Macher NöcchMati. «or 6«0> za menoj“ (Mat. 16, 24). Ne smete pa misliti, ljubljeni v Gospodu, da je post le zderLanje od jedi in da ste storili Le vse, £e ste t postnem öasu po tem, kakor sv. cerkev zapoveduje, v jedilih si pritergovali. To bi bilo premalo zatajevanj»! Sicer iz dna duSe priznavam blagost tega vaSega dejanja, da vam je sveta cerkvena postna zapoved Toliko bolj moram pohvaliti to vase telesno zatajevanje, kolikor bolj mi je znano, da jih mnogo Livi po Sirokeiö svetu, ki ne öutijo veö te potrebe, pritergovati si v jedi ter se tako pokazati posluSne otroke te sv. cerkve, ^ nas objema kot dobra mati in modra zdravnica; ki nas v svojem postnem casu s pritergovanjem v jedeh zlakne pokorscine vadi ter nam je na podlagi uterjenega telesnega zdravja namenjena zidati duänega blagostanja se dra-goceneje poslopje. A kolikor je telo nize od duha, za toliko niie je to telesno vase krotenje od onega, kadar ste se v duhu zatajevali. In kolikor je duh nad telesom, toliko je od telesnega posta teLi tudi ta post, ki rau pravimo zatajevanje v duhu. Morda je kdo med nami, ki od svojega bliLnjega slabo misli brez zanesljivega vzroka, t. j. da svojega brata po krivem natolcuje. Pri vsem tem pa zna biti meni, kako dober kristijan da je sam; kako lepega Sivljenja; kako natancen v spolnovanji vseh dolLnosti svojega stanu. — Vse mogoöe, da bi bil ti, dragi moj, sicer dober clovek in tudi dober kristijan; ali enega ti manjka: prave ljubezni do bliLnjega nimas; pozabil si besedi veöne resnice, ki se glase: „Nihce vas naj ne misli hudega zoper svojega prijateljavsvojemserci“ (Cah. 8, 17). §e le takrat bos zares popolnoma dober clovek in popolnoma dober kristijan, ko bo§ za dobrega imel svojega sobrata toliko öasa, dokler se nasprotnega nisi preprical. Öe cutis tedaj, da se ti tvoj bliznji iz nezadostnega vzroka slabeji zdi, kot pa je morda pred Bogom, zacni koj v sedanjem casu sv. zatajevanja zbrisovati to temno pego, ki zelo oma- deiuje tvojega duha; zacni si nalagati tak post, da se odslej ne boS zderLeval le telesne jedi, ampak vsega tega, bar bi utegnilo — öe tudi zacetkoma le v mislih — globoko raniti keriöansko ljubezen. Potrudi se, da bo§ tudi sam pri sebi svojega po Jezusu odresenega brata tako sodil, kakor si Äelis ti, da bi bil sojen pred presvetim Bogom. Slaba misel, ki bi jo imel o svojem bliLnjem, to je res, biva pri tebi zaperta. Ali, dragi moj, ce resnobno pogledas danes v gübe svojega serca, pokaLe se ti pa morda tudi ta zalostna resnica, da ni le pri hudobni misli 0 tvojem bliznjem ostalo. Tako brezcuten si morda bil, da si svojo hudo misel o bliLnjem izrekel tudi z besedo: izmisljene pregreske svojemu bliznjemu prilastovaje si ga torej glasno pred ljudmi obrekoval. Res je sicer, da je zelo zelo razäirjena po svetu ta gerda razvada cloveskega jezika. Dobe se namreö kristijani, ki so si cistost obvarovali z BoLjo pomocjo, ki so se vsacega napaönega nagnjenja iznebili, ki se zatajujejo v le(ii in pijaci, ki ne govore nobene nespodobne besede: a do tega zatajevanja samih sebe pa äe niso prisli, da bi äkodeLeljno ne pretehtovali svojega bliLnjega dejanj in jih z jezikom nekeräöansko obsojevali. Sam sv. Hieronim temu PriSuje govoreö: „Redko jih bos dobil, ki bi bili v svojem äivljenji tako brez graje, da bi ne karali druzih vedenja; in tako velika sljä po obrekovanji se je cloveäkega duhu poprijela, da tudi taki, ki so se dalec odstranili od druzih pregreh, padejo v to: prav kakor v zadnjo jim nastavljeno zanjko hudobnega duha“. A ce tudi tako zelo prera§ca ta nesrecna setev hudobnega sejalca vesoljni svet; nas, dragi moji, vender *e ta Zalostna prikazen ne opravicuje, da bi zato tudi mi smeli taki biti, kot so morda krog nas ljudje. Se le do tega nas vnemati mora, da si, kolikor veöa je nevarnost, toliko bolj prizadevamo se jej ustavljati — kakor se toliko skerbueje zabranjujemo navalu derööih voda, kolikor terdovratneje üugajo naäemu posestvu. Sv. Jakob govori: „Jezik je sicer majhen ud, in vender napravi velike reöi. Glejte, majhen ogenj zaLge velik gozd“ (Jak. 3, 5). Ena sama tvoja neukrotena beseda, dragi moj, vzeme lahko bliznjemu dobro ime in z dobrim imenom potrebni zasluLek. Hiso zoper hiäo utegne nahujskati obrekovalna govorica ; vas zoper vas; mesto zoper mesto; deüelo zoper deLelo; kralja zoper ljudstvo in ljudstvo zoper kralja. Kdo bo pvecenil Lalostne nasledke hudobne govorice, ki je vnela ljudstva zoper ljudstva; kdo bo ustavil töke kervi in kdo bo poverniti v stanu vsa cloveSka Livljenja, ki so poginiti morala ze zavoljo obrekovanja? Modri Sirah pripo-Veduje: „Treh reöi se moje serce boji . . . . Izdajanja mesta, puntaiija ljudstva, laznjivega °brekovanja: vse to je hujse kakor smert“ (Sir. 26, 5—7). Rekel bos, dragi moj: moja slaba sodba o bliLnjem ni segla tako dalec in ni mu mogla biti v posebno Skodo. — A kako boä, ki praviä, da si le malo krivice bliznjemu storil s svojim obrekovalnim jezikom, kako boä ^udi le to, kar malo imenujeä, poravnati v stanu ? Saj vender le ne ves, kod povsod se je raznesel tvoj hudobni glas; kdo je izvedel o tem, in kdo ni izvedel; kdo je tvojemu obrekovanju verjel in kdo mu verjeti ni hotel. Upam, da ste, ljubljeni v Gospodu storili sedaj ta sklep, skerbno oberniti poprej na jeziku vsako besedo, ® batero menite o bliLnjem soditi; kakor je sklenil David govoreö: „Rekel sem: Varoval bom svoja pota, a se ne pvegreäim s svojim jezikom“ (Psalm 38, 2). Ne sam ne smes, dragi moj, take nekerSöanske obsodbe o svojem blifcnjem izreci; pa tudi s tem, da no sodeöo druLbo koj zapustiS, moras ocitno pokazati, kako nekaj neväecnega ti je bliLnjega obrekovanje ia kako se v tem vßsti znas po besedi sv. Bernarda, ki te uci: „Tefcko je povedati: je li bolj zaverBljivo obrekovanje ali pa to, da se obrekovanje poslusa“. Ko je tolika nevarnost pregresiti se v govorjenji, ne bomo se zato prevefc öudili onim popolnim moäem starejih fcasov, o katerih beremo, da po veö dni ali mesecev, celo po vefc let le enkrat pregovoriti niso hoteli, dobro pomneö: kako je Me molöati, kakor ne gresiti z besedo. Torej hocemo, ljubi moji, posebno se, da bi v govorjenji ne äkodovali bliänjega Easti in pridu, s kra-ljevim prerokom prositi Boga rekoö: „Deni, Gospod, str aäo na moja usta in na moje ustnice terdna vrata“ (Psalm 140, 3). Brez vzroka slabo misliti o bliznjem je pregreSno dejanje; §e bolj zaverLljivo, ker je dostikrat tako ialostnib nasledkov, je hudo o bliznjem govoriti. Kai pa menite, dragi moji, bi se o teh smelo reci, ki spiäej o svojo hudobno misel ali besedo o bliznjem in to tiskano poäljejo med svet? — Vem, da bote tako dejanje obsodili z najvefco ostrostjo. Ölovek se öasih teLe ubrani slabi misli o svojem bliznjem; in kdor je premalo previden v govorjenji, tudi prehitro utegne izreöi o njem neugoduo besedo, ki jo potem, öe je boljega serca, britko obäaluje, in ltar je zakrivil, kolikor moö popraviti skusa. — A kdor vzame v roko papir in s premislekom ter mirno kervijo pisoö napada svojega bliÄnjega dobro ime; kdor lastnosti njegovega blagega serca za neblage opisuje; kdor — ne v stanu ali pa ne pri volji bliLnjega umeti — prav najplemenitejim njegovim dejanjem hudovoljno podtika najslabejih namenov: ta je zaklet razdiralec Sloveäke srece, onemu podoben, ki bakljo vtakne v sosedovo strebo veseleö se na tihem, ko ogenj vpepeljuje vse, kar sovrazeni sobrat najdrafcega premore; onemu podoben, ki ob dobro oblozeni rnizi sedi med tem, ko nedolLna Lertev, njegov sosed, kruha prosi od hise do hise z beraäko palico v roki. — Kako ostudna prikazen vam je, kaj ne, to neöloveäko dejanje! Kdor slabo misli o bliänjem, morda to za-se ohrani; kdor je hudobno govoril o njem, tega beseda se bo süasoma morebiti vender le vsaj nekoliko pozabila — a kdo vedeti more, da se to, kar je v bukvah ali v malovrednem öasniku na svitlo priälo zoper bliLnjega ime, ne bo ohranilo desetletija in stoletija ter pohujsevalo ljudi äe takrat, ko bodo ze davno iztrohnjene piäoöega obrekovalca kosti. Kako more§ pred svojo fcuteco vestijo ti, ki si v zastrupeno cernilo pomakal pero in s pismom äkodoval obrekovanemu, njegovi hisi in Sloveäki druLbi in deLeli, pa ob enem vzel si spostovanje tudi samemu sebi — kako moreä poravnati, kar si s tako trezno mirnostijo izrof.il papiru in vesoljnemu svetu ? Kake kazni se ti je bati ? — Ko bi bil uropal sosedu denar, priäel bi bil svetnemu sodniku v oblast; öe si s svojo skodopolno pisano besedo razdejal svojemu bliLnjemu öast in poätenje, mogoce da te tudi na odgovor tirja svetni sodnik. Ali ko bi te ne bil v stanu obsoditi ta, dobro vedi! BoLjemu maSöevanju vender le nikdar ne ubeLiS in ne njegovi sodbi, ki je zgoca kot pereö ogenj. Ker „gorefi Bog in masöevalec je Gospod, maScevalec je Gospod in poln srda; Gospod se ma§öuje nad svojimi sovrazniki in nad svojimi zoperniki se jezi“ (Nabum 1, 2). Dragi v Gospodu! Umevajmo vsi mi pomen 40danskega postnega Sasa, ki ga pricnemo v treh dneb. Po Gospodovib ternjevih stopinjab hodeö nas sv. cerkev vsako leto vodi v to dobo tihega premisljevanja in zata-jevanja. Zato sklenimo, verni njeni otroci, vsled sliäanega nauka zatajevati se v misli!., v besedah in v dejanji. Potem si smemo biti svesti, da bode, ce smo tako usmiljenje skazovali svojemu sobratu, Oöe nebeäki tudi nas greänikov dobrotno se usmilil; saj je on to edino bitije. ki vse odpustiti more in ho5e — on Bog vecne ljubezni. 8 privoljenjem svetega Oßeta Leona XHIega oznanjam za leto 1881 naslednjo Postno postavo za Ljubljansko skofijo. I. Dnevi, « katerili si Je pritergati treba ali « katerili je dovoljeno le enkrat do sitega jesti. so : 1. Vsi dnevi ätiridesetdanskega posta razun nedelj. 2. Kvateme srede, petki in sabote. 3. Srede in petki v adventu. 4. Dnevi pred binkoätmi (4. junija), pred prazniki ss. Petra in Pavla (28. junija), vnebovzetja Mari-Jinega (14. avgusta), vseh svetnikov (30. oktobra), cistega spocetja M. D. (7. decembra), in pred Bozicem (24. decembra). II. Dnevi. «» ka