»USTVARJAM TUDI STVARNIKU« STR. 4 »MI SMO TAU EŠČE DOŽIVELI...« STR. 6 V tednu knjige (20.-26. aprila) je Mlada liberalna demokracija (MLD) izvedla projekt Slovenec Slovencu podari knjigo. Kot rezultat akcije je 25. aprila v Slovenski kulturni in informativni center v Monoštru prispelo kakih 350 knjig, ki so jih predsednik MLD Borut Cink in Prekmurca Andrej Kelenc, predsednik Prekmurskega pokrajinskega odbora MLD, ter Mitja Obid, predsednik LO MLD Murska Sobota simbolično predali predsedniku Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetu Hirnöku. Zveza Slovencev pa se je zavezala, da bo knjige predala porabskim osnovnošolcem. Kot je povedal Andrej Kelenc, mu je problematika o Porabju bila že prej znana, zato so tudi v MLD razmišljali o tem, kako bi lahko simbolično pokazali, da se da slovensko besedo razširiti. Ideja o zbiranju knjig je bila že tudi prej speljana, kajti podobno akcijo so izvedli že na Koroškem, kjer se je zelo dobro odnesla. »Tudi v medijih se pojavljajo zmeraj koroški Slovenci in Slovenci v Italiji, na Porabce pa pogostokrat pozabljajo. Dobra knjiga najde vedno dober prostor, mislim, da je to najlepši način, da že otroka privadimo na dobro knjigo, slovensko besedo,« je povedal. Knjige so zbirali posamez ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. maja 2009 • Leto XIX, št. 19 Slovenec Slovencu podari knjigo Mitja Obid, predsednik LO MLD Murska Sobota (z leve), Borut Cink, predsednik MLD, Andrej Kelenc, predsednik Prekmurskega pokrajinskega odbora MLD in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök knjig, od tega je čez 150 čisto novih. Zbirali pa so tudi rab ljene knjige, kajti menijo, da se dobra knjiga ne stara, in ko jo je človek prebral, za kaj je ne bi podaril naprej. Večina knjig je za prvo če trtletje osnovne šole, torej namenjene so tistim, ki se res začnejo spoznavati s slo vensko besedo. Nekaj knjig je za starejše oz. za učence v višjih razredih osnovne šole. Glede jezikovnih spo-Knjige so namenjene predvsem učencem nižjih razredov sobnosti in znanja sloven niki v določenih lokalnih Kelenc je posebej omenil ščine otrok v Porabju se na odborih, v več občinah. Na založbo Mladinska knjiga, Slovenski zvezi zdi, da bodo vezali pa so stike tudi z dolo založbo Buča, Litero iz Ma lahko krog razširili tudi na čenimi založbami, odzvalo ribora in Pomursko založbo. višje razrede, vsaj na učence se jih je kar nekaj. Andrej Zbralo se je nekaj čez 350 petih in šestih razredov. Ne kaj izvodov bo prav prišlo tudi v porabskih vrtcih. Predsednik Mlade liberalne demokracije Borut Cink pravi, da se ukvarjajo z vsem, kar je povezano z mladimi, s tem, da se izboljšajo njihovi življenjski pogoji. Odzivajo pa se tudi na aktualne dnevne probleme, ker mladi imajo vedno svoj pogled, ki se razlikuje od tistega, ki ga imajo starejši. Poskušajo sooblikovati prihodnost, ki je tako njihova kot vseh starejših. Združujejo predvsem mlade od 18 do 30 let. Skušajo ustvarjati prostor dialoga, kresanja idej in ustvarjati dobre projekte. Borut Cink je bil tokrat prvič v Porabju, Prekmurje pa je zaradi zelo aktivnih članov v zadnjem mesecu obiskal že dvakrat. »Ideja, da je petrebno pomagati zamejskim Slovencem tudi v Porabju, se mi zdi hvalevredna, zato jo tudi podpiram,« je poudaril. Andrej Kelenc je povedal tudi to, da so ljudje prinašali tudi knjige, ki niso namenjene otrokom, te so shranili in razmišljajo o kakšnem drugem projektu, naprimer, da jih bodo kdaj drugič pripeljali za kakšno knjižnico. Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök se je v imenu porabskih otrok zahvalil za koristno idejo in predvsem za knjige. M. Sukič 2 Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija 8. TRADICIONALNA MAJSKA PRIREDITEV V ZNAMENJU JUBILEJEV V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih bo jutri, v petek 9. maja, 8. dan spominov in tovarištva. Tradicionalni dogodek bo potekal v znamenju treh jubilejev: 90. obletnice rojstva dr. Vaneka Šiftarja, 10. obletnice njegove in sicer eno ob majski prireditvi, drugo pa jeseni. Dela Franca Mesariča bo predstavil Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota. Predsednika Slovenije dr. Danila Türka bo pred osrednjim dogodkom seznanil žu- Redkokdaj, če sploh kdaj se na enem mestu zberejo možje tako različnih poklicev, nazorov -vendar tu s skupnim hotenjem prijateljskega druženja v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih: dr. Aleksander Šiftar, ugledni hortikulturni strokovnjak, pokojni Franc Vratuša, dr. Janez Stanovnik, predsednik Združenja zveze borcev, akademik Ciril Zlobec, pesnik in prevajalec, akademik dr. Anton Vratuša, pobudnik večine programov in projektov Ustanove dr. Šiftarjeve Fundacije, mag. Geza Erniša, škof evangeličanske cerkve na Slovenskem, Marjan Šiftar, Vanekov sin, dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, rojen v Bogojini, in Jože Zrim, župnik na Cankovi, rojstnem kraju dr. Avgusta Pavla. smrti in 10. obletnice prvega mednarodnega simpozija v organizaciji Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Naslov mladinske kulturne prireditve je Dr. Vanek Šiftar -sin prekmurske ravnice. Častni gost in slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Za uvod v dogajanje v Vrtu spominov in tovarištva bodo v dvorani raziskovalne postaje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti odprli razstavo slik akademskega slikarja Franca Mesariča. To bo prva likovna razstava v teh, pred kratkim odprtih prostorih, programski svet pa predvideva dve razstavi vsako leto, pan Jože Poredoš z razvojem, nalogami in problemi občine Tišina. Opoldne pa se bo v Vrtu spominov in tovarištva - na domačiji pokojnega dr. Vaneka Šiftarja, začel program osrednje prireditve, in sicer bo pel mladinski pevski zbor osnovne šole Tišina, zaigrala bo violinistka Kristina Šukler in recital pa bodo izvedli dijaki soboške gimnazije. Program sta pripravila Regina Cipot in Slavko Šukler. Predvideno je, da, enako kot dosedanji slavnostni govorniki, tudi dr. Danilo Türk posadi drevo v Vrtu spominov in tovarištva. Strokovni sodelavec vrta dr. Aleksander Šiftar je izbral drevesce španskega bezga -selance po prekmursko. Za konec uradnega dela obiska si bo predsednik Danilo Türk ogledal razstavo del akademskega slikarja Franca Mesariča. Letošnji Dan spominov in tovarištva bo v znamenju Sina prekmurske ravnice -dr. Vaneka Šiftarja. Ugledni profesor mariborske pravne fakultete se je ob romski problematiki posebej zanimal za položaj Slovencev v sosednjih državah, tako v Porabju kot na avstrijskem Štajerskem. Njegovo zanimanje je segalo še dalje, v panonski prostor, med Hrvate na avstrijskem Gradiščanskem in v Železni županiji. Zlasti pomemben je njegov delež pri Panonskem letopisu, publikaciji, ki jo ureja dr. Robert Hajszan, izhaja pa pri Panonskem inštitutu v Pinkovcu na Gradiščanskem. Po zaslugi dr. Vaneka Šiftarja, ki žal nima ustreznega naslednika, so v Panonskem letopisu izšle številne razprave z različnih področij življenja v severovzhodni Sloveniji in v Porabju. Dr. Vanek Šiftar je bil tudi med pobudniki za mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci in soustanovitelj simpozija panonskih pravnikov. Čeprav je bil odličen poznavalec književnosti, se je osebno v literaturi »oglasil« šele leta 1998 s pesniško zbirko Prebiram orumenele liste. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija nadaljuje njegovo delo, in sicer z organiziranjem odmevnih mednarodnih simpozijev in izdajanjem strokovnih publikacij. Ob njegovi hiši je zdaj raziskovalna enota ZRC SAZU, v kateri delata dve mladi raziskovalki, v dvorani, kjer bo od jutri naprej prva likovna razstava, pa bodo različna znanstvena in kulturna srečanja. Tekst in foto: eR Na kolesih za okolje V nedeljo, 26. aprila, so člani in simpatizerji zelenih strank treh držav, Slovenije, Avstrije in Madžarske prekolesarili pot, kjer je v preteklosti tekla železna zavesa. Pobudnik kolesarske ture je bil Michael Cramer, nemški poslanec Zelenih v Evropskem parlamentu. Poleg njega so se kolesarske ture udeležili še trije visoki predstavniki Zelene stranke, sopredsednica Evropskih zelenih Ulrike Luna- cek iz Avstrije, kandidatka in nosilka liste madžarskih Zelenih na bližajočih se evropskih parlamentarnih volitvah Timea Szabó in predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc. Namen celodnevnega kolesarjenja je bil, da bi udeleženci iz treh držav ocenili možnosti v regiji, spoznali skupne regionalne probleme, dobili informacije o pobudah sosednjih organizacij in pripravili skupne programe ter na podlagi le-teh skupne, t. i. zelene projekte. Akcija je bila namenjena tudi demonstraciji proti načrtovani sežigalnici odpadkov v Heiligenkreuzu pri Monoštru. Kakšnih 60 kolesarjev - večinoma domačini, a nekaj jih je prišlo tudi iz Zalaegerszega, Budimpešte, Sárvára in Celldömölka - se je v nedeljo zjutraj odpravilo iz Monoštra v Jennersdorf, kjer se jim je pridružila avstrijska in slovenska skupina. Pot so nadaljevali v Kuzmo, kjer so se po kratkem počitku odpravili do Tromeje in nato preko Gornjega Senika naprej oz. nazaj v Monošter. Kolesarska tura se je končala s tiskovno konferenco, na kateri je Zoltán Soós, predsednik monoštrske civilne organizacije Pronas, poudaril, da se morajo skupnosti boriti za svoje interese. Zaprosil je tudi predstavnike iz treh držav, naj v EU zastopajo skupnost regije in naredijo vse možno, ko se pojavijo kakšni problemi med dvema državama – kot je to trenutno problematika sežigalnice na madžarsko-avstrijski meji – za ustrezno rešitev težav. N. Vajda Porabje, 7. maja 2009 3 Finančno poročilo Zveze za l. 2008 Na zadnjom djilejši predsedstva, 15. apriliša, je predsedstvo sprejelo finančno poročilo Zveze in uredništva tö. Zveza Slovencev na Madžarskem in uredništvo časopisa Porabje za svoje prihodke (bevételek) pišeta vsakšo leto natečaje za pejneze v Sloveniji pa na Vogrskom. Leta 2008 je Zveza dobila od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Slovenije: za svojo delovanje in programe 71.470.000 forintov, časopis Porabje pa 6.236.000 forintov. Na Vogrskom je Zveza pri Državnom zbori za delovanje dobila 900.000 forintov, za organiziranje programov pa za vödavanje knjig pa pri Javnom skladi za narodne in etnične manjšine 2.130.000 forintov, pri Šolskom in kulturnom ministrstvi pa za 10. obletnico Slovenskoga doma 500.000 forintov. Uredništvo Porabja je za vödavanje novin lani dobilo pejneze pri Javnom skladi za narodne in etnične manjšine, 25.986.000 forintov. Razen tej pejnez, ka smo dobili prejk natečajov, smo še meli prišparano iz leta 2007 9.566.000 forintov. Državna samouprava nam je dala za obletnico 100.000 forintov. 991.000 forintov smo vtjüpdobili za obresti (kamatok), 1.336.000 forintov za naročnino (előfizetés) pa za odavanja novin, za predfinansiranje Interreg projekta smo pa nazaj dobili 2.000.000 forintov. Na koj so dojšli tej pejnezdje? Pri novinaj Porabje je 9.479.000 forintov koštala tiskarna (štampanje) pa tehnična priprava za tiskarno. Za delovanje (telefon, pisarniški stroški,) smo ponücali 808.000 forintov, za goradržanje službenoga autona (bencin, zavarovanje itd.) 372.000 forintov, za pošto, ka smo pošilali novine, 1.931.000 forintov in za plače (plača delavcev, honorar za tiste, steri pišejo in honorar za »poštaše«) pa prispevke (nyugdíj- és egészségbiztosítási járulék, munkaadói járulék) 20.968.000 forintov. Zveza je za plače (plača delavcev, honorar za vodje kulturnih skupin, za predsedstvo, za avtore, steri so knjige pisali) in prispevke (nyugdíj-és egészségbiztosítási járulék, munkaadói járulék) 33.919.000 forintov vödala, za delovanje (telefon, pošta, pisarniški stroški) 2.243.000 forintov, za organiziranje kulturnih in raznih prireditev (darila, prehrana, prenočitev nastopajočih) 8.952.000 forintov, za pautne stroške, zavarovanje in razne stroške pri porabskij kulturnij skupinaj 6.724.000 forintov, za pomoč vrtcom 1.787.000 forintov, za pomoč raznim društvom, šaulam 5.420.000 forintov, za goradržanje službenih autonov (bencin, zavarovanje itd.) 2.159.000 forintov, za vödavanje (štampanje) knjig 2.479.000 forintov, za pripravo kaset in CD-jov za monoštrske in števanovske ljudske pevke 647.000 forintov, za mednarodno likovno kolonijo 1.152.000 forintov, za Sloven-ski dom 14.000.000 forintov, in ostali stroški 830.000 forintov. Na tau leto (2009) nam je ostalo 7.345.000 forintov. Brigita Korpič računovodkinja Zadnje čase obišče Porabje precej turistov, nekateri prihajajo v organizaciji turističnih agencij, precej skupin pa pride v lastni režiji. Med njimi so bili tudi člani univerze za tretje življenjsko obdobje s Ptuja, ki jih je vodila gospa Božena Ribič. Gospa Ribič je pred njihovim obiskom izrazila željo, da bi želeli obiskati tudi šolo na Gornjem Seniku, kajti med njihovimi člani so tudi upokojeni učitelji. 22. aprila je bila njihova prva postojanka na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča, kjer sta jih toplo sprejela ravnatelj Tomaž Časar in njegova namestnica Ildiko Dončec Treiber, ki je predstavila delo na šoli, govorila o pedagoškem programu ter obšolskih dejavnostih. Goste je seznanila tudi s težavami, ki jih večinoma povzroča nizko število otrok na šoli, oz. s prizadevanji, da bi pridobili učence tudi iz drugih krajev, recimo z Dolnjega Senika ali Sakalovcev. Gostje so se zahvalili s praktičnimi darili, namreč za vse učence so prinesli zvezke, svinčnike in peresa. Najmlajše pa so presenetili tudi s sladkarijami. M.S. Podatki iz bilance stanja Porabja d.o.o. za leto 2008 Predsedstvo Zveze Slovencev na Madžarskem je na zadnji seji, 15. aprila, razpravljalo o gospodarjenju Porabja d.o.o in sprejelo finančno poročilo. Na predlog kontrolne komisije objavljamo glavne postavke bilance d.o.o.: Prihodki od prodaje: 76.290 eHUF Čisti dobiček ali izguba: 111 eHUF Štefan Küplen finančni direktor Porabje, 7. maja 2009 4 Akademski slikar Jožef Gyeček živi in ustvarja v svojem majhnem stanovanju v Monoštru. Študiral je likovni pouk in zgodovino na sombotelski fakulteti, nakar je eno leto poučeval na osnovni šoli v Monoštru. Po enem letu je študij nadaljeval na likovni akademiji v Pécsu, kjer je postal akademski slikar. Joži slika že od otroških let, bolj intenzivno pa se je začel s slikanjem ukvarjati na akademiji. Pravi, da ni hotel vedno postati slikar, nekoč je hotel biti zdravnik z velikim, rdečim avtom – se smeje. Joži je sicer napol Slovenec – njegov že pokojni oče je bil z Gornjega Senika – a ne govori slovensko, kar obžaluje. Udeležil se je tudi mednarodne likovne kolonije v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru, in je svoje slike razstavljal tudi v Sloveniji. Prve njegove slike so različni poskusi, delno kopiranja ali pa poskusi pod vplivom znanih slikarjev. • Ali imaš kakšnega vzornika ali kakšnega slikarja, po katerem se zgleduješ? »Seveda, imam. Imam stalne vzornike, pa tudi take, ki se stalno spreminjajo. Eden od njih je vsekakor Mark Rothko, ki je med mojimi petimi najljubšimi slikarji. Izmed madžarskih slikarjev pa Dezső Váli in moja mentorica Ilona Keserű.« • Kakšne slike slikaš ponavadi? »Predvsem abstraktne, nefigurativne slike, pa veliko portretov slikam. Po pravici povedano, živim od tega, da delam portrete, ker ne bi rad delal za trg. Bilo je obdobje, ko je neka galerija dobro prodajala moje slike, samo potem je začela določati, kakšne slike naj slikam. Jaz pa imam raje svobodo, da lahko delam take slike, kakršne želim.« Jožef je imel prvo lastno raz »Ustvarjam tudi Stvarniku« stavo, ko je bil še študent v Sombotelu. Kot pa poudarja, ni slikar, ki bi na vsak način želel razstavljati. »Ne bi rad hodil po državi ali svetu in dolgo let razkazoval iste slike. Po eni strani je to potratna zabava, ker vsaka galerija ne plačuje stroškov, po drugi strani pa menim, da je treba plod pokazati takrat, ko se to splača. V zadnjem obdobju imam razstave vsakih pet let.« • Kdaj se pa splača pokazati slike oz. komu ti slikaš? »Človek se postavlja v nek postopek, torej se približuje k univerzalnemu slikarstvu in znotraj tega poskuša nekaj pokazati. V tem smislu lahko rečemo, da slikam stroki, vendar tudi temu ni vedno tako, ker se sproti potrudim, da bi bile moje slike »brane« na več načinov. Torej da bi nagovarjale tudi tiste, ki jim je pomembno samo to, da ima slika lepe barve, ali da pristaja pohištvu, se pravi da bodo dekorativne. To mi je na nek način pomembno, ampak sem se zmeraj trudil, da v slike zvabim tudi globlje pomene. V tem smislu so namenjene tudi širšemu občinstvu. Lahko rečem, da slikam tudi Stvarniku, ker je najpomebnejše, da človek najde svoje mesto na svetu s tem, da to, kar je pridobil, za kar je nadarjen, dela na ustrezen način.« • S kakšno tehniko delaš najraje? »V zadnjem času z oljem, ampak ko sem delal nefigurativne slike, sem poskušal veliko materialov. Dolgo sem delal s starim, obrabljenim platnom, ki je imelo že samo po sebi tako lepo površino, da ni bilo treba veliko delati na njem. Velikokrat sem lepil papir ali omet in privil sem razne stvari na platno. Torej rad eksperimentiram, veliko stvari sem že preizkusil.« • Tudi tvoja zadnja serija z naslovom Entropija je neke vrste eksperiment, ko si razrezal nekaj že obstoječih slik in si razne dele zlepil v nove slike. Kako je prišlo do te ideje? »Na teh slikah, ki sem jih razrezal, sem delal več let. Ko sem jih čez nekaj časa spet vzel v roke, sem jih velikokrat preslikal, sem vedno kaj razkril, kar je bilo treba popraviti. Razrezal sem de-vet portretov, izmed katerih sem vsakega naslikal z drugačno tehniko. Ko so bile slike gotove, sem menil, da so predobre, da jih ne bi nikomur pokazal, vendar skupaj niso funkcionirale, ker niso imele enotnega stila. Tako sem dobil idejo, da bi se šel te razburljive igre, da bi različne slike združil v eno. Razne kose teh slik, katerih velikost je bila 3-4 m, sem sešil, tako sem dobil 25 novih. Izhajal sem iz te ideje, da bi razne slike funkcionirale tudi v drugačni obliki. To kaže tudi naslov Entropija, ki pomeni termodinamično količino, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti. Ja, tudi to je bilo eksperimantiranje, pravzaprav sem bil željan novih barv, novih oblik.« • Torej tvoje razpoloženje vpliva na slike, ko jih delaš? »Ja, seveda. Pravzaprav je to tako, da človek veliko dela tudi v sebi, razmišlja, pre-den začne slikati. Ko pa že stoji pred platnom, že ve, kaj hoče. Seveda ne popolnoma, saj ni dobro, da vztrajaš pri svoji prvotni ideji, saj je praksa drugačna. Ti moraš videti sliko, in ko se ta slika izoblikuje, to vedno generira naslednje korake. V vsakem trenutku moraš paziti, kaj se dogaja na sliki, to je nekakšna igra tja in nazaj.« • Vidim, da imaš ogromno CD-jev. Verjetno jih poslušaš med slikanjem. »Že od mladih let sem obseden z glasbo. Ta me nekako inspirira. Včasih pa tudi preveč vpliva name. Obstajajo take slike, ki sem jih naslikal na izbrano glasbo. Čez nekaj časa sem pa ugotovil, da slika pove nekaj samo skupaj s tisto glasbo. To pa ni dobro, saj slika mora stati na svojih nogah, brez vsakršne razlage.« • Če smo pri razlagah, ti kaj manjka poučevanje? »Zdaj, ko se staram, se že večkrat spomnim na to. Takrat, ko sem poučeval, sem se že intenzivno ukvarjal s slikanjem, in ni bilo pošteno, da sem bil fizično za katedrom, misli pa so mi velikokrat zašle. Pedagogika zahteva celega človeka, in če ne delaš pošteno, potem nima smisla. V zadnjem obdobju pa veliko razmišljam o tem, da bi bilo dobro predati znanje, ki sem ga v dolgih letih nabral. Morda bo prišel tudi ta čas.« Nikoletta Vajda Porabje, 7. maja 2009 5 Lüblene moje, dragi moji, znouva vam pišem iz Sobote. Pri nas je té dneve dun nika deža spadnolo, tak ka vüpanje mamo, ka dober pauv bau. Če vam tadale kaj vöovadim, moram tou tö povedati, ka so v tej dnevaj doj zaprli eške bar deset fabrik ali pa firm. Tadale se je zgodilo eške tou, ka je moja tašča Regina, trno čedna ženska, ostanola brezi svoje najboukše padaškinje Rozine, trno moudre ženske. Na, nej meti straja, neje mrla, eške itak živé. Samo tou je gé, ka sta se ženskivi trno groubo svadile. Pa je nika velkoga nej bilou. Samo tou sta se nej mogle zgučati, sto je kriv gé za velko krizo, v stero smo nut spadnoli. Trno moudra Rozina je prajla, ka so za vse krivi indašnji komuništarge. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa si je tou nej dala valati. Una je prajla, ka so nas v krizo pripelali tisti, ka najbole po indašnji komuništaraj mlatijo. Pa sta se rejsan groubo svadile. Sousedge se eške zdaj od toga zgučavlejo. Od toga, kak je kriza na nikoj djala takšo velko padaštvo med moudro pa čedno žensko. Na, tou tö moram prajti, ka so moji mlajši naprej prinesli nekšno vcejlak nouvo šego. Več se ne poklonijo, kak dober den ali pa Boug daj. A, sploj več nej! Zdaj se med seuv poklonijo etak: Ka si nouri, kak si nouri! Tou je zdaj najbole moderno med takšo mladino. Ge pa sam najbole zaostanjeni, ka takšo ne razmejm. Varaš Sobota eške tadale stoji na svojom mesti. Pa ma eške več baut, ka ji je emo gdakoli do zdaj. Pa je te prej kriza? Najbole pa je v Soboti zdaj moderno gučati od toga, ka prej varaš grata evropska prestolnica kulture. Depa nej sama Sobota. Tou nej. Tou de grato Maribor, Sobota pa se njemi škej kcuj prikapčiti. Tou mo eške vidli, kak bou. Ge si znouva okouli toga vcejlak po svoje brodim. Kultura je nej samo tou, če lidge odijo v gledališče, na koncerte, v galerije pa če knjige štejo. Kultura se v varaši tak vidi, kak njegvi lidgé živijo. Pa če poglednete kouli po Soboti, je videti trno malo kulture. Naši mladi Sobočanci vejo v ednoj nouči naprajti v varaši telko kvara, kak eden vijer pa toča vküper ne naredita. Ja, leko je tou kakša nouva šega, ka vküper terejo pa glaže tamečejo pa kvar delajo. Kakoli obrnemo, tou je nej nikšna kultura pa eden takši varaš si žmetno leko kcuj menje deje, ka je un gé kulturen. Znouva je naprej prišlo brsanje labde. Nogometni klub Mura prej po dugom časi poumni tou meštrijo, ka se njemi pravi nogomet. Pa so zato zdaj apetiti velki gratali, ka škejo nazaj v prvo slovensko ligo priti. Ge sam ji že dugo nej ojdo gledat, sam pa eto nika v edni novinaj prešto. Ovadili so, ka trno dobro ekipo (csapat) majo, samo eške sedem ali osem nouvi, malo bougši fuzbalejrov morajo ziskati pa do znouva dobri. Zdaj pa ge té matematike ne razmejm. Vejm, ka ji v ednoj ekipi brse labdo enajst. Če je morajo eške telko ziskati, kak so prajli, te skur cejlo nouvo ekipo dobijo, ka nej? Čüdna matematika! Eške najbole zatoga volo, ka je kriza, tej fuzbalski majstri pa neškejo šenki naganjati labde. Sto li njim pejneze da, ka do leko küpili kakšoga dobroga? Leko se znouva zgodi, ka do gučali, kak lagvo si brodim od vsega. Leko de se stoj trno čemeriu name, ka se ne razmejm v labdanje, ka nika ne vejm od kulture. Pa de eške stoj pravo, naj sam bole tiüma, nej pa ka cejli čas nika lagvo brodim pa kritizejram. Vidite, tou je tö nouva šega. V Sloveniji si sploj nej moderen, če ne kritizejraš. Neje važno gé, od koga se guči. Vse trbej doj skritizejrati pa naj je tou politika, šoule, šport, kultura ali kajkoli drugoga. Neje moderno pozitivno pa dobro broditi. Trbej kritizejrati pa po tejm je človek moderen, je nut napelani v tou našo 21. stoletje. Tak, lüblene moje, dragi moji! Želejm vam, ka te tadale zdravi, ka te se radi meli pa ka te trno moderni. Tou znamenüje, ka se kcuj primete k toj nouvoj šegi. Kritizejrajte vse poprejk! Samo med seuv toga ne delajte, radi, radi se mejte, kak sam že povedo. Miki Jože Ftičar Tam, gde škrbetávka alelujo rúži … (3) Sunce popoudnevi je bilou toplo kak zapovedeno, den je že preci dugi, zato de vse oprano bar zvakšega süjo do večera. Lepou je i hvale vrejdno, če se ti šče nebou podrži na smej pa ti slüži. Samo ka Barice dugo nej bilou domou od žegnavanja. Nazadnje je li prišla s püšlom dišeči fijolic, ali z jočon. Gda je brala roužice, njoj nikši tepeški pes zvlejko falat mesá s korbla. Ajtek jo kumaj potrošto. Deklička njemi začnila pomagati, tak ka vido, kak njemi za leto ali dvej prevzeme edno pa drügo delo z rouk, štero opravla vertinja pri iži. Te pa Barica začnola prositi, naj pošle on, ajtek, mamiki gvant. Naj se denok zmisli tüdi na njou, mamiko, una zna biti zaistino nejma kaj oblejčti. Osem lejt staro mlajšé rejsan semele vküp vsefelé, ali kak njemi pride na miseo kaj takšega? Že prle je v pamet vzeo, ka se brani sama gučati od mame, ka ga ne bi spravila v slabo volau, zdaj pa bi po vsoj sili rada nikaj vösprosila. Zeto njoj pritekno lice k lici, ka se skorajžila k rejči. – Znaš, ajtek, mamika rejsan nejma gvanta, so se zgovarjale. Pleše tam daleč pa je brezi gvanta. Zmisli si, kak jo, sirauto zebé. Pa kak jo zijajo. Jeli ka njoj küpimo gvant pa njoj ga pošlemo? – Zavrtelo se njemi je, kumaj se zadržo, ka nej zakuno. Milila se njemi Barica, vsa njegova deca nedužna, mati betežna i tak se je potro sam v sebi, se preoblado. Samo pejglati nej mogo več. Zavdaro je v štalo pa kak zmejšani šrajao od jasli do jasli. Žmeten kamen se njemi zavalo na prsa: vés ma pá čonto za grizti, velko zadosta čez vse vüzenske svétke. Zdaj je skoro té voule, ka sploj ne bi šou v cerkev; šče bole se ogne liden. Pa dicé ne pisti več po vesi. Gronska nakaznost veška! Pred svojim pragom naj pomejče! Zdaj pá naplejčejo vse felé grdostije, kak te ednok od tejstoga gizdavca z Beča. Šče dosta zmišlenoga denejo kcoj. Ka pa če se je »znajšla« v to formo, ka se ponüdila gde za živo modlo (próbababa), kak se to pravi, na kakšen notripokazanji novejše moude? Ali je pa gé najšla priliko za špilanje, da je tak štimala deske oderske? Tou se zgodilo, edno ali drügo! Hüdobni jeziki pa so vse napinoli i jo kak najbole zošpotali. – Ka bi una gešté stejpala svoje našpičene … (pred cajtom odstavlene od žednij čobic dečice), ali ka bi se razmetavala pred barskimi kanžori? Nej, to nej, je pregizdava za tou, za razmetavanje po báraj ali divjij kabaretaj. To nej, to se ne smej zgoditi! – Ve bi gnau to dsle, tentácijo vrajdensko, ali ka če od deteta nej mogo zvediti, što je möo pred kapejlov tak dugi jezik. Vseedno de pa bole, če ne zvej. Čüto je najmre, ka njemi düšico čiduže bole preobinjávle želja po maščüvanji (bosszú), tou ga pa napunjavle z nemérom. Zato si je dopovedávo furt na furt, ka je té božen glas nej istinski, bár cajlak nej. Čeravno se njemi to nej zovsema posrečilo: nej je bilou mogouče pognati kraj grdo nazveščénje, skeleči glas babji – znao je tüdi, ka njemi ga ne preženéjo šče ne vem kak močni vüzenski zvonóvje pa zospejvi aleluje. Zatogavolo je nej šou na njou – ali povajdano po cerkveno – k goristanenji, odvečera pa tüdi nej na vüzenski krejs (ogenj). Poslüšo je samo domanjo lármo škrbetávke, štero je njegov Nácek neftraglivo vrto v sam presveti vüzen, v svetek odičenoga Goristanenja. Nišče je pojbiči nej povedo, naj henja s škrbetanjon, ka se to dela samo tri dni pred vüzmom, gda Jezuš trpi. Škrbetávka pa je ružila tüdi vnoči. Z Nácekom sta stoupala v dugoj prošeciji vüzenskoj pa vrtela škrbetávko cejli čas, gda je vseokoli cinkalo, spejvalo pa se radüvalo. Škrbetávka je ružila čiduže bole, dokeč je nej – smileni Boug – preglasila vse drügo. Alelujci so se stavili, znižali bandera (zastave) i besno pokazali na njiva. Zdaj je stopo k njima zlátooblečeni mešnik z monštrancov, jo vrto vse pa ta i delo ž njov velikánske križe ober njiva. Ministrantje so divje scinkavali z vnogoternimi zvonci, tak dugo, ka so preglasili škrbetávko, te se pa prošecija lejko odpravila dale. (se nadaljuje) Porabje, 7. maja 2009 6 »Mi smo tau ešče doživeli, mladi si pa leko poglednejo« Starejša, srednja generacija se ešče dobro spomni na tau, gda so sodacke stražili mejo. Gda si nej mogo tak prejk vesi titi, ka bi se nej srečo s sodaki. Dvajsti lejt je tauma, ka se je spremeniu te režim (1989), ka so železno zaveso, draut na meji dojvtrgnili, laktanje zaprli. Pa zadobili smo tau tö, ka mladim nej trbelo več za sodake rutjivati. Namesto njij so že poklicni (hivatásos) sodacke skrb meli na mejo. Gda smo pa v Evropsko unijo staupili, so meje »zbrisali«, pa s tejm vret mejno stražo (határőrség) tö. Laktanje (stražnice) so se odale, te zidine so druge funkcije dobile v cejlom rosagi, zvün števanovske. Ta ešče funkcionira tadala kak stražnica z ednim »sodakom«, dapa že samo kak muzej. Od te stražnice de nam pripovejdo László Merkli iz Števanovec. • Ka vse leko vidi v muzeji? »Gnauk se vidi tau, kak so sodacke živeli v stražnici, laktanji. Gde so spali, gde so geli, kakšni gvant so meli. Leko si pükše, škire poglednejo, ka so nücali, kakšne autone, vozila so meli, gde so konje meli, kakšna je bila železna zavesa. Leko povejmo, ka kompletno mejno stražo notrapokaže, tak več je zato Vaugrov«. • V cejlom rosagi je samo te eden graničarski muzej. Kak tau, ka so ga ranč tü v Števanovci vönaprajli? »Od tauga so se prejdnji odlaučili. Dapa tak vejm, prejdnjomi se je ta pokrajina sploj povidla, pa tau, ka je skrak • Gda se je števanovska stražnica zaprla? »Leta 1992 so go zaprli pa je stala prazna cejlak do leta 2007, gda so go začnili obnavlati.« • Ti si tü töj v tej laktanji slüžo kak sodak? »Nej, dja sam v Jáki bijo osemnajset mejsecov. Gda sam tau dolazaslüžo, te sam deset lejt delo v Varaši pri ednoj firmi. Gda je tam že tö slabše šlau, te sam se tak odlaučo, ka mo se za poklicnoga sodaka glaso. Tau je bilau leta 1991.« • Zaka? »Tistoga reda dosta parbiranja nej bilau pri slüžbi. Ali bi v Opel üšo delat ali za sodaka. Tak sam se odlaučo, ka mo se za poklicnoga sodaka glaso, tau je te mena nikak bole pasalo. Pa leko povejm, nika mi je nej žau, ka sam se tak odlaučo, lejpi trinajset lejt je bilau. Istino, ka nej bilau vsigdar léko, gda je vzimi vanej trbelo biti v slüžbi, sploj pa te, gda je vnaugo beguncov stelo prejk meje titi.« • Kak si grato »hišnik stražnice«? »Hišnik je uradno moja hči, dja njej samo pomagam. V penziji sam, čas mam, tü smo paulek, zaka bi nej pomago. Drugo pa tau, ka dja bola vejm odgovarjati, če kaj spitavajo, vejpa tau je bila moja slüžba, moram se razmeti na tau, pa volau tü mam k taumi.« • Gda se je aupro graničar ski muzej (határőr múzeum)? »Graničarski muzej se je leta 2007 aupro. Istino, ka nejma ešče velke reklame, dapa lani je bilau 1500 lidi, šteri so si poglednili muzej.« • Ka znamanüvle tisti pet leseni spomenikov na dvorišči? »Tau je spomin na razne enote mejne straže.« • Pa ka tisti ede najset mali leseni spomenikov? »V rosagi je mejna straža 11 uprav mejla, tej edenajset mali leseni spomenikov tau simbolizira.« ka vrejdno je se priti pa pogledniti. Zanimivi so čonaklinge, štere avionski motor žene, ali tisti čoln, šteri nejma rotora, liki pumpo ma, pa vodau pumpa znak, pa tak se tiska naprej. Dapa tü so ešče tiste sani tö, s šterimi so sodacke krüj vozili, gda tak velki snejg spadno, ka so autonge nej mogli ojti. • Djestajo edne knjige tam ozark, gde so kejpi pa kratke zgodbe. Tam so tisti lidgé iz vesi na kejpaj, šteri so zgrabili lidi na meji. Tau je nej špajsno malo tistim, šteri se zdaj tam gledajo? Dja bi nej bijo rad, če bi se tam vido. »Tistoga časa nej bilau kaj, če si kaj ali koga vido pri meji, mogo si glasiti. Tau je dužnost bila.« (Ali si kraj gledo, pa si nikanej vido.) • Kak se lidam vidi muzej? »Tak sam vpamet vzejo, ka se lidam muzej sploj vidi. Dosti taši obiskovalcov je, šteri so tü v Števanovci bili sodacke, pa so nazaj prišli poglednit stražnico. Več turi stov pride iz Slovenije pa bili so že iz Avstrije tö, dapa naj-tromeja, zato se je te muzej tü vönapravo.« • Mate kakšne programe v muzeji? »Vsakšo leto 27. junija mamo edno prireditev, gda se venci položijo k spomeniku, zato ka je patron mejne straže sveti Ladislav. Tau je cejlodnevni program, na šteroga vse vaščane čakamo. Malo sam čemeren na njij, zato ka lani nej dosta lüdi prišlo. Vüpam, ka letos tau ovak baude.« • Kak je odprejti muzej? »Tau sam ešče nej pravo, ka v muzeji nega vstopnine. Če skupina pride ali dva, trdje, vsi si leko za šenke poglednejo muzej. Muzej je od 15. oktobra do 15. maja od 9. vöre do 16. vöre odprejt. Od 15. maja, do 15. oktobra pa od 9. vöre do 17. vöre. Dapa če tak pride skupina, ka je zaprejto, te na tablici najde mojo telefonsko številko, pa me leko pozovejo. Če smo doma, gdakoli njim odpremo.« Karel Holec Porabje, 7. maja 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Ja, sraka Črnamlaka je bila v bauti. Pa je tam velko nevoulo napravila. Vse je nakli zmetala, dosta vsega je zejla pa velki kvar je naredla. Eške dobro, ka je vujšla, ka go je niške nej zgrabo. Depa kak je gizdava bila, je tisti zlati pejnez iz baute v svojo gnejzdo prinesla. Na, neje biu za istino zlati pejnez. Nut v zlat je bila oblečena čokolada. Depa zlat je zlat, pa tou je pri srakaj največ vrejdno. Sraka Črnamlaka je bila zatoga volo trno gizdava, druge srake pa zatoga volo trno nevoškene. Bautošice pa so nej bile nej gizdave pa nej nevoškene. Bile so trno čemeraste. Tak čemeraste, ka so ogen plüvale. Tak lagve vole, ka so tri dni vsikšoga gledale, kak bi njim ranč un tou naredo. Pa bi eške tadale tak gledale, če bi nej najšle kak nouč črno pero srake Črnemlake. -Vrana je tou naredila. Vrana! je majütala s perom najbole prejdnja bautošica. Vej bi eške tadale bila gvüšna v tou, ka je vrana za vse vküper kriva. Depa druga bautošica je najšla eške edno pero. Tou pero je bilou bejlo. -Neje vrana bila, sraka je bila, je zdaj eške una majütala s perom, depa z bejlim. Tak, zdaj so gvüšne bile v tejm, ka je edna ali pa več SRAKA V BAUTI srak tisto nevoulo v bauti naredilo. -Takšo ne more samo edna sraka naprajti. Tou je najmenje sedem srak bilou, je biu trno mouder možakar, ka je krüj prišo küpüvat. Ranč v tistoj minuti, kak je tou povedo, je više baute letejla sraka Črnamlaka. Znouva je volou mejla, ka se na zadnje dveri nut v bauto potegne. Kak povejdano, na vüje njoj je prišlo, ka je povedo možakar. Pa njoj je tou nej dobro za njeno gizdavost spadnolo. Sploj nej! -Ka si pa lidge brodijo od mene!? Tou vse sam ge naprajla, ge pa nikša druga sraka nej, je posrakala tam više baute. Depa lidge so nej razmeli, ka njim pripovejda. Samo so go čemerno gledali, pa gor prouti njoj lüčali kamne. Una pa je eške bole raščala po srakino. Raščala je pa srakala pa raščala, samo naj zvejo, ka je samo una bila v bauti. -Na, zdaj rašči pa zazava svoje padaškinje, naj znouva nut v bauto pridejo, so se zgučavali pa tadale metali kamne ta v zrak, samo naj go steri zavadi. Eden jo je nej zavado, ka je visko lejtala. Depa eške bole njoj je na žile šlau, ka njou tak za vcejlak prousno srako majo. Če pa je una gé najboukša v tistom deli, ka se zove kradnoti. Zato je eške bole srakala tam malo niže oblakov. -Ge sam bila! Samo ge sam bila pa nej ena druga! Ge sam bila, sraka Črnamlaka! Nej, nejso go razmeli. Kak bi go pa, vej smo pa že prajli, ka lidge ne razmejmo srakino srakanje. Depa una je lidi preveč dobro razmejla. Kak naj njim povej, ka je samo una bila v bauti? Kak naj se vöpokaže, ka je una najbole naprej valaun? Nikak njim je nej mogla tou v glavé nut vdariti. Zato je eške bole srakala, leko, ka de go stoj razmo. Pa je tou delala vse do večera. Trno trüdna pa lagve vole je priletejla nazaj v svoje gnejzdo. Druge srake so go brž vpamet vzele, vej go pa skur cejli den nej doma bilou. - Ka, znouva si v bauti bila, so go spitavali. -Nej, nej, nejsam bila. Pa več nigdar nédem v bauto. Tou je gé najbole zamansko delo na toum svejti. Lidge nika ne razmejo pa nika ne poumnijo, njim je eške prajla po tejm pa že dala glavou pod perout. Spala je pa senjala, kak vsi lidge na toum svejti znajo, ka je samo una pa ena druga sraka nej bila v bauti srejdi vesi. Miki Roš Zavod za razvoj in posodabljanje šolstva v Budimpešti vsako leto organizira državna tekmovanja iz raznih učnih predmetov za osnovnošolce. V okviru zavoda deluje tudi manjšinski oddelek, ki skrbi za tekmovanje iz narodnostne materinščine ter spoznavanja lastnega naroda za učence, pripadnike raznih manjšinskih skupnosti. Slovenski otroci v Porabju tekmujejo iz dveh predmetov, iz slovenskega jezika in spoznavanja slovenstva. Tekmovanje se vsako leto odvija v dveh delih, pisni del opravijo učenci na lastnih šo lah na začetku drugega pol letja, ustni del pa skupaj, noštru. V pisnem delu izpol-vanja se je odvijal 24. aprila. njujejo teste in pišejo spise, v Učence in njihove učiteljeustnem delu pa razpravljajo o mentorje je pozdravila Agota njeseniške šole Erika Glanz in urednica časopisa Porabje Marijana Sukič. Sodelovalo je sedem učencev, pet iz gornjeseniške osnovne šole (oni so tekmovali iz obeh predmetov) in dva iz števanovske šole (le-ta sta tekmovala samo iz slovenskega jezika). Gornjeseniške otroke (David Voura, Marta Ropoš, Bettina Bajzek, Ester Gyeček, Henrieta Škaper) je pripravila učiteljica Ibolya Neubauer, števanovska (Mar bili učenci letos dobro pripravljeni, spet se je pa pokazalo, da so tisti učenci, ki še govorijo domače narečje, imeli lažje delo pri pripravah na tekmovanje in so veliko bolj suvereno nastopali kot tisti, ki so se ob snovi spopadali tudi z jezikovnimi težavami. Pri slovenskem jeziku je zmagal David Voura, druga je bila Marta Ropoš, komisija je podelila dve tretji mesti, in sicer Martinu Dončecu in Adamu Domitru. Pri spoznavanju slovenstva je prvo mesto zasedla Marta Ropoš, drugi je bil David Voura, tretja pa Ester Gyeček. Učenci so ob diplomah dobili tudi praktična darila od Zavoda za raz in informativ-obliki dvogovora in odgovar-na omenjenem zavodu. V jan. Vsi učenci obiskujejo 7. nemcentru jajo na razna vprašanja. strokovni komisiji sta bili ra-razred osnovne šole. M.S. v Mo-Ustni del letošnjega tekmo-zen nje bivša ravnateljica gor-Komisija je ugotovila, da so Porabje, 7. maja 2009 tin Dončec, Adam voj in posodabljanje dani temi, zaigrajo situacijo v Kállay, slovenska referentka Domiter) pa učitelj Laci Dom-šolstva. PETEK, 08.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 V VESOLJU, RIS., 9.45 SERENADA, KRATKI FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 JASNO IN GLASNO, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MEDIJSKI MOGOTEC MURDOCH, DOK. ODD., 14.10 VRT GOSPODIČNE FLORE, DOK. ODD., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 RISANKA, 16.10 IGRA, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 TV POGLED, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: AMFITEATER, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 08.05.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 08.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.25 TV PRODAJA, 10.55 POMEŽIK SONCU, POSNETEK HUMANITARNEGA KONCERTA, 12.35 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PODOBA PODOBE, 13.25 BESEDE IN SLIKE, 13.35 EVROPSKI MAGAZIN, 14.05 ČRNO BELI ČASI, 14.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 08.05.1991, 15.00 ŽOGARIJA, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 CIRCOM REGIONAL, 16.30 MINUTE ZA ..., 17.00 ŠTUDENTSKA, 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 NOSTALGIJA S KOREOGRAFINJO MAJNO SEVNIK, 20.00 SREDNJEVEŠKE METROPOLE, DOK. SER., 20.55 ŽELITE, MILORD?, ANG. NAD., 21.45 STREL OD BLIZU, AM. FILM, 23.35 FELICIJINO POTOVANJE, ANG. FILM, 1.30 SVITANJE, AM. NAD., 2.15 INFOKANAL * * * SOBOTA, 09.05.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., NEOKRNJENA FINSKA, OTR. NAD., 8.55 DIVJE KOKOŠKE IN LJUBEZEN, NEMŠ. FILM, 10.45 ZAMENJAVE ŠTUDENTOV, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 BACEK JON, RIS., 14.00 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.10 MARCO PANTANI -PIRAT, IT. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.25 NA VRTU, 17.50 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 NE JOČI, PETER, SLOV. ČB FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 VIDEOGRAM 4, OB 30-LETNICI PRVEGA EKSPERIMENTALNEGA TV PROGRAMA, 0.05 DEADWOOD, AM. NAD., 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.05.1991, 1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SOBOTA, 09.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.05.1991, 9.20 TARČA: POKOJNINSKI SISTEM, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 10.50 CIRCOM REGIONAL, 11.20 MINUTE ZA ..., 11.50 ŠTUDENTSKA, 12.10 SREDNJEVEŠKE METROPOLE,NEMŠ.-KAN. DOK. SER., 13.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.00 TV PRODAJA, 14.30 MATJAŽ KMECL: MUTASTI BRATJE, 16.05 ROMANA KRAJNČAN -VONJ PO LJUBEZNI, 17.30 NOGOMETNI MAGAZIN FIFE, 18.00 MEDNARODNI PLAVALNI MITING, 19.00 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 19.55 NOGOMET, Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič TEKMA LIGE TELEKOM: MARIBOR - MIK CM CELJE, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.50 DO ZADNJEGA DIHA, AM. FILM, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 10.05.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS., 9.50 ŽOGARIJA, 0.20 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS! 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: PROF.DR. TOMAŽ ZWITTER, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 KOMISAR IN MORJE, NEMŠ. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.05.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 10.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.15 TV PRODAJA, 8.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.05.1991, 9.10 GLOBUS, 9.40 DOTIK T-RAJANJA, KONCERT OB 60. OBLETNICI FS TINE ROŽANC, 10.05 TV PRODAJA, 10.40 TRANZISTOR, 11.15 LYNX MAGAZIN, 11.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.15 RAD IGRAM NOGOMET, 12.40 TURBULENCA: REKREACIJA, 13.30 NEODPUŠČENO, AM. FILM, 15.30 B. IPAVEC: TEHARSKI PLEMIČI, 16.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ARSENAL - CHELSEA, 19.00 RALLY SATURNUS, REPORTAŽA IZ LJUBLJANE, 20.00 KITAJSKA NA DLANI, AM. DOK. SER., 20.50 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. LIT. NAD., 21.40 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA, 22.40 MSTISLAV ROSTROPOVIČ -IN MEMORIAM, NEMŠ. DOK. FILM, 23.10 TRANSKRIPCIJE, ZBOR ACCENTUS, FR. ODD., 23.55 VELIKA DEŽELA, AM. FILM, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 11.05.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 ŽOGARIJA, 10.10 IGRA, 10.30 IMEL SEM 12 LET, KRATKI FILM, 10.40 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.10 KRAŠKA HIŠA NA ROBU ČASA, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.45 OD ENE DO DRUGE,15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VRAG S TREMI ZLATIMI LASMI, RIS., 16.10 NEOKRNJENA FINSKA, OTR. NAD., 16.30 ROBOTKI, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. HUM. NAD., 21.30 NA LEPŠE, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.30 MOZARTINA 2009 -PRESENEČENJE, 1.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.05.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 11.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 SOBOTNO POPOLDNE, 12.55 TV PRODAJA, 13.30 KONCERT OB 60. OBLETNICI FS TINE ROŽANC, 13.55 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.10 SLOVENSKI UTRINKI, 14.35 POSEBNA PONUDBA, 14.55 RAD IGRAM NOGOMET, Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada 15.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.05.1991, 15.45 OSMI DAN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.25 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 19.00 LABIRINT – ALTERNATIVA, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK, 22.45 ODŠTEVANJE NA NIMITZU, AM. FILM, 0.25 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 1.20 INFOKANAL * * * TOREK, 12.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PIKA NOGAVIČKA, 9.55 NEOKRNJENA FINSKA, OTR. NAD., 10.15 PESEM ZA LAURO, KRATKI FILM, 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 11.55 VEČERNI GOST: PROF.DR. TOMAŽ ZWITTER, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PISAVE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VALE IN LAJČI, ANG. RIS. NAN., 16.10 RISANKA, 16.20 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 VERONIKA IN FRIDERIK, DOKUMENTAREC, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KRVAVA LETA, DOK. SER., 23.55 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.05.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL TOREK, 12.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.35 TV PRODAJA, 8.05 NLP, 11.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.05 NA LEPŠE, 12.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.05 CITY FOLK, 13.35 BLEŠČICA, 14.05 STUDIO CITY, 15.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.05.1991, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 3 - 2 - 1, 16.55 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 18.55 VEČERNI GOST: KLEMEN JELINČIČ BOETA, 19.55 MUZIKAJETO: NOVA ISTRA, 20.25 GLOBUS, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2009, 23.00 DEDIŠČINA EVROPE, MARKIZA DE POMPADOUR, FR. SER., 0.40 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 1.30 ROKOMETNI MAGAZIN, 1.55 TRANZISTOR, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 13.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 VRAG S TREMI ZLATIMI LASMI, RIS., 10.00 ODDAJA ZA OTROKE, 10.15 REGRATOV SIRUP, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG: BOHINJSKO JEZERO, 10.55 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945, DOK. SER., 11.55 VERONIKA IN FRIDERIK, DOKUMENTAREC, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.15 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 SKRIVNA AFERA, AM. FILM, 21.30 AGAPE, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET: MLADI, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 13.05.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 13.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 9.25 PESEM EVROVIZIJE 2009, 11.30 SPET DOMA, 13.20 HRI-BAR, 14.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 13.05.1991, 14.45 MOZARTINA 2009 -PRESENEČENJE, 16.25 TV PRODAJA, 16.55 MOSTOVI -HIDAK, 17.25 ČRNO BELI ČASI, 17.45 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.15 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 ALFI NIPIČ, POSNETEK KONCERTA Z VRANSKEGA, 21.30 OZRI SE V GNEVU, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG LJUBLJANA, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 14.05.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS. NAN., 9.35 POD KLOBUKOM, 10.15 ČAROBNO DREVO: ŽEZLO, POLJS. OTR. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.40 SVETO IN SVET: MLADI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: AMFITEATER, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 DVIGALO, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 GUERNICA -PORTRET VOJNE, ŠP. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 14.05.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 14.05.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 KITAJSKA NA DLANI, AM. DOK. SER., 12.50 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.15 GLOBUS, 13.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 14.05.1991, 14.10 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE -DRUŽINA KLARIČ, 20.00 STRASTI RAVELOVEGA BOLERA, FR. GLASBENI FILM, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2009, 23.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.45 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL zveza.hu