področju že veliko narejenega, saj so se posegi zaradi rudarjenja in energetike, ki so povznicali veliko težav, uspešno spmti sanirani.
Srečanje so sklenili o okroglo mizo. na kateri so skušali odgovorili na vprašanje, ali lahko postane Šaleška dolina kompe-
nov načrt razdelitve emisijskih pravic za obdobje od leta 2008 do 2012. Priprava naCrta bo po besedah dr. Medveda zahtevna, saj sodi Slovenija med države, ki bodo morale vložiti dodaten napor pri zmanjševanju emisij toplo-grednih phnov. Ze vnaprej je jasno, da z.aradi tega družhe HS!: (ludi TKŠ) ne bodo dobile zadostnega števila kuponov. da bi lahko neovirano in brez d^v datnih ukrepov proizvajale dodatno količino električiie energije.
Udeleženci tokratne konference so predstavili številne referate, s katerimi so nakazali možnost, hdf<o se bolj ohraniti nase okolje.
Energija bo dražja
Četudi v Sloveniji poudarjamo nujnost racionalnejše rabe energije, na tem področju nismo naredili šc nič, saj potrošnja celo narašča. Na to seveda vplivajo tudi spremenjene klimatske razmere. Racionalnejša poraba energije pa
tenčni center za ekologijo? Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje je poudaril, da ni nujno, da je vamvanje okolja zgolj obveza in breme, postane iahko
bo pomembna tudi /-aradi naraščajočih stroškov. Po nekaterih napovedih se bo namreč elektrika po odprtju trga električne energije (julija prihodnje leto) podražila od 20 do 40 odst^nkov.
V	TES mocno znižali emisije
v primerjavi z letom 1990 (takrat so se resno lotih ekološke satîacije) so v šoštanjski termoelektrarni leta 2002, ko so s priklopom dimnih plinov na čistilno napravo omogočili tudi delno čiščenje plinov iz prvih treh blokov, zmanjkali emisije kar za 91 odstotkov,
V	obdobju do leta 2008 pa tiačrtujejo šo dodatno znižanje. Na prvem iti Iretjem bloku naj bi jih zmanjšali na manj kot 400 mg na kubični meter, na drugem bloku pa na 19^0 mg.
ludi poslovna priložnost, ki jo velja izkoristiti. Prinese lahko nova delovna mesta. Izkoristiti je treba reference, kijih imajo na tem področju mnoge družbe, in uspehe, ki so bili v zadnjih dveh desetletjih narejeni na tem področju. lakšen center je v svoji uv<idni razpravi podprl tudi mag. Franc Avberšek, ki jc okroglo mizo tudi vodil. Po njegovem je še posebej po-menibno. da se z ekološkimi težavami ukvarjajo nevladne organizacije, takšnim pa ljudje najbolj zaupajo, Simon Tot (USE) je poudaril p<mien sinergije z naravo ter nujnost čim večje lastne energetske oskrbe. Marjan Pensek (Cîorenje) je predstavil uspehe Ciorenja na podn)čju varstva okiîlja (vedno so bili med vodiJ-nimi), kasnejše spoznanje, da morajo za svtjje odpadke sami poskrbeti, in seveda oblikovanje podjetja, ki se s tem ukvarja. Ogromne izkušnje na področju okoljskih tehnologij imajo tudi v Fsoiechu. kjer podpirajo tudi vse aktivnosti in povezovanja na tem področju varstva okolja in okoljskih tehnologij, pa tudi v Uricu, kjer je prav tako nakopičenega ogromno zna-
Regijamora biti dostopna in ljudem prijazna
Cestna infrastruktura ni sledila razvoju gospodarstva Savinjsko-šaleške regije. Sc posebej je obremenjena cesta Atja vas-Veleiijc, na kateri beležijo vsake 1,4 minute en tovornjak, ob prometnih konjicah pa je na njej tovornjak celo na i.I minute. Obremenitve pa bodo po besedah direktorice Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Alenke Avberšek i^e večje, na njej bo kamion na vsake 0.8 minute. To pa hi bilo. če ne bi storQi nič. povsem nevzdržno.
Slirb za vode ostaja prioritetna
Sanacijski program za vode (sprejeli so ga v bivši občini Velenje že leta 2004) je obrodil sadove. Vse vode, tako tekoče koi jezera, so se pomembno izboljšale, vendar pa se stanje zaradi razdejanega kanalizacijskega sistema (zjnogljivosli čistilne naprave pa se niso spremenile ) po letu 2004 znova slabša. Mag. Emil Šter-l>enk (lîrico) zato pozdravlja sprejetje Programa varstva vi)da v porečju Pake (podpirajo ga vse iibčii^e na tem po dročju) bt pa seveda izgradnj<i čislilne naprave. Direktor K<miunalnega po djetja Velenje Marijan Jedovnickv dodaja, da bo biološka stopnia centralne čistilne naprave pika na i m čiste vode .Šaleške doline, omogočila pa bo tudi razviîjne možnt)Si.i za nove porabnike tehnološke in pitne vode.
Z okoijskimi tehnologijami do veqe dodane vrednosti
«Okoljske tehnologije so velika pri-h)žnt>sl za našo državo in za vse nas, ki usivaoaiDo boljši svet,«' pravi direktorica Ksotecha Zofga Kukovič. Prepričana je, da je z njimi mogoče pridobiti tehnoh^ški ugled iji konkurenčno prednost na lujih trgih. To je tudi priložnost za prehod v družbo znanj» iji inovacij (po njenem je to edina prava pot, saj dviguje dodano vrednost).
nja in izkušenj. Vilma Fece je bila tia koncu zelo kratka in jedrnata: »Potrebno nam je znanje in sposobnost. In če strnem vse, kar smo danes slišali, sem prepričana, da Ima Šaleška dolina ogromno razvojnih možnosti.«

S
lokalne novice
Sprejet zaključni račun proračuna
Šošlaivi - Sošianjski svetniki so na zadnji seji. sredi aprila, soglasno in skoraj brez pripomb sprejeli zaključni račun proračuna cjbćijie za lansko leto. 'l aknjini je predlagal ludi nadzorni odbor, ki je zaključni račun v/.el piîd drobnogled v začeiku meseca.
Kol jepDVedal Bojan Kugonlč, predsednik nad/corncga odbora, pa so se člani scsiali tudi med letom in opravili pet nadzorov oziroma pregledov. Pod drobnogled so vzeli nagrajevanje, kadrovanje in napredovanje v Vncu ŠoSlanj. dogajanje na po dročju najemnih pogodb za stanovanja in posl<3vne prostore ter naložbo v novo šoio in športno dvi)rano. pri čemer nepravilrtîsti niso ugotovili
■ mkp
Dolgotrajni stečajni postopki
Velenje • Bojan Kontič. poslanec SD, je po obisku v poslanski pisarni v Slovenj (iradcu postavil kar tri poslanska vprašiinja. Ministra za pravosodje je opozoril na konkretne primere nerazumno dolge sodne obravnave, ministra za družino in socialne zadeve na dejsivo, da v tej občini nimajo doma za varstvo odraslih, viado pa na nerazumno dolg stečajni postopek podjetja Kograd. Začel se je narurcč pred desetimi leli. Bivši zaposleni opozarjajo» da so ves ta čas /aman pričakovali ustrezno re^tev, ki bi jim zagiUovila izplačila, za katera so delavci • upniki v postopku priglasih terjatev. Ob tem ga tudi zanima, kakii bo vlada ukrepala v tem in seveda podobnih primerih. Kdaj bo določen s'<r^ni rok, ko se morajo postopki zaključiti.
mz
Bo zanimanja več, če bo ceneje?
Subvencija Občine Šoštanj k ceni socialno varstvene pomoči, pomoč družini na domu, po novem znaša 65 odstotkov cene za uro storitve - Uporabniki bodo namesto 973 tolarjev plačevali 681 tolarjev
Mifena Krstič - Ptanmc
Šošřanj • Ena od socialnovar-sivenih storitev, ki jo lahko koristijo osebe, starejše od 65 let. ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojne življenje, je pomoč družini na domu. /a izvajanje te storitve so doUne skrbeli lokalne skupnosti, ki ceno storitve občanom tudi subvencionirajo, izva-ji^o pa jo centri za socialno delo.
Tako je tudi v občini Šoštanj, kjer Ri> upravičencem doslej krili iz proračuna polovico cene ure te storitve, kar je zneslo 973,50 tola-ricv. Prav toliko so morali prispevati ludi uporabniki sami. Izkazalo pa se je. da je tudi taka cena marsikomu previsoka, zati) se je
tej pomoči raje odpovedal V Sof-tanju se je denimo število uporabnikov v zadnjih treh letih zmanjšalo za dobro četrtino, zmanišalo pa se je tudi poprečno število ur na posameznega upravičenca, In to za dobrih 12 odstotkov, Se pre-dlani so upra^čenci v Šoštanju v poprečju koristili 17.5 ur na mesec lani pa le še 15.7 ur na mcsec. Tudi prinierjava s sosednjimi občinami Wà'/.Q, da Sošlanjčani rela-irvoo malokrat posegajo po tej obliki pomoči. Poprečni dele?, števila ur na uporabnika v Šoštanju je kar za petino nižji od popreč-neja števila ur v sosednjih dveh občinah, mestni občini Velenje in občini Šmartno ob Paki.
Bo kaj bolje sedaj, ko so se v Šoštanju odločili, da bo občina k
ceni ure primaknila še dodatnih 15 odstotkov? Temeljni vzrok upadanja ur, ki ga vidijo v Šoštanju, je namreč prav cena za upravičenca, Tako bc ura pomoči družini na domu stala uporabnika ^>81 tolarjev, preostalih 65 odstotkov cenc pa bo poravnala občina.
»Pimdariii želimo, da pomoč druýjni na domu ocenjujemo kot pomemben element socialne po-
litike, ki ima največjo vrednost prav v lem. da nadomešča potrebo po domskem varstvu, $ čimer pomembno vpliva na kakiv vost bivanja ljudi na jesen Življenja. Za lokalno skupnost pa je to tudi finančno sprejemljivejši način kot institucionalno varstvo.» pravi AJenka Verblč iz družbenih dejavnost Občine Šoštanj.
Koliko kje?
Socialnnvarsiveno storitev pomoč družini na domu je na dan 31. 12.2005 v mestni občmi Velenje koristilo 39 uporabnikov, v občini Šoštanj 17 in v občini Šmartno ob Paki 6.
Center za socialno delo Velenje izvaja socialno oskrbo na domu z 10 socialnimi oskrbovalkami, od tega jih je 5 zaposlenih za ned(»ločcn čas. 5 pa na osnovi sklenjenih pť>godb z republiškim Zavodom za zaposlovanje o nadomestitvi plač.
Kje so kamniti tlakovci?
Občina Šoštanj naj bi zasebniku iz Velenja prodala 12 kvadratnih metrov kamnitih tlakov-cev TUŠ-a, manjkalo pa naj bi jih blizu 60, trdijo pobudniki postavitve muzeja usnjarstva
11. CVmiail SEJEM - VELEMIE 7ÍM
uzsTAVNO-ntoMiNi SEJiM cvnu, IZDELm MMUa IN UIUraOST« OBin m KMEàQH DOBMT
Soboly 6. maja 2006 Bogot iHov trg v Vstenj« spredlewlnl med 8. il 11 uro
Orgonlzotor|a S6|ím:
•	Mestna oba na Velsnje - TIC
•	Turísll&iodniilvo Velenje
lirfotfiMclje In pri|civet TICWIenje
0H9íl-660/tic@veleníe.sj
nikoli sami
107.8
Milena Krstič - Planine
Šošlanj-Žeodleta 1999.koje v Šoštanju zaprla vrata Tovarna usnja, si v Šoštanju prizadevi\io ohranili čim več takega, kar bi lahko nekoč postavili v (in ob) muzej usnjarstva Slovenije. Že takrat, povezani v bolj kot ne ljubiteljski krog muzealskih navdušencev, pri čemer sta od vsega začetka »zraven« Danilo Čebul in Peter Radoja. so se lotili zaščite premične dediščine. Stroje, naprave in vse tisto, kar bi sodilo v lak muzej, so deponirali na varno mesto Termoelektrarne Šoštanj, reslavrirali in konservirali.
R)lem so napravili korak naprej. se pod vodstvom stroke (u Tehniškega muzeja Slovenije, ki je n^atična ustanova za premično tehnično dediščino, in Muzeja Velenja) lotili raziskave lerena ter sisiematično evidentirali, zbrali tn popisali predmete, dokumentacijo in drugo gradivo po vnaprej dobčenih kriterijih, opravili pi>-govore 2 ljudmi, ki so delali v usnjarski industriji ... in izsledke obelodanili v Vsebinskih zasnovali Muzeja usnjarstva Slovenije. Hiteti so tudi zalo, ker izkušnje iz preteklosti kažejo, da je to nujno.
Po zaprtju tovarn se oprema in dokumentacija navadno kaj hitro
porazgubita. En košček tega naj bi se 7iodil tudi v Šoštanju. Menda nehote, bolj zaradi nesporazuma kol iz čisa drugega. Slari kamniti tlakovci okoli dela zgradbe, ki jo čuvajo k{il del bogate usnjarske zapuščine, v kateri naj bi bil muzej, so menda izginili.
Na videz nepomembno vprašanje, 8 samo za eie, /a tiste, ki se trudijo, da bi ohranili čim več avtentičnega za Muzej usnjarstva Slovenije v Šošianju, pa še zdaleč nc. Zato je Peter Radoja (• SDS) na zadnji seji predstavnike občine pobaral, kaj seje zgodilo in zakaj se je to sploh lahko zgodilo. »Občina n^j bi 12 kvadrat-
nih metrov kamnitih tlakovcev prodala zasebniku iz Velenja. Komu, ne želijo povedali, niti to ni pimiembno. Dobro, 12 kvadratnih metrov! Manjka pa jih blizu 60. Kje so ti?« je vprašal. Odgovora na to vprašanje v ob-čini ne poznajo, bodo pa v prihodnje, kar se lakih in podobnih reči tiče, gtitovo bolj previdni. Če bo ireba, ho zasebnik, ki je riakovce kupil, tc pripcUal nazaj,« je svetnikom že na seji povedal župan MIlan Kopušar. Gotovo pa jih ne bo pripeljal listi, kijih ni kupil.
Občina Šoštanj
Pestre in razigrane praznike vam želijo
fi
župan, svetniki in uprava Občine Šoštanj!
..nCNi or,^
DeSUS
^ELEtii'^
/rr\

©n^čniiOdbor^MEl^ENJE
ViiiK'ob&motii ^cSiu^ UL Sma^iiiga ob fhkhbmr pH^dki p^azttíhi.
ù^bmy ÎMAL - po^/ífímL. bmtr taeitU&à fuííe ct^.
Svetniki DeSVS MO Veler^je Roza Ajta Hribar, Mi^da Goberséki Marjan Hirš^fj

DOGODKI
Kučan gost Konticevega poslanskega večera
Polna dvorana centra Nova z gromkim aplavzom pozdravila bivšega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana - Na Holmcu ni bilo zločina - Podpis Partnerstva za razvoj spretna marketinška poteza predsednika vlade
Milena Krstič • Pianinc
Velei\|e, 21. aprila - Bojan Kontič. poslanec SocialiiiJi demokjalov v dr/avncm /boru. jo na svojem poslanskem večeru v Velenju Milana Kučana gostil tokrat drugič. Prvič kol predsednika Republike Slovenije. lokral kol bivšega predsednika.
»Slovenija je še vedno uspešna zgodba. Lahko pa se zgodi, da zaide s poli uspeš-
nosti. Zato se mora pravočasno prilagodili spremembam,« Je bivši predsednik menil za začetek. V nadaljevanju sta se s Ktniličem med drugim dotaknila ponovnega odpiranja (jt)godkov iz lei« 1991, ki so se med osa m osvoj il ven o vojno zgř>dili na mejnem prehodu Holmec in kjer so umrli trije jugoslovanski v(uaki in dva slt>-venska policista- Dogajanje so v zařeiku aprila letos obudili v beograjskem tablo-
idu Blic pod naslovom Si<ivenci prikrivajo umor treh vojakov nekdanje JLA. V članku se sklicujejo na Helsinški numilor Slovenije Nevc Miklavcič. «Zločina na Holmcu ni bilo. Preiskane so bile vse okíliščiiíe. Zakaj dogodke znova pogrevajo. pa je drugo vprašanje. Nekdo Ima zj lo interes,<( je menil Kučan. O dogodkih na mejnem prehodu Holmec je avstrijska televizija posnela lllni, anali/a po
Milan Kučan /e bil za družic Honticavgost na poslanskem večeru. Prvič
kot predsednik, tokrat kot bivši predsednik.
Dvorana centra Nova Je biia poina.
sekvencali pa je pokazala» da so bili jugoslovanski vojak: ob predaji živi. Beseda je tekla ludi o (em, zakaj so se ljudje na /ji d njih državnih volitvah odlo čili, da valijo dcsnt)srcdinsko koalicijo, medlem ko so bili prej bolj nakl<mjeni le-vosredinski. »Analize o lem so bile narejene. ljudem so obljubljali boljše življenje. konec korupcije, kiientilizma, prevlado pravičnosti in splošno blaginjo. Koliko je vladajoča koalicija uresničila svoje obljube, pa je drugo vprašanje. Kadar jo danes kdo opozori na odstopanja od teh obljub, je njen odgovor: to je delala ludi prejšnja vlada. Pa lo ni in ne more biti opravičilo. Pojavlja se klientili-zem, ustvarja se gosp<ïdarska klika, zamenjujejo direkioije. zamenjujejo ravnatelje. menjave se vrstijo v medlih ... D<v bro. na ločkah, ki so pomembne, so spremembe razumljive, niso pa razumljive na nižjih ravneh.«
Fonim 21? Veliko kritik desnica, kot je rekel Konlič, črpa danes prav iz Foruma 21. ki gaje ustanovil Milan Kučan. »Da najprej pojasnim: Forum 21 je tiaslal iz prepričanja, da država nujno potrebuje civilnodružbeni prostor kritičnega razuma tudi na področju gospodarstva. Zaradi razvoja Slovenije. Pa danes? Samo primer. Koje Zoran Jankovič prodal delnice Mercatoija, je predsednik vlade dejal: član Foruma 21 je prodal svoje delnice. Ni rekel Zoran Jankovič jih je prodal, To pove vse.«
Podpis Partnerstva za razvoj: »Podpis Partnerstva za razvoj jc spretna marketinška poteza predsednika vlade, da bo razloge /a raijrebiier neuspeh lahko porazdelil med vse. Uspeh pa itak pritiče vladi. Koalicija je mandat, da vodi državo. dobila na volitvah. Ta mora vladati in za to, kako vlada, odgovarja sama.«
gorenje
v času prvomajskih praznikov vam želimo prijetno praznovanje
Skupina Gorenje
www.gorenjô.si

m
Od srede do torka • s?et 1& doAOTlB«
Sreddi 19« aprila
Dobili smo mnlo studenlsko wan/no rcvolucijo«. Šiudcnije, ki nasprotujejo napovedanim vladnim reformam, so šli na ulice. V Ljubljani se je okoli 10.000 mladih /bralo na največjih študentskih pnncsiib v samostojni Sloveniji. Nezadovoljni so s prepočat^nim urejanjem odprtih
Študentje so stopili na uiice, Neiadovoljni so s prepočasnim urejanjem odprt/h študentsiiih piobiemov in s tem, da Jim je y/ûde dos/ej prema/o prisiu/tniia
studentskih problemov in s icm, da jim je vlada doslej premalo prisluhnila. Zahtevajo, da se studentska politika zastavi odgt> vorno in dolgoročno ler da vis(v košolska politika ne bo prepii-iiCuna le peščici n<ivodobnih eko-oomistov. V njihovih zahtevah so jih podprli tudi evropski študentje in /veza svobodnih sindh k al o v Slovenije.
Naš Josko Joras pa je spet uspel razburkali Slovensk<ï in llrvasko politiko in javnost. Ilrvai^ka poli-clja je njega in iîjegt)vcga odvetnika aretirala na območju zaselkov nb Dragonji. Hrvati so mnenja. da sta bila na njihovem ozemlju, naši predstavniki trdijo drujzačc, Hrvaški mediji so se ostro odzvali ob lej aretaciji. Večernji list pa je Slovenijo označil z besedo zverinjak (Navzven civili-ziranosi - znotraj /vcriuiak). / našimi južnimi sosedi nam uikoli ni doliiCas. l-ni ali drugi stalno skit)Í!i]o za dovolj ogrelo ozračje.
Četrtek, 20. aprila
Ualijanj imajo vcijetno letošnjih volitev že dovolj, saj se z njimi že nekaj dni ukvarja vsa država. Tesna zmaga Prodija je namreč Bcrlusconiju dajala iažno upanje, da bo izid morda le kako spremenil v svoj prid. Pa se ni izšlo. Italijansko vrhovno sodisčc je tudi uradnn poirdiio volilno zmago bloka Romana Prodija. To jc storilo ludi italijansko prizivno sodišče. KJjub majhni razliki v glasovih pa bo imela levica /MraJi rc-tbrme volilnega sistema, ki jo je izvedel prav Berlusconi, preccj-injn prednost v parlamentu, A se-daj se tudi levici obeta težavno obdobje, v koaiicyi se je namreč začelo kupčkanje s položaji.
Avantura tretjega mobilnega operaierja Vege se končuje. Ajne-rižko podjetje Western Wireless International jc omrežje prodalo Mobitelu in Simobilu. 30.000 na-rtJčnikov pa si bo moralo poiskati novega operateija. Na cesti se je znašlo ludi 110 delavcev.
Petek, 21. aprila
Kol ugotavljajo nekateri dobro obveščeni mediji vrhovno sodisče ne ho ugodilo pritožbi L.DS-a in SD-ja v zve/i s preiskovalno ko-misijo opozicije o prodaji državnih deležev v Mercatoiju. l.DS in SD sla se priložila, potem ko je
itaiijsnsko vrijovno sodišče Je tudi uradno poM//o roiiino zmago bioka fíomana Prodrja
upravno sodisčc zavrglo njihovo tožbo zoper predsednika DZ-ja l-ranceta Cukjatija. ki naj ne bi omtîgoêil ustaniwitve preiskav valne komisije. Vrhovno sodišče naj bi po neuradnih inlormacijah v razsodbi zapisalo, da mora vprašanje preiskovalne komisije rešiti državi zbor
Vse bliže prihaja, že nekaj časa napovedovana, obdavčitev nepremičnin. Poslanci so namreč sprejeli zakon o evidentiranju nepremičnin, razpravljali pa so se o predlogu zakona o množičnem vrednolenju nepremičnin. Na podlagi tega /akona in predloga vlada načrtuje uvedbo novega davka na nepremičnine, ki bo zamenjal nadomestilo za uporabo slavbîiegH /emljišča. /a davčno osnovo bo po ni)Vem določena tržna vrednost nepremičnine, ki naj bi jo določili za vse nepremičnine na enak način. Koliko bodo posamezni laslnikj obdavčeni, pa zaenkrat še ni opredeljeno.
Novinaiji časopisa Večer so dobili novega odgovornega urednika. / 4X glasovi od 61 so za to nalogo podpri i kandidaturo Tomaža Ranca, zdaj voditelja na RIV-ju.
Sicer pa med slovenskimi novinaiji zaradi zadnjih sprememb v nekaterih uredništvih in vplivom vlade na medije vse bolj raste nezadovoljstvo.
Sobota; 22* aprila
v Washingt<mu je bilo spcmila-dansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Mednarodni monetarni in finančni odbor IMI' (IMFC) je med drugim sklenil, da morajo "nastajajoče" ekonomije, kol je Kiiajska, dobili več besede pri odločanju v IMI'. IMF in skupina Cj7 namreč ne morejo več same /
lošnja gi>spodarska rasi Sltwenije lahko celo 4,2-odstoina.
Več kot 300 delegatov konference l.DS je v Ljubljani sprejelo manifest Za ljudi pred profilom, ki naj bi predstavljal ideološko platformo največje opozicijske siranke in tudi alternativo vizijo za Slovenijo. Na konferenci ni bilo opazili Aniona Ropa, Slavka Ciabra, Milana M. CVikla, Marka Pavllhe in Majde Sirca, kar očitno kaže na nadaljevanje notranjih nesoglasij v stranki. Predsednik stranke Jelko Kacin pa je i/rekel precej pikrih misli na račun delovanja vlade in na obliko vanje Partnersiva za razvoj, saj naj bi z njim nastala le bolj udobna večina, dodaina rezerva poslanskih glasov in še dodaten strah za koalicijske parineije.
Novi papež Benedikt XVI. očitno vna^a v cerkev bolj svobodomiselna razmišljanja od svojega predhodnika. I.eto dni po
Minister Andrej Bajuii priČai(ovanJe, da bi biia letošnja gospodarska rast Slovenije lahko celo 4,2-odstotna.
svojem injcnovanju tiačriuje pomemben korak v boju proti aidsu, sřO naj bi Vatikan okuŽJinim z virusom HIV dovolil uporabti kondomov.
Nedelja^ 23« aprila
Po vsem svetu jc 23. aprila v sredisču knjiga. IJNESCO je namreč leta 1996 današnji dan razglasil za svetovni dan knjige in /a-k)žniških pravic. Ta dan je povezan z datumoma smrti Miguela de Cervanlesa in Williama Shakespeara. Zanimivo, v Kataloniji si ob prazniku svetega Jurija že več deseileiij podarjajo cvet in knjigo.
J^eiosnji Dnevi kniige so pri nas minili v znamenju gesla 'Podarimo knjigo!' in zbiranju podpisov za ničelno stopnjo DDV.
Milijoni pravoslavnih vernikov po vsem sveiu so praznovali največji krščanski praznik, veliko noč. Pra/nik so med drugim obeležili v Rusiji. Srbiji in Orni gori, Izraelu, Grčiji in Romuniji 1er Makedoniji, po več letih pa tudi v čečenski
prestolnici CIrozni.
Aprilsko merjenje priljubljenosti političnih strank, ki jo je za PC)P IVpripravila Ninamcdia, je pokazalo, da politiko vlade Janeza Janše podpira le še 41.1 od-SKJtka Slovencev, kar je najnižje doslej. Će bi bile volitve v nedeljo, hi še vcdni> močno zmagala SDS z 22 odsioiki; vendar pa je marca dobila še 25 odstotkov glasov. Sledi LDS s 14 odstotki (-marca 1.3,6 odsloika), 12 odstotkov hi dobila SDS (dve odstotni točki manj kot marca), na četr-
žabja
perspektiva
Ste podarili kakšno knjigo?
tem mestu je SNS, tokrat s precej višjo podporo, sledita NSi in SLS, tesno /a petami ji je De-SUS.
Na lestvici najbolj priljubljenih politikov še vedno vodi predsednik Janez Drnovšek, sledi B<irui Pahor, tretji je Janez Poiočnik.
Osama Bin leaden je v zvočnem posnelku po/val svoje privržence in sosednje države Sudana naj se pripravijo na vojno v sudanski pí> krajini Dar fur. Po njegovih besedah se morajo muslimanski borci v Sudanu pripravili na dolgo vojno s "križarskimi roparji'', pri čemer naj bi imel v mishh sile /N, ki naj bi prispele v Darfur.
Osama tudi meni, dajo blokada, ki jo je /ahod uvedel pn)ti palestinski vladi pod vodstvom gibanja Hamas, dokaz križarske vojne proti islamu. Bin Laden je p<î/val muslimane tudi k bojkotu iy.del-kov zahodnih držav.
Ponedeljek, 24. aprila
Mete ort i log i nemškega raziskav valnega inštituta Max-Planck trdijo, da bo na jugu in jugozahodu Hvrope vcdnt) bolj vroče, kar bo s sabo prineslo negativne posledice za <vkolje. Španijo, Portugalsko. Italijo in nekatere dele I ran-cije bo čez nekaj let pestila velika suša, saj se bo količina padavin zmanjšala za polt>vico.

Jugu in Jugozahodu Ëvrope se obeta vedno bolj vroče podnebje
Marsikdo siže beii lase zaradi že nekaj Časa napovedovane obdavčitve nepremičnin
dogovarjanjem med sabo odio čilno vplivati na svetovne gospodarske tokove, Razmerja so se ob-čulno spremenila- Kitajska je postala 4, največje gospodarstvo na svetu, vse močnejše pa postajajo ludi nekatere druge države Indija, Brazilija in Rusija. Ob robu zasedanja finančnikov v Washingtonu pa Je minister Andrej Bajuk dejal, daje zadovoljen z rastjo slovenskega gospodarstva in da je naša prednostna naloga ohraniti sedanje trende. Bajuk je izrazil pričakovanje, da bi bila le-
PROIZVODNJA IN TBGOVINA
KMETUSKA ZADRUOA ÍALEÍKA DOUHA i.»,o.
S«itini.Trg fvobod» 12
TgtefOi: 69S 48 70 (ttjnilM), Bflfl 48 71 (kOfiWtitiiX 89149 72 {n&movodilvo)

(HrjstDV^I^t^
rZelimo vahï ipríjětne prvomajske praznike!
1
Slovensiza plesna kultura?
Špela Kožar
Naslednje \i^lice je spf)dhudi!o {ylesno dirzvtelje v Catikurjemu domu. Oder Linhartove d\f> ruřte je medfiarodfio im^I/arl/efte^a ple-aajcd m koreografu Akrama Khuua. Velikan brUansk^a plena-so vabili pîakaii. Khan je eden izmed članov indijske iA /z/w/wft^ ki ^e je zayezaîa tiv^enju r nekdanji ki^onizalorki. A kljuh ()draš<:iinju v oio$ki preaktlnivi je Kjian o^tal p<t\ezan z indijsko hiiutro. in lo "dvokuliumast" je usivaijalno Izkorisiii - klcmni indij-M žanr je prepletel s siMJobnim zaltodnjaskim plexnim izrazom, vseeno pa je y predatcni dominirala poetika in miselmst Vzhoda^ Khan se je pač otiloal, da ne ^lede na to. da se je rodi! na dn/^i po-lof}li, ne ho zanemaril lastnih korenin. Da ^a je zaluuino obiinshv te kol mladeniča sprejelo za sv/^ega. pa dokazuje, kako /fwwyw vedh/l-ti/nri znački vse večji magnet za ftopesMiev neke tiacionalne kuliure. Po predstavi sem }n.imisUla. kaj definira slovensko plesno kidturo. ietko vprašanje, kajne?
Bol/ kol sem napenjala sive celice, bolj sem se (tdmlkala od konkretnega odgovora. Problema mi ni povzročala besedna zveza plesna kultura, ampak izraz • slovenska. VAino, kar mije šffiilo v iilavoje bila tradicija (Hilke. Vendar ta le maiokatere^a mladega spravi na {Hirket. Gnetenje, znojenje, ftasmehi. spogledovanje, /H)Zi' bavanje ob rUmih sprtća vse. kar je tuje. Kar seveda ni le sloveřh .'^ka Si varnost, a zanimivo je. da smo avtoluo/fost začeli iskati zlwai v d\eb plesnih kulturah. Prva ni tako presenetljiva, saj smo se od nje ločili sili", dru^a /hi Je prava eksoiika v naši podaipski deželi - lurbofolk in salvia.
Da lahko %ovorimo o pravi turbofolk maniji, kažejo vse številnejši koncerti tudi v IJnbljani ali vsakovikenda^ka vrsia pred enim izmed ljul)ljanskih klubov z glasbeno izlnro "Pink TV-ja". Vendar le malokomu boki vsaj za trenutek ne poplesujejo ob zvokih estradni-kov z Jtt^a. bi čefmvje mlajši generaciji Tuo aH 'bratstvo ijedin-.^tVii"del zgodovinskega pimka, to plesno-glaslteno specifiko sprejemajo. Balkan pač je in bo ostal vedno blizu. Veliko holj pre.'ieneiljixo pa se mi zdi navdušenje nad sal so. Ko sem bila lani na konceriu nekega Kui)anca v Križankah, sem se počutila, kot da nisem v cemru Ljubljane. Kriza?tke so namreč />oplesa' vale v vročekrvnem ritmu. Jaz pa sem imela olfčutek od^ečnosri, sa,/ ne znam niti osnmne^a koraka. Ta plesni fenomen sem želela deliti s priiaielji, a dobila odgovor • to jhí res ni kaj takega. VI Juh-IJani obUiija že kar nekaj šol, kar nekig tečajev in kar nekaj klulh .'ikih ozinnna iyarskih /frostorov. kjer.^e vrli do jutra. Vse večje tudi dogodkov, namenjenih temperamentnemu taksnemu izražanju. Prav la pa se mi zdi ludi i^lavni razlog, zakaj sta ti dve plesni kulturi tako zasvojili te marsikaterega Slovenca. Pomagata namreč premagovati našo pregovorno in očitno zaprtost, umirjenost, disci-pUnirimost. Da se način življet^a izraža zlasti s plesom, kar potrjujeta tako srednjeameriška kot luilkanska skupuosi nas še toliko bolj privlači, saj vsakdana ne znamo doživljati 'V rUuut*'. Uživati v tcmperamentnosti ni pravilo, niti možnost, ki se nam jxnnija. Zalo .%i jo radi sposodimo iz druge kulture. A zal le za nekaj ča^a. Ne gre za zanič^evanje sloven.<ke mentalitete in iMivelič'evanje kubanske ah bivše Jug{)slovan.\ke. gre ie za vprašanje - komu se goiii bolje oziroma kaj je življenju najpomemlmejše? Zame je uživanje, /n ker verjetno nisem ena redkih, se sprasujem, zakaj Je tako težko na .sončni .''Irani alp doživet zabavo na av tohton način? Nas kar se tiče ple.sne kulture res določa le skakljajoče prestopanje ob spremljavi harmonike? Bomo mladi za nor(* zahavo imegali le .ve/w tujih kulturah? Globalizacija ni več ie (Kïliticna ali ekonomska entiteta, ampak vedtto bolj tudi kulturna domena. Se l)omo torej v imhod-nje spraševali, kdo bo omrežil nas ali koga homo omrežili mi? Izgovori. da stno npr. j^reniajhni ali da imamo prekratko tradicijo, .vo le meianje peska v oči.
AGRg ENTER KRAJNC
OrmošU cestfi 21. 2260 Ptuj-CbI; 02^48-02-10. fax: 02^d8-0S-11
TrgoéazreňidelízalIMTORJEiíiKMETUSKOME^
ZA PRAZNIK
Naj zvedo, kaj jih čaka
Delodajalci nikoli niso bili zainteresirani, da izgubijo delo dobri delavci - Zaradi socialnih nemirov lahko na koncu vsi izgubijo - Čas malice vštet v delovni čas je pridobljena pravica, sindikati si je ne bodo pustili vzeti
Mitena KrsttČ • Planirtc
Bli/a se 1. maj. mednarodni praznik dela. Dan» ko se ljudje mno/ićno dtîhîvajo na prvomajskih sreća-njili in /. njimi obujajo slavno iradicijo delavskega pra/nika. Je pa !a ludî čas, ko se običajno rccc kakšna već o tijilioveni položaju, o lem. kaj jlli se čaka.
bn čas malice šc v^ici v delovni čas? Bodci prevn/j na delo In z dela še plačani? Bodo zapíísliive za div ločen čas povsem nadomestile lisic /a nedoločenega? Vprašanja so konkretna. Ker bi se odgovori nanje tudi konkrcino odnizili v kuvertah delavcev.
Na drugi sirani pa so Usta, bolj dt>lgoročna, ki se bodo poznala (predvsem) mlajšiin. posledično skozi pokojnine pa ludi slarejsim: se bo namesto selitve proizvodnje z nižjo dodano vrednostjo, kot se je dogajalo doslej, začela tudi seliteviiste z višjo? Hkono-misli se (ega najbolj bojijo. Vedtj zakaj.
Položaj ni rožnat
»Plače v nekaierih panogah že danes niso visoke, so celo krepko pod poprečjem. Posebej velja lo za delovno intenzivne panoge in lisle, ki se nahajajo v obdobju intenzivnega prestrukiuriranja. kol so lek-stilna. lesnopredelovalna, obutvena panoga. Če vzamem za primer Velenje in na primeru Velenja Gorenje, potem vidimo, da dodana vrednost na zaposlenega ni visoka, posledično so plače lemu primerno nizke. Obstaja celo nevarnosi selitve nekaterili faz proizvodnje. In tojc lahko za Šaleško dolino zaskrbljujoče. Situacija nikakor ni roZnaia,« meni Velenj-čan dr. Matej Lahovnik. nekdanji gospodarski minister v Ropoví vladi in današnji pt^slanec LDS v državnem zboru.
»Brez dvoma je delo v Sloveniji izjemno obremenjeno, ne samo v primerjavi s sosednjimi dr^avami. Po statistika h smo na tretjem mestu med državami Evropske unije, ta pa /e lako ali tako prednjači po obremenitvah stroškov dela. V Sloveniji smo se znašli v čudni situaciji, ko so stroški dela za delodajalce izjemno visoki, na drugi strani pa delojemalci dobijo relativno nizke plače. Ce bomo hoteli v Sloveniji obdržali oziroma povečali konkurenčno si, je gotovo ne bomo mogli tako, da bomo delo lako obremenjevali, kot ga danes,« je prepričan predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, direktor Mure, tudi Velenjčan Borut Meh.
Dobre in slabe plati
globalizadje
^Tlsio. kar me posebej kol ekonomista skrbi. je. da smo v preteklosti govorili predvsem o tem, da se bodo na Kitajsko in Ai^ijo selile dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo. Res se je tja selila proizvodnja tekstila, obutve in podobnega. V zadnjem obdobju pa opažamo, da se v le države, predvsem v Indijo, množično seli tudi del farmacevtske in eíeklro predelovalne industrije, torej dejavnosti ?. višjo dodano vrednostjo,« pravi dr. U ho vnik.
Prepričan je. da se bo morala vsa EU vpraSalj, katere so tis le dejavnosti, v katerih bo la lahko konkurenčna. To naj bi bil namen Liz-
Dr. Matej Lahovnik: "Ni dobro postavljati profita pred ljudi."
bonske strategije, po kateri pt>skusa EIJ kol celota odgovorili na izzive o tem, kako povečali konkurenčno prednost z večjint vlaganjem v raziskave in razvoj. predvsem pa z večjim vlaganjem v ljudi. Za mlade je edina rešitev, da skusajo pridobiti čim vi^j;; izobrazbo in bhi, kar se izobraževanja in znanja tiče, boljSl kot njihovi konkurenti ;ainaj Slovenije.
Za Boruta Meha jeglobalizacija lahko zelo pozitiven proces: »Vendar ne v primeru, ko gre zgolj za globali/acijo kapitala in dobička, s čimer smo danes soočeni. Ko bo globaDzacija v druge dele sveta prinesla tudi druge vrednote, pri lem mislim na varsivo okolja, slanje človekovih prasic, demokracijo in bomo standarde po vsem svetu približ.no izenačili, bomo lahko rekli, da govorimo o konkurenci, ne tekmovanju. Danes pa, ko smo nekateri v delovno intenzivnih panogah izjemno obdavčeni in plačujemo zelo visoke stroške državne socialne Infrastrukture v primerjavi z državami Daljnega v/hoda. o konkurenci ne moremo govt)ritL« Prepričan je. da bo to ena od nalog livropske unije v prihodnje. »Nenazadnje protesti, ki so se zgodili v Franciji, kažejo na lo, da globalizacija ne bo potekala tak<i gladko, kot so si
Andrej Hranjc: "Zaposiifve za doiočen čas ustvarjajo
negotovost"
nekateri zamisli,«
Mladim je vse težje
»/a mlade na sploh so pogoji vedno bolj zahtevni, še posebej zalo, ker so bistveno drugačni, kol so bili nekdaj. Včasih so mladi ob zaključku Šolanja dobili delo in dokaj hitro tudi stanovanje. Danes pa je služb za nedolt^čen čas vse manj. Mladi se zato bistveno ležje odločajo za naraščaj. Oe ne morejo dobiti službe za nedoločen čas. nimajo zagotovljene osnovne eksistenčne varnosti. To pa potegne za seboj tudi negativne demografske trende, s katerimi se že soočamo,« ugotavlja dr Maiej l.ahovnik.
Skrbi pa lahko fudi starejše delavce. Prav to, da je vedno manj mladih, ki vstopajo v delovno aktivno prebivalstvo, saj so mladi tisti, ki zagotavljajo denar za varnost starejših. Pokojninski sisleni temelji na medgeneradjski solidarnosti.
»Nekateri menijo, da so zaposlitve za določen čas dobra plat zaposlovanja. da tako postajajo delavci bolj fleksibilni- To sicer nekako dr2i. Ne vem pa, kako se bodo mladi odUv čali zs družino, če ne bodo imeli varne zaposlitve za daljše oN dobje. Kako bodo odplačevali kredite za stanovanje in nosili stroske, ki jih nosijo mlade družine? Zal sedanja konkurenčna tekma postavka prolil pred ljudi, kar ni dobro.«
Reforme, ki niso uskiajene s socialnimi partnerji, ne morejo uspeti
V zadnjem času se spet veliko govori o gospodarskih reformah. Mogoče tudi zaradi sredi aprila podpisanega sporazuma o Pariti ersi vu za razvoj, ki so ga podpisale koalicijske stranke ter SD bi SNS. Kakšen pa je pogled na predvidene reforme poslanca dr. Mateja Lahovnika iz vrst LDS, stranke, ki k partnerstvu ni pristopila?
»Mislim, da vlada z refi>rmami ni mislila resno. Tudi za enotno davčno stopnjo smo vedeli, da je samo slepilni manever, s katerim so odvrnili pozornost stran od drugih vprai^anj. Tisio, kar se mi zdi zelo pomembno, pa je. da če gremo v reforme, če gremo v uvajanje ukrepov, morajo bili ti usklajeni s socialnimi partnerji. V Sloveiujl Imamo iripar-titno socialno partnerstvo, v katerem je jasno določena vloga vlade, delodajalcev in sindikatov kot predstavBîkov delojemalcev. Reforme, ki nistî soci-aliîo usklajene, ne morejo uspeti. Tisti, ki ne verjame. naj pogleda v Francijo in videl bo, kaj se zgodi, če minister Izgubili posluh za ljudi, če predvsem govori in premalo posluša. Zgodijo se socialni nemiri in na koncu vsi izgubijo. Moder vladar bo najprej pridobil dovolj široko družbeno soglasje. Ne samo političnih strank, ampak ludi civilnih družbenih skupin,«
Korenček in palica?
Prepričan je ludi. da bodo sindikati ptîdprli tiste ukrepe, ki so /á delavce dobri, saj se tudi sami zavedajo konkurenčnih pritiskov. Pripravljeni so na določene spremembe. »V podobni smeri kot so sle skandinavske drŽave s korenčkom in palico. Cc so skraj-
šali čas, v katerem so brezposelni upravičeni do prejemanja nadomestil, so ta na drugi strani povii^ali in jim hkrati omogočili prekvalifikacijo, pridobitev dodatne izobrazbe. Govorimo o rieksibilm varnosti. Pogledali je treba, kaj počno Skandinaci. V Sloveniji ne bomo odkrili tople vode na novo in je tudi ni treba.«
Čas malice v delovni čas - da ali ne?
»Delodajalci predvsem skušamo vzpostavili filozofijo. da mora delo spet postati vrednota, ne pa da se borimo samo za to, kak<5 bo plačana malica, bo plačan prevoz ali nc, bo delo /a določen ali nedoločen čas. To disi po tem. da bi nekdo rad imel monopol na delovnem mestu ali v delovnem razmerju. Podpiramo pa vse, kar bo pripomoglo k temu, da bo delo vrednoia. Nikdar nismo bili zainteresirani, da izgubljajte delo dobri delavci, in praviloma smo vedno storili vse, da bi dobre delavce ludi dobro stimulirali. Pri tem pa je treba upoštevati položaj posameznih panog in to, kí)Uko si katera zaradi položaja na trgu to lahko privošči,« ocenjuje predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Bom Meh.
Andrej Kranjc. sekretar Območne organizacije ZSSS Velenje, pa je v zvezi s lenii vprašanji povsem konkreten: »Vštetje časa malice v delovni čas je pridobil ena pravica. V sindikatih bomo v pogajanjili vztrajali pri tem, da tako tudi ostane, linako je s plačilom prevoza na delo In z dela. Nikakor ne bomo pristali na to, da se ta pravica ukine.
P<isebna icž.ava pa se pojavlja pri dodatku na delovno dobo. Za zdaj je ta se v viSini 0.5 odstotka. V
Borut Meh: "Čudna situacija: za delodajalce Je strošek deta izjemno visok, na drugI strani pa delojemaici dobijo
relativno nizke plače."
negospodarstvu pa se je velik pritisk z Zakonom o državnih uslužbencih že pojavil s predlogom znižanja na 0,3 odstotka. Za gospodarstvo smatramo, da je 10 nesprejemliivo.
Pa še en problem se vse bolj kaže: v Sloveniji je kar 80 odstotkov zaposlitev z.a določen časí To ustvarja negotovost, ne samo med mladimi, ampak ludi med starejšimi tistimi, ki so (i^e) zaposleni. Ko izgubijo delo, ga le stežka nadomestijo z zaposlitvijo za nedoločen čas.«
Sicer pa je ludi stalisče Združenja delodajalcev tako, da se bo treba o vseh teh temah pogovariati in se dogovoriti. *V okviru s<u*ialuega partnerstva oziroma kolektivnega dogovarjanja- Lnostranski ukrepi na področju nadomestil, o katerih sle govorili. niso možni. Tega se delodajalci zavedamo,« pravi Borut Meh.

Večji zimski bazen in 42 novih stanovanj
Obnova zimskega bazena pomeni tudi dograditev in razširitev ponudbe - Letos rešena večina stanovanjskih vprašanj - Rok za dokončanje del zelo kratek
Bojana Špegti
Velerye-Vôcîriekopoldne sov sejni sobi urada župana in splošnih /adcv Mcsine občine Velenje predsiavniki Mcsine občine Velenje in Šponno-rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana 1er podjelij Cigrad. C i rad i s in Veg rad podpisali pogodbe n dva pomembna projokia, ki pomenita novi pridobitvi v mestu.
Podpisali so pogodbo /a dolgo napovedovano adaptacijo objekta na Vojkovi 12 a v Velenju. Civc /a bivSi samski dom Gra-
disa, ki lezi nasproti koialkalisca. Kol nam je povedal župan Srećko Meh. so imeli veliko težav pri pridobivanju gradbenega dovoíie-nja. Pa vzrok ni bil le v pomanjkanju parkirnih prosionw, kijih bodo seveda dogradili, ampak ItJdi v tem. da siavba nima dimnika in še marsičesa. Ko bo obnova, ki jo bo izvajal nekdanji lastnik (îradis. končana, bo MO Velenje pridobila 42 stanovanj /a najemnike neprofiinih stanovanj. Uredili bodo 3C> garsonjer in 5 dvosobnih stanovanj. Ob adaptaciji bodo 7agoiovili ludi 121 par-
kirnih mesu kar pomeni, da bo njihovo število skladno/normativi. / izvajalcem, ki je bil izbran na osnovi javnega razpisa, so se dogovorili za najkrajši možni rok i/vcdbe del, tudi zato, da nc bi preveč molili okoliških stanovalcev. Stanovanja in parkirišča naj bi dokončali v 150 dneh. tako da naj bi v mcsini občini Velenje že to jesen rešili vsa stanovanjska vprašanja prosilcev s prioritetne liste A. In ni dvakrat /a reči, da bodo objavili nov ra/pis za dodelitev stantwanj. Sicer so letos že rcSili vsaj 10 stanovanjskih vlog,
Podpisniki pogodb so bilî župsn Srečko Meh, direktor ŠRZ Rdeča dvorana Marjan KtepeCf za Vegrad, d. cf., direktor Inženiringa Ivan Krofllč, za Gradiš, d, d., predsednica uprave Lidl}a
Žagar In za Cigrad, d, o. o,, direktor Branko Vrtačnlk,
v lanskem in letošnjem letu pa (doslej) okoli 110.
Vrednosi obrîove stavbe in novih parkirišč je dobrih 216 milijtv nov lolarjev.
Na bazenu tudi fitnes
/imski bazen je delno obnovo že doživel. S podpisom pogodbe se začenja sklepna. fa/a prenove. Ta pa hkrati prinaša še razširitev pokritega bazena, kar pomeni. da bodo izvajalci dogradili nov objekt k obstoječemu bazenu na vzhodnem delu oziroma na delu. kjer je trenutno parkirišče. V novozgrajenem objektu skupne površine 599 kvadratnih metrov bodo: v pritličju nov vhod z novo vstopno avlo, garderobe in sanitarije s tuši, majhen bazen za učenje plavanja in za rekreacijo, prostori za reševalce in morebitne ponesrečence, ločene garderobe za plavalni klub in za zaposlene ter tehnološki prostori, v etaži pa fitnes. S tem bo zim^i bazen dtv bil nove funkcije in večjo npo rabno vrednost. Gradbena dela
bo izvajal Veg rad, strojne inštalacije in bazenskih tehniko (^igrad, d. 0. 0.» Klekiro inštalacije pa Gradiš. Treija faza obnove bazena bo vredna dobrih 240 milijo-m^v lolarjev. Rok za dokončanje del je tudi tukaj kratek, samo 150 dni od podpisa pi>godbe.
Ob îem nam je župan Srečko Meh povedal, da zaenkrat še vedno ni jasno, ali bo mesto dobilo ludi letni ohnipijski bazen. Stroški vzdrževanja takega bazena so namreč od 20 do 30 milijonov tolarjev letno, kar ni malo za dobra dva meseca sezone. O tem se bodo vsekakor morali odločiti tudi mestni svetniki. saj 10 pomeni toliko manj denarja za druge investicije. Ob tem. da je seveda bazen treba prej še <cgraditi.

LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ZA LJUDI PRED PROFITOM
Slovenski liberalni demokrati ne spreJen}amo le trga in samo dobička kot zveličavnega določitelja posameznikove usode.
Prizadevamo si za državo, ki ne posega v svoboščine posameznika, avtonomijo Javnih ustanov in svobodo gospodarstva, temveč jih dosledno ščiti.
Temeljna naloga države je, da zagotavlja enake priložnosti in možnosti za vse državljane.
Prijetno praznovanje tradicionalnih praznikov: 27, aprila in 7. maja!
Mestni odbor LDS Velenje
in
Svetniška skupina LDS v Svetu Mestne občine Velenje

^	SO) cDoinj
v

pmmÂk(èî

Čestitamo za Dan upora in želimo prijetne prvomajske praznike!
župan in Občinski svet Občine Nazarje
u UDJE
»Prostovol jstvo ti da notranje zadovoljstvo
«
Na Titovem trgu so prvič pripravili javno predstavitev dela prostovoljcev - Vedno več mladih se odloča za to obliko pomoči in dela
Bojana Špegel
Velerye, 19. aprila - V času. ko jc denar res posla) sveta vladarje lo, da mladi delaji) za svoje lasiiio zadovoljstvo in zato, ker vedo. da jih pomoč drugim ludi notranje osrečuje, res hvalevredna. Se več. Slevilo mladili prcfsiovoljcev narašča. Delujcio na vse več področjih. Kako raz^irjenti je ojihovo hu« maniiarno delo. so lahko vsaj zaslutili vsi, ki so v sredo sredi dneva priàli na Titov irg. Na stojnicah, ob glasbi mladih, so lahko spoznali mnoge programe, v kale-rih delujejo mladi prosiovoljci.
Med njih smo se pomešali ludi mi. Ker sta dogodek skup<0 pripravila Mladinski center Velenje in Šolski center Velenje, smo se najprej pogovarjali £ Mîyo Hosl-nik iz mladinskega ccnira. »V
svelu dan prt>slovolislva obeležujejo od 15. do 19. aprila, mi pa smo se prvič odločili, da lo dejavnost prikažemo na enem mescu. Pri lem nam je pomagala MO Velenje. Pr<5Siovoljstvo je v našem jnestii dobro razširjeno. Poznam prakso v MC-ju in lahko rečem, da pri nas zelo dobro deluje. Vse
več je društev, ki ga vključujejo v svoje delo. zato lahko rečem, da proacw<3Íjslvň danes postaja vse večja vredmna tudi za mlade. Mladi prostovoljci najbolj delujejo na social no-družbenih pt)-dročjih, na področju naravoslovja pa se to $ele ra/vija. To je pmces. ki ni zaključen. V tujini pozni^o
Titov trg ja so '•zavzalh mladi prostovoljci in njittovi mantorji. V Velenju Je vse vač organizacij
in društev, ifjer pomagajo tudi prostovoljci.
zelo dobre prakse, mi pa smo ludi na dobri poli.a
Dogajanje na Titovem trgu je biln namenjeno vsem, lakt> mladim kol starim, In vabilu na dogodek se je odzvalo res veliko mladih. Tudi zato, ker je bil dogodek živahen, saj so lahko igrali ludi ulično koj^arko ali balinali, prisluhnili ^levilnim g<ïVorcem, ki so z rjirai deliii svoje iiîkuSnje pri prosiovoljnem delu...
Lotka Maric se poklicno ukvarja z mladimi pn^stovoljci. saj je zaposlena v velenjskem MC-ju. »Sama sem prostovoljka 2e 10 let pri slovenskih skavtinjah in skavtih. Zadnji dve leli pa se službeno ukvarjam s tem podn>č-jeni kol mentorica mladim prth slovoljcem v šievilnih projekilh. Nwi prostovoljci prihajajo predvsem na podlagi usincga izročila. Pred dvema letoma smo začeli s ^irimi prostovoljci, danes jili je pri nas 25. l.ahko rečem, da so pri nas aktivisti; pomaga.jo pri različnih dogodkih, hitrih akcijah. Nasa na^jbolj znana je ulična košarka, ki ptîieli zaživi po vsem mestu, /a nagrado naši prostovoljci sodelujejo v mladinskih izmenjavah, ki jih jo vse več. l/2U>$ pripravljamo dve: nafi prosiovoljci naj bi v Nemčijo, obiskali pa nas bodo mladi z Islandije, kjer smo mi bili lansko îeio.«
lina od mladih prosiovtiljk, dijakinja 2. le mika velenjske gimnazije. Tina Felicijan, jc povedala: »Lani sem postala prostovoljka, izbrala sem skupino v MC-ju. /adnje dni smo sc veliko pripravljali prav na ta dogodek, pripravljamo ludi letošnji projeki ulične košarke, sama pa veliko delam na príýekiu Uličarji. Tu je naš časopis, ki na zabaven način pon^ča o
[ENTER
A
Maja Mostni k
Lotka Maric
Tina Feficijan
lem, kaj se dogaja v našem mesiu, pa o mladinskih izmenjavah. Radi bi ga izdali vsaj dvakrat letno. Razmišljamo ludi o tem, kakšno jc 7.ivljcnjc mladih v mestu, ki pravi, da je niesto mladih. I.ahko smo kritični, lahko ludi kaj pohvalimo. Pogrešamo kino in bazen, moji kolegi pa pogrevajo tudi večji, dober skate park, saj je ta, kj sloji pred Rdečo dvorano, res premajhen. Pogrešam tudi prostor, kjer bi se mladi lahko zbirali.« Na vprašanje, kaj ji daje prostovoljs.vo, ki seveda oi plačano, je Tina odgovorila, »/a-dovoljslv<i. Kapiialisiična miselnost, da je v živlienju pomemben le denar in da moraî» dobili plačano vse kar narediš, je zame zgrešena. Ros, da naše delo ui fizično. saj delamo boli na družbenem področju. Predvsem si želimo. da ljudem dokažemo, da nam ni vseeno, kako živimo v našem mesiu. In da smo pripravljeni za to, da nam ho lepše, Itidi sami delali. Tudi zato nas je vse
Humanitarne akcije se vrstijo
Na eni od stojnic se je predstavljalo Boi^njasko mladinsko kulturno društvo, hkrati pa so na njihovi siojnici začeli z novo humanitarno akcijo. Predstavila nam jo je predsednica Jrušlva Jasmina Imsirovič. »Zbiramo knjige za knjižnico Celic. Tam morajo zbrali iri tisoč knjig osnovnega fonda, da bi jim potem ministrstvo za kulturo sploh dovolilo gradnjo in odprtje knjižnice. Ni važíU), v katerem jeziku in kakšne zvrsli so knjige, veseli bomo vseh.
Jasmina Imšlrović
Hkrati pa v sodelovanju z MC-jem in Šolskim cenirom zbiramo oblačila in igrače za azilni d^m, to pa do konca lega meseca. Akcija zbiranja knjig se bo nadaljevala do konca maja, viyko nedeljo popoldne, od 14. do 17. ure, jih bomo zbirali v velenjskem Mladinskem centru. Na tem področju, kjer živi 1.^ tisoč ljudi, namreč nimajo niti ene knjižnice. ?^eUmo si. da ponugamo razvijali bralno kulturo.«
Izvedeli smo Se. da so tudi prejšnje humaniiarue akcije drušiva zelo dobro uspele. »Vedno pravim, da je Velenje najlepše mesio. Študiram v Ljubljani in vedno se rada vrnem domov. Za oiroke iz Srebrenico smo zbrali okoli 1 milijon 400 lisoč tolarjev, Tri podružnične šole smo opremili z materialom, àolskimi tablami. To nam je. vsem članom društva, pomenilo ogromno. Vsi namreč delamo prostovoljno. Naše društvo bo še pt>magalo, ne le ljudem v Bosui. ludi tukaj, v Sloveniji. Pa ni pomembno, kakšne narodnosti so tisii, ki p(mioč poirebujejo. Vsi smo ljudje in zato si moramo pcv m aga ti!«
Izvedeli smo se, da je društvo v enem letu obstoja pripravilo 7 projektov. Članstvo se povečuje in vsakega novega člana zelo radi sprejmejo, Tudi zato, ker pripravljajo šc veliko dobrodelnih projektov. »Mi s tem. kar delamo, zase res nič ne zaslužimo. A zaslužimo ogromno. Zadovoljstvo, ko greš po opravljenem dobrem delu spal, in veš, da si naredil ogromno, je neprecenljivi).
Naj prostovoljka Attira Hasič
Ljubljana - Mladinski svet Slovenije jo letos že četrtič razpisal natečaj za Naj prostovoljka/prostovoljec 2005. Nanj je prispelo 155 prijav, oO tega 113 za posajîieznike in 42 za projekte.
V starostni skupini do IX let je prejela naziv Naj prostovoljka Amra Hasič, dijakinja tretjega letnika Splošne in strokovne gin v nazijc Šolskega centra Velenje. Predlog za priznanje zanjo je poslala Osnovr.a šola Gustava S ili h a Velenje. Prejela ga je za uspešno nuđenje pomoči učencem z učnimi težava in za samostojno vodenje gosruji)čih prosiovtJljcev na soli ter za samonicia-livnosi pri prosiovoljnem delu, s katerim se uk'varja že več kol átiri leta.
mtp

Moč energije
VI PIŠETE
Za hitrejši razvoj turizma
Na pobudo lurisiicneç^i druSiv« Vinsku Clora so se v mesecu marcu sestali odgovorni za razvoj turi/ma Iz M() VtílcDja u\ Občine Dobnia. Glavni cilj srečanja je bil hilrejši ra/voj lurislićne ponudbe Velenja In Dobrne 1er vključevanju Vinske (lorc v 10 ponudbo. Obe občini bosta skupaj pripravilcinekaierc poyckle in poskušali pridobili ludi
sredstva iz skladov IIV.
Prejšnji leden so sc najprej na Dobrni sestali predstavniki nekaterih druSiev iz CK)brne in Vinske (îore. Dogovorili so se, da bodo s skupnimi akcijami urejali okolice lurisiičnih /.nanicniiosii in lurislićne poli.
Konec tedna so bili na ogledu Doline mlinov In naredili načrt
dela /a uredllcv brezin Loškega poioka, Cisillno akcijo bodo izvedli v soboto. 13 maja, z zbirali-?čcni db 8. uri pri Vovkovi domačiji. Pričakujejo, da bo pri urediivi sodelovalo okoli 80 Članov drui-lev i/ Dobrne in Vinske Ciore.
Predsednik TD Vinska (jora, Franc Spegel, je bil nad odzivom društev na podano pobudo iz-
jemno zadovoljen. Dejal je: »Ko smo si lani okiobra na občnem zboru TD Vinska Cîora postavili cilje štiriletno obdobje, je le malokdo veijel da so zastavljeni cilji dosegljivi. 1bda že po nekaj mesccih je razvidno, da bo Vinska Gora postala turistični biser, njena ponudba pa bo zanimiva za turiste in izletnike. Ta cilj pa bomo uresničili le s tesnim povezovanjem turističnih ponudnikov iz obeh občin in sodelovanjem vseli društev na tem območju.«
I'D Vinska Gora vabi tudi druge krajane, da se pridružijo deUwni akciji 13. maja. Po akciji bodo renne Dobrna poskrbele za zakusko.
MESTMOMM
vtucm

Sporočilo za javnost
Adaptacija dasnega dala objakta Vojkova 12 a
Spoštovani obcant spoštovani stanovalci Vojkove, Jankove in Aškerčeve cesteî
Obvešcaino vas. da bomo v začetku mesecd maja začeli z adaptacijo desnega dela objekta na Vojkovi cesti 12 a v Velenju. Obstoječe prostora bomo preuredili v stanovanja in tako pridobili skupno 42 novih stanovanj, od tega največ garsonjer, nekaj pa bo tudi dvosobnih stanovanj. Hkrati z adaptacijo objekta bo potekalo tudi urejanje novih parkirnih prostorov (skupno 121) ob adaptiranem objektu. Z Izvajalcem, ki je bil izbran na podlagi javnega razpisa, smo se dogovorili za najkrajši možni rok izvedbo del - predvidoma ISO dni. Prav tako smo od izvajalca zahtevali, da vsa dela in območje adaptacije organizirajo tako, da bo ifivljenjevmestnempredelu, kjer bodo dela potekala, moteno v najmanjši molni meri. Kljub temu vas, spoštovane občanka in cenjeni občani, prosimo za razumevanje in potrpljenje.
Muzej in Kavčnikova domačija odprta tudi med prvomajskimi prazniki
Mu/ej Velenje na Velenjskem gradu bo odpri ludi v ponedeljek in torek. 1. in 2. ntaja. od 9. do 17. ure. Pridite, sprehodile se po enem najlepših ^adov v Sloveniji in si oglejte deset stalnih mu/ejskih in galerijskih zbirk.
1. in 2. maja odpira vrata tudi Kavčnikova domačija v /avodnjah pri Šoštanju. Odprla bo od 10.
do 17. ure. Sicer pa je Kavčnikova domačija od I. maja dalje odprta od četrtka do nedelje od 10, do 17. ure. za najavljene obiskovalce pa po dogovt>ru- V ujej bosie podo/iveli življenje naših prednikov od 11. do konca IS. stoletja. Izkoristite prazničfie dni In poglejte v domače hrame, ki varuiejo in predstavljajo na^o dediščino.
Ob^iuki svet in îupan ebîfine MidinjA; Viktor Robnik, univ.đipl.el(on.
ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

Večer Šuklarjeve glasbe
Kot predzadnji abonmajski koncert resne glasbe, ki ga skupaj pripravljajo Knjižnica Velenje. Mestna občina Velenje in Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, je v četrtek, 20. aprila 2006, v orgelski dvorani glasbene šole zaz-venel avtorski večer v Velenju delujočega skladatelja Slavka Šukla-rja, ki praznuje letos 30-letnico svojega umetniškega dela.
Koncert je v prijateljskem vzdušju potekal pod geslom Velenjski umetniki z gosti svojemu mestu. Na njem so nastopili številni priznani slovenski glasbeniki, hkrati pa je bila v preddverju in v dvorani postavljena razstava prijateljev Slavka Šuklarja, arhitektov Pavla Šiferja, Andreja Schmidta in Janeza Suhadolca, ki je z duhovitim opisom Šuklarjeve glasbe (najavil je 129.322 not, ki so sledile v posameznih skladbah) koncert odprl. Izbor skladb je ponudil vpogled v Šuklarjevo sklada-teljsko delavnico od osemdesetih in devetdesetih let do skladb, nastalih po letu 2000 (iz vsakega desetletja po tri skladbe). Uvodno obdelavo ljudske pesmi Zrejlo je žito je s prepričljivo gradacijo zapel Šaleški akademski pevski zbor z dirigentko Danico Pirečnik (-
zbor je s to skladbo nedavno nastopil na evropskem tekmovanju pevskih zborov ob Gardskem jezeru). Sledil je niz Šuklarjevih zgodnejših del, v katerih so se am-bientalne zvočne podobe mešale s stopnjevanimi efekti in balkanskim koloritom. V Baladi sta se predstavila pozavnist Miran Šu-mečnik in pianistka Jerneja Gre-benšek, Flauro '94 je zaigrala flavtistka Karolína ŠantI Zupan ob spremljavi elektronike (Slavko Šu-klar), Klavirint pianistka Ana Avberšek in skladbo Pela bi (Peva mi
Slavko Šuklar
se) v komorni zasedbi: Gordana Hleb - sopran. Karolina Šantl Zupan - flavta, Jože Kotar - klarinet, Tomaž Petrač - klavir ter Aleksandra Šuklar - tolkala. Drugi del koncerta je bil sestavljen iz novejših del, večinoma nastalih po letu 2000. Najprej sta Boštjan Lipo-všek in Tomaž Lojen prcmicrno zaigrala divjo skladbo Popchorn za rog in tolkala, sledila pa ji je kontrastna Koralna freska št. 2, ki se je umirjeno zaključila z Bachovim koralom ( Kristina Šuklar - violina in Tomaž Sevšek - orgle).
Sledil je koncentantno zasnovan Concerto doppio za violončelo, tolkala in efekt procesor (Andrej Petrač - violončelo in Davor Plam-berger - tolkala), zaključno skladbo večera - Triptihon - pa je zaigrala Camerata Velanensis (Boštjan Mesarec - klarinet, David Spec Jezernik - trobenta, Miran Šumečiiik - pozavna, Zmago Štih -harmonika. Andrej Petrač in Jerica Žgeč - violončelo, Jerneja Grebenšek - klavir, Davor Plam-berger - tolkala), ki jo je vodila dirigentka Ljiljana Đukić Šuklar. Koncert je v celoti posnel program Ars - Radio Slovenija.
Prijetno pripravljen in izvrstno obiskan avtorski večer Slavka Šuklarja je prinašal kar nekaj redkih posebnosti in novosti. Ena med njimi je ta, da se redko zgodi, da na enem večeru nastopi toliko izvrstnih glasbenikov, drugo pa je mogoče najti v tem, da se na slovenskih glasbenih odrih (pre)redko pojavlja sodobna glasba, še redkeje sodobna slovenska glasba. Tako jc bil četrtkov Šuklarjev večer, na katerem je več kot polovica skladb doživela prvo slovensko izvedbo, izjema, ki jo velja omeniti za pogumen zgled.
■ Urška Šramel Vučina
Zgodovinski in antropološifi
veter
Zgodovina ni zgolj »linearna zgodovina« in zgodovina pomembnih dogodkov. Zgodovina so tudi obstranski dogodki, življenje ljudi in njihova interpretacija le-tega. Tudi s tem se ukvarja historična antropologija, katero nam je v okviru Šaleško muzejsko zgodovinskega društva (ŠMZD) predstavil dr. Jože Hudales na svojem predavanju na Velenjskem gradu v četrtek zvečer, 20. aprila 2006. Udeleženci so predavanju z zanimanjem prisluhnili. Svoje predavanje je Hudales sklenil z zanimivimi primeri z njegovega terenskega dela v Šaleški do-
lini, ki jih s predstavljenim vidikom lahko dodatno interpretiramo. S temi primeri je poglede historične antropologije poslušalcem še dodatno približal. Hudales je namreč med svojim delom v Muzeju Velenje opravil veliko terenskega dela in zapisal več življenjskih zgodb.
med drugim tudi zgodbe velenjskih rudarjev. Že nekaj let je dr. Jože Hudales zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer na oddelku za Etnologijo in kulturno antropologijo predava tudi predmet Historična antropologija.
■ Blaž Verbič

T
Iskreno^č^titamo ob prazniky i
SOLSKI CENTER VELENJE
Trg mladosti 3,3320 Velenje, Tel.: 03/896 06 00, Infemet: www.scv.si
POKLICNA IN TEHNIŠKA mARSKAŠOlA
POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA
POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTROIN RAČUNALNIŠKA ŠOIA
POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI
SPLOŠNA IN STROKOVNA GIMNA/IJA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER
DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM
Vsem, ki z nami vztrajate na skupni poti do novega znanja, v prazničnih dneh želimo
v*	v
cimvec
sproščenih
trenutkov.
SREČNO!

Počutim se
odlično!
Z jogurtom LcaVita.
LcaVita
zefene cCofine
Nova okusa LcaVita:
>	JAGODA
>	BRESKEV

KOLONA
Lepo je v našem mestu biti mlad?
Ana Kladnik
Nekajtedenska odsotnost od domačega živžava deluje zelo spro-ščujoče. Po prvih dneh rahle nervoze, ki jo povzroča abstinenčna kriza pomanjkanja Interneta, televizije in radia ter odrekanje dragim telefonskim pogovorom, se počutim, razbremenjena vsakovrstnih dnevnopolitičnih motenj, odlično. Nezadržno sledi povratek v domačo vsakdanjost, ki se zdi 'se bolj razpeta med tiste na »levi« in »desni« politični strani, potopljena v stare zamere, sumničenja, zdraharstva in obremenjena z zadiišljivo željo po megalomanstvu in se.nzacionalnosti
Dan pred dijaško in študentsko črno sredo so na nacionalni televiziji predvajali oddajo o življenju in položaju mladih v Sloveniji. Torej tistih državljank in državljanov Slovenije, starih do 30 let, za katerimi so dijaška in študentska leta že mimo in se sedaj spopadajo z iskanjem prve ali stalne zaposlitve, stanovanja in načrtovanjem družine. Če skušam prispevek
na hitro povzeti: državna stanovanjska politika je, kot se je izrazila ena od sodelujočih, niz gasilskih akcij, torej ni dolgoročne in življenjske strategije, ki bi mladi osebi omogočila čimprejšnjo osamosvojitev in s tem razbremenitev in odselitev od staršev. Mlad človek ali par si s službo in drobižem, ki mu ga v stanovanjski varčevalni shemi nameni država, ob znatni pomoči družine ali najemu vrtoglavih večletnih kreditov, ne more privoščiti lastnega stanovanja. Tako lahko v večini primerov pristane na plačevanje oderuških najenmin ah še nadalje živi pri starših. Vsem tem zapletom ustrezno sledi načrtovanje družine. Naslednji problem, ki ga želim izpostaviti je vedno težja zaposlitvena možnost univerzitetno izobraženega kadra. Krivda je tudi na strani fakultet, ki v svoje programe vpisujejo število študentov, ki ni sorazmerno s številom delovnih mest za njihove diplomante.
V	oddaji je bilo omenjeno tudi Velenje, vendar v nič kaj dobri luči. Skupaj s Trbovljami namreč predstavlja mesto, kjer ima kader z visoko izobrazbo najmanj možnosti za zaposlitev.
O problematiki je bilo že veliko povedanega in napisanega, a stanje se očitno ne izboljšuje. Naj poskusim čudna in zapletena pota urejanja kulturne in zaposlitvene politike v mestu prikazati na primeru, ki sem mu v začetni fazi podrobneje sledila tudi sama. Velenje je letos bogatejše za dva abonmaja (resnega in etno/jazz) ali za dvanajst koncertov namenjenih glasbenim sladokuscem. Prepričana sem, da je samo neustavljiva želja in sposobnost ter praktično volonterstvo (!!!) vsaj nekaterih ustvarjalcev programa, ob nerazumevanju odgovornih v najbolj kočljivih trenutkih, prispevala k njihovemu uspehu.
V	načrtu glasbenih abonmajev je bila predvidena tudi přepotřebná razširitev kadrovske strukture, odgovorne za nadaljnji razvoj abonmajev. Ali bo projekt, ki je med Velenjčani očitno priljubljen in dobro obiskan, v prihodnosti dobil ustrezno podporo?
Se pa vprašanja in razmišljanja nizajo dalje: zakaj je v mestu, ki premore eno najboljših glasbenih šol v državi, kjer je glasbeno ustvarjanje na zavidljivi ravni, kjer se ustanavlja fakulteta za glasbo, kar nudi nadaljnjo zaposlovanje visoko izobraženih kadrov in kjer se torej izpolnjujejo pogoji, da Velenje postane slovenska glasbena Meka, organiziranje in preživetje glasbenih abonmajev, ki predstavljajo pomembno obogatitev kulturnega dogajanja, podreja ozkim, dnevnopolitičnim interesom? Razmišljam dalje: s projektom Klasirnica se, kot slišimo in beremo, pripravlja nekaj gromozanskega, silno ambicioznega, nekaj kar lahko dolgoročno predstavlja novo velenjsko kulturno podobo in kar naj bi pripomoglo, da bi mladi kadri ostajali v mestu. Napovedi so spodbudne, a menim, da lahko uspejo le s tvornim sodelovanjem glavnih akterjev v razvoju mesta.
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo
Pokličite 03/ 898 17 50
107,8 MHz
R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE
Glasbene novičke
Pri nas lahko naročite tudi oblikovalske storitve
V leli preti pra zníc ni Jnch je bilo v našem podjetju /eh) živahno, saj je bilo dela kt)i običajno. potrebno opravili v krajícem času. Kljub prazničnim dnem bodo namreč bJle vse številke Našega časa (današnja je celo debelejša). Še posebej so bili obremenjeni propaiiandisii Nina Jug, Jure Bcfičnik in Sašo Konečnik, Oas iako ííitrn mineva, da se pogosto zgodi, da je za lr/£nje na primer v peiek še prezgodaj (vsem se zdi čudno, da bi zbirali prvi^majske čestitke že sredi aprila), v ponedeljek pa zc prepozno, ker je irebs gradivo v liskarno zaradi praznikov oddali prej. Tako je bilka s časom v našem uredništvu nenehno prisotna.
SIcer pa vas vabimo, da si povečale svojo
poslovnt) uspešnosi tudi z naso pomočjo. Na voljo imaie različne možnosii. Svoje oglase lahko objavile v Naieni času (če boste želeli vam Jih bodo oblikovali naši oblikovalci), na Radiu Velenje (tudi le vam bomo pripravili, jih režirali in posneli), ali pa na videoslraneh Kanala S. Poleg tega pa lahko pri nas narfjcite tudi i/dela vo celo sinili grafičnih podob podjetij, elektronske prelome knjig in revij, trženje oglasnega prostora 1er oblikovanje propagandnih sporočil. Obiščiie nas, pokličlie nas ali pa nam pišite: Naš čas, Kidričeva 2 a (nad pošlo), 3320 Velenje, lelefon 89K 17 50, fax X97 46 43 ali pa E-mail: eppQí^nascas.sl
mz
eáfo
••• na kratke
EVA
Tlsra. ki jo ie za izvedbo skladbe Iz pekla do raja na avdciji i^ral Jan Plestenjdk. je uspešno stopila tudi na samotino pevsko poL S skladbo Ti znas. ki jo )e zanjo napisal prav Jan. ji gre zaenkrat dobro, sai se skladba veliko vrti po vseh radijskih postaiah.
ŠANK ROCK
Na njihovo akcijo za izbor pred-skupine, ki bo ogrevala občinmo pred njihovimi nastopi, se prijavilo h V8Č kot 50 skupin in nad velikim odzivom so presenečeni Uidi sami člani skupine. Natečai je odprt še do I. maja, več o njem pa si lahko preberete na vwvw.sankrock.com.
PREDIZBOR ZA ROCKOTOČEC
Začeli so se finalni predtzbort pin za nastop na letošnjem Rock Otočcu Vse pnreditve bodo potekale v MC Patriot v Slovenskih Konjicah, kier se bodo vsak petek do 2. junija v sedmih finalnih večerih pomerile po tri skupine. Zmagovalci bodo nastopili na festivalu Rock Otoćec 20Q6.
REBEKA DREMEU
Rebeka Oremelj je že drugo leto zapored uspešno nastopila na prireditvi Dani estrade v Čačku v Srbifi. Predstavita se je s pesmima Luda noć m Varao si me m bila deležna velikega odobravanja srbske publike.
KAÔI PASTIRJI
Tako se imenuje mlada (13-16 let) naistni^ka skupina iz Luč. Trenutno predstavljalo singl z naslovom Povei. zakaj, snemaio prvenec. in nastopajo kot predsku-pina. Občinstvo so ogrevali tudi Vladu Kre^inu in Tabuievcem.
Billy's Private Parking
Slovenska njck skapina Billy's Private Parking je v novi zasedbi prestavila rock priredbo skladbe If 1... (Fell In Love), avtorica katere je njihova pevka Urška Majdii. Skladbo smo spoznali v house-pop ver/ji Blue Produciiou Team-a (Jure llavlićck, Gregor /em-Ijic). z izvajalcema DJ Sylvainom Teat. Ursyna. Skladbo je v svoji reklamni kampaniji uporabil eden slovenskih mobilnih <^peraieijev, prejela pa je ludi priznanje SOr (-OFF) za najboljšo avtorsko glasbo v oglaševanju preteklega leta. Ciani skupine BPP sami pravijo, da gre tokral za /elo rockersko prv rcdbo, vendar še vedno ne preostro za občutljivo uho. V njej se ćuti močna energija, ki jo oddajajo Člani prenovljene zasedbe BPP.
Katja Koren se spogleduje z jazzom
Mlada in obetavna pevka Katja Ki>rcn, ki ste jo Izhko spozuaD že kot pevko spremljevalnih voka-lov. v zboru, duetu ali kot pevko vse bolj uveljavljene skupine G-Spol, je pred kratkim posnela novo pesem /. naslovom Nov do tik. Glasbo je napisal Omar Naber, besedilo Katja sama, produ-
cenl AleS Cadež pa je skupaj z Omarjem odlično oblikoval pesem in ji dodal pridih lahkotnega jazza.Tako seje Kalja, kije nenazadnje skupaj z Yuhubando odpela še vedno aktualno zmagovalno skladbo lanskoletne Sloven-
ske popevke, dotaknila ludi nove smeri v glasbi - jazza. Ker gre za zahtevni glasbeni žanr Katja ob številnih pevskih obveznoslih, koncertih in snemanjih, vse več časa posveča tudi izpopolnjevanju svojega pevskega znanja pri Dadi Kladnik.
Obetavna Corinne Bailey Rae
26-leina britanska pevka Corinne Bailey Rae je s svojim pr» vencem I.ike a Siar sta naletela na odlične odzive, tako publike kot ludi glasbenih kritikov in medijev. Tudi pri nas njen prvi single Put Your Records On že kraljuje na lestvicah, na radijske postaje pa prihaja ludi drugi single Trouble Sleeping- / albumom I.ike A Slarje Corinne pt^siala ena od le treh ženskih izvajalk, ki so se s prvencem uvrstile na prvo meslo britanske lestvice album<iv.
Corrine Bailey Rae se je rodila in odrasla v I^edsu. S peljem je začela v cerkvi. Učila se je klasično violino, ki pa jo je kmalu zamenjala za električno kiiaro. Pri petnajstih je ustanovila lastno skupino in se sprva zgledovala po rock skupinah lipa Led Zeppelin. Z jazzom in soulom se je srečala v študentskih letih, ko je delala v lokalu in občasno prepevala s hipnim bandom. Po desetletju nabiranja Likušenj v antuiimnosti pa se je odpravila v studio in ustvarila odličen debitantski album I.ike A Star.
George Michael spet na turneji
George Michael seje po desetletju in pol odsotnosti z glasbenih odrov odločil, da bo ponovno nasiopil v živo. Podal se bo namreč na evropsko turnejo, na kateri bo večinoma izvajal svoje največje uspešnice in uspesnice iz Časov dueta Wham. Na turnejo bo 42-lclni glasbenik odrinil ko-
nec septembra, uvodoma pa se bo predstavil španskemu občinstvu. in sicer 27. septembra v Madridu. Zadnji koncert turneje, ki predvideva kar 50 nastopov, bo 6. decembra v Veliki Britaniji. Nekdanji član uspešnega dueta Whanî bo s turnejo zaznamoval 25-lelnico glasbenega delovanja.
zato je turnejo poimenoval tudi 25 Live, Sočasno z začetkom turneje bo izšel ludi njegov album največjih uspešnic, na katerem bodo tudi štiri povsem nove skladbe.
6 Pa<k Čulcur predstavlja
6 Pack Cukur bo svoj prihajajoči album izkoristil tudi za predstavitev novega pevca ali pevke. Velenjski raperbo namreč pripravil natečaj, ki bo mladim rsper-jem (in rapcrkam) ponudil priložnost, da z njim posnamejo duel, ki bo nato objavljen ludi na njegovem noveiu albumu. L^b<'r bo potekal v sklopu 6 Packovc radijske oddaje Mal drugač. ki jo že nekaj časa pripravlja na Radiu Celje. Kandidate bo poleg 6 Packa ocenjevala se p<isebna komisija, sestavljena iz članov njegove spremljevalne skupine Pimp Panthers in producenta Saše t.ušiča.
Končni zmagovalec b<ï nato ú<> bi] priložnost sodelovanja pri skladbi, ki bo objavljena na 6 Pa-ckovem tretjem studijskem albumu.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
• • •
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sli-^e v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 3.30 in po poroGilih ob 18 3D.
L SEVERINA-Moja štikla 2- RED HOT I>11U PEPPERS • Dani California
3. SHERYl CROW & STING - Always On Your Side
Severína bo s skladbo Moja štikla predstavljala na^ južno sosedo na letošnjem Eurosongu v Atenah. Etno obarvana skladba, ki črpa iz balkanske tradicionalne glasbe je pn na^ih sosedih naletela na različen sprejem in bila deležna tako pohval, kot neusmiljenih krhik ćeš da gre za preveč balkansko skladbo, ki s tradicijo hrvaške popularne glasbe nima veliko skupnega. Bomo videli, kako uspešna bo v Grčiji, nenazadnje sta se pod skladbo podpisala Boris Novković in Goran Bregović.
r ■ ~
' LESTVICA
Vsako netieljo ob 1730 na Radiu Velenie in vsak četrtek v tedniku Naš cas.
Takole ste glasovali v nedelîo, 23.4.2006:
1.	TAPRAVl FALOTl: Muzikám je fant
2.	VAMDROVC: Fouajs slovenski nadonalni šport
3.	KARAVANKE: Ljubezen je hoiezen
4.	MLADE FRAJLE: Moj mucek
5.	URŽKA IN TURBO TEENS: Polka Urška
Predlogi za nedeljo. 30.4.2006: IDRUŽINSKj TRIO POGLADIČ Ples za vse 2.KIAVŽAR; Red sem vesel 3MGDRIJANI: Zdravica Modrijanov
4.VESELE	ŠTAJERKE: Ljubcek moj, srček moj
5.VESČLI	PUVMŠARJl: V coklah vsi na ples
■ GraboBf
.J

26. aprila 2006
^ Redki so, ki so vedno nasmejani in dobre volje. Eden takih je glasbenik in lastnik glasbene trgovine Dedi, ki velikokrat poslu'bi tudi za ozvočenje dogodkov. Nani se, pravijo, Človek vedno lahko zanese.
Ste vedeli, da je njegovo pravo ime Wieslaw Fni-aczek? Dedi je Poljak, ki ga je k nam pripeljala prav glasba. V Velenju je bil prvič leta 1976, ko je s poljskim ansamblom igral - kot pravi - v legendar* nem hotelu Paka, leta 1983 pa se je sem preselil za stalno. Ker pravi, da je Velenje super!
Čvek opazuje vse okoli sebe. ^ In opa2Íl je tudi tale polici« jski avto. Komentar? Ne le, da v Velenju manjka policistov, pri« manjkuje tudi črk!
Simona Pogač je bila v najstniških letih dokazljivo ena najlepših Jugoslovank. Na lepotnih tekmovanjih v merilu naše tedanje države je dosegala zavidljive uspehe. Ce bi sama pojedla takole veliko in slastno torto, zagotovo ne bi tudi daaes izgledala zelo mladostno in zapeljivo. Zaprisežena alpinistka je že deset let tudi specialistih za spodnje perilo. Moško in žensko. In torto je tokrat rezala ob rojstnem dnevu njene Grazie. No, enim so se sline cedile ob pogledu na torto, drugim pa ob pogledu na perilo in manekenke, ki so ga predstavljale ...

OUcijA
ZaparKiral pdpot pred šolo!
Tale prizor na sliki smo posneli med delavnikom ob 14. uri pred Osnovno šolo Mihe Pintarja - Toleda. Lepo in prav je, da podjetje PUP skrbi za lepšo podobo mesta, toda voznik je nepremišljeno parkiral na pešpoti pred semaforiziranem prehodom za pešče -tam, ^er čez cesto hodi največ osnovnošolcev! Na srečo zaradi voznikove nepremišljenosti ni prišlo do nobene nezgode, vseeno pa upamo, da bo drugič vozilo parkiral na bolj primernem prostoru!
Evgen je za Ferrari
Dr. Evgen Der-varič, se ob prostem času * seveda, ko ga ima - ukvarja z golfom, to za katero moštvo v formuli ena pa navija nam nikoli ni izdal. Ampak glede na kapo, ki jo ima na glavi, bi skorajda lahko trdili, da mu je najbolj pri srcu ekipa Ferra rij a.
nojbolj obleocinci
V dneh, ko je iz dneva v dan topleje, najraje vročino odganjamo z sladoledom. In brez dvoma sta vedno nasmejana fanta, ki prodajata sladoled na Cankarjevi najbolj oblegana tako za staro kot za mlado- in tako bo tja do konca poletja! Oddahneta si lahko le ob slabšem vremenu^ ko je povpraševanje po sladoledu nekoliko manjše!
I

&
Belo, zato ne rdeče
Letošnja ^ima je bila tudi na Golteh res bela, ne zelena. Zdto so bile tudi Številke o poslovanju xbele«, ne rdeče!
Odpadek, kilo ni
Na zadnji konferenci o kakovosti so govorili o varovanju okolja, tudi o odpadkih, tudi koristnih. Hudo mulneži so kot takega opredelili tudi mikrofon in ozvočenje; čeprav je bilo srečanje v novem sodol^ □em Gorenjevem razstavno prodajnemu centru.
Svetniki za svetnika
Nazarski občinski svetniki so potrdili, da postane ve-lenjsld svetnik Jože Kavtič-nik ravnatelj njihove osnovne šole. Ne zaradi izkušenj iz svetniških vrst, ampak ravnateljskih] Iz izkušenj pa tudi vemo, da taka njihova podpora še ne pomeni, da je ie postal ravnatelj!
Od vina do resnice
Zadnji čas z raznih območij slišimo vesti, da nasi vinogradniki pridelujejo vse bolj čisto in sploh kakovostnejše vino. Bomo skladno s pregovorom deležni tudi bolj čiste res-nicef?
Čiščenje
v KS Gorica so pripravili čistilno akcijo. Mnogi bi raje od smeti in raznih odpadkov počistili kar mačke!
Šoštaniski vzdih mladih
Hudo je, Če skrb za mlade prevzamejo odrasli. Ali taJdj ki mislijo, da so odrasli!
Ravnotežje
Ne le v Zgornji Savinjski dolini, tudi na nekaterih drugih območjih znova opozarjajo ua naraščajočo brezposelnost. A naj bi se stvari 2 leti zi>o]jšaIe. Saj upada tudi Štedio rojstev!
Kam bomo šli
Ne le ob Dnevu zemlje, tudi sicer bi se morali bol) ;:avedati skrbi za Zemljo in zemljo. Će že ne zaradi drugega, zato, ker nas večino vendarle na koncu čaka zemljal
Še ena «stilna
Ribiči, lovci, potapljači in drugi, ki se tudi udeležujejo različnih zahtevnejših akcij čiščenja rek, je^^er in druge^, so pogosto de* ležni pohval '•mimoidočih«. In jim priporočajo, da bi moralo opraviti takih akcij še več» Ne »»priporočajo« pa drugim, ki njihove akcije povzročajo, da bi bili mai^ aktivni.
Upor
Praznik upora in praznik dela sta zelo skupaj. Saj se tudi delo nekaterim zelo upira!
26. aprila 2006
»«H^AS
ČESTITKE
15
KmumcA
Uspcino obnavljamo temelje in postavljamo novo streho našemu osrednjemu kulturnemu hramu. Verjamemo, da nova obleka prinaša tudi nove, svefe ideje in Se pestrejše kulturno dogajanje ^^a.vas!
anja energetskih atrovm
Slovenija
^tanrii

Čestitamo ob ITtaprikt^^evu OF in L majUy mednarodnemu del^jBfcemu prazniku
Predsedstvo SPESS ifi Izvršilni odbor sindikata Premogovnika Velenje
B/S/H/
BOSCH ANO S(EMEN$ hOMl APPIIANCES GROUP
Ob prazniku dela čestitamo
vsem delovnim in ustvarjalnim krajanom!
Posebne čestitke tudi našim inovatorjem, ki so letos bili zopet nagrajeni z najvišjimi priznanji gospodarske zbornice Savinjsko-šaleške regije.
BSH Hišni aparati d.a.o.
Savinjskd cesta 30.3331 Nazarje
CEimoELEcnA^nA SoSc atu d.o.o.
Že petdeset let skrbimo.za dobro in zanesljivo oskrbo m električno energijo ob tem, da okolja ne obremenjujemo več prekomerno; iZ ihitalirano močjo 755 MW proizvedemo, povprečno tretjino energije v :držmfJ,V'kriÉ^	po<pplrrfvamo;pf^	. Bo^nčna
Jetngtpfoiž¥pdhjq}se.^^^ ïenéfyiiiè^ier^àiiiim^
I •iy^ffSmfi^^Sj^^^	* « «

'ííW


ioi
íílfír:
ostotí,

'mi

m
Zl
Ze/^

Bosanska Dolina kraljev
v /DA živeči Semir Osmana-jc 30 kni južno od Sarajeva žc lansko Ida /ačcl arheološke raziskave na hribu Visi)čica, ki /^radl neobičajne obiikc kùc na to, da bi bil laiiko delo človeških rok.
Bosanski Indian?^ Jonas že mesece zagovarja le/.o, da se nad krajem Visoko dvlgujeia dve aH cela iri piramide. Teorija je poslala zanimiva, pt>iem ko je Osmanagića sprejel predsednik predsedslva Bili Sulejman Tihić. Projeki su med drugim podprla ludi sarajevska županja in geodetski zavod BiH. Satelitski posnetki naj hi ka/ali. da sta hriba ob Visiv kem postavljena natančno v smeri scver-jug. njune stranice pa so presenetljivo pravilnih oblik.
V Visoko že prihajajo lurisii in radovedneži, domačini pridno prodajajo prve spf>ininke, Osma-nagic pa ima pri izkopavanjih na voljo pravo majhno armadti prostovoljcev. Doslej so prvi izkopi poka/ab, da se pod površino ptv nekod res skrivajo kamniti bloki, ki pa bi lahko bili tudi del kakšnega starega obzidja. Sarajevski
znanstveniki so namreč zaenkrat do tega projekta se zelo skeptični.
So pa raziskovanja žc dobila svetovno publicitcio. Tako v tekstu pod naslovom "Balkanski Indiana Jones in skrivnost skrite piramide" znani briianski časnik navaja, da se nad Visokim vzpenja nenavaden hrib. visok preko 210 metrov, v obliki piramide. List objavlja tudi mnenje uglednega sarajevskega arheologa, ki trdi, da so te zgodbe nesmiselne.
Philipsov patent za reklame
l:den vodilnih proizvajalcev elektronike v svetu, podjetje Philips. je prijavilo patent, ki gleda Icc sili h gledanju reklam na
S pomočjo posebne tehnologije» vgrajene v lelevizotje ali
TV postaje, ki se financirajo iz ogla s C5 v. Iz Philip sa so sporočili, da le tehnologije zaenkrat l^c ne bodo vgrajevali v TV naprave.
Na Portugalskem kmalu na proda) voda za hujšanje
Na Portugalskem tiaj bi konec meseca začeli prodajali v<3do. ki bo pt^magala pri huj^^anju, bila pa naj bi prva tovrstna voda na svetu, je sporočila pivovarna Central de Cervejas e Bebidas. Vodo 7. imenom Formas l.uso bo moč dobiti Z (ïkusom lim(me. jagode in manga. Voda vsebuje topljiva vlakna, ki odvračajo lakoto, na policah portugalskih trgovin pa naj bi se pojavila aprila. Pivovarna. ki je sicer v lasti britanske skupine Scottish and Newcastle, je ob tem izrazila upanje, da bodo nov izdelek začeli kmalu izvažati v /DA in Kanado. Proizvajalec pričakuje, da bo do konca Icla prodal 4.7 milijona litrov vode v vrednosti sedem milijonov evrov.
STB. bo uporabniku onemogočeno preklapljanje med programi v času reklam. Ce bodo oddaje posnele vnaprej, pa uporabnik reklam ne bo mogel preskočiti s hitrim previjanjem.
Patent tudi predvideva, da bi si gledalec/a plačilo lahko program ogledal brez oglasov.
Novost bo gotovo razburila množicc gledalcev, razveselila pa
Stanovanjski kredit NLB
Za vec prostora in udobja.
Izberite starKSvanjski kredrt NLB, ki vam ponuja vrsto prednosti; « dolgo dobo odplačevanja, « pokritje cele investicije,
•	možnost izplačdđ v gotovini,
•	posebne ugodnosti, ko kredit najame več kreditojemalcev hkrati,
•	kredit v tolarjih ali v evrih,
•	možnost sočasne sklenitve zivljenskega zavdrovdnja.
•	veliko izbiro različnih načinov zavarovanja ..
Obsirnejie informacije o stanovanjskih kreditih NIB pd dobite tudi na spletnih straneh www.stdnovanisldkredit.si m na brezplačni številki 080 15 SS.
Do konca maja vam ob najemu stanovanjskega kredita podarimo kuverto presenečenja, v
kateri najdete kupone z ugodnostmi.
o
ljubljanska banka
Mm Qubtfšnskň bvtk» ljublf»nà
Podružnica SavInisko-ŠalHka
Občanom In občankam čestitamo ob 27. aprilu in 1« maju.
o
ljubljanska banka
»eie IWidre fc«"*» y^Hw Podružnica SavInJsko-SalftUu
V Mehiki odkrita stara piramida
Arheologi so v mehiškem glavnem mestu, potem ko so začeli ktjpati v neki Iirib, odkrili okoli 1.500 Ici Slan) piramido.
Slednja je zelo ptîUohna, hkrati pa tudi enakih Uimenzij. kot velika, zelo znana Piramida Lune, ki leži le kakáno uro vožnje siran na znanem arheološkem najdišču "ťcotihuacan.
Del najdene piramide naj hi bil uničen, saj hrih, ki je skrival njeno podobo, vsako letn uporab-
uporabnikom ponudil DVD-je blu-ray. prvi predvaja In iki hlu-ra-yev bodo na voljo junija.
Novi formati DVD-jev lahko shraDijo več podatkov bolj^ kakovosti. Hnoslojiii blu-ray ima tako prostora za 50 gigabajtov vi-sokokakovolilih podatkov, eno-slojni IID DVD pa za 30 gigabaj-
Ijajo za uprizoritev obreda križanja Krislusa. Pri tem je vsako leto prist>tnih več sto lisoc vernikov.
Piramido, ki leži v revnejši četni, naj hi poškodovale ludi številne črne gradnje.
Začetek bitke za DVD prihodnosti
v Združene države so na pro dajne poUcc prispeli prvi Toshi-binl DVD-ji Qove generacije I-iD DVD in predvajalniki zanje.
Bitka /.a prevladr) med dvema ponudnikoma novih DVD-jev, Siïnyjeni Íi3 Toshibo, se je tako uradno začela. Toshiba je s svo jimi HD DVD^ii za mesec dni prchiieia Sony, ki bo konec maja
tov. Današnji enoslojni DVD-ji shranijo malo manj kot pet giga-bajto v podatkov.
Obe tehnologiji, HD DVD in blu-ray, za zapis podatkov upo-
rabljata nîodri laser.
Prazgodovinski zobozdravniki
Znanstveniki so naleteli na dokaze o tem, da so ljudje žc pred 9000 leti redno obiskovali zoboz-dravnikc-
Zobjc prazgodovinskih ljudi, ki so jih našli na pokopališču v Pakistanu, kažejo jasne znake, da so njihovi lastniki za časa svojega življenja vanje vrtali.
Skupina raziskovalcev z univerze Poitiers v Franciji je našla skupno 11 komadov vrla-nih zob 8 perma nem ni m i kronami, na enem od njih so vidne celi) sledi odstranjevanja zobnega kamna in rezanja v zobno steno. Na štirih ziv beh so našli sledi razpada zot>, kar je bila pt^sledica nepřim er n eg a zdravljenj a.
Med drugim so /Jiansiveniki v najdišču odkrili svedre, izdelane iz kosti, školjčnih lupin, biserov in lurkizov.

Ste osamljeni, si želite resne zveze ali družbe?
miNA
agencija za sklepanje poznanstev
Obiščite nas!
vsak dan 24 ur na dan
04t 525 061 03/5411 235
PWFTNe PRVOMAJSKE PRAZNIKE, ¥ W0JE JE LEPŠE!
Stanislav Stagoj, s.p., Škofja vas 35,3211 Škoija vas
VI PIŠETE
Megakoš kot opozorilo
z megakošem mladi opozarjajo na težko razgradljivo odpadno embalažo - Pred Intersparom bo na ogled mesec dni
Velenje, 14. aprila - V okviru »Eko »jIc« kol načina življenja so dijaki Poklicne in tehniške sirojne šole Šolskega centra Ve] en je» Osnovne sole Polzela in 1. osnovne ^ole Žalec preU Inlerspa-rom v Šalcku poslavili megakoš \7. odpadne embala^xi (plasicnk in leirapaknv). Projeki je idejno
podprlo pt)djetje S lopa k.
»/ izdelavo megakoša smo ob dnevu /eniljc želeli opozorili na odpadno embalažo, ki je ležko razgradljiva, med odpadki pa predstavlja precejšen delež. (Vie-gakoš naj bi opozoril na nujno-si loccne^a zbiranja odpadkov, ki jih lahko recikliramo,« je pave-
Uspešno izveden sodniški seminar
V sobota, 15. aprila, je na podružnični soli Pesje v organizaciji tabornikov rodu LUijski grič Pesje polekal celodnevni sodniski seminar Seminar je bil organiziran za koroško, šaleško in zgomjesavinjsko ob-mocjc. Kljub praznični soboii je bila udeležba polnosievilna. Semi-naria, ki omogoča pridobili naziv sodnika laborniškilj mnogobojev, se je udeležilo kar 17 članov z naa območja, udeležili pa so se ga ludi 4 taborniki iz AjdtwSčine.
S pomočjo osmih predavateljev so bodoči sodniki pridobili znanja iz splošnih pravil mnogoboja in vseh ostalih panog za MČ in CKi. Delo jc potekalo v skupinah, prijazno vreme pa jim je omogočala (udi delo na prostem in v bližniem gozdu. Izobraževanje s<ï sklenili z zakliučnim testom, svoje znanje pa bodo bodoči sodniki pokazali na območnem in državnem mnogoboju, kjer bodtî prejeli sodniske izkaznice.
Zadíwoljni <ïbrazi predavateljev in bodočih sodnikov so bili dokaz, da so organizatorji dobro opravili svoje delo in poskrbeli za dobro počutje vseh udeležencev
Z naravo k boljšemu človeku.
■ ZapUaU Ztata Zevnik In MIheta Redňak
Z megakošem opozarjajo na nujnost ločevanja odpadkov.
dala profesorica s SC Velenje padno embalažo, iz katere st) ga Metka Marinsek.	postavili, pa so zbirali dva me-
Koš bo na ogled mesec dni. od* se ca.	■ mkp
Odpadno embalažo so zbirali dva meseca.
/ I \i
Veterina Šoštanj
Veterina Šoštanj d.o.o.
Kajuhova 13
3325 Šoštanj
tel: 03 89111 46
fex: 03 891 11 47
email: veterina.sostanj@5iol.net
AMBULANTA ZA MALE ŽP/AU: Ponedeljek, sreda, petek od 6. do 12. ure, ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Čestitke ob 1. majul
ELEKTRO & HOBI MATERIAL, BEIA TEHNIKA
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Škofja vas 35,3211 Škofja vas
Vse drobne servisne storitve in popravila na domu.
CnfiQMřoitóEFdj^
[MtoSlQ 03 SnZB GlMD
MitofiDlMfeDOS)
Za nepremičnine pokličite: 03/897 03 02 ali 041 349 460
UNEA, Stinmnjskfl poi^jitje dj.o., Priiimova 8,3320 Velinji tctifon (centnia): 586 S4 35,899 17 60, tiletuc 586 94 36, i-niil: infc?lim.il
Prijetne prvomajske praznikel
Priietnejrvomaiske praznike!
Stanislav Stagoj, s.p., GSM: 051 395 147, tel.: 03/ 5411 235
r
Ne spreglejte !
hitrprti »«.HT/euR
v SfT / EUH / rn«M« 2.990/1X48
I
zSSfTftlpTwfefJBaWpSS	ft^rmw Mt^u ' fKR sn
Spomladanske cene internet paketov
v omrežju KRS Velenje
ve^ nd
080 22 88 kabelsko razd€ulni
www.upcteiemach.si 5IST6M VEL6NJ6. d. d.

»Klekljanje - tkanje idrijske čipke in prijateljskih vezi«
v šolskem lelu 1998/1999 jc Univcr/a /a iretjc življenjsko obdobje objavila razpis o /acclncm lecaju klckljanja. Številna ročna dela smo sc mnoge naućiic že v mladosli, loda i/cielava prelepe idrijske čipke, katere zibelka se nahaja v Idriji, jc pomenila v naših krajih nepoznan, a zanimiv i//iv.
Na icčaj sc nas je prijavilo 15 tečajnic» ki smo znanje pričeli pridobivali pod vodstvom menio rice rílke Komparc. Srečanja so bila že od prvega dne zelo zanimiva, saj smo mo- i rale najprej spoznali zgodovino kleklja- ^ I nja. potek dela in pripomočke za i/de- ' lavo čipke. Izdelavo čipk so začele zene idrijskih rudarjev ze v 17. stoletju, da so pomagale možem preživljati družine. V današnjem času se siri učenje izdelave čipke po Sloveniji ludi na delavnicah, kakršna deluje v Velenju na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Danes imamo v Velenju že 5 skupin po 12 tečaj-nic. Sestajamo sc v Domu učencev na Kfenkovi 61 v prostorih univerze. Zanimanja za učenje klekJjanja je zelo veliko, žal pa smo prostorsko precej omejeni. Tno od <kupln poučuje že Učenka prve, začetne skupine klekljanja, kar nam pove. da imamo zares dobre mentorice, ki prenašajo na nas veliko kvalitetnega znanja in spretno-
sti.
/a izdelavo idrijske čipke oziroma klekljanje potrebujemo bulo, vzorec ali papire, lesene kle-keljne, bucike in sukanec. Poznamo več vrst tehnik, kol so ozki in sukani ris, rogljiči, ribice in druge. Vsak izJelek, ki ga naredimo, skriva v sebi ncskonrno potrpežljivn!?t in naîanrno^t kleklja-ric. kar lemu izdelku daje svoj čar. Nič ne more nadomcsUli iz lankih nili preplelenciia razkošja čipke, ki prinaSa v na§ dom pridih romantike.
Tečajnice smo spoznale, da klekljanje ni samo učenje novih spretnosti, temveč predvsem prijetno druženje in spletanje prijateljskih vezi. Na tečaju se pogovariamo» si izmenjujemo vzorce pa ludi izicusnje. Skupaj si pomagamo pri učenju novih vzorcev, praznujemo rojstne dneve, pripravljamo razstave, ob koncu šolskega leta pa si organiziramo izlet. V preteklih letih smo obiskale itevilne znamcnitosii Slovenije, med drugim ludi Idrijo, muzej Čipk in čipkarsko solo. V septembru 2005 pa smo si ogledale mednarodno razsiavo čipk v I.epoplavi na Hrvaškem. Izredno uživamo v pove/.anosii vseh petih skupnu saj nas veže prijateljstvo in ljubezen do lepih čipk.	■ fa nI Pozve k
Hujšanje otrok in mladostnikov
r
\
Od Od
I
rsi
V razvitih deželah in v deželah v razvoju stevilc) debelih otrok narašča, V /DA je debel vsak peti otrok, pri nas py ima prekomerno telesno težo že 12 % šoloobveznih otrok. Tudi pri otrocih in mladostnikih se laliko zaradi debelo sti pojavljajo ležave z zdravjem, na primer povišan krvni tlak. ortopedske težave in druge motnje.
/a mladostnika je prekomerna telesna teža pogosto tudi psiholo ska stiska (ker ga zbadajo vrstniki, mu vcepljalo občutek manjvrednosti). Številne raziskave ugotavljajo piwezanost med debelostjo v zgodnjem otroštvu in po znej^im obdobjem. Otroci, ki pridobijo preveč kilogramov» se jih večinoma nikoli ne znebijo.
/ato je za zdrav razvoj otroka in mladostnika, pa tudi za boljše zdravje v odraslem obdobju, po
trebno, da skusajo siar^i prekomerno težo otroka čimprej normalizirati.
Hujšanje z dietami brez stro kovne pomoči je lahko za zdravje in razvoj otroka ali mladostnika škodljivo ali celo nevarno. Bolje je da. poizkusijo slarsi izboljšati prehraiîo otroka in povečati njegovo telesno aktivnost.
()tn)k in mladostnik naj bi užival dnevno 5 obn^kov hrane. Prehrana naj vsak dan vsebuje vse vitamine, mijierale, dovolj beljakovin in drugih za zdrav razvoj otroka ali mladostnika potrebnih hranil.
Predvsem naj se otroci iiî mladostniki izognejo vmesnim prigrizkom in prigriAom pred računalnikom ali televizijskim sprejemnikom (sladkarije, pražen krompirček, čokolada, napolitanke, gašenje /eje s kaloričnimi napiiki) ter hitre ulične prehrane.
Otrok ni dobro nagrajevati s hrano (npr. čokolado), raje mu "darujmo" svoj prosti čas. Prav lakti ni dobro, da mu popolnoma prepovemo slaščice, s^j prepovedano še bolj vabi.
StarSi, ki ne najdejo prostega časa za telesne dejavnosti, nekateri tudi za pripravo rednih obrokov ne, dajejo svojim otrokom zelo slab zgled. Takšni otroci so prepu^
čeni privzgoji telesne nedejavnosti in slabih prehranjevalnih navad, ki jih velikokrat spren^Jjajocelo življenje ali pa jih s težavo spremenijo.
Kadar je tele^sna teža pri otroku ali mladostniku prevelika inje ni uspelo zmanjšati s pravilnejšo prehrano in piwečano telesno aktivnostjo, pa je za pravilen razvoj in zdravje otroka najbolje poiskati ustrezno strokovno pomoč.
V mojih ambulantah za hujšanje v Mariboru. Ljubljani in Ankaranu že več let pomagatiio shujšali tudi otrokom in mladost nikc^m.
Otroci, če so motivirani, shujšajo obič^no med 4 in S kg mesečno. V času hujšanja je potrebno prihajali v ambulanto redno enkrat tedensko zaradi napotkov glede prehrane in elektroaku punkt ure.
Zaželjenoje. da prihaja z otro kom v ambulanto oseba, ki bo skrbela /a pravilno izvajanje prehrambenih navodil.
Pri sestavi jedilnika upoštevamo vse potrebe po hranihh v času rasli. Predpisani jedilniki so sestavljeni iz vsakdanjih živiL Po sebno pozorni smo, da prehrana ves čas hujšanja vsebuje dovolj vitaminov. mineralov, beljakovin, esencialnih maščob in vseh za razvoj in ohranitev zdravja potrebnih sestavin, /ato nicd buje-
njem ni potrebno dodajali vitaminov ali drugih dodatkov in ni nobenih omejitev glede psihičnih ali fizičnih napoaw.
Da je hujša nje olajšano, izvajamo še elektroakupunkruro. la ni boleča, ker jo izvajamo s pomočjo aparata brez zabadanja igel. / njo sc /manjša apetit in izboljša počutje» zalo poieiu hujšanje praviloma brez občutkov lakote, glavo bolov. slabosti in drugih težav, ki običajno spremljajo manj kalorično prehratijevanje. Kot pomoč pri hujšanju jo priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Težje kot shujšati pa je težo po hujšanju obdržati, /a trajni rezul-tat hujšanja je potrebno po končanem hujšanju korigirati prehrambene navade in/iiii odpraviti psi-hogeue dejavnike za neustrezno prehranjevanje - kar pa izvajamo med kontrolnimi obiski v ambulanti po končanem hujšanju.
Hujšanje pogosto vpliva pozitivno tudi na samopodobootroka in mladostnika, zato so v šoli nemalokrat uspešn<^iši.
■ Mag. Vladimir PIrnat, dr. med,, spec. Interne medi» dne In dipl. p&lholog
Informadje: 02/25232 55 www.pirnat.si
VZDRZEVANJE IN OBNOVA CEST d.d.
Lava 42, 3X1 CEUE,p,p. 323 e-mall: hfo@voc-cel)e.sl Telefon: 03/ 42 66 366. Telefax; 03/ 42 66 380 CVE VELENJE tel.: 03/ 897 64 44
izvajanje del nizkih gradenj
VZDRŽEVANJE CEST - IZGRADNJA CEST -
UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKUUČKOV TER DVORIŠČ - IZDELAVA
PODPORNIH ZIDOV • IZDELAVA KANALIZACIJ - ASFALTIRANJE POVRŠIN -POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE • ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV
1 i
KOUINARSTUÛ SOUlC
Stane Sovič 5.p., Rovne 4, Sosmnj, Tel.: 03/ 697 06 60, B97 06 61, FdX: 03/ 891 06 62, E moll: kss.soyk@$iol.net
^ ldjuíavnlůirsl(q in kovino-strugarsko dela
ndrievonje naprav v industrijskih objektih z lastnim strokovnim kadrom in orodjem ^ projektiranje in izdelava raznih konstrukcijskih elementov zo industrijo in energetiko

KvdiitetAo In tijeiTiAO utfDdnol
^OŠTAJNER
>	Odlično založena trgovina z gradbenim materialom
>	Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokoli
>	Ne spreglejte akcijskih cen izdelkov skupine Topdom
Ttopdom
»kuptna
Za male In velike mojstre.
www.kovinarstvo-sovlc.s
Ravne 21, 3325 Šoštanj, tel.: 03 897 09 90; www.postajner.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 -19.00; sobota: 7.00 -13.00
DOSTAVA IN RAZKLADANJE NA DOMU

VI PIŠETE
Jurčičeva iz Višnje Gore do Muljave

PO HRIBIH DOUHl^H
Na pol po deželi Desetega brata se običajno podamo prvo soboto v marcu, kar smo nameravali storiti ludi letos. Takrat je tradicionalno organiziran pohod v organizaciji lunsiicnih drušiev Višnja Gora in Krka. Pa je vreme letos velelo drugače in nismo se sli za vsako ceno i/postavljat dežju in vetru, saj je v takšnih primerih slajše biti doma na loplem. Tako smo pohod preložili na kasnejši, pomladni čas. ko so tudi temperature milejše.
Slan poti jc v Višnji (lori, kjer nas ob organiziranem pohodu prebivalci še posebej prijazno sprejmejo. Pol se iz središča starega mestnega jedra po gozdni stezi poda navkreber proti prvi zanimivosti, lo jc razvalinam gradu gospodov Víš-njegorskih iz 11. stol. (520 m n. V.). Od tod je lep ra^ gled na Visijo Goro, pot pa nadaljujemo skozi vasici Pristava in ZavrtaCc. Po dobri uri zmerne hoje prispemo do turistične točke Polževo ((u je običajno prav veselo, saj domaćini poskrbijo za lačna in žejna usta). Kraj je tudi sicer priljubljena izletniška točka, ime pa je dobil po znamenitem visnjegorskem polžu. Pot kurirjev in vezistov ter Slovenska planinska pol si lu podata roki, pa tudi Cřro supcijska in še katera pelje tod. <}b smučišču se povzp-nemo do planote s podružnično cerkvico Sv. Duha,
nakar nadaljujemo pot proii jugovzhodu in uživamo ob lepih razgledih na dolenjsko pokrajino. Ob lepem vremenu se nam predstavijo .Tulijci. Karavanke in Kamniške Alpe ter Krim in Snežnik, pa liidi Kum in Trdinov vrh.
Pridemo v osrčje krajev Jurčičevih povesti in se običajno od-
ločimo za pot mimo ribnika La-skovec, od koder je le še streljaj do cerkve Sv. Janeza Krstnika. kjer si je poleg nje vredno ogledati grob viieza Foedransberga. kije bil eden od lastnikov gradu Kravjek. Še smuk skozi vasico Oslica in že smo na cilju, kjer nas pričaka Jurčičeva domačija s
sramežljivo Krjavljevo kočo zadaj ob gozdu. Tu se v času organiziranega pohoda odvija kulturni program. Poleti pred njo na domačem letnem gledališču njihova gledališka skupina vsako leto uprizori eno od Jurčičevih del. Je pravi etnogralski muzej na prostem, ki ga na leto obišče
VABILO na pohoda:
. v soboto, 29. 4.06: Spomladanski izlet VÍO PD Velenje, mladinski odsek • v (ledeljo, 30. 4. 06: Vele-i^e-Radojč-Dobrna, PD Nele-nje. sekcija Premogovnik
nad 15.000 ljudi.
Za popesiritcv pohoda se lahko podamo do naselja Krka, kamor je Jurčič začel hoditi v šolo. (Upam. Ja tu šc imajo krčmo iz »originalnih« Jurčičevih časov, o čemer priča oprema in barva sten ...). Od tu se zagotovo podamo se do kraškega iz-
vira reke Krke in 250 m dolge Kraške jame, kamor so se po pripovedi pisatelja Josipa Jurčiča v povesti Jurij Kozjak domačini zatekali ob turških vpadih. Tako kol Jurčičeve povesti je ludi pot prijetna in zanimiva skozi vse leto. predvsem pa lahka. Vabljeni nanjo! ■ Marija Lesjak
ÏS^S^eaiSï GOZDARSKI VITLI
Mehonsko ali elektro4iídravlíčno ■ pravijo nje cdSSkN'^SOkNCS^St-St)
m

MlèT-MCH
mDuvuâ« œfhhiiq 6 d» 20 I
[	pnko ^ktTMitttMfo ali
MOŽEN TUDI NAJEM CEMLNIKOV
UiflsTMr, Mrtia vat 14 o«
ssoimovčt TAt 09/713 HlO BsidsCm^É Y^jninc CiiltikiMM
Delavska hranilnica
Vi in mi. Dobrodošli.
www.delavska-hranilnica.si lnfo@delavska-hraniinica.si
Želimo uam prijecnc fP^jmaJshe praznlhe!
-v
Grob viteza foedransberga (enega od lastnikov gradu Kravjek - v Desetem bratu Imenovan Slemenlce) ob cerkvi Janeta Krstnika.
Z vesaljem Vas priSakujsino na Šalaiki 20 v Valanju vsak deiovnik od 8.00 do 17.00. Telefon: 03 8973007,8973008. E. poits: niarj8na.zemva®delavske4iranilnica.«i
pjfo/jivp/f/í9//f nrea^M
Tel.: 03 898 37 30, fax: 03 898 37 31, c-pošta: rednak.doo@siol.net
Od varne mladosti do brezskrbne starosti

Ob 1 maju prazniku dela iskrene čestitke vsem delovnim ljudem
Kolektiv družinskega podjetja Rednak
LiKARNA 'm VELENJE
Vodnikovo 1, Volenj«
LEKARNA CENnR VELENJE, tal.: 898 1880 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 LEKARNA SoSTANJ, tel.: 897 U 10 LEKARNA SMARTNO OB PAKi, tel.: 891 51 30 DEŽURNA LEKARNA CENTER VELENJE
Želimo vam prijetne prvom^ske praznike!
Skupaj ustvarjamo lepši jutri. Živel l.maj 2006!
skei
sindikat kov^inske in elektroindustrije Slovenije
Regijska organizacija Velenje
Prešernova 1, 3320 Velenje Ne moremo usmerjati vetra, lahko pa prilagodimo jadra

Gorenje sijajno začelo
Prejšnjo sredo se je nadaljevalo državno prvenstvo za rokometaše -Gorenje premagalo v prvi tekmi Koper kar s 37 : 22 - V drugi Prevent z 32 : 24 - V soboto ob 20. uri s Celjem Pivovarno Laško
Prvih ^cst moštev po rednem delu prvensiVH igra v ligi za prvaka. preostali za obstanek. Na ni^iboljsem jc bilo moštvo Celja Pivovarne Laško. jc v 7.adiyi del prvenstva preneslo kar 17 lock, pel lock več od Gold Clu ba. po sedem od Cîorcnja in Trima, devcl od Prevenia šiirinaisi o(} Cimosa. v drugem krogu kotičnicc dr-
uspelo» kajli 7.C po prvem polčasu jc predm>si Uorcnja znašala sliti golo ( 17 : 13). v nadaljevanju pa so zaigrali se bolje v obrambi, kjer seje z 20-O hrambam i odlik<ival tudi vratar Dušan Podpeč^in, in Iz v minul e v miaulo večali razliko.
S to zmago s(i se Gold Clubu [s Koprom je igral le ncodbceno) približali na točko. V soboto
oreilèno pa bo /a nas le bolj pomembna igrazGoIdClubom, najini neposrednim tekmecem za drugo mesto.A
Borut Plaskan. pomočnik trc-neija Cîorcnja: »1/id kaže morda na lahko /niago. toda tekma je bila za nas vseeno težka, Morali smo garali od prve zadnje minute, da smo si ustvarili končno
žavnega prvenstva so rokometasi Gorenja v skupini /a prvaka prepričljivo slavili v Slovenj Gradcu, Prevent so premagali kar z osmimi goli razlike (32: 24).
Velenjčam so hitro povedli s 3 : 0. Naln so domaći le zaigrali bolj zavzeto in po slabib dvajseiih minutah igre p'vić izenačili (7 : 7). Izid je bil nalo šc štirikrat izenačen, več kol to pa gosiitcljcm ni
(20.00) bodo v Rdeči dvorani gostili Celje Rvovarm) l^sko.
Dušan Podpecan: »Vsi smo bili zelo razpoloženi in prikazali zelo lepo ter učinkovito igm. Ziihw si. da bi bilo tako ludi na naslednjih tekmah. Vsaka je za nas zelo pomembna in na vsaki /ďmo zmagati. v soboto bomo gostili Celje, Tekme z njimi imajo poseben čar. čakamo na zmago proti niim. le-
razliko. Fantje si zaslužijo polivalo predvsem za ign) v obrambi, ki jo izboljšujejo iz telcme v tekmo, Dcv bra obrambna Igra je ključ do uspeha. Iz nje vse i/Jiaja. Tudi naš vratar, ki je iniel veliko p(nnoc v obrambni igri soigralccv. je bil izreden. Oe bomo tako nadaljevali, sedaj sta pred nami tekmi s Cc Ijani in I Irpcrljčani, se lahko mar-sik^i zgoditi...	■ vos
Gorenjevi mladinci že drugič najboljši
To, kar doslej (šc) ni uspelo članom, je mladinccm Gorenja že drugič. Obakrat pod vodstvom trenerja Braneia Dobnika, V zadnji prvenstveni tekmi so v soboto v Rdeči dvorani gostili sovrstnike iz ákoíje Loke in zmagali kar z 38: 25.
lekma je (xiločaJa o prvem me-sm. mladim Velenjčanom pa bi bila dovolj /e točka, da jih mla-
dinci (^eîja Piv!warnc Laško ne bi ujeli. Ob enakem številu ročk bi bili namreč Dobnikovi fantje vseeno prvi, saj so Celjane premagali tako doma kot v gosich. Vendar pa pred tekmo niso razmišljali o neodločenem izidu, ampak zgolj o /magi Igrali so sijajno in Šk<il]eločane so dobesedno zmleli, po imeniini zmagi pa so se šc kar nekaj časa veselili na
parketu.
Njihovega uspeha so in morajo biti veseli predvsem v vodstvu kluba, saj se jim za bodočnost rc> kometa ni treba bali. Mladinci pa kakopak upajo, da bodo dobili priložnost, da zaigrajo tudi v članski vrsti.
Vrstni red: L Gorenje 37,2. Celje PL 36.3. Trimo 2K ...
■ vos
Državni naslov so priigrali: Čanić 2, f^obnOi, Hraèevac 1, Bursačt Prgomot 2, Gotcar S, Pučnik 4, HadžiabdiČ, Zbičajnik 2, MaruŠic 3, Skaza, Patarlin 8, Suljič 8, NikoliČ, Voršič 1,
Tomtnšek 1, Škerlak, Čas, Skok, trener Branko Dcbnik
Elektra Esotech namučila Union Olimpijo
»Vsaka zmaga v nadaljevanju prvenstva bo uspeh.« so še pred začetkom drugega dela prvenstva zalijevali v T^lektri Lsotechu. Po uvodnih štirih kn>gih pa so si šo-stanjski koi^arkaiji priigrali že dve /jnagi. Po Pivovarni Laško v prvem krogu, so prejšnjo sredo v Šoštanju nadigrali še šentjurski Alpos Kemoplast s 95 : K5. V lekmi z veliko napakami na obeh straneh so ob koncu zasluženo slavili gostitelji, pri katerih jc bil najučinkoviiejši NIk Ivanovic, ki je v /iidnjih minutah z natančnim Izvajanjem prostih meiov tudi poskrbel za miren zaključek srečanja. lekme v ligi UPC Telemach se vrstijo v hitrem tempu, tako so v soboto šošlanjski košarkarji že gostovali tudi v Tivoliju. / odlično in bojevito ign) so bili Šiv SlanjČani celo blizu uspeha proti
evropsko uveljavljeni Union Olimpiji. Največ preglavic sta Ljubljančanom pod obročem povzročala Aleksandar Hojič in Srboljub NedcJjkovič. lako da jc bilo se dobro minulo pred k(m-cem le štiri točke razlike, ob koncu pa so se zmage z 80 : 73
vendarle veselili Ljubljančani.
Prvenstvo se je nadaljevakj že v ponedeljek, ko so košarkaiji iilek-tre Lsotecha v Št)šianju gostili še edino neporaženo ekipo v drugem delu prvenstva Cîcoplii^ Slovar.
■ TJaia Rehaif foto; Dejan TonMI
Ob koncu zasluženo tretji
Odboj k a rji Šošlanja Topolšice S(i ludi letošnjo sezono (že iretjo zapored) zaključili na mestili za medalje. lokrat na ireljem mestu, poteui ko so v soboto v domači dvorani s 3 : 1 ugnali igralci Salo-nitii iz Anhovcga.
ťreija tekma je bila potrebna, saj so v Kanalu ob Soči. kicr igra Salo mt svoje domače tekme, Šoštanj-čani po sicer hudem boju i/gubili z 0:3, s lem da so v posameznih ni-zili osvojili 21, 27 in 25 t<K'k.
Na sobotnem srečanju v št)šianj-ski šponni dvorani pa sta obe ekipi prikazali ćobro odbojkarsko predstavo z izjemno bojevito igm. Z i/jcmo drugci^a iiiza, ki so ga prepustili gostom, so domačini povsem nadigralj odbojkatje Salonita. Razpoloženi so bili Dejan Fujs. /{)ran Pavič. Nikola Ražna-tovtč. v tretjem nizu se je izJ^azal Marko Pokleká, predvsem v zadnjem pase Luka Slabe.
Ob k(mcu je bil trener in igralec
Šoštanja Topolšice Dejan 1'ujs zadovoljen: »Borili sc je bilo potrebno do zadnje točke, saj sci si ludi gostje želeli osvcjjiti tretje mesto. Ob koncu smo prikaziili več zbranosti in kvalitiele In mislim, da smo /iisluženo zmagali in osvo jili 3. mesto. Kar je vehk uspeh glede na številne težave, s kalerimi smo se ubadali v letošnji sezoni, zato bi rad česiilai v^em, ki st) pri tem sodelovali.«
■ Tjaèa Rehar
Slovenija na novi poti
SDS
Pred svetniki velenjskega mestnega odbora stranke SDS so pomembne naloge. V mestnem svetu bomo se naprej aktivno opozarjali no napake in pomanjkljivosti v Šaleški dolini. In teh ni malo, zato tudi delo ne bo zmanjkalo« Prizadevali po si bomo, do jih odpravimo čim več in do postane Šaleško dolina kar najhitreje bolj prepoznavno in odprta proti ostali Sloveniji.
Svetniki stranke SDS v svetu MO Velenje Franc Sever, Mirko Lorger, Tatjano Strgor in Sebostjan Apot smo vedno pripravljeni prisluhniti vašim težavam in pripombam, jih proučiti in prenesti dalje; tako v lokalno okolje ali v državne institucije. To bomo delali tudi v prihodnje. Lahko nam jih pošljete no sedež stranke, Stori trg19, Velenje ali pa no e-mail: velenje@sds.$i. Prisluhnili vam bomo, soj se zavedamo, da moramo državo upravljati vsi.
Z vašo pomočjo smo pričeli novo pot, sedaj jo gradimo skupaj -pridružite se nam.
Čestitamo za ^ praznik dela!
Svetniki vsvetu MO Velenje ^^ Ij^ in Izvršni odbor	^ ^
območnega odbora SDS Velenje
SLOVENĚJA «
na novi poti

SPORT
So se sprijaznili?
Nogometaši Rudarja v najsiabši tekmi spomladi izgubili s hitovci z O : 3 - Drevi (18.00) v Velenju Drava, v soboto v gosteh pri Domžalah, v torek (20.00) v Velenju CMC Publikum
NogomcUši Rudarja so bili v soboi.o hledí ssenca inoSiva. kije v zaUnji jesenski tekmi v gosteh 7 istim ickmcccm igralo aeocil(>
Ceno. Hkrati nje bila to njihov« najslab,^a igra, odkar jih vadi trener Roman Franges. Prav na omenjeni jesenski tekmi je jih je
namreč prviC vodil. V dneh pred sobotnim srečanjem so bili rudarji zelo samozavestni. Upali so na vse tri locke. a ociino je psihični pritisk opravil svoje, saj jim skorajda nobena akcija ni uspela, lako da ludi pravih priložnosti niso imeli. Prav /alo g(v slom. ki niso bili lako dnbri, kol so hili rudarji slabi, ni bilo rezko zmagali.
Romanj Frangeš, trener Rudarja: »Vsako tekmo igramo pod velikim pritiskom. Odkar sem na zadnji jesenski tekmi prav proti Novogoričanom prevzel moštvo
Rudarja, se borimo za obstanek v ligi, saj za Belo krajino zelo zaostajamo, ludi na tej tekmi smo želeli zmagati. Igrati odpno preti lakšemu nasprotniku, kot je Gorica, pa je seveda bila voda njegov mlin. Gostje so zasluženo zmagali. Vse bolj je opazno, iz kroga v krog. da imamo pri?malo igralcev, da nimamo klopi, in da v bistvu 7 do H igralcev praktično igra od vsega začetka, zato je bilo tudi pričakovati, da ne bodo zdržali in da bo prišel padec forme.«
■ vos
NA KRATKO
Tako so igrali
Rokometna liga Telekom, skupina za prvaka, 1. krog
Gorenje • Cimos Koper 37:22(19:14)
RdeCa dvorana, gledalcev 500. sodnika; Koćevar (Ribnica) in l.o-sar (Sežana).
(rorenjc: Podpečan (7 obramb), Skok (9 obramb), Tamše 2, J. Do-betiek 5, (Cavas 5, Bcdckovič 5, OSlir Sović I. Sirk 8. Uič ^(l). t.. Dotítilš«k. Řezníček, Zrnić 5 (1).
Cimos Koper Vrdn ( 12 obramb) , Jdovćan (I obramba). Kranjec t. Praznik 1, Cunjac 2. Hrvatin 2. Po klar 6 (2), Niidoh 2, Grandie 2. R. Rapoiec 2, Concic 1, Paladin, Ko-iić ^ (1). Stfdcmnictrovkc: Ciorenjc 2 <2). Cimos Knpçr 5 (.1).
Izključitve; Gorenje iO, Cimos Kopcr 4 niinute.
2. krog
Skupina za prvaka: Prevent • Go renje 24 :32 (Li ! 17). Celjo Pivo vama l.aSkt^ • Trimo Trebnje .^S : 28 ( 18 : 14). Cimos Kopcr • C/old Club 22 ! 22 (II :6: lestvica:
Vrstni red: 1. Celje Pivovarna l.a-ško 21 ločK 2. Gold Club 15, 3.
Gorenie 14.4. Trimo Trebnje 10. 5. Prevent (>, Cimos Koper 4; liga za obstanek: I. Jeruzalem Ormož ta. 2. Rudar 15, 3. Ribnica Riko liiše 15, 4. Sl<ivan S. 5. lermo S. 6. Krka X.
Prevent - Gorenje 24:32(13:17}
Gorenje: Podpečan (21 obramb). Tamšc, J. Dobclšck 2. Kavaš 6, Be-deković 4, Oštir 2. SoviO 2, Sirk I, llic 5 (4), KulAT. !.. Dohelsek. Rez-niOek./mic 10 <2),
Liga UPC Telemach^
3.	krog
riektra Rsoîech - Alpos Kcnipo-last 95:85 (66:62, 47:3«. 22:11 )
lilektra l'sotech: Bruii 2. BojiC 10 (8:4). Nedetikovie 6, Mali 15 (4:4), Vidović 12 (2:.^), ť^me; 16 (4:4), NulianovíC 9 ( 1:5)» Ivanovic 25(10:11)
4.	krog
Union Olimpíja • Elektro Esoteth 80:73 (59:55,46:37,21:20)
tlcklra lisotcch: Ro&er 2. Bojić 16 (4:4), Nedeljkovic 14, Mali X, Vidovie 10 ( 1:2). Cmer 8. Nuliamv VÍC 7 (1:3), Ivanovií 8 (2:2)
Vrstni red: I, Cîeoplin Slovan 8. 2. Dnům Olimpija 7, 3. Helios DomŤate, 4, T.lektra Hsoiech oba po 6, 5. Pivovarna Laško 5, 6. Al-pos Kemoplasi 4
1.	DOL
2.	tekma za 5. mesto Salonit Anhovo - Joštan j Topoišlifi 3:0(21,27,25)
Š{)š(ani TopolSica: VinCiC, Miiha-removic, PaviO, Ražnaiovic. Tuj s. Pokleká, Slabe, Pomer, Primožič, Berdon, Sevčnikar
3« tekma za 3» mesto
Šoštanj Topolšica • Salonit Anhovo 3:1(19,-21. 18,24)
ŠošiajiJ Ibpolšica: Vinćić 5, Mu-haremovič. Pavle 10, Ražnaiovič 9. t'iijs 15. Pokleká 6. Slatke 12, Po mer. Primoví. Bcrdon. SevčnlKar 4
Nogometna liga Si.dobil Vodafone, 27. krog
Auei Koper • Bela krajina 2:0(1:0, Prinjoije • CMC Publi-kum 2 : 4 (2 : I). Nafta • Drava O : O, Rudar-Ilir Gorica O : 3(0 : 1), Mai ibor Pivovarna t.asko • Dom-
žale t :2(t): t). Rudar-HITGori<a0:3(0:1)
Sirelci: 0 : I N. Kovaćević (41.), O : 2 DemiroviC (72.). O : 3 Jogan (81.X
Rxidar: Jožic. Klancar (od 48. Komar). RoSer (od 63. RahmanoviC), KraVevie, lialilovic. TrifkoviC, Gr-hjć. PavIo\iC. Azi/x Deklic. llankiC.
v
Štajerska liga, 9* krog
BiMrica • Šoštanj 2 : i Scnijur • Kungota 6 : O
Medobčinska liga Celje, člani; 14* krog
Koiqe • Ljubno 0 : O, Rt>gaáka • Ijtíko 4 • 0. Šmaríno je bilo prosto.
Pokal Slovenije^ nogomet, polfínale
CMC Publikum - Maribur Hvtv varna Laško z 1:0 (1:0).
Ili: Gorica - Anet Koper 0: 2(0: I).
Povraini ickmi bosí a na sporedu v lojek, 9. maja.
Dobro SO streljali
Kadeti in pionirji SD Mrož so se 22. aprila v Ljubljani, iidele/ili 15, prvenstva Slovenije v streljanju / zračno piiviolo in puško.
Nova dr/avn? prvakinja v streljanju s pištola je postala Mojca Por§. Drugouvr^ccjio Gabrijele Pešcc iz Bre/ic je prcniagala kar za 6 krogov. V isti kategoriji je Velenjcanka Katarina Kellier za-sodin 6.mcs1o.
Dobro je s piÇloIo nastopil tudi Klemen Bujan. Klemen je po zntagi v zadnjem krogu državne lige /À kadete veljal za favorita, a se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
/birko medalj za SD Mrož je dopolnil najmlajši v velenjski «kipi. Rok Knez. V kategoriji pionirjev v streljanju z /racno pu-§ko jc dosegel isti re/ullat ( 186 krogov) kot državni prvak Oa-§per Oblak iz Oorenje Vasi. a je zaradi slabše zadnje serije pristal na 2. mestu. Pit^nirji Mroža v ptv slav: Rok Knez, Matija Koželi (174 krogov) :n Marko Pranjič (156 krogov) si) bili osmi-
Zgodovinski uspeh velenjskih skakalcev
v petek je bila v Kranju svccaiia proglasitev najboljsili smučarskih skakalccv in (loiJjj^) koiobiiia-lorcev ter klubov za sezono 2t)05/20()fi v pokalu Coekta. SSK Veienje jc dosegel največji uspeh kluba vwoji 5l-letiiÍzgod<v vini. Med prve tri po kategorijah se je uvrstilo sedem skakalcev SSK Velenje, V absolutni kaieg<>-riji nordijskih kombinatorcev (NK) je Anže Obreza zasedel 2.
mesta v kategoriji mladincev do IK tel /Iga Urleb 2 in Ciašper Ber-lot X v kategoriji mladiiicevdn \f> lel je zmagal Berlol. 3, Klemen OmladiC: v kategoriji dečkov do 15 lei je Marjan Jelenko zasedel drugo, Omladić pa tretje meslo. V st)lo skokih jc Omladfc zjTiagal v kategoriji dečkov do 15 let. Urh Krajncan pa v kategoriji dečktv do 11 let. pri cicibanih pa jc Matevž Samec zasedel 2. mesto, V skupnem sescevku pokala v NK je SSK Velenje prepričljivo slavil pred Kranjem in I rŽJćem. v skupnem seštevku solo skokov in kombinacije pa je SSK Velenje zasedel drugo mesto za Kranjem in pred Ilirijo iz Ljubljane. To kaže na lo, da se je v zadnjem letu v klubu rcsniCn'» iz.vrstno delalo pod vo^tsrvom trenerjev Igorja Jelena, Milana /.ižeka ter Luke Ograjcnska ter predsalnika kluba Aic^ Dremla.
V scřbolo je bila v skakalnem centru tudi očiščevalna akcija v organizaciji 1 uri stičnega društva Velenje, Univerze za tretje živ-Ijciijsko obdobje. Krajevtie skupnosti Staro Velenje, zapíwlenih na C>ra<.lu Velenje h: SSK Velenje, Akcije seje udeležilo preko 60 članov, katerim se še enkrat lepo zahvaljujemo.
SSK Veli;ijie vabi v^e mlajže dečke in deklice, da se včlanijov klub, kajti priprave na novo sezono že potekajo z IntenzJvnirai ireniíígi na dsakslnicah pa sc bo pričelo v ponedeljek, dne X.5.2i)06. Već o klubu si lahko ogledate na spletni strani www:skijump-vclenje.si/ssk.
Potrebujete novo streho!!!

*	Majhna teia
*	Ognjevarnost
*	Odpornost proti vetru
*	Toplotna isolativnost
Idealna rešitev za vašo streho * Odpornost proti streli
S^BigStipotresna odpornost proti toči
Lahke jeklene strešne kritine
Mix d.Q.o., Ljubljana PE Velenje
Kosovelova ulica b. 1 (Selo) Tel.: 03/898 60 50 03/89860 56 Fax: 03/898 60 55 E-mail: mix.velenje@siol.net Internet: vmwmix.si
Delovni čas:
oú PDRBilellka do petka od 7. • 18. ure sobota od7. do 13. ure
IsfrenD čestitamo zrpraznik dela!
Strip d^o.o.,
Kajuhov» 17/a. Šořtani GSM: 041/ B36 040 Mirnlk trade di0.0.r Lopata 44. Celje. GSM; 041/ 638 822 Leěer l*eter s»|k»
Gotovlja 122A Ukc. GSM: 041/416 789 T^gohop«
Pska 40/13320 Velenje. GSM: 041/ 627 362
Vrai Marila ».p.,
UtuI 81 Šmartno cb Paki. GSM: 041/ 644 323
Preinlaiger Joie S-p->
Solska 31 Mislinja, GSM: 040/464 164
Pecfco Stanislav Stp^«
Gornji Dolič 73. Mi^tinja. GSM: 041/ 792 146
22
KRONIKA

20. aprila 2006
Kljub napovedi - slabo
Več kot 400 plačilnih nalogov zaradi neuporabe varnostnega pasu samo na Celjskem
Celje. 14. aprila - Policijske postaje na območju pristojnosli Policijske uprave Celje, med njimi ludi velenjska, so v okviru akcijc Slovenija, pripni se!, ki je po celi dr/avi polekala med 12. in 14. aprilom, izvedle poosiren	nad uporabo
varnosinih pasov, pri C'cmer so posebej budno
iiad/irali uporabo olroákih varnosinili sedežev.
V Času nadzora so ustavili in kontrolirali L573 ra/Jičnili vozil iii zaradi cestno pr(»mctmli prekr« Skov izrekli naslednje ukrepe: 2K5 opo/oril. 479 plačilnih nalogov, 2H odločb prekrškovlîih orga-m)v, i/danih v biirem postopku, in obdolžilnib predlogov na pristojna okrajna sodišča.
poleg 42.^ neuporab varm^sinih pasov so bile ugotovljene ludi 3 neuporabe oimških varnostnih sedežev. V 32 primerili so policisti /aradi ra/.lič-uih pomanjkljivosti v zvezi z uporabo oiroskih varnosinili sedežev staršem le sveiovali.
■ mkp
Iz policistove beležke
v torek, !8. aprila, v jutranjem času. so biJi policisti obveščeni o nasilju i>četa nad hčerjo. Ne prvič. Zalo je bil kršitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. popoldan je neznanec na pešpoti v smeri proti (iorici ka/.al spolovilo, /večer so bili obveščeni o prepiru med zakoncema, /oper oba - sicer stara znanca policije - sledi obdolžilni predlog. Policisti pa so se tega dne ukvarjali ludi z go^ufijo. Znana oseba je ogoljulaia občana. Od njega si je sposodila denar, vrniti pa mu ga noćc. Brez registrskih tablic sta ostala dva osebna avtomobila..
V sredo. 19. aprila, so policiste poklicali iz dežurne ambulante zdravstvenega doma. Povedali so, da se pri njih nahaja močno vinjen moški, ki trdi, daje bil pretepen. Izkazalo seje. daje res. Za pretepači policisti še poizvedujejo. Popoldan so
zasegli zavitek prepovedane droge.
V	četrtek, 20. aprila, je pripornik iz pripora preko pisma grozjl svoji bivši partncrici.
V	petek. 21. marca, so bili obveščeni o prepiru dveh starejših občanov, v večernili urah pa sta se v Zidanškovi sprla in stepla dva mlajša občana.
V	soboto. 22. aprila, so bili že navsezgodaj obveščeni o nasilju v družinami. Zunajzakonska parlneija sla se pretepla vpričo otrok. Kršitelju je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja. Zvečer so bili obveščeni v prelepu v lokalu Winner. Čeprav oškodovanec ni želel policistom povedali ničesar o storilcih in razlogih za pretep, bodo pcv licisti za njimi poizvedovali,	■
Zgodilo se je
od 28. do 4. maja
# • #

n
konec aprila leta 1992 smo v Velenju dobili prvi ban kotna t, ki so ga namestili pri centralni enoti Ljubljanske banke Velenie na Rudarski cesti;
29.	aprila 1974 so detegaii občinske skupščine prvič volili tudi predsednika izvršnega sveta občine Velenje in na to mesto izvolili Franja Kljuna:
30.	aprila leta 1979 je bil na
krajšem obisku v Velenju član predsedstva nekdanje Socialistične federativne re-p ubli ke J ugi )s la vije I "adi I llodža;
30. aprila leta 1982 so de-
lavci Clektroslrojne opreme i/ Velenja praznovali 3ř)-let-nico delovanja; prvo poročil<j o praznovanju 1. maja v Velenju imamo iz leta 1894. ko so praznovali v glavnem rudani, v svojih zahtevah pa so se borili za ose murni delavnik» ukinitev oinjškega in ženskega dela ter uvedbo siarosinega in invalidskega zavamvanja; prvo ohranjeno poročilo o prazno-
vanju 1. maja v Šoštanju pa je iz leta 1906, ko so delavski pravnik slavili delavci Lam-pretove tovarne pohištva:
-	v noči na 1. maj 1944 so enole XTV. di^ztje v Šaleški dolini izvedle <^dmevno akcijo: cilj napadaje bil velen> ski premogovnik in elektrarna. napadle pa so ju enote Bracičeve brigade, lomšičeva in Sercerjeva brigada pa sta z zasedami ob cestah in demonstrativnim napadom na Šoštanj zavaro vali njihovo delovanje;
-	1. maja leta 1953 je 10 delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in pričelo ključavničarska, kovaška in obrtna dela: iz le delavnice se je razvilo danes eno največjih slovenskih podjetij Cuh renje Velenje;
• 1. maja 1978 so položili temeljni kamen za novo velenjsko Tiskarnr) in jo leto kasneje, 1. maja leta 1979, svečano predali namenu;
-	1. maja 1975 je šoštanjska godba Zaija praznovala svojo
ing. Franjo Mjun (arhiv Muzeja Velenje)
50-letnico delovanja;
2.	maja leta 1998 so na kongresu IIvropske atletske zveze v Varšavi velenjskemu atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu, ki so ga uspešno izvedli decembra leta 1999 na progi ob Škalskem jezeru;
3.	maja leta 1979 je stopil v veljavij zakon o varčevanju goriva, po katerem so lahko tudi Velenjčani vozili le na določene dneve v mcsecu {sistem par - nepar);
maja 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na vrvici, v katerem je eno od glaviiih vlog igral Šošianjčan Milja Tavčar.
■ Damijan Kfjajic
Zdravstveni dom Velenja OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. IVr to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življer^je in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infoimacije v zvezi z reševalno službo kličite na te-
DEŽURSTVA
lefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 899M45
Ukqmo v Velenju:
Lekema Centei Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil irt zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne de* Ijah in državnih piaznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do U.QQ. telefon 89&-1880.
Zoboxdravníki:
Od 29. in 30. aprila ter I. in 2. maja • Mirna Franjkovič. dr. dent. med., v de-
žurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova I od 8. do 12. ure.
Veterinarska postoje {oštonj:
0(1 28. do 30. aprila - Urban Hrušovat. dr. vel. med., gsm; 041/667-040. Od 1. do 7 maja • Simon IVliklavžin, dr. vel. med., gsm: 041/633-676. Delovni čas: ponedeljek • petek od 7 do 14. ure; Ambulanta a male živali-ponedeljek, sieda in petek od 8. do 12. ure 1er torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil • od ponedeljka dopetka med 7 in 10. uio.
Zgorelo
gospodarsko
poslopje
Vinska Gora. 22. aprila *V noči na soboto, nekaj po 1. uri, je v Vinski Gori izhrulinil požar na gospodarskem posit^pju. velikem 20 krat 10 metrov.
Poslopje je v ccloii zgorelo, v njem pa seno in nekaj kmetijskih priključkov. Škoda je pí) prvili p{> datkih j.>ccnjcna na okoli pet milijonov tolarjev. Policisti in kriminalisti v/rok po/ara šc ugotavljajo
Zagorelo pri požiganju trave
Velerye. 21.aprila - V t)clek je pri po/iganju suhe trave zagorelo na Cesti Sitntma Blatnika. Ogenj je lastniku ui^el iz nad/.ora in se razširil na dva lesena električni) droga. Ogenj, kije elcklricna droga popolnoma uničil, so pogasili gasilci.
Kupljen avto je bil starejsi
Velerjje, 19. aprila - V sredo po poldne so policisti sprejeli prijavo zaradi sioriive ka/.nivega dejanja goljufije. Oškodovana je kupila avtomobil letnik 1995 v prepričanju, da je vozili) tri leta mlajše.
Ve( manjših prometnih nezgod
Minuli teden seje na območju Policijske postaje Velenje pripetilo več manjšili prometnih nezgod. V torek. 18. aprila, so policisti obravnavah predvsem irče-nja na parkirnih mestih, takih je biJo kar pel. Podobno je biJo tudi naslednji dan. v sredo. 19. aprila, ko so obravnavali dve trčetiji na
parkirišču.
V petek. 21. aprila, so policisti obravnavali prometno nesrečo, v kateri je zaradi prekratke varnostne razdalje trčilo več vozil Nastala je manjša materialna Skoda, udelcžcnci v nesreči pa se med seboj niso mogli sporazumeli o krivdi. Za povzročiteljem prometne nesreče, ki seje na Šaleški cesti Zgodila v soboto, 22. aprila, pa še poizvedujejo. Pov/nv čiielj je namreč s kraja odpeljal.
Lažje poškodovana motorist in sopotnica
Velenje, 20. aprila - V naselju Velenje sc je v četrtek pripetila prometne ne/goda s pobegom. Voznik osebnega avtomobila je pri menjavi prometnega pasu trčil v motorno kolo in po trčenju odpeljal naprej. Voznik motornega kolesa in sopoinica na njem Sla se v nesreči lažje telesno poškodovala. Povzročitelja nesreče,
ki so ga hitro izsledili, čaka srečanje s sodnikom za prekrške.
Po trku s ceste
Mislir^a. 20. aprila - V četrtek zjutraj se je na magistralni cesti Slovenj - CJradec - Velenje, v kraju Dolič, pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba poškodovala.
Nesreča naj bi se zgodila, ko je voznik osebnega avtomobila, kije vozil iz smeri Velenja, v neposredni bližini g(»slisča Jt>sL, zapeljal čez neprekinjeno črto na nasprotni vtîzni pas. Po njem je pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila. Po trku. do katerega je prišlo, je slednji 7apeljal s ceste, vozilo pa se je prevrnilo na streho. Poškodovanega voznika so reševalci odpeljali v bolnišnico.
/aradi prometne nesreče je bil promel močno oviran dve uri. Občasno je potekal enosmerno, zaradi česar so nastajale dolge kolone.	■

KAB6LSK0 RAZDEULNI SISTEM VELENJE, d d. UPRAVA
CJprava družbe KRS Velenje d.d. obvešča vse delničarje, da sklicuje 14. redno sejo skupščine delniške družbe KRS VELUNJU d.d. Seja skupščine bo v torek, dne 9. maja 2006 spričetkomob 09. uri na sedežu družbe v Velenju. Prešernova X.
Vabilo o sklicu skupščine s predlogi sklepov in pogoji za udeležbo delničatjev, so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije St. 37/2006,
Letno poročilo družbe, poročilo nadzornega sveta k letnemu poročilu in predlogi sklepov so vsem delničatjem rw vpogled v poslovnem delovnem času na sedežu družbe KRS Velenje d.d., Prešernova 8. 3320 Velenje.
■ Uprava KffS Velenje đ.d.
POZDRAV POMLADI! V vseh enotah A IVI Z S
V SPOMLADANSKI PRODAJN AKCIJI SVOJIM ČLANOM NUDIMO :
Pregled in prodajo
-	Letnih pnevmatik in platišč
-	Metlic brisalcev
-	Izpušnih sistemov in zavor
Svetovanje o primernosti izbire pnevmatik glede na cenovni razred
AKCIJA TRAJA do razprodaje zalog
Nekaj primerov iz ponudbe:
Dimenzija 205/55 R16V
Naziv
Bridgestone Potenza RE 040 A Continental Sport Contact 2 Goodyear Eagle Excellence
Dimenzija 185/60 R14 H
Naziv
Bridgestone Turanza 300 Dunlop SPSPORT01 Sava Intensa
MPC s popustom* v SIT 30.002,30 30.214,80 26.980,80
MPC
s popustom* v SIT 14.700,00 15,05t,20 10.810,80
MPC S pc^iustonn* v EUR 125,20 126,08 112,59
MPC S popustom* v EUR 61,34 62,85 45,11
•Akdjske cene za člane za pnevmatike so s 23% popustom. Članski popust pri vulkan-izerskih storitvah je 20%. MPC s popusti so izračunane na o^ovi veljavnih cenikov distributerjev, ki si pridružujejo pravico do spremembe. Cene so preračunane po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,640 Siï), Pnevmatike lahko prednaročite v enotah AMZS in Intersen/ice PE Trbovlje ter preko spletne strani www.amzs.si
Iskreno čestitamo za praznik dela!
RAZVEDRILO
as
AdriatlcSlovenica
M • Orm 9«^ «C«*
Nagradna križanka ADRIATIC SLOVENICA d.d.
Adriatic Sloveníca Zavarovalna družba d.d. je druga največja slovenska zavarovalnica, kije nastala z združitvijo dveh uglednih slovenskih zavarovalnic. Adriatic Slovenica d.d. ima certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000. Je moderna. univerzalna zavaroval-
nica, ki se na temelju etli^nih in profesionalnih načel uspe§nQ in ui!inkavito razvija terstremi po odličnosti v zavarovafniško-financnih storitvah. Zavarovalnica ima dovoljenje za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v vseh članicah EU.
•	AGENZA VELENJE. Rudarska cesta 1. telefon: 03/5863950
•	AGEftfZA MOZIRJE. Na trgu 20. telefon: 03/ 583 27 20
•	AGENZA SLOVENJ GRAOEC. Ronkova ulica
ONšcite nas v po^ovalnicah pooblaščene agetlje: 4, telefon: 02/ 884 53 30
Rešitev križanke.opremljer^e z vašim naslovom, pošljite na Naš čas. d. o. o..Kidnčeva 2 a. 3320 Velenje, s pripisom "ADRIATIC SLOVENICA d.d.", najkasneje do 8. maja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade Zavarovalne družbe Adriatic Slovenica. Želimo vam prijetne prvomajske praznikel
3S
AdriaticSlovenica
(hâu ^ * danica Shjptr« KĐ Gnw)
Dvojna varnos


KDCA VARA. ZAVAJA KOGA
NFPRIJFT« NOST
Četrtina
Ć£8A
POTEG
z
N02SM
SPOLNO
samozadovoljevanje
kraj
PRI
pœCs-
TRTKU
GOROV£ V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI
VISOKA I6RALNA KARTA
PODNEBNE RAZMERE MAJHNEGA OZËMUA
BONTOH.
LEPO VEDENJE
SLABA VOUA. JE2A
NEPRAVÍC
N06T, l2JEPilM08I
KATW' MOST
A
IZNAJOk TEU
oqvjAA*
CAHOTODHO
KOLO
OVEfVTïV, CPS9JEN
SEVERNI JELEN
PIESNE ROPCTVU& MStlkftCTE
D
PONESREČENA
SPAKA
VALOeftAN
{KKtil;
9ÍACAI. T^Hf^Ak MGNT
oftamatfw
2)RU2ENH NAAOOOV
NIELS A8ELL
U
PRIPRAVA ZA UERJ. TE2€ ZRAKA. 23WOMER
TREWE
praoCe ČLOVEŠKEGA RODU
IZVIRNK PHV0PI8
iWSTftuB»
Fwcia^
LEO
LETAJJSCE
PFQ VAA^
ZASĆfTM PISiM ZAllt
N
TOVARNA TRAKTORJEV V SfíBUl
ZřiESSK VSOTA
âveosm
lORMJCA» LËMA
O
HÛO^A P1MČA
TELIČEK
A
Vfl^i oftoa VOM
OSNAI^NA EMon V eAMuueAv
ITALjJANS. DRAMA-
TIK-DARtO. Noaaov
SLOVENSKI TEOtĎG-STAMKO
SEZNAM IM£N
O
N
K
UEDN. ZVEZA Lm.fi>OM dquSb
SeSTHM PRI VIOeORE» KCAOEAJU
SLOVENSKI «RAI.EC-PRtMQZ
R
STEVE REtChf
KONICA
RQ&ERT CAPA
MIRNO
sožrrjE (ËKSPR.)
tLACMM
rThci.ce-
TWE
NEmEMO&J MlTNA VETROVKA
AXf^etSKA
Hovwgw*
AUNKA
OTOK âlAOVMCE iWK£
NARA«. ČUD
fOUiKl eVRVODO PQ2AE
FINSlO DIRKAČ
F-1 (RAIKKO> NEN)
31M0 ME9T0 V MEWCU
NEVOMA PRA2NML. MC^ELKA
SRCeâE KQ2M> WtSTJS
R^KA ZALOŽSA
PRAOCS
bogon;
OiSAN
REKA v ITAUJI
SVETIŠČE 80GINJE AT^E
LASTNOST ISKREQA
WEDNAROa ZDRUŽENJE POCOlfr V«D
ZVARJENO luESTO
HR« AVSTftLMM STAfi^SICU
A
ANTHONY EDEN
RLM KÛ&AKA
M^VA KOŽE. POLT (KNJIŽ.)
AMQtXÍNO
««e
o«/io
SAMO
POVRATNA TEKMA, POVRNW TEV
PCOOftA OOLËOA TCLEAA
OEhAmA EM01A V PiUAMWtU
POSEBNOST. fCNAMAD-WOST
GEORGS ADE
K
R£KA V ROMUNIJI
NEMŠKI P»ATeL> iiamAisN
ŽENSKO IME. OTA
MODERNA GLASSA
RÊKA V ■MER. MZAVI TIKSAS
R^KO M. IME
u
MENiCW
ÍAMBTVO V
P08UH
JUUJ NARD»
ZDRAVILO PROTI VROČINI
GI&^E ZRAKA
ncOOAJAL-KA V08KA
OAAIKA SUA 0ie>«L0
TIK POO (KHJIŽ.)
M
DELM/EC V
PROITVOO. LEPENKE
NIŽJI URADNIK V STARI JUGOSLA-VUl
8ÛL2MA 2LE2A 2 G^VOOIU
6. IN 4. ČRKA
MOČENJE OVEH2LOOOV V ENEOA
írmooLAT AL2RSM
eowMïeK
»SMS«
piâATaj-
WUCUi!
MAJHEN LIST
R
ÎRAVl
poocenA
RATTIIKA
VZDCVtK FMHOMJV FIlm IV
MESTO V
STAR 0EF4MN
HRVAŠKI PEVEC {VITASO-Vtó)
VAS PRI KOZINI
MEPRLfTEN 0*6JTe( Z 0RHT9UEM
HnSfiKA ICRAU<A< CNM
NASSRNIK rVAN
EGIPfiAMSKI eoQ SUUE
JEZIK
B
SSttM PRESKRBE. 0R&AN17AC.
JOHN NASER
POLCT, VNEMA. ZANOS
ARAfiSia ŽRE8EC
PRISTA. NiSČE V ALŽIRIJI. PR&J BCME
A
N
N
B
A
MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL

ČETRTEK, 27. dprila
SLOVENIJA 1
n/.nn Pspimii^kipthalntar^issinr VavCs
G/,3b Ko3û?do^vi,nsJilrii 09.00 (^avl]ic^abre;i 09.5â MalQ 5;ivfi celice, kvi/ SfiobsJfi/?B
11.G0	Mjci. knapi.Mum. (jim
12.QD	Dan upira prniiokupaloriii.
SOBOTA, 29. aprila
NEDEUA, 30« aprila
13Jfl PoroCila. Spnri vrsrnB mh PogavQí)
Pis;av8 Ib.OO PorriCila. primet \hS\b Mn%m lb.40 IracfiyMLbfiSn. 1/7B
15.f}0	Risank?
16.1(1 Vse n Mill, suvprfii tiHirivedi, ndn.
16.3n Hiid Bkspanniinicv:
mMčHlogiia. pniiûnH \tm\. l/.OD l'wiùkSpflri.vrfinis!
OldajR ounko 1/.3n JasfiD m glasiifj 1870 Oiiliuvni iiinp 18.35 I ann;j A^a;rÍH;a. risdr^R 19.00 Dnovnik. mm. ipori
70.DD	îcfifiik
71.nQ	Hrviindriiyi 71.?n Osmi dan
7?.DI) Pwiiùk Sporu vfRfiiB 277Í] Kii|iQ3 nmn» briya
Gl3sb«fii veřRr 0G7& Jasno in glasno Í11.1B Dnoviok.vrsnih,^url 0?.1b IHIQM
8L0VENUA 2
Itilnksnal 13.10 \zm 13.^% OnH/|e M.ÔO Prisk^iiimrj li^iiD 1S70 Kvi?naliiinalq600^&pl^>ci(inior. VI
16.nD	IclQ Invca. dokoni, ndiftia l/.nn Maga/inligeSininbilv
mgnniuiu 1/^0 Mositjvi 18.00 Pvnagi^inKj s( 18.3(1 $luiienl:>ka 19J30 I2hianta5/I2 ?0.nn vMn/aruwniiiuhij 7]M3 Bkiloblago,?/?.rir8nm 23.15 Resniinszyodbtt aiiiurjiim OO.'îô fiiiuranm.3/16 01.06 Qiiuv(iik/aiim|sk»[v 01.30 InIoM
pop
06.SÍI	?4 lir. pnnnviiev
07.60	7ahijrjinknlan<9iK
GO.^D	Poiusode.nsd.
09.3S	Ubsvitanad. 1075Tv piortaja
Kl.âô	Gsrva greha, nad.
11.hO	Prcro]Qna i|ube;Rn.nad.
12.<16	Nil kiaiij Mna. nan. K14D	Ivpiarfaia
14.1C	RiiJ;il3ke 15.05 Preri]|Qn^l|iè&/en.iiad.
16ÍIG	Gatva greha, nad. 16.55 Ubsvttu. nad
18.00 PaLusQriB.rtsri. 19J10 24 ur
20.QQ	NHjo^iPcifii.sInv.^bhlfn
21.'1ô	Na kraiu klučina, nan.
22.Prêta	kinasiinloi^nkunu oddaia
23,35 Pozdravi s froniD. nan. 00.3D PnfaiťljL nan. Gl.íin 24 ur. pnnovilHV 02.00 No^na pannrar^a
©
Odprla Itfrii a, p{)noviinv,S PGISOM NEPIÏÏ.MIÎNINDO
10.00 Vabiniokiylidu IG.Qb spolJneva 10.10 Pr^ corn. glHsb^na nddaia,
pnnuvilev KnjaKvcn 12-DD Vi dcKE liani. olwBSiila l/.SD Vabiiímkoylp.rln
D^^Bla/akisdov, dotiviH kvi/ 18J]0 Iisinavrsu.n^ladinska
oddaja.3.IVi^r0?a 18-45 Dp>efa/akf3dov,dnpviiikvi; 18.b0 iolialka,satini^n»nd(lt^|a I9.2G Najspoidnsva 19.25 Vi(lr>osir3ni. Qbviďiila 19.60 VabiniokrjDlRdn 19.55 Dejala 79kladov, dnûvni kviz 20.00 Košarka, posw.kiekiiifi Pivovarna lai>ko:LI(>kiia Esolenh
21Ú&0 Haloh»lo./abavfioylasbsna
oddaja. 3.1Vm(s/a llAh Opiela zakladov, rinsviii kvv 22,50 PiÇQinjSke r97ylBdinca.
poiopisna oddaja-Jnrdanija 23.40 Vahpokoglftdu 23.'15 Najspoidnpva 23.b0 VidfîosIrani, obvestila
SLOVENUAl
07.00 fran(!ekjn?&lenivilcz.ns.lilni 03.10 Kriek/laikoalikakecjcpadbrl
i neba 08.40 Rfsanka 0W6 Gon!. 1/3 09.15 Hiša eki^penntsninv:
TeMi^elogija. pou^Jia nart. 09^5 V$eoMih:w^minierivadi 10.00 Modrrj 10.36 Zvamf
11.25	Sinipan/nva ^gndba, pQl|ud(io/nan. odáia
12.20	Osmi dan
13.00	Poroti la Jpor L vru ma
13.15	lari^
15,00	Ponořila, prrniim
15.06	MOSLOVI
15.10	^aiiiyiak.4/13
16.06	Iz popûinmorbe: poročilo s kil I cilje
16.26	2iv3kkivmMkaiJice, 17/26 17.00	Novwreiiic. Sport
17.30	Mesiaizilovia3/3
1B.2b	žrebanje daielj<cB
1836	Medvedek te. risanka
18.46	/akaj?, ris«nka
19.00	Dnevnrk, vron^e. Špori
20.00	PnJfl>(Jvcu7Naiali;u
21.15	lufsuka
22.00	Píirnňfa, špnrL vfpfim
22.20	PoMukJid)
2355	Mesia IZ Ilovica, 3/3
00.30	Dnpvnik, vreme. &pori
01.25	PnJo^oviii/iNaiMiio 02.40	Intnkanal
SLOVENUA 2
06.30 Inlokanai
09.00 /abHvn; irilokanal
11.30 Oiroški Miloksnal
12-30 /atiavnt iniokanal
13.10 Vfidnosem hoiala biusvmmi.a.
lielyil^iki íilm 14.40 iJb/nrja riuha 15.10 Duhnvniiiirip
15.26	Jasnu m giasnrj 16.20 SpnriSpas
16.56 Zdail.oddai^/a razgibano Mienje
17.25	Cvroliijavkn^rki. hnal. Uimir (^eiverii:K.l.pnlfinaie. prenos
19.30 Skrivnosuioje?!?ra6/8
20.26	tvro[i[|3vkfj&9rki.2.palMB. pronos
22.20 SlovBoski maga/tn 22.46 llicbESin(i;ilyfolk.2/12 23.15 Siaultenbsrg. nemokl iilin 00.60 Dnevmk/arnejskfiiv OUb Ininkanal
pop
06.60 07.60 0f).40 0935 10.25 10.56 ll.yi
12.46 13.40 14J0 15.06 16.00 16.66 17.55 18.00 19.00 20.0 20.45 22.06
00.66 01.55
09.D0
10.00 10.06
i	11.20
j	11.25
\	14.00
i	17.50
I	17.56
j	18.00
i	18.40
j	18.45
1	19,15
i	1970
I	19.25
i	19.60
i	19.66
I	20.00
I	20.46
i	20.60
i	20.66
I	21.00
I	21.30
i	2230
1	23.00
23.50 23.55
24 ijf
Zahoiino krilo. nan. PotiBods fJbsvilii, nad. Tv proilaja Barva graha, nad Prcrrjjana ljubo/en. nad. Miami, nan. Iv prodaja Ricki lake
Pferrjjtina Ijiibe^ca narl. Rarvagrsha. narl. Oh sviui, nad. 24 ur vruniD Pot iBodti, nad 24 ur
V? Infill bIi pi£tl Sanjska ženska Moihrez obraza, amnr.l l^d lupo (»raviDQ. nan. 24 ur, prenovitev Nni':i)a panorama
©
Orjbrojuiro, irilofrnaiivno ra/vudnlria oddaja Vabimnkigluriu Ko^rka. posnelak iskme lavova ma laiko : Llekira i soi£i;h Naj spol dneva Ilaio halo./abavnoglasbena oddaja
Vidiiostmni, obvesula Vabimo k nglerJu Debela zaklailov. dnuvrn kvi/ Mi^ (II nirolka aildaja, 3. iV mra.fa
Regionalne noviKs Rad lyram nogomui ouo^ka Sporina oddaja Oe^ela /akfariov. doRvni kvi/ Naj spoidni^Trj Vidsvtrani, obvesiila Vabimo k rjglerki Debela zakladinr. dntnni kvi; lokalni uinp i^alešks dolinti. inlortnativna ndriája Rí^gionalne novice Naj spnidnt>va Vabimokogledn Razgledovanja, dokumentama oddaia.S.IVriirri^a /pJuna braiovSřina, odilaja o lovcih miovsivo, 3.1Vi]ire^H NapovKd lekeirf antjlEîSke l^cmier lige \/ oddaje uobro jntru, inlormaiivno razvednbia oddaia
Vabimo k ogledu Naj spoidnava Videostrani, obvesula
SLOVENIJA 1
06.30 Odfiifivi 07.00 /goiftKiz,^oljkR 0/.35 Oddaja/a otroke 08.G0 Ribi bW»rg, nmški lilm 09.50 Kvi/ natioitdl ijuograptiii; juiuor. 3/7
10.30 Prvi m drugi 10.50 Pntofkiiib 12.00 leM
13.00 Poroi^ila. Spori. vfEn^D 13.20 SlovHnskiiiinnki 13.45 KomřsarPra.8/15 1435 Nepopíšu lisi slnv. mlad. him 18J0 Umko,najboli§a;ab3V32a
umno gi^ye 17.Í10 Porodila. ^01L vmrntf 17.15 O/ara 17.25 Sfi2iy8, iv Manbfjr 18.40 PnbajaNodi.nsanka 19.00 Dnevnik, vrfimujport 19.25 [Jinp
7D.0D Daliíí|BSfnri....4/5 20.40 NimiM.gaíakoni:erLNu§B
Gërenda 22J5 PuroCil3. SpwL VíEnm 22.5C Telesa. 14/16 23,50 Pesnil I? drugoga itadsiropia.
Mski lilni 0175 Dnevnik, vreme, šport 02.05 Nimi^al.gaiaknriceriNuŠL'
Derenda 03.40 Inifikarial
SLOVENUA 2
0630 Iniokanal 12.05 Sko^itas 1I7U Mali? sive cske. kvi/ 12.05 ThRbftsioiai/lolk.2/12 1235 Zdajl.oddajazarazg.irvijunjij 13.00 N3jitjlftfin.4/4 1430 KoncetiskopineKvinton 16.20 Któarka nba acinn 1S.56 Spnri
20.00 Desel dm bre? \[tlùm\.
španski 11 Iru 21.45 Ďíšníe s pokopala, 1/2 22.45 SoboinanofsPcrDiïi
Lovšinom 23.45 OeTcla.kjërjenasiaÎbluRS.
dokům. 00.50 Dnevnik/ameiske IV 01J5 Iniokanal
pop
07.30	Tv prodaja
03.00	NaSmalisveins.sGnja
08.05	Piiko.ns.seiija 08.30	Brata KoalCfíkns. sanja 08.40 KatkainOrbi.ns.senja 08,50 nadov;>dnica Oibi. ris.scnja 09.20	Jaka na luni. ris. senja 09.30	Ninia^elve.ns.serija 09,55 Barbie vpravItičnidaM. ris.
hfm
1t.20 Solskako^arkarskaliya 12.20 Rakdia pod ko/olcciii.
pnnoviiev 13,20 NaSa sodnica, nan. 14J5 Providence, nan.
15.06	Nh svobodi, dokům, serija 15.36 Anim^lia. dokiim. oddaia 16.05 NH|hii{§i Mskj stnipi, dokom.
uddaia 17JÍ] 24ur.vfRmR 17.15 Prppov«dani î?poniini, am. í. 19,00 24 lir 20.00 V/^mialipnsu 20,45 Balkanlnr..ë,del 21.40 Ncnunia srca, amfr. film 00.00 Alias, rian. 00.55 Valcr, amer, hlm 03.05 24nr,ponovitijv 04.05 Nni^na panorama
©
09,00 Mtima^.rjtroSka oddata.
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Napovedleksmangled
PrpmiHrligp lOJ.^ Naj spol dneva 12.00 Vidtosirani. obvssula 13.40 Vabimo k rHj[»lu
13.45	Amileška nogometna Premier liaa. neposredni pœnos Clielsca: Manches larUniN
16.46	Videostrani. olivesiila 17.5D Vabimo k oglpdu
17.55 Debela/sidadov. dnm^ni kvi/ 18.00 Popoinilkc ra/^liidnice,
potopisna oddaja Jordanija 18.50 Oe>ela/:akladov. dniivn kvu 18.55 Naispntdneva 19.00 II SI na vrsu. mladinska oddata 19.40 Virlensiranr, obvesLla 19.50 Vabimo k ogleiiu 19.55 Debela zakladov, rtom kviz 20.00 145/.VIV magazin, rtigiunalm
inlmnaiivni program 2075 Kultura, inlomiativna oddaia 20.30 i^daj. oddaja/a razgibani! življenj
2).0il Ansan^bH Pogum 6lel uspelviv.posmiL^kl.dela [ubiliijnega koncďria 22.35 Dť^ela zakladov, rlnyvni kviz 22.40 Odprta lema. ponovili'.v S popisom neprflnn&iin do nuvih davkov 23,40 Vabimo k ogiRdu 23.45 Naj spol dneva 23.50 Vidsfjstfani, obvestila
SLOVENUA 1
07.00	hhv
0936	SpciriSpas
1Q.06	Limko,na|bQ]jša zabava za
lin I ne glave
10.60	Pri^liiltnimo lišini
11.20	0/arB
11.26	Obzonaduha
12.00	liudjoin/crnlja
13.00	Purïiiila.Spnri, vrnmii
13.1P	PriJo^vcu; Natalijo
14.30	Iislega lepega popoldnova
1436	Piji minut ^Idvu
14.60	liolfSi program
14.66	Nedeljsko'oko
15.05	Drugo mnenjtí 15.10	Človeški faktor
15.15	Glctsb^nr ilvoboj 15.40	/ivelegenffc 15.45	Kuhalnic» 15.50	Avdicija 7026 16.00	NoriKiialiniji IB.ltl	ŠpriruMf.3S 16.20	Sporine noviřa
16.26	AngliíškanogoiiieLnahcta
1630	Odprlo
16.40	iorslla
1/J)0	Poročila. Spori, vreme
17J6	Irsiega lepega popoirlievtt
18.30	/rebaniHloia
18.40	Kravica Kalka. nsank3
19.00	Diuivmk. vrame. špo;i
70.00	Spel doma
21.36	S ^porina oddaja
22.00	OruimskR zgodb«
22.66	PorDřila.Špnrt, vri?mH
73JD	Domovina. B/n
OOJn	DiiEvnik,vrarne.špori
00.60	Iniitol
SLOVENUA 2
0^30	Inlokanal
11.00	Skozi Ć3S
tlJO	/apisktspotapljania. lU/10
1136	26.$r&(^anje tamburaških m mandolinskih skujïn Slovenije. 1 odi laja
12.00	Hribar
13.06	iinzlifevf slapovi, koprndiikciiski film
14.40	Košarka oba aru on
15.10	Sjiesdway za grand piîi.posn.
16.1b	f{okamel, KnmMofcator Aalborg. prenos
18.16	Magazin lige Siinobil vnogom. 18.45	Olimpijski msgazin
19JD	Magazin lige prnvkov v nogom.
70.00	SrcsnaliídtJ.2/2
70.60	Umeinnsiglasbemplesa
71.66	Dokaz. 2/8
2?.60	Šport
00.30	OnevmkzanicjskRlv
01.00	Iniokanal
SLOVENUA i
05.00 lilnp
06.15	Zrcala tedna
06.30 Pihalni ofkfêterl.uysL'ii; 07.00 U)iiul|Cekm Meiuljfaca.
lutkovna pr^^dsiava 07.30 OarilozaSf^mia.ruiBnka 07,66 Potíii:ttprniCí! Mine. lutkovne
pn.>dsiava 0B.30 Nekajunif,nsanka 08.66 Izpopotnfilorbc
09.16	Kviz national yeograpluc junior, 3/7
Q9.60 Goni. 2/3 10.26 I isleg a leptiga popoldneva 13.00 Puroíila. Spon. vritme I3J5 íisiega lepega popoldneva 1430 lunstika 15.00 Poroiila. promet 15.06 OoberdaiUnrošk^ 15.40 RdiPoliOil. 10/11 16.06 0ukvo?cre5k.9/10 IB.IQ fa:ffozd.3/10 1B.26 MaiUnainpliú|esbaédo 1B36 «isíirgora.3/15 17.0D Porodila. Sport, vreme 1735 llo|ťnivdiv|itii.l/9 10.26 žrebanje3x3plus6 18.36 I okonioiivi^ek Iûma7 in
pniaií^lji. nsanka ÎB.40 Pa^e.rde^ilisiai^ek. nsanka 19.00 Onevnik, vreme, špori ?aOO l?;ivi 20.30 Opus
21.00 KumisHrl^x.9/16 22.00 í'orQííila.§port, vreme 22.60 SpHEïinon.2/4 23.66 Ro|enivdiviim.V9 00.60 Oimvnik. vrema. Sport 01.60 Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 InhAanal
13.46	i ^porina ndd^ja
14J0	Slovenski uiririki
14.40	Pasior'dlna simloniia. bnlet
16.20	Edward Clug.dokuni.oddafs
16.20	llambur^ka celica, ang.litm
19J0	lekma. debatna odd (lia/a mlade
19.00	DriflćRpolRt|B,2/IO
19.60	Kraiki igrani íiinI
70.15	Praksa, 19/22
21.00	Studio cily 22.00 Aritmija, ylasltena oddaja 2236 fiJUjrama.4/1B 23.00 Hrane RonC^J^a odra
00.15	Oimvuikzamfljske iv 00.46 Ininkanal
pop I pop
07.30	Ivprndaia 08.00 Na.^malisvnt.ns.sen[3 08,06 Poko, ns.ssma 0830 Rr3iaKoali^k.ns.sfinia 08.40 Kalka m Orbi. ni senja 08.60 Rarlovadniiia Bi bi. ris. sisrija 09.20 Ninia ielve. ns. swija 09.46 Iranslormei]!. ns.^n|3
10.10	Pflijurakiii|,ris.!?pn|a 10.36 flower Rangers, mlad. nan.
11.00	šolska košarkarska liga
12.00	f^ssicce za vedno, nan.
12.66	Kuhinjska avanliira. dok. odd.
13.30	I omiula 1, prenos dirko
16.00	DEsnibiisvcLckikuiii.oddaja
16,30	Sanjska ^en^a. ponovitev
17.66	24 ur-v7BmB
18.00	Meia pod kozoli;em
19.00	24 uf
20.00 Harry Potlff in dvorana
sknvncsti. a mar. him 22.60 Špurvia scena 7236 Oivfi vsn;u. amer, film
01.50	24 ur. ponoviiev 02.60 Nrii'na panorama
07,00	74 ur, ponnviiev
OB.OO	/ahndno krilo. nan.
00.60	Pntusodfl.nad.
09.45	Obsviuuad. 1036	iv prodaja
11.05	Barva greha. nad. 12.00	Pn^raiena ljubezen, narl. 12.66	Sport;)a sama
13.40	Iv prodaja
14J0	Ikkitaks
15.06	Prerojena Ijuliezen, nad. 16.00	Barva greha, nad 16.66	OhsviKi.nari.
17.55	74 ur vreme
18.00	Pot usoda. nad.
Î9.00	24 ur
20.00	Na^a mala klinika, rran.
20.66	Sedma nebesa, nan.
21.60	Organca, nan.
22.46	IpksaSkimo^posiaviMwn. 23.40	Iretiaizmen;^, nan. 00.30	Pnjaifilji.nan.
01J30	24 ur
02.00	Noi'na panorama
©
©
PONOVIIEVODOAJ TEO.SPCRFDA 09.00 maš. ijtro&ka oddaia 09.40 1456.VIVmagazin 10.06 Kultura, iiilormauvna oddaja lOJO Športni torek 10.30 Špurlni gosi: Judo klub
Sank^ku Cfilje lUO lokalu uuipŠaleSke doline,
inlorniaiivn» oddaja 12.06 Vabimo k ogledu t2J0 Ansambnl Pogum 6IbI uspehov, posnetek 1. dela lubilejnaga knnr:eria 13.46 VideiKltani. nhviislila 15.55 AngleSka nogometna Premier liga, neposredni prenos Tottenham : Bolton 18.00 Videosirani. oglasi 18.66 Vabimo k ogledu 19.00 Deiela zaklsdov. dnevni kviz
19.05	1457,VTVmagH7in
1930 Kuliura.inlomiaiivna oddaja 19,36 OeMa zakladov, dnevni kviz 19.40 Pop com. glasbena oddaja 7030 Deseta zaklsdov.dnovnikviz 2036 Vhamionijizoaravo.kriieLodd.
21.06	Dober vei^er. gospod priîdsednik. gnsl: prol. dr. Stam Granda, predssdnik Programskega sveta RIVS
22.06 Videosirani. obvBsiila
09.00 Miadi upi. punovilev D9.40 Vabimokoglodu 09.46 Ali. I[ ORGI.ICL.Iesuvalusuiih bamionik. posne ick 1. dela pmeditvíí v Mokronogu 10.30 Naj spni drsiva 14.00 Videostrani. ohvesuld 17.50 Vabimo k ogledu 17.55 Debela zaklarlov, dnevni kvi/ 1B,00 Košarka, posnetek lekmo Pivovarna la^ko : Ceoplin Slovan 19.60 Vabimo k ogledu 19.66 Debela zakladov, dnevni kvf/ 20.00 Ansambel Pogum 5lei uspehov, posneiflk2. dela jubilejnega koncerta 20,66 Oe7ela zakladov, dnevni kviz 21.00 Košarka, posnetek itfkme [leklra bsoisch: Helios Oom^ale 22.40 NaiatrakovnejSi dogotfti {^ngle^kfi Pr^iiisr lig», n^pnrta^a 23.20 AII.TEDRGliCi.lssiival usimh harmonik, posnetek 1. ilelapnrerlitvevMnkrnno({u 00.10 Vabimo k uglfdu 00,15 Naj spot driev« 00.20 Videosiram. obv8.sula
SLOVENUA 1
07.00	lranf:ekspetvi^oli,ns.iilm
07.50	Kopndezv^/da.lu^oviia
predstava 08,20 Bukvoiftrric.9/10 08.25 Risanka 08.30 Rftdover^iTaCfik; pilot
08.50	Martina uiptii!iitstra^ilo
09.0n	BiSBrgDra.a/16
09.15	Zgodbe IZ boljke
09.50	^on^3/3
10.25	Sohtja. tv Manbnr
11.40	PnJoiovcu/f^iali|0
13.00	PoroCila,ipwLvrf)furi
13.15	U ^Bronr.naskRdmi, gfas. oddaja
1475	Dolga pot lososov.
pûlj'iidnoznan. odikaja
15.00	Porni^ila. promel
15.05	Mostovi
15.40	Novo hMBVë dogodivščine, 6/26
16.05	M[^kaSmBli^ka,9.del
16.10	Jezus m Josshne. 12/24
16.30	Kniigamenebnga
17,00	Poflilia, šport vmiiifi
1730	OomaCe obru na Slovenskem: krovr;i
18.110	R«niions resiIIinost
1835	frakior 1om. risanka
I9.0n	Dniîvnik,vraniRjj)ori 20.00 Pod^arorictoiii
71.[Itl	!a rozina dolina, dokiim. oddaja
22.00	PoffjCila. šport vremv
22.70	Orhvljan King. 2/2
23.16	Domače obrn na SlnvKnskem: kroVLi
23.45 Rtisniina rpsnitnnst
00,20	Dni3vriik. vreme, ^ori
0170	Inlokanal
SLOVENIJA 2
(16.30	Inlokanal
14.50	Animiia
1576	Suiriiot;ity
16.20	Skiveaski magazin
16.50	Mostovi
1775	Hok»jrialedu, Simsnij«
/DA. prenos
20.00	l20bC?nci, 8/12 2030 ItennkpRU. gledal, pnredba
22.40	Zaupanj H, ang. him 23.55 Dnevnik zamejske tv
00.70	Inlokanal
pop
06.50	24 ur. ponnvitjjv
07.50	/ahodnoknlo. nan.
08.40	Prniisoffe.Mad. 0935 Ub svitu, nad
10.25	Iv prodaja
10.55	Barvd greliđ, itad.
11.50	I^MOjcna ljubezon. nad.
12-45	Providenctí, nari.
13.40	Ivprodaia
14.10	Ri;:kilake
15J)6	Prerojena ljubezan, nad.
16.00	Barva gtfiba, nad.
16.55	Ubsvitu. nad
17.65	24 ur vreme
laOO	PouisodB.nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Skoki Cszpint amer, hini 22.4 O Ifiks aški n lOž pus lave. nan. 2335 írnlja izmena, nan, 0075 Prijatelji, nan. 00.55 24 ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
©
1130 1135
14.00 17.50 17.55
16,00
09.00 AII,TlQnntlCL.lBsiival ustmb itarrnonik. posnetek 2. dria pnrediivevMokronrigu 09.50 Vabmokogledii 09.55 Koèarka. jiosnHlfik tekme E lek tra Lsotecb; Hehos Domžale Naj spol dneva Košarka. posnau?k tekme Pivovarna la§ko : Geoplin Slov3n
Vidaostrani. obvestila VatHOiukoglcdu Debela zakladov, drusvnikviz 1Vin§mikci[a: Matematika, kontaktna izobrazsvaloa oddaja. 3. IV mnîh 18.40 Ds»?el8 zakladov, dnevni kvJZ 18.45 Naj spol dnm 18.50 Naja trak! I vne^Si dogodki angleške Premier lige. reportaža 19.40 Gbvt^stda. videostrani 19.50 Vabimokogledii 19.55 Debela zakladov, dnevni kviz 20.00 1458. VTVmaga/in, regionalni
informativni program 20.25 Knimra, inlormativna oddaja 20.30 šptHUii toœk. špauia iniormauvna oi daja 20.50 Svetovni jiokai v ludu LcIjt!
2006. reportaža 21.25 Dp<^0la zakladov, downi kviz 2130 Iiirizom m im. inlormaiivn»
oddaja. 3. IV \mh 22.00 Asova gihanicajniormstivna
oddaja. 3. IV mreža 22.30 Vabimokogledii 22.35 Naj spol dneva 22,40 Vide osiraui. obvestila
SLOVENUA 1
07.06 PoroCil« 07.05 Dobro jutrn iim Poročila OB.Ob llobfojutio D9X1D Poročila 09II5 ŠportSpas 09.35 MiškaSmeti^a.9.del 09.40 Risanka
03.45 JezusinJosefine. 12/24 10.05 Kiifiga mene briga 10.25 Mesta 17 ilovica. 3/3 11.20 Spet doma 13,00 Poročila, šport, vrf!me
13.25	Ijudjein/fiolja
14J5 l)alBijesmrL-..4/6 15.00 Poroftia. promet
15.05	Mostovi 15.35 Babar, 7/12 16.00 Pod klobukom 1B.40 Skip m Skjt. 26/28 lAGG Novice, šport vreme 1735 /vami
18.30 /rebanteAsuamtoia 18,40 Rizgeci, nsanka 19,00 Dnevnik, vrtane, šport 20.00 lovec, am BI. film
21.26	Ijiibljaittfieliubtjdoa.kratki him
21.40 Udpeu pesniki 22.00 Odmevi, šport vreme 72.55 Omizjfi 00.10 /vami
01.00 Dnevnik, vreme, šport 02.00 Infokanal
SLOVENUA 2
0B30 InÎQkanal 09.00 Zabavni inlokanal 11.30 Oljoški inlokanal 1230 /abavni nilokanal 1330 Sobotna noi 1435 Amenška kipanka. glas. dokiim.
15.40 Umko, najboljša zabava za umne glavs
16.25	Ic^ia.riebauta oddaja za mlade
1/J5 Izobčenci. B/12 17.45 Gnbfirdan,Komika 18.20 Mostovi 18.55 SlaiSenje. 11/20 20.00 Nogomet Hit Gorica-
Oom^ali'. prenoíi 22.00 Slovenska jazz si;eita 22.45 Dolina šianjao pnd goro íoiiy,
ktiai^i ill m OOJ5 Dnevnikzameiskťlv 00.40 Infokanal
pop
06.50	74 ur. pnriovilBV
07.60	Ridilaki;
08.40	Pot usode, nad
0935	Ob svitu, nad
10.26	Ivprodsfa 10.55	Rarva greba. nad.
11.55	Prsrr^ena ljubezen, nad. 12.45 IVflVBEieno
13.40	Ivprodafa
14JO	RidiLake
15.06	Prerojena Ijirbezen. nfid, 16.00	Bsrva gofbs. nad.
16.56	Db svitu, nad 17.55 ur, vreme 18.00	Pot usude, iiad 19.00	?4 ur
20.00	Naključno srBi'aoje, amer lilm
21.40	Nakraju/ločina.nan.
2235	Zakoinnradnan.
2330	Iretja izmena, nan.
00.20	Pniatfilji.oan.
00,50	24 ur, ponoviteva
01.50	Noům panorama
©
09.110
10.00 10.06
1070
10.55 14.00 1B.20
17.50 17,55 18.00
18.40 18,45 18.50 18.55
19,45 19.50 19.55
20.00
Dobro juiro. informativno razvedrilna oddaia Vabimo koglerlu š}TO(tni torek, mformativna oddaja. ponovilc!v Svťtovni pokal v |udn Helje 2006. reportaža Naj spol dneva Videostrani. obvestila Nogomet posneiek tukme RudarVel0n(e:CMi: Publikum Vabimo k ogledu Debela zakladov, dnevni kvj/ Mala potepanja, otročka oddaja 3. V mm2a Regionalne riuvice Debela zakladov, dnevni kvi/ Naj spol dneva m, Iř ORGtia.lesuval usuiili liamionik. posnetek ?, dela pnreiâlve v fVlokronogii Videostrani. obvesula Vabimo k ogledu Delela zakladov, dnevni kvi; Pup corn, glasbena kontaktna
20.50 Regionalna novice 20.55 Debela zakiartov. rinovni kvj/ 21.00 Odprta uema, kontaktna
oddaja, 3. IVmnz^a 22.00 Iz odda [i Dobro jutro, inlormativnn razvedo Ina oddaja 22.50 Vabimo koglerlu 72.55 Naj spol dnava 23.00 Videostrani. obvesula

PRIREDITVE

Oven od
^^^^^ Safiiistesi krivi, da ludi vasi líajblííjih nekaj casaii^^
broto. Preveč popustljivi ste in velikokrat i^eveć pridni. S tem. da ho* ^ ^ ćete UQoditi vsem in se nikomur zsmeriti. pa si žal v zadnjih dn^h de-late levjo usluge. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabič, kar se bo ^^^^^^ poznalo na več področjih valegs življenja in dela. Predvsem boste pre cej nervozni in brezvoljni, kar je zagotovo tudi poste d i ca sprem enj^n eg a življenjskega stila. Odnosi sotist, ki vam jemljejo energijo in voljo [ioiivljenja.ln to odnosi v družini!
Bik od	do 20,5.
Ko se vam bo ravno začelo odpirati, se bo začelo lomiti na poti k
Vuspahu Pa ne boste ćislo nič krivi, saj veste, da rra potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa zato kar malo nervozni, posledično tudi tečni. Kar pomeni, da boste svoj& slabo voljo prenašali tudi v svoje oko-^^^^^^^ \\t Bolie bo. će jo sprosčate s športnimi aktivnostmi ki jih zadnje tedne nehote zanemarjate. Maj bo naporen, zato si naberite moči tudi v prazničnih dneh. ko boste lahko počeli marsikai zanimivega. Pa naj bo doma alt l^e ob morju.
DvpickQ od do 21.6«
Prezahtevno bi bilo. če bi pričakovali spremembo kar čez noč. Čestitate pa si lahko, da ^e se odrekli neki rezvadi. ki vam zagotovo ni čisto nič koristila, pa še finančno vas je precej bremamla. Sedaj vas Čaka oseben boj se z nekaj manjšimi ra?vadami. Ue bodite preveč strogi do sebe. saj Čez noč ne morete spremeniti prav vsega v va^m življenju. To bi bil zagotovo prehud stres ne le za vase telo. ampak tudi za vaše zrvce.Tl so sicer za dnje čase. gleck na situacijo, kar miini. Vse se bo dobre izteklo, nikar ne skrbite. Zvezde SÛ vam neverjetno naklonjene.
Rak od 22.6. do 22.7.
Kdor molći. številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi zelo redko držite. Tokrat pa sega boste. Bolj kotpiitakuje nasprotna stran Tokrat boste molčali piedvsem zsto. ker vam bo prekipelo. Pa tokrat ne zaradi partnerja, ampak zaradi nekega sodelavca, ki vam bo poskusa! zagreniti praznike Ker vam prav nič r>e privošči. Moči. da temu naredite konec, m od nikoder Pogrešate liudiin zanimive dogodke. Tudi zato. ker preveč čeptte doma. Praznični dnevi botlo kot nalašč za obiske, kijih že dolgo cèljubijate.
Uv od 23.7. do 23.8.
^^^^^^ Delovali boste zaskrbljeno in brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le čisto
©vsem. ki bodo rinili was, se ne bo ljubilo razlagali, kje ste bili in kaj ste delali. Odločitev da boste svoj čas boli koristno izrabljali, bo vsekakoi pametna, saj se bo ze kmalu obrestovala. Ko boste sorodnikom znali reči tudi ne. kovani kaj rte bo odgovarjalo, pa bo se toliko bolje. Pote tje se hitio bl^a. vi pa ste se polni načrtov, ki bi jih radi končali pred dopusti. Le načrtujte m se pri tem veliko pogovariajte s partnerjem. Tako ho zagrjtovo najbolje, saj se ze nekaj
časa zelo odtujujeta.
Devica od 24.8. do 23.9.
^^^^^ Niste več navajeni tenariti in preživljati dni kartja ven dan.Zato boste
f proste praznične dni porabili predvsem za prilagajanje na drugačen tempozivljenja. Če ne drugega, se boste morali zami si hi nad svojim po* četjeminpočutjemlidizato. ker seže nekaj časa zavedate, da aepre-več razdajate drugim, zase pa sToiite bore malo. Ko vam bo začela v grlo teči voda, se boste prisiljeni spremeniti. Poslovno čas ni najboljši, zasebno pa se čez znijenje ne boste mogli pritcèevati.
Tehfnica od 24.9. do 23.10.
Imeli ste občutek, da vale življenje postaja mirno in takšno, kot si že dolgo želite. Pa tudi pod razno ne bo tako. Sedaj vas lahkokrepko izda le trma. zato pazite, kako boste v naslednjih dneh reagirali na novice, kf ne bodo usodne, prijetne pa tudi ne. V ozadju so seveda poslovni in* teres in denar, kije še vedno sveta vladar. Presenečeni boste ugotavljali, da je prav denar spremenil tudi nekaj listih, ki ste jim doslej zaupali. Ne iicrte nasve tov tam. kjer veste, da vam zavidajo. Raje rešitev najdite sami!
Škorpijon od 24.10, do 22.11.
Sami nase ste jezni, ker neznáte in ne zmorete izdane situacije Sploh r^	ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno
vam je le. da si želite v vašem žKrljenju veliko sprememb. Nimate pa ne volje m ne moči, da bi z njimi zaceli spreminjati svoj svet Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno nebo. Kot tudi ne bo tistega, ki bivaš podprl v vasem razmišljanju. Tudi vasi najbližji se znajo obiniii proti vam. Ljubezensko področje ho bolj mrtvo koi ne. zato pa vam vsaj pri zdravju in financah v teh dneh kaže bolje kot v preteklih tednih.
Strelec od 23.11. do 21*12.
^^^^^ Čeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, da bi z na-flBi^ kopjčenim delom končali še ta mesec. Caka vas nekaj zabav, ki vam Vki-k bodo vseč. pa tudi nekaj novih poznanstev, ki jih ne boste kar tako po-zabili. Proslavljali boste tudi vožjemijružinskemkrogu. Vse pa se tedni ne boizteklo tako. kot si želite. Tudi nek strah, ki nibilmajheabopostal severi. Ni izUjučenc^ da boste iskali pomoč pravnikov. Predvsem zato, ker ^ boste hoteli zaščititi pred nepridipravi, ki očitnoželijo izkoristiti vese zaupanje tn nekdanje prijateljstvo.
Kosorog od 22.12. do 20.1«
Če bi prej dobro premislili, le se vam to. kar se vam dogaja, verjetno ne mc^ ^^^ glozgodrti. Še sreča, da vam ljudje zaupajo tudi zato. ker vedo. da jih do Tj slej niste nikoli pustili na cedili). §e je Čai da se stvari obrnejo v vas prid. Iff Tudi kar s počupa tiče. V teh dneh boste končno izvedeli, kje delate na-pako. In spoznali, da priiateljipnde/o in odidejo, družina pa |elista, ki vedno ostane. To boste cenili veliko boli kot prej. pa tudi na tem. da vam bo še leple. ste veliko nare dili. ljubezen je vs^akor še vedno zelo l^a, če je i^rena. In vajina je.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Skrajni čas je. da si vzamete več časa zase. Predvsemzato, ker ste bili zadnje tedne zelo obremenjeni ir^tudi napeti. Narava vabi, odzovite se ^ML ji. Verjemite, da vam bo zalo godilo. Pri tam ne boste potrebovali družbe, saj boste ugotavljali, da ste velikokrat sami sebi čisto dovolj Spbh zadnje čase. ko se vse bolj sprašujete, kaj si sploh želite in s črm bi bili toliko zadovoljni, da hi ^et lahko tekli, da ste srečen človek. Morda boste res morali malo spustiti kriterije in rti preko sebe ter svojih strogih načel.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Ooigo ne boste več mogli molčati in čakati kaj bo. Slej kot prej bodo od vas zahtevali, da pokažete, kaj ste že naredili in potem na bo več mož-nostiza izgovore. Vsega se je nabralo preveč. Dela, utjujenosti. brezvoljnosti. Vse to so znaki, ki jasno kdžejo. da boste morali izpreči in se po
_ svetili ludi sebi. Nekdo bo o vas tosil grde laži. ki vas bodo sicer (ïiza-
dele. A bo daleč najbolje, če boste molčali, saj bi z burno reakcijo največjo uslugo naredili piav človeku, ki vas poskusa očrniti. Ljubezensko avljenje bo tepo. polno novih iskiic.
Velen|e
Četrtek, 27. aprila
13QQ OdhûdizpredsQÎevCirkovcah Pomladiti pohod po obronhih Cirkovc 17.00 Mladinski centerVelenje Glasbene produkcijske delavnice X Informacije: 03/587 11 34
Pohod • Po Ponikovski planoti (Fornezzzrjeva po t j
Petek, 28. aprila
21 00 Mladinski canterVelBnje Klubski večer
Sobota; 29. aprila
14.00 Stadion z umetno travo, Velenje Nogometna tekma 1. SKL-NK Rudar Velenje : NK Faktor 16 Stadion z umetno travo. Velenje Nogometna tekma 1. SML • NK Rudar VelenjerNK Faktor 20.00 Mladinski centerVelenje Potopisno predavanja; Najin azijski buuuum 21.00 Mladinski centerVelenje Klubski ve čar
Kdaj - kje • kaj
I Informacije: D3/587 11 34
Dvodnevni spomladanski izlet mladinskega odseka
Nedelj3; 30. aprila
2n nn Pod Belim dvorom (GoricahVelenje Kresovaitje
Domačija pri Rafu v zgornjem Šdleku K res o van je i Informadje: 03/587 11 34 Pohod: Velenje - Radojč • Dobrna
Ponedeljek, 1. maja
6 00 Vse občine SAŠA regije Prvomajska budnica 11.00-17.00
Sraška Gora
Prvomajsko srečanje na Graški Gori
Torek, 2. maja
20.00 Mestni stadion Velenja
Nogometna tekma 1. Simobil Vodafone lige • NK Rudar Velenje :NK CMC Publikum
Sreda, 3. maja
17.00 MiadinskicentarVelanje
Ernine ustvarjalna delavnica 17ÍIQ Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično* informacijski m promocijski center Mastne občine Velenje (03/89618 50).
ioifoni
Nedelja, 30. aprila
15.30 Stadion Šoštanj
Šoštanj : MU Šentjur (Štajerska liga v nogometu)
Ponedeljek, 1. maja
X Kozjfik
Izlet na Kobansko (lalika pot) 12.00 Prireditveni prostor Pristava
Prvomajsko srečanja na Pristavi
Moxîrje
Nedelja, 30. aprila
X Mozirski Gaj
Obisk Mikija Mustra z junaki
(tudi 1. majal
Skromna oddolžitev žrtvam okupatorja
Skorno, 22, aprila • Pri kwskcm domu v Skorncm v občini Šmartno oh Paki je lukajSnja krajevna organizacija ZB NOB pripravila slovesnosi, na kateri so odkrili spominsko ploščo 25 žrl vam tega kraja v odporu proti okupatorju v leiih iy41 .
45 in scjim s lem po več kot 60 leiih oddolj^ili /a njihovo junaško dejanje. Dogodek je pritegni! precej občanov.
Med udele/enci sta bila ludi predsednik g lav nega odb ora //.B NOB Slovenije Jože Božič in prvoborka, domačinka Ela Uirih-Atena.
Predsednik krajevne organizacije /B NOB Šmartno ob Paki Valentin Stakne je /branim med drugim dejal, da je spominska plošča skromna oddolžiiev žrtvam okupatorja lega kraja, hkrati pa opomnik mladim, da nc bi nikoli pohabili na ljudi, ki so darovali življenja /a svobodo in za vse, kar uživamo danes. ■ Tatjans Podgoršek
Dan zemlje v znamenju čiščenja
Očiščevalne akcije tako v Velenju kot Šoštanju - Dan, ko je prav, da se zavemo tudi zdravega načina življenja
Šaleška dolina - V soboto. 22. aprila» je bil svetovni dan /emije. V zadnjih letih je ta dan vse bolj upoštevan, saj je ekološko zavedanje vse bolj moćno. Kar nekaj prireditev ob dnevu zemlje je v Šaleški dolini bilo že pred soboto, prav na ta dan pa je v mestu potekala velika očiščevalna akcija.
Med prireditve, ki so v Šaleški dolini že mimo, lahko štejemo četrtkovo očiščevalno akcijo na (io-rici in pa zaključek ekološkega projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. V petek ly.h je v Hotelu Paka potekala okrogla mizo, ki jo je pripravilo društvo Ramaton. Na njej so pripravili ludi degustacijo zdrave hrane in sokov, duhovno glasbo pa je izvajal Rajko Ranganata...
Soboina velika očiščevalna akcija seje /ačeia ob 10. uri. na ireh zbirnih mestih - pod skakalnico in dveh v Saleku, V akciji, imem> vaoi ^Očistimo okolico gradov tn obrežje reke Pake^, so sodelovali ludi člani številnih društev, manj pa jc bilo občanov, ki bi sc za udeležbo odločili kar tako, predvsem /ato, da bi bilo mesto lepše. Ribiči, ki so čistili nabrežinc Pake, so našli čuda s-ivari. Med drugim je v vodi ležal tudi video-
rekordér
Na dan zemlje so svoje mesto čistili tudi Šoštanjčani, ki so se zjutraj zbrali pred občino in prav tako nabrali veliko smeti. Tistih.
ki so ponavadi najbolj glasni, kako umazano je naše okolje, pa verjemo na nobeni od očiščevalnih akcij ni bilo. Ali pa tudi...
■ bif Mo: vos
Kgledar imen
April/mali traven
27. ieXílQK Cita, Anastazij, dan upora
28	• petek, Pavel,
Vital,
29	• sobota, flobert,
Peter, mednarodni dan plesa
30	• nedelja, Katarina
Mu]/veliki traven
1 • ponedeljek, Jožef, praznik dela
2« torek, Atanazij, Boris
3« sreda, Filip, Jakob,
svetovni dan svobode tiska
Lunine mene
27. aprila mlaj (prazna
luna) 21:44
Pregovori
Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna.
Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.
VeS ko ima leto dni. se v aprilu vreme spremeni.
Za april velja, daje še vedno veter bril.
Harmonikarska prvomajska budnica
Vranskti • V icni kraju /.c mnogo let putcka ickttnwanje harmonikarjev z diatonično harmoniko, letos pa so sc odločili, dii izvedejo tudi prvomajsko budnicn. Zbrali sc bodo na trgu v Vranskem oh pol petili zjutraj. Pričakujejo preko 100 harmonikarjev.
■ mz
ljudjo onesnažujemo In prav Je, da kdaj iudi pomagamo očIstHI nase okolje. Ribiči sose lotili clscerila reke Pake In njenih nabrežin. Ne vprašajte, kaj vse so našli!


ZA UREJENO OKOLJE
SoÊté^maeiet
fa»
Selimo mm prijetne pravnike 2 J. april in L maj
VAŠ PARTNER PRI UREJATUU OKOLJA
strojne in yadbene storitve pri sanacijah komunalnih objektov in naprav,
zunar^e ureditve objektov in sanac^e po vrt In po pose^h v prostor (tlakovanje, asfaltiranje. Ipd). Komunâino vzdrževai^je Industrijskih objektov in povrSin, vzdrževanje zelenJh (n zasmejiIh povrâin^ ter notraj\|ega zeter^a In cvetovih rastlin,
prevzem. sortlraf\je ter odstranitev različnih odpadkov.
VRTNARSTVO
GRADNJE
Koroèka cesta 40 A, 3320 Velenle. www.pup.sí, info@pup.$l 03/896-87-00. fax.: 03/696-87-60
fITRGOTUR
Ti^otur. d.o.c. KftđrpvtM «i^Blrtn«
L}uMJ*ASI(4 rvui I3b 1320 VélMjt
tÉL: 03 «2 SS fac 01 898 62 M
11rls1nnf.Cr90tor.sS
Z VAMI» NAMESTO VAS. ZA VAS..
IzcMava aktov lo pravil ddodaja^ organizacija In lîstematizodja delovnih mest stimulotivno nog rojevanje pioče varnost In zdravje pri delu, ter poloma varnost zaposlovanje (n sklepanje pogodb razvoj ćiovelUh virov dlselpilnsko fn odikodnlnska odgovornost urejanj« zadev z zavod?, «kladi, zbornicami ».é zastopanje pred organi In Inšpekcijami urejanje registracije In sprememb za dmžbe In s.p. zovarovonje premoženja, odgovornosti in zaposlenih operativno Izvajanje celotne dejavnosti posredovanje zaposlitve
SMO V OBOOBUU. V KATEREM SO ZAPOSLENI GLAVNA KONKUPENČNA PREDNOST ORGANIZACUEl
Želimo Vam prijetne prvomajsice praznike
t ITRGOTUR

PECOVNIK d 00
KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV
Koroška 31/A, VELENJE Tel.: 896 42 50 Fax: 896 42 54 E-mail: pecovnlk.horvat@siol.net
rnnsÊ
mmmm
4b
mmĚs
momoDNUoji
projektivní biro velsnje d.d.
Prešernova 8.3320 VELENJE
telefon: ^366 3) 898 48 00
fax; 898 48 20
email: pbv@pb-v6lenje.si
izdelujemo projektno dokumentaclp 2a vse vrste objektov, vključno z vodenjem upravnih postopkov in nadzorom nad izvajanjem.
NOVO: Brezplačno svetovanje arhitekta vsako sredo od 15.3Ddo 17.00 ure v prostorih PB Velenje. (Tel. It 698 4819-ait. Robert Bah)
ČestHke ob pivem maju, prazniku dala!
nikoli sami
enem mCSTOp! iformacije inostli vww.tiâscâs.si je po >rav tako tudi na m idiovelenje.com. • Hcvenca in tako
gorenje
Vprwlújalni kcramifr^ih plMficiovorneGorenje Keramib v EdlllO pr«lVO HlCStO ZR
ob í>«ki^■a..edn;pri&bl,=l™ spodimo pom,Hbo j^jkup keriliniČllih dIoŠČÍC jK) i7,|«nmih cmiah.	i	r
Novosti Ploščicc lialkoiic in tvrssv. oilponiv lu cUstrcmnc rmislcc posiojc. katL'rili kakovasou olKÍcIava |H»>Tšini.* omogoča varno liojo cuUi v dc/x'vitvin vrvmcnu.
GonufeKsmiiiJck 'Ciorriiie Ib* :^tB2fno »b Pab 'ie]i0>t<466l 27
www.gorenie^i
107,8
Nograjend nagradne križanke P iz i eri je Manoger, obiovljene v tedniku Naš (Os, 13. aprila:
1. nagrada: plua velikanka: JANI ŠULIGOJ.Siametovd 19, Velenje: 2. nagreda* dve pizzi po izbiri: NIKABAIOH. Rečica V. Šmartno ob Paki: 3. nagrada: pizza frézka: FRANC KU»IČ-NIKJanka UIriha 8. Velenje. Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasilo v Pizzeríji Manager v Nakupovalnem centru.
NUMERO UNO
trgovir>a z motornimi vozili Robert Kukovec e.p. Mlinska ulica 22 Maribor
Ugodni avtomobilski in gotovinski KHEDm do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tuđi 09. do 50 % obremenitve« star kredit nI oviral Če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter leasings za vozila stara do 10 let Pridemo tudi na dom.
T«l.: 02/ 252 48 26 041 750 560t 041 331 991 Fax: 02/ 252 48 23 www« num«foun o<ap tS I
ČETRTEK, 27. apiila:
S.OG Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročib Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni litri p; 8.00 Policijski nasvet 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 3.00 V srcu Evrope (ponovitev); 3.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Stovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila ifi Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.00 Kdaikje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti 18.00 Kvazi kvjz;l8.30 Kaj se je danes zgodilo; 13.00 Na svidenje.
PETEK, ?8. aprflo:
6.00 Pozdrav in veselo v rtov dan; 8.30 Porodila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni uuip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 f^ svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 15.45 V sn:u Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Giasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; Î8.30 Poročil; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročit Avui moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila. 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poničil: (zbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdiav; 14.10 Naďa-naSnji dan; 14.3C Poročila in V srcu Ewope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope (nagradni kviz); 18.00 Rock šok; 19.00 Na svklenje.
NEDELJA, 30. aprilo:
5.00 Oobro jutro in veseiov nov dan; 6.30 Poročil in iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročita; 8.45 Današnji kulturni utrm; 9.30 Poročila; 10.00 f4a svidenje; )4.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svkienje.
PONEDEUEK, I mojo:
6.00 Dobro jutro in vesefo v novoletni dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne intarmacije- poročilo Avto moto zveze Sk)venije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Polkiifska kronika: 9.00 (kispodarski utrip; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvkia; 18.30 Poročila; 13.00 Na svidenje.
TOREK, 2. mojo
5.00 Uohro iutro ir vesek) v nov dan: 5.30 Pomčila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Dar^šnji kulturni utrip; 8.30 Poničila; S.DO V srcu Evrope in srtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; U.30 Poročila in iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15 30 Poročila; 16.00 Kdaj. kie. kaj; 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
SRE0A,3.malc:
5.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utrip; 5.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Te^va je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10^Na današnji dan. 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 l^aj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od t7. aprila 2006 de 23. aprila 2006 niso povprečne úncvne koncentracije 302. izjnerjene v avtomatskih postajah (AMP| na območju Mestne občine Velenje, Občine Šošlanj in Občine Šmaitno ob Paki. ntkjer presegale mejne 24-une koncentracije 125mlkrog ^2/m3ziaka.
MESm OBČm VELENJE mADZAQKQUEmpmsm
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02
od 17. aprila 2006 do 23. aprila 2006 (v mikfOiS02/m3 zraka) fnejna vrednost 350 mikrcKj $02/m3 zraka

OBVEŠČEVALEC
• v/ -I

k J J (i LEDENA DOB
.T, Mt^kmMn^^
ČEZ » IH PM TASTAftiH
{Failure lo Uuncfti 97 nki.
llt20CE.PC.SO,f£.TO
13:30 ČE.PE.SO.NE.TO
l&OO
1B:30
20:40
22:50 PE, SO. N^ PO
LEDENA DOBA 2
TheM^down) Mnita.
SeMt CMI«. «mal BM, «UWS
iO:30ČE.PE.SaNE.TO
13:ODČ£.P£.saNE.T0
15:10
17:10
19:10 luenSR
KAMVU
OttnulA)
nali.
IHSAJDER
Cnie Inside Man) ii^wàtu
l2:0DC£.PE.SaNE.TD
15:30
19:10
20:50
23:30 PC. sa NE, PO
FILM, DATE HÂP
CScaryMcpvie4)	fSttln.
Wfci ffa^Tirtr
iMàt ■«)»", ov«liM.CÉ00aa UApM
14:00 ^PE. SO. NE. TO
16:20
18t20
20:30
22:30Pe»$O,NE,PO
MISliAjNEMOOOČElll
{Mission: Imposable nO tJémÊm.
m

OSEM UjETIH
œMlUnWl
P
IM Bto.
t řlulwitt» tWM ■ I■ (Ml. ■IpidrOOTMi. (WM Mi0«P3
15:00 19:30
23:50 PC» sa NE. PO
PRVINSKI MA60N2
Oftsk insTfnet 2) «roH&il bfic i2t alii.
k«
SKSw
11:00 P6. so. NE. TO _ 17:00
:: « 1V0JI,M0|l, NAJINI
21:10 <«zen SR 23:40 PE.S0.NE.P0
ZADNjl UDAREC
(MaKti Point) MM


21:20
3=3
• ft t 1 I
(V^ijr.Mtne and Qui;) a diufluta tamdlji
15:20
WSA DEBELE MAME 2
^SMeinniA'sKeuien konHri«
tll40 ^Pe. so, NE. TO 16:50
23:50 PE. SO. NE. PO ^ « • k * 1 • i •

Premieri v f rede, 3«5.06l
20:00 SR
« I
OPAZUJEMO TC
CTheMUsHivcEy«^ 197
ImkAMnStftM. MlhM« ChàÉÊfi. vUMM «M.tok« M CM M.
À 14:20 ^PE. SO, NE. TO 18:40 21:00
23:20 PE. so, NE, PO
» r f I I VKOTVRO^	'
MAŠČEVANJE 132 «It.
aUSIBliUtaM '	iUMU Ntw.
• ta^MmnAOAaMftaii. SH^MTrr
12:30 Ce, PE. so, NE.TO 17:40 20:20
23:00 PE. sa NE. PO
KO POKUÛ TUJEC
(iiVhSTi a StranK»r Calls)	9T ak.
Wv
X6M
.. 4
POŽARNI ZID
(Flrvwall) «kdjeM d^ Iff «I«.
mali OGLASI
i§ 11
3 O
i»
!?§■ •g'l:;
19:00
r—1
Informacije O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 9398 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722
Hiiwiiiiiiugraft<fc9wirfajjiii> ptumdo spremembe pn^rtmè>	wwqp«planet-tusxom Er>grgtuS doxL. Cnti v Trnovije Cel;e; fCinermtogrâfi. Planei TSS Celje, Mariborski taS
tf itm
ROMUNALHD PODJETJE VELENJE 4.0.0.
Pooret»no pokopsll&ka delavno^
Kofo^ka cesta 37 b, Velenje
M POKOPALIŠČU PODKUU IN $KALE SMO EOINI, Kl IZVAJAMO V CELOTI:
* POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA -UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČIU NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
TeL: 03/691 91 53, GSM 031/390136; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Ni smfi listo. k<ď riù nas loči. in /fvijenie ni hr dru2i rtdi. So vez/ močneiše. Brer. inymenà zduju so ràzdàfje. kíáj in Cùs,
ZAHVALA
Za vedno seje od nas poslovila nasa draga
ANICA ARLIQ roj. PLEŠNIK
(Križekova mama) iz Prelske 1929-2006
Prisrčna hvala vsem dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem, družini Vidcmšek. sodelavcem in znancem za vso oporo in pomoć v tem tc/kem ćasu. (Ivala vam za vsa izrečena usina in pisna sožalja, darovano cveijc, svcce. materialno ter drugo pomoč. Hvala tudi gospodu župniku, g. Vladu
Videmšku. pevcem Flaminga, irobilnemu kvarictu in Pogrebni službi Usar za opravljen lep poslovilni obred. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom, medicinskomu osebju /D Velenje in Bolnišnice Topolšica. patrona^ni službi iz Velenja, osebju doma za varstvo odraslih iz Velenja, ge. Veri Mavsa. ge. Faniki Zorman in ge. Zdenki Sirahovnik za vzorno oskrbo in pomoč med njeno bolezjiijo.
'/dlnjoči: vsi njeni
V na§i trgovini v Velenju sltmo skladiščnika - voznika z vozniškim dovoljenjem C kate-gonje in prodajalca gradbenega in inštalacijskega materiala.
Pisne prošnie pošljite do 11. maja 2006 na naslov; Mix d.o.o., Stegne 15,1000 Ljubljana
ELEKTRO h HOBI MATERIAI, BELATINNIKA
TKGOVINA NA OROBMO IN DEBELO Šfcofift vas 35r 3211 ikofi« v*« Vso drobno «orvitno ttoritvd in popravila na domu.
Stanislav Stflgoj.ip. 6SM: ost 395147. IsL: 03/ 541) 235
Stfl osan^Bfi j. li hirte rnne zven?
EVRINA
agencija za kapanje poznanstev
041 525 061 03/5411 235
vsak dan24urn3d8n
Sl«Mn 11. \aararm 17. »Oi Dotem
DEZliRNI telefon za pomoč anonimnim 8lko^olikon1 D3I/443-265.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENiTNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno zd misda ženske. Gsm: 031/505495. GSM: 031/838-378. tal. in faks: 5726-319. DEKLE, ča si žalil skupnega dala ter življenja. poiem pokiičl na gsm: 031/836* 378.
ODDAM
BOKS za konja s poJno oskrbo oddam. Gsm; 041/333-800, OVOSOBf^O stanovanje na Braćićevi časti, v šaljivo 1. maja oddam. Tal. 041/ 555291
ENOSOSMO stanovanja oddam v na jam. Tel. 031/42^701. SAMSKEMU FAimJ odbam sobo s kopalnico, Tel.: 03/5868-113 po IBDOuri.
VOZILA
OSEBNI AVTO Dpel Astro 14-16V. letnik Î999 - cena 1.0DD.OOO.OO sit prodam. Tel. 041/783-528. FORD MONOEO CAHAVAN let. 1996 (klimi), ^S. airbag) prodam. Tel. 041/800-591.
OSEBNI A\rrO DAEWOO NEXíAGL letnik 1997. dodatna op. COZ. al ami. reg. do 7.6.2006. prevoženih 130.000 km. redno sai visiran. prodam. Tel. 031/276*368.
RAZNO
OBRAČALNIK Gorenje za kosilnico pn> dam. Telefon: 586'3379. gsm: 03V8D5-489.
NAKLAOALKO. 16 in3. prodam. Gsm 041/968-305.
ALU PUTIŠĆA. dobro ûhranjana. 15 coíska. 5 krakov. 4x108.4 kom. 4 vijaki, premerna za Paugeot 406 prodam za 35.000.00 sit. Talafon: 5881-720. asm: 041/793-702.
FANTOVSKO OBLf KD za birmo in M(M CHQPER -UNIKAT prodam. TeL 041/516489.
VEČJO KOLlClNO K0ZARC8V znavojam za vlaganje (tudi za med}, prodam. Telefon 041 333-982.
OKROGLE BALE TRETJA KOŠNJA 8 kom. prodam. Tel. 041/738-167.
ŽIVALI
KOZO. srn a ste pasme prodam. Cena po dogovoro. Gsm: 031/663-490. PRAŠIČE Ivade. teike od 20 do 60 kg. prodam. Lahko tudi o6iscene. Gsm: 041/239'651.
flESNICE. gr a haste in âne prodamo, njakup 10 kom petelin brezplačno. Winter, lelefon: 547-2071. gsm: 041/763800. JAGENJČKE zazakolalizanadalnjo re|opiodam.TeL 5861-487 ali 031/547-824.
miCOUMUZIN cca 150 kg prodam. Tel. 041/945 095
JA6NJÍTE 20 - 28 kg Lagodno prodam. Tel. 5778'585.
PRIDELKI
VINO barbera, beli plnot, souvignon (klet -Čehovin BoQdan • Štanjel} prodani. Konovo. Malgajeva 3. Gsm: 031/74&671. ULEŽAN hlevski gnoj z dostavo, žganje in jaboićnik prodam. Gsm: 041/344-883. ŽAGAN LES. late. distančniki. prodam. Tel. 041/881-218.
KUPIM
1- SOBNO STANOVANJE v Velenju kupim.TsL 031/240182.
V CENTRU ZA OGLED VOZIL ViLENJE
Cenjene stranke Zavarovalnice Triglav obveščamo, da bo Center za ogled vozil na Koroški cesti v Velenju od 3« maja 2006 za oglede vozil odprt
PONEDEUEK 9.-12. SREDA	12.-16.
PETEK	9. -12.
Vse posle v zvezi s sklepanjem zavarovanj in prijavo škod lahko opravite v Predstavništvu Zavarovalnice Triglav na Rudarski cesti 6 v Velenju (steklena direkcija)
PON.,TOR.pČET. 8.-16. SREDA	8.-17.
PETEK	8.-15.
P8IPSAVUENI NA VSE
trîglav
2AVAK0VA1AICA rilCLAV. »A,
Te bolezen je objela, is f}'Á^ledn/o moř// vTe/đ, zdrí/med na/ni večfe ni. a v iiaSih .rrdh bv$ vse dni.
ZAHVALA
17. aprila se je od nas/a vcJno poslovil dragi mo/. o^im. bral
BODO KRAUSHAAR
iz Pesj«
1929-2006
Tskrcno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi poti, in v slovo darovali cvcijc. sveče ter izrekli pisno in usino sožaije. Se posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih siali ob strani in nam nudili pomoč.
Hvala tudi govorniku g. Dragu Semeiu. g. Siaviêu, dr. med., osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, posebno Oddelku /a dializcj.
Žalujoči: zcna Ciîa, Rajko in Milan z drutimima ter ostalo sofOibiTvo.
Dragi Matejî Vse prezgodaj si odšel od nas. a v srcih naših vedno si pri nas.
t SPOMIN
MATEJU JELENU
112^, 27. april 2005, Čolnarji
Mineva leto, odkar seje ustavilo dobro srce našemu Mateju. Pogrevamo tvoj smeh. glasbo tvoje kitare, hrup jeklenega konjička. Hvala, ker si bil z nami, tudi zaradi lebe je svei lepši. Zahvaljujemo se vsem. ki ga v tako lepem številu obiskujete, mu prinašale cvetje, prižigale lučke, zanj molite, se s spostovafijem poklonite njegovemu spominu.
Zeh te pogrešamo: ata Florjan, mama Muijana, brata Andrej z BarbartK Rfaz, sestre Janja z Mintm, Maja, Melita, tvi>ja Martina, Pogrešal te htm
tudi jaZs tvoj mali nečak Jaša.
Da bi šla forma le še »gor, gor, gor!«
Velenjski župan v četrtek sprejel Ano Drev, Roka Flandra in Bernarda Vajdiča - Zbrani navdušeni nad povabilom - Športniki vpisani v zlato knjigo gostov
Mojca Krajne
Kna čudoviiih krastn mesta Velenje je bre/ dvnma grad, ki z mogočno lokacijo, primemo oliranjen ia urejen prodsiav^a ludi pravšnjo ločko za elitna srećanjn. lakšno je hiio v ćelrlek zvečer, ko jc velenjski župan Srećko Meh na grad povabil Ano Drev, Roka Handra in Bernarda Vajdiča. Sporinike, ki so se udeležili le-lošnjih olimpijskih iger. so spremljali predstavniki njihovih športnih klubov in /vez» prijalelji 1er sorodniki.
Čeprav jc šlo /a sprejem športnikov, se nihče od njih ni povzpel na grad pes. Nasprotno: sponna oblačila so /ame« njale elegantne oblike in kravate. No, vsaj v večini primerov. V sobo, kjer je čakal župan Meh, jc v spremstvu Siîrod-nikov in prijateljev prvi stopil domačin Bernard Vajdič. Da mu županovo píwa-bilo ne pomeni malo, je doka/al / ua-smeškom na obrazu. »To jc zame po-i»ebna čast. V bistvu sem si Ae od nekdaj želel, da bi nie v mestu poznali, tako da mi jc žtipanovo povabilo zares v ponos.* je povedal Vajdič.
S precej spremljevalci je v sobo na gradu vstopila Ana Drev. Toda uspciina smučarka nase doline nI bila v ospredju dogajanja, saj so se sliSale le besede: »O, poglejte jo!^, takoj za tem pa so se zbrani brž posveiili drug drugemu in Ana je /golj stopila mednje, /delo seje. da je najbolj plaho bilje v sobi in človek so jc vprašal Ic kje tako mirna punca zbere pogum in moč, da v svetovnem pokalu dirka po belih strminah. Sprostila se je šele. ko sva se pogovarjali o
njenem uspehu uh minulih olimpijskih igrah. »Najprej nisem niti pomislila na to. da sem s tistim trinajstim mestom izpolnila olimpijsko normo, ^ele čez čas pa sem videla» da ta uvrstitev veliko pomeni. kar je razbremenitev ludi zame. da lahko naprej neobremenjeno smučam.« pravi Ana. kije povedala 5e, da ji nagrada velenjskega župana pomeni zelo veliko, se posebej zau>. ker se je na podelitvi ob njej zbralo veliko ljudi.
Zadnjega povabljenca smo čakali nek<v liko dlje. pa ludi, koje vsiopil, nismo bili povsem prepri(;ani. »kateri je pravi«. De-skar Rok Flander se namreč ni odel v kravato, ampak se jc v sproscenem športnem dtihu in oblačilih postavil ob rob dogajanja. Ill že seje prireditev pričela.
Sredi sobe so dBaie skrbno pripravljene dohrole, v desnem kotu so mamljivo vabili elegantni kozarci s sofa>m ali vinom. V ospredje sta stopili dijakinji velenjske umelniške gimnazije, ki sta zbranim s prečnima riaviama zaigrali ljubko, kratko skladbo. Besedo je nato dobil župan. Začel je z ganljivo priprv vedjo o tem, kako je pred enajstimi leti govoril 7 gospo Vaj die, kije takrat prišla do Župana s prošnjo za pomoč obetavnemu športniku. Srečko Meh pravi, da mu je pomagal in da je vesel, da p<^ dolgih enajstih leiih vidi odlične rezultate, »Ponosen sem. da so tukaj in se jim za prihod iskreno zahvaljujem, saj so s tem dali priznanje skupnosti, športni zvezi, občini in Športnim delavcem.« pravi Meh.
Med županovim nagovorom pa zbrani niso bili povsem mirni: sorodniki se se-
Uspešni olimpijci ob ponosnem županu: Rok Handotr Ana Drev, Bernard Vajdič in Srečko Meh
veda niso pritoževali, seje pa tu in tam nasel kdo, ki je zavijal z očmi in se spra-seval, ali so volitve res že tako blizu ali zakaj ta župan zdaj gosti kar neke tri olimpijce. Zupan sam je povedal, da se mu zdi pomembno, da taki) dobrim šporinikom čestita, jim zaželi uspeha zh naprej in jim s tem vlije tudi nekaj energije za prihodnje napore. Kot st> dejali predstavniki občine, pa športniki sploh niso bili izbrani naključno: Ana Drev iz Smartnega tîb Paki je članica Smučarskega kluba Velenje. Bernard Vajdič je Velcnjčan. Rok Mander iz Medvod pa je član kluba SK.B Viharnik Velenje. Ali kt)t je rekel župan: »Tako ali drugače so
vsi na nek način našil«
Po županovem nagovoru je predstavnica občine prebrala kratko poročilo o uspehu leio^njc sezone za vsakega športnika. Ti so se približali županu, prejeli simbolno darilo in počakali na nekaj skupnih posnetkov. Očitno je bilo, da se najbolje počutijo v krogu športnikov -drug ob drugem. A vendar nam je Rok Flander zaupal, da se v Velenju počuti domače. ^Občuiki so odlični, zelo sem vesel, da se taksne stvari Se dtigajajo, zato iskrena pohvala občini Velenje,« je bil navdušen deskar
Ko je župan olimpijcc povabil, da se vpišejo v zlato knjigo goslov. sla fanta
prednost seveda odstopila Ani. '»Dekleta imajo prcdiKist«» seje slisalo - včasih ludi zalo. ker fantje ne vedo, kje bi začeli. Drcvova se je morala znajti sama. in čeprav v/ačetku očitno ni vedela, kaj lahko v knjigo sploh napiše, sc je i/šlo srečno.
Da bi se izšlo srečno tudi na Ivilih strminah, si za áporlnike najbrž želimo vsi. Pa naj se uresničijo Mandrove želje po medalji na letošnjem svetovnem prvenstvu. Vajdičeve po krepkem preboju med irideselerico in Anine o tem, da bi šla forma le še »gor, gor, gor«, tako da bo do priht>dnjih olimpijskih iger že na vrhu.
Kakšni so poklici naše prihodnosti?
V okviru okoljevarstvenega projekta za osmošolce so tokrat mladi razmišljali o poklicih, ki bodo aktualni tudi zanje
Velenje - V četrtek dopoldne so učenci osmih razredov develletke i/ vse Šaleške doline pripravili zaključek projekta Varujmo in ohranimo šaleško di)llno. Avtorji najboljših štirih plakatov, ki so nastali v okviru projekta, so te predstavili zelo izvirno, z igro in glasbo. Dogodek so v dvorani centra Nova popestrili ludi mali pevci iz Vrtca Velenje, ki so bih prav prisrčni. Najboljši plakati so bdi na ogled, po tzredni> izvirni predstavitvi pa so si prvo mesto in s tem izlet prislužili učenci 09> Šoštanj.
Kot vsako leto doslej, lokrat torej že dvanajstič, je izšel tudi kvaliteten zbornik- Projekt je pripravila Medobčinska zve/a prijateljev mladine Velenje, izvedli pa so ga raziskovalci Iz velenjskega Trica. Raziskovalec Matjaž Šalej nam je na vprašanje, ali seje letošnji projekt kaj razlikoval t>d prejšnjih, povedal: «Projekt se vsako leto razlikuje od prejšnjih, saj se na okoljskem podrsK čju vsako leto dogaja kaj novega. Imeli smo srečo, daje bilo tako tudi letos. Naše terensko delo je bilo precej bolj varno, saj smo se z udele-
ženci jeseni že lahko sprehajali po novi poti od Velenjskega jezera d<i odlagališča za pepel. Tudi temo vsako leto spremenimo. Letos so učenci ustvarjah na temo ;>Naša delovna mesta v prihodnosti«. Seveda pa so spoznali ludi vso okoljsko problematiko in tudi to. kako smo jo reševali v zadnjih letih. To je hkrati eden najstarejših okoljskih projek-lov v Sloveniji, ki sistematično zajema celotno populacijo osmošol-cev deveUelke iz celotne Šaleške dcv line.«
■ bš
Osmosoici iz OS Šoštar?/, ki so na koncu zmagali t so pripraviti res izvirno predstavitev svojega
piakata. Pravi maii igraici, ni kaj.
Dan upora proti okupatorju
V spomin na aprilske dogodke leta 1941. koje vrtinec 2. svetovne vojne zajel tudi Slovence in Slovenijo, pra/Jiujemo 27. aprila dan upora proti okupatorju. Prvotnemu šoku ob zlomu Jugoslovanske vojske in razkosanju Slovenije je sledilo obdobje prilagajanja novim razmeram in predvsem iskanju odgovora na vprašanje, kako naprej. Velika večina Slovencev takrat še ni imela nobenega razloga, da bi okupacijo pcv zdravljala. zato je v daižbi sprva prevladalo splošno prepričanje o nujnosti odpora proti okupatoiju. kmalu pa so se začele oblikovali tudi 2e prve uporniške skupine. 26. apriJa 1941, prav na dan, koje Maribor obiskal Adolflíitler in v svojem govoru izrekel znamenite besede «Naredite mi lo deželo spet nemško!«, so se v vili industrial ce v Vidmar v Rožni dolini v l.jub-Ijani seslali predstavniki komunistov, krščansko socialističnega delavstva. Sokolov In naprednih kulturnih delavcev, da bi se dogovorili o sodelovanju proti okupatorju. Temeljna ugotovitev prisotnih, Horisa Kidriča, dr. Aleša Beblerja, Borisa Ziherla, Toneta Fajfarja, dr. Josipa Rusa, dr, Franca Šturn^a in gostitelja, književnika Josipa Vidmarja, je bila, da bo za vodeiîje odpora proti okupatoiju potrebna enotna slovenska polilična organizacija. S lem namenom so tega dne (čeprav je dolgo veljalo, da se je to zgodilo 27. aprila) ustanovili Osvobodilno
fronto slovenskega naroda, ki se je sprva imenovala Protiimperialistična fronta, ter sklenili začeti priprave na oboro/jsn i^dpor za osvoboditev in združitev razkosane Slovenije. Osvobodilni fronti slovenskega naroda, ali krajše OF, so se do konca leta 1941 pridružile še različne druge odporniške skupine, vendar so med njimi ves čas ohranjali vodilno vlogo k<miuni-sti. Fi so hili med okoli dvajsetimi različnimi skupinami, ki so konec leia sestavljale OF, najbolj učinkovita, irduti organizirana in disciplinirana skupina, predvsem zaradi pnidvojnega delovanja v ilegali. Kljub temu je OF oslala vse-narodna enotna politična organizacija, ki je združevala, ne glede na svetovni nazor in politično pripadnost, posameznike in skupine, ki so se odločile za takojšen odpor. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je lako tia nek način povezala in združila večino slovenskega naroda. zato je že kmalu po ustanovitvi postala osrednje slovensko odporniško gibanje, ki je ves čas vojne politično in vojaško vodilo ob<m> žen odpor proti okupatorju. Vendar pa Osvobodilni fronti nikoli ni uspelo združiti prav vseh političnih opcij, in razkol, kije med 2. svetovno vojno razdelil slovenski narod, velikokrat občutimo še danes.
■ VM