Kandidat tov. DUŠAN KVEDER
je bil v Ptuju med volivci
Naše delo
Dolgo pred naporedaoran začetkom afoo--ovaaija so ©e v sofooto 4. marea t 1- z«-eeK zbirati volivd ˇ Titovem domu, da rte bd zaniiu<fiJi govora kandidata tov. D»-šama Kvedra, geoeraMajtnama JA. Koo-rno sla bila dvorana in baFfcon potoa ralacfth in odTasl3>h deknrrnHi Ijudi ia vo-jalkov fa Ptuja tn okoKee,
Bnrea aplavz ee je razlegal, ko Je v«uo-pil v dvoraaio ka.n*i»dat tov. Kveder Du-Lan t spremstru namestnika tov. Kora-čiča Zlatka, sefcretarja OK KPS Ptaj wv. Leskovoa Franca, sekretarja okrajnega odbora OP tov. Berginca Petra ter pred-eednika Mestoega odbora OF tov. Vo-grtnca Janika.
Po otvoritveniih ?n poffldravjrfti be®e-dah pTedsednika MOOF tor. Bergmca P€tra je stopil na željo zborovalcev ob viiiarnem aplavzu kandidat tov. Kveder Dušan pred zvočnik. V prijetnih doma-čifa beeedah govora je vodil misli ziK>-rovalcev skori čas povojnega raavoja preko nasSh uspe&ov in težav do eeda-njega etonja m je pokazal aadaljnjo pcrt v bodočnost
Zboiovalci «o z večkrataim ploeka-njem med govorom potrdili razočaranje nad adnosi velikib saveznikov do naše mlade držaTe Jugnslavije. PotrdiH «> praviinost, da se je naše dTiavno ic patf-tijsko vodstvo odločilo za »vojo pat brez podreditve vodstvu Sovjebske zvez« ** unperialistom aa Zapadu. Jasno j*m je-safcaj trgujemo z državami, ki faočejo z naani trgovati brez polšticnSh koncesij. Razumejo našo poliSko Dapraan kmjetom giede pravilnilh odkupov tn davkov isa &ksfo za pravilno preskrtjo delavcev *n delovne   inteligence.   RazwmljiT«   jim   je
knrki    rvr^vtJ    ¦n*»T»r?iviilTMTSriim    V    TiTOiZTOdr
njl te. v razdeljevanjiu. Smejaii so se p»-rolam zao«stajajočih jn Ijudstvti sovrai-nih ostaakov pretekiosts v zvezi z volit-vasni.
Ko Je kandidat tov. Dušaa Kveder končal goror z vzkKkom: »Naj fevi na-&a itova ©odLalistična Joigoslavija in to-ˇariš Tito, so se mu v»i zborovalci pri-drožali s pkjekanjem in efcaaactkranjenK »TIto  — Partija«.
V diskusiji se je oglasU tov. Cuiek Pranc iz Ptuja, oče ˇ NOV padlega «*-na Praoca ml. in ]e prosil kandddata to-ˇaiiša Dušana Kvedra, da bd ee zavze^ pri republiSki in zv&mi vla<}i za pomoč tukajšnjemti Ijiudstvtj iz stanovanjske stiske s tem, da bi bil dan zadružnikom Stanovanjske zadruge v Ptuju dolgorofeni brezofarestni kredit in tieti mateiial, ki ga nd mogofe dobiti h lokalnih virov. PTedložil je kasididatu resoludjo. ki jo je predhodno prečital vsem zborovaJcercn.
Ostali zborovalci nlso tznesM nakafcft lokalnlb rprašanj, ki jih rešujejo saani tn MLO ter OF. S tem so dokazGK, dia zatipajo ˇ lastn« močl tn so prepriča»U da bodo Le do volitev in po nj^ posna-gali organom oblasta odpravljati vse ne-pravilnosti, ks jih morajo v^asih prena-s-a>A irsled sJabe organizacije prehiaoe bi preskrbe.
Zborovanj« je bilo zaključeno ob aa-vdiuienjti vseh zfcorovalcev. da bodo vo-lila karuikiata tov. Dušana Kvedra, fel spada v vTsto naiboljšilh deSovnih Ijudl neše dTŽave, Jd so pripravljeni prenašati vse težave in odgovomost v sedanjih daevdih, ko se borirno za ustvaritev člo-veka vredhcga in erečnega življenja.
LF.   
    Kmetje iz Gorišnice in okolice so se     na predvolivnem zborovanju marljivo oglašali
VeMko Totorcev r »€<*o!jo 5. raart« t. 1. dopoldnc ni moglo ˇ prosvetoo dvo-r«io, ki je bila aabdto pokia, za<to eo stali na hodniku in «unaj pred Trati ter eo rneto posl^ali goTor kandidata tov. Dnšama Kvedra, gcnerallajtoanta JA in &ana Glavnega odboTa Ljudske fron-te Jugoslavije.
Na raammljiv in domsči načte jtm J* goTorfl o iaidiustrialteaciji in eJektrifika-ci^i naže zemlje cer o razvoju poijede!-»tva. Možjc, žene, fantje fai deklefca tz GorišMce m i3 okoKškiii vasi «o se ču-diK, kako blizu fai kako jasn« so vsa nasa goepodaTska rpražanVa Tisokeanu ojfkriiju n«ž« Armade, k^co pravtlno raz-nme delavce in kmete, njiikove napore ia tMspesbe, težave in itepravilnoeti, kA ao t zveaA z nj^iovim vsakdanjim življe-nj«m. Ksnetje te Gorišnioe 4n okolice 6e zavedajo, kaj hoče I-afomibiro in če*a tkažt dela-vci in kmetje nocejo. Jasno jim je, kaj potretoujemo od zapadnih držar ia kake cilje zastecJajejo politiine kan-cesije. na kaiteTc naše driaTmo vodstvo ne prBStaoe, če dobtao posojšla aH n«. Kmerje fe Gortšnice oe ne bi srečni po-fniali r zacetaM drževi, iato rsznmejo, xaikaj indiustrializiTasao iti elektrificira-roo državo. Občutljivi »o na vprašanj« odkupoT in obvet, ko gre za napake la nepravilnosti pii predp^soTanjiu in iBter-jevanju.
Vffsto dejstcr >e navedel kaiKfidat tov.
Kveder Doian, po kateriih se ločno da računa.nio  z moralo  naš«ga  ljindstvaJ in z njegovim poštenjem, ne pa z niemo-ralo tzkoTjžčevalcev maMh naiodov, nja-hovaib. laži in  klevet
V daskuslji ©o se oglašall moije in ift-ne. Pokazali so, da )ih ne motijo brero«-o& za graditev 6ocializma, temveč oblifce neepravilnosti v zvezi z odmerjanjem im iztorjevanijein bresmen. Volivce iz Gajevc moti, da nimajo svojcga krajevnega Ijndškega ocSbora, temveč samo krajevno ttpravo. Pravočaeno se ni&o brigali svoj-čas za volitve krajevncga Ijoidskega od-bora. Volivcl iz Fo»rm4na ©o spoznaH, da Je boljše delati in svetiti s pomočjo elektiične energije fcot pa z la*tnimi fi-Ttčnmii fidlami Radi bi isneH v vasi elek-trično napeljavo- Tudi volivci iz MaJe ra«i in Murctinc isnajo težave. Zavedajo se, da so nekaterih napak sami krivi.
Zborovanje je bilo zaključeno ob aaj-boljšem razpoloženjo Ves tedcn «o se pogovarjali o kandidatu tov. Du&mto Kvedm. kl bo njihov posla-nec v Zvezai skwp^čini in bodo zelo veseli, ko bo ie v©čkirat prlžel v Gortšnico
Pred zborovanjem )e kaadidat tor. Dn-§an Kveder v spremstvu lokalrili fviTtk' donarjev oblasti in OF obiskai udel<5-žence predvojaškega taborenja v šoli v Gorišn&ci, kl «o bill zelo veseK. da ]ih jb obiskal risoki ofidr !x geaeralnega Strfja  JA.                                          Ao.   
    Nad 150 volivcev se je udeležilo predvo-livnega zborovanja v Trnovski vasi
V Soteki zgratJbi «e Je t nedeljo 5. marca t. 1. popoldne vržilo predvolivno zborovasrje.
Nad 150 moi, žen, defctet in fantov la Tmovske vasi m okoliškib. na&clij je spoznalo kandadaita tor. EKušana Kvedra te namestniika tovariša Kova>č4ča Zlatka. poslužalo kandid-atov govor in z njim diskutiralo o raztfeih lokalnih tezavah.
Udeležen.ci zborovanja sc strinjajo z vsem, kar jim j« pri-kazai kandidat tov. Du^an Kveder t zvezi 6 poJitiko vlade FLRJ napram vrhodnijn in za.padniin državatn. Navdiušeni so za indiistrializa-cijo in elektrifikacijo naše domovine. za dvig kmetijske proizrodnje in za vse, kar se pri na« ustvarja za boljše življ€-nje delovnili Ijudl.
Svojc priposiibe glede kmečkitoi ob\*ez napram državi eo IzraziH v disku«iji. ko j&m je kandidat tov. Dušan Kveder v kratkth obriežh pojasnil, kako «e razvija od osvoboditve naprej na&e družbeno go-spoda^rstvo.
Glavui predmet diskusije so bil-e °*>" reze kmetov in nepraviLnosti v zvezi z odkupt Mali posestnik tov. Vršič iz Bi-ša je trdil. da večji kmetje ne morejo izpolniti 6vojih obvez oddaje zrnja in živine. ker jim j« n>a poljih n«pTavila škoda toča. 60% svIbj pa jim ie miičila kuga. Drugd d-iskutanti so trddli. d& ima-jo  nck-ateri  poscsta^i  promaie  ofrveze,
zaiadi česar pride na večje kmete pre-vei obvez.
Glede nepravilnosti, ki se dogajajo, jlh je kandidai tov Ektšan Kveder po-zval, da poimagajo KLO odpravitj vse ne-redno&ti v statistiki ln evidenci Etejal )€, da se kmetje premalo poslužujejo pra-vic delovnega tjudstva v demokratičnd državi. Premalo sodelujejo pri odprav-Ijatiju napak
Med volivd se ]e razvflo razpolože-nje, da bi dolgo v noč diskutirah s kan-dadatom tov. DTišanom Kvedrom. ki pa se je moral od njih posloviti, ker ©o ga pričakovalj tudi vofcvd iz Graiene
   Predvolivna tekmovanja
V predvotivnem tekmovanju v Bosm tn flercegovini }e btto v rudnikih, v in-dustrijskih podjetjih in v prometu skle-njenn do 1. marca nad 120.000 delovnifi
pogodb.
*
Tudl delavcl nidnika Ilirska Bistriea spadaio med delovne k&lekiive, ki se 2 največjo vnemo pripravtjajo na volitve Zbolišali so na^in dela v nidniku in tako doseqli dnevno preseganje plana ra 8 do 9%.
   GOVOR MARŠALA TITA
na velikem predvoIivnem zborovanju v Splitu
TovarišS  ln   tovarišlce!
Dovolite mi predvsem, da Vas na}-lopleje  p-t»zdravlm,
PriSel sem v Split s tovariSi ne zato, da bl agitiral za volltve ln vas prido-bll, da bi glasovali za nove ljudske predstavnilfe ali za tlsts, ki so Je blU. V našem družbenem sistemu morajo pritl predstaviriki ljudstva pred Ijnd-stro sacio raradi tega, da polože ra-tvn o svojem delti la pokažejo stvar-nost talio, kafeTšna Je. Mi ramamo dmgače, ko pridemo na zborovanja, b kekor pa ]e to bilo nekdaj. Ne prl-| ha'emo da bi obljubljali nekaj o čenier nismo preprifpnl, da bomo irpolnili, prepričan pa sem, da sle vi nekoč velikokrat posIuSaU razliČne obl)nbe, ki skoraj nikdar »lso bi!e tz-po!n|ene. PrJbaJamo sem, da bi vsaj v kratkih potezah podali bilanco in reztil-tate dosedanjib naporov, da bl povedaH nekaj o tistem, kar ni dobro, da bi se pcpravilo, in da bi poudarlli najosnov-nejše naloge. Tore| se naži govorl na voHvnih skupSfinab ta zborovanlih ne razlikajejo prav nič od naSJh drugih vellkib zborovanj, kajti ^sa zborovanla, kt se prirejajo v današnji Jugoslavlji, imajo en smoter: 6lm bolj in f?m Sirše združfti lfudske množlce v mofno <*-loto za Izpolnjevanje veljkanskib nalog, kl so ie pred  naml.
Ko smo §!l na zadnje rolltve, na prve volltve v novl Jugoslaviji, sroo govo-fili o našib velikib uspehib v narodno-osvobodilni borbi, o revolndoaarnem dcln, ki 9o ga izvršlll na§| narodi. Go-voTili srao tndi o velikih nalogah, ki so pred nami in ki Jih bomo kpolnllt Danes pojdemo na voUtve, vedoč. da smo lmeli velikanske uspehe ˇ prete-ktostl, pa hidi zavedajof se, da Imamo fe velike in težke oaloge v prlhodnosti. Te volltve bodo v znamenja največjih naporov nažih delovnljh Ijudl za vSsk-čzsle fxpolajevdflje oalog, postavijenih s petletnim planom, ta fcpolntevante vseii nalog, ki so v zvezi t gradttvijo sodalizma r naSi državi. Bilo bi relo oMiino, če bl mora! danc« toka| govo-riU o vsem tem. kar stno IzpoJnlli in zato mislim. da o tem nl treba govo-riti. Toda. aa kratko re^eno: če človek, kl potnje po naSi državi, pogleda, fcaj vse |e bilo storjeno in ka| v*s se gradi, tedaj ne more re^i, čeprav b\ bll ie tako sovražno razpoložen proM novi Jugoslaviji, da naSi delovnl ljudje nlso storfli vsega, kar morejo. Zarad« tega jib upravičeno občnduje ves svet Sto-tili smo vse, kar smo mogli la » zna-mcnjn nadčloveških naporov za nstva-rttev bolfšega fntrišnjega dne stopamo v te, po vrsti druge volitve v novi Ju-Soslaviji.
DovoMte ml, tovariS! jhn tcvarlSSca da se danes vseeno vsaj deloma dotak-n«m nekaterib stvari. o katerfh moramo govoriti, ker nam fa tnjine, od zunaj ofitpJo fn n?s obrekujejo, da nismo ta-ko rekoi oičesar daU za zbol}§an{e Hv-Ifenja naših delovoih Ijudi. To govors zlobnJ Ifudje, ki hotejo zavestno prs-slepltl ne naše delovne Ijudi tu naše irarode — kajti o čutijo in vldijo, kaj so dobili — temveč delovno Ijndstvo v l svojih državah. kjer Jim nl nspelo ali f pa niso hotelj dati toliko, kolikor bt delovnl IJtidie lahko dabilJ in kolikor 7.as!uii]o.
Ce pogledamo zbol)San]e flvljenjskega standarda nažih Ijndl, bomo vfdeli, da »mo v teh štlrih letib storili za nai de-favsbl razred vse. kar snao mogli. K©t prfmer vara bom navedel tukaj nekaj ?tevilk. Ce vzamemo za leto 1939 in-deks 100, bomo vldell, da Je povprečnl dnevai zaslužek delavca, ki Je takrat xna5al 26 din, dosegel 1947. leta 114,50 din, 1948 leia 123,55 ln 1949. leta 140,88 din. Gle]te &e prlmere: v krae-tijstvn ]e bll dnevnl zaslužek delavcs lesta 1939 povprečno 19,28 dtn, v rudar-stvu 29,46 din tn v Industriji 32,16 din. leta 1948 je bil povprečnj dnevnl za-slnžek v kmetifstvo 109.88 din, v ro-darstVD 154.98 in v industriji 139.39 din. Leta 1949 pa |e zna&al povprečni daevnl raslužek v kmetljstvu 124,49 dJn v ru-darstvo 191 dln in v tadustriji 149,53 dJn. To pomenl, da povprečni dnevnl zaslažek naSih delbvnih ijudi raste to da se postopno dvlgajo plače našJh de-lavcev; podana Je perspektiva, da se bo ta zaslnžek dvlgal še hitreje ln Se bolj v skladn z oadaMnjim našttn razvojem. Toda lahko re^em. da se naraSčanje dnevne mezde ne bo tollko izraialo v dinarjih, v velikostj vsote. ki Jo bo de-lavec prejei, kakor * zadovoljevaaj« ilvlfenjskib potreb naših delovnih l{udi Ce pogledamo. tovariSl in tovarlšice, kakšno je bllo socialno eavarovanje pred vojno in kakšno |e danes, bomo videli, da je prav tako veltka razlika. Vcliko fasa bi potrebovall, če bl hotell naštevati vse kar smo storili po vojnl ln zato vam bom kot primer navedel samo   n^atere   podatke.   Leta   1939  je
znaSala poTpre&na hranarina na zava-rovanca na leto 136,13 dln; če vzamemo to kot indeks 100%, tedaj vidimo. da se ]e 1945/46 povečala hranarlna ca 619,90% ozlroma fia 843,90 dlnarja. Vi-dlmo velikanski napredek že v prvih letih po vojni. Leta 1947 pa ]e hrana-rlna narasla na 923,70 čln, t. J. na 632.25%. Leta 1948 |e znaSala 1160,78 dln aii 853% v primeri z letom 1939; leta 1949 pa 1384,82 dm, L J. 1017,28% v primeri z letom 1939. Kaj to pomeni tovartži? To poraem vellkanski dvig Hvljenjskega standarda nafih delovnih Ijudi v priiroeri z letom 1939, zlasti če vrsmerpo ta i5vjg tudi po Jlrinl, ne pa santo po viSini, L J. le za roa|hno ite-vllo Ijndi — kajti danes morarao žlv-Ijenfski standard ocenjevatl po tesa, ra kolHksno Stevilo IJudi se |e zboISialo življenje.
če nada?5e pog?edanso sploJni pregled zueskoT, irplačanKi na ra?xni hranaTine, bomo vlde!l. da je bllo 1939. leta te-danlh 120.09ft.0Q0 ^fn 1945 !e»a w 1« bilo kplafanih 549,806.000 din, 1947. leSa 901 7S7 000 diflarie-v 1^48. ietn 1.390,616.500 ln 1949. leta 1.938,745.880 dinarjev.
C© nsdalje ^ametao Se drnge sknpne fzdatlce: ?.a porode, pogrebe, zdTavila, boln!5nice, ras^IiCna zdTavlJcnja Ud., te-da| vtdlmo, da )e sknpna vsota taka: tndeks proti 1939 100% — 1939 394,952.000, $945/48 976,429.000. 1947: 1966.048.0C0. 1948: 3.332.681.000 tn leta 1949:   4.349,667.594.
Kaj dokaznfe to? To dokazuje, da !° v novi Jugoslavlji socialno zavarovanje eno aafv3Jne?5ib vpra$an} naSe Ijndske oblaEti. Zakaj? Zato, ker je hikaj oblast delovnega Ifvdstva. Na5e delovno ljnd-sti'o, oaSf delcvni !}ad^e. fci *o Irvedll revolucionarno preobrazbo, pa »o nstva-rill, fetudi ne popolnoma pa vsaj ve^l-D^ma — boljle tgr srGČaeJi5e živlienje. kot pa Je bi!o nekdaj.
MaT smo dovol} rtorill za na$e de-lo^*ne ljnd! v tera ra^dobjn? Nlsmo le dovolt storlll. Ib to ne zato, ker nisino hoteli )n ker ne l! znatt, terovef zato, bcr plsm« nsogll Kajti dvlgnlti iiv-IJenjskJ "tBudjsrd in zboljiatl S?vljenJ-ske razmere naStb dslovnFh IJndl. po-menf — storlti t.o za vse delovne IJodi v Jt?go«!avf]i: za d«favre t tovarnaii In razH^nib dmgih podjetfJh !n za nradulke ter nsl«žbence ta naSo IJnd-sku fnteligenco In za nz&e lfudskekme-te, za vse tiste, kl kcnstruk&l-vno dela]o za irpoJniter vsaJtdanjih nalog. Toda mi Še nlrcajao dovolj sredsteT, «la bi to storflJ. Možno^tl za \o wstvarjan}e Ima-mo šele sedaj x lstpolnjevanjem petJkrt-nega plana, z graditTi|o sociaHzma.
Ševeda bi bilo, tovariši in tovarlšice, napafno zamolčati tts&o, kar pri nas p* pravfltio. Rad bi rara povedal samo nekaf besed o nekaterib nepravilnib stvareh. Zelo dobr. vest«, da imani tiavado govorftl ve? o negatlvnih »tva-reh kot o pozftivnih. Zaka)? Zaradl te-ga. ker pomenijq našJ aspehi, reznltatl našlh n«por«yv, z enc besedo vse tteto, k«? smo dosle) niesnitlll, neka}, kar vsakdo vldi t vsakdanji praksl. O tem zares nl treba ve!lko govoriti. Vef rao-ramo govorltl o listem, kar bi nas rao-rebiti oviralo prl doseganju Se večjlh a«nehov, tore^ — o negativnlh stvarch.
Rad bi neka) povedal o nekaterib pojavlh, ki se tičejo npravljanja pod-JellJ. V podfetjih laamo ie precej po-manjkljivostl, ki se izraSajo — čepraT ' tr> ctr^ošen pojar — t ¦cpraviine^ tehitotoSk»ni organJziranfti prolrvodne-ga procesa na eni sirani. na drngi stra-nl pa v poman^kanjti skrM za Iftidl, t. \. za delavc«? In delsvke, fci prliiaja?« v podjetja. Stovilna na5a podjet^a ie nfeo zadosti poskrbela, da bl nstvarlla potrebae živlijenjs*:e moSnostl za delav-ce — stanovenja, otroSka zavetlšia, o' ?ke vrtce Itd. To pa fe tlsto, Cemur raoramo posvetfti večjo pozornost. Po-gosiofcrat «e fe mlslllo samo na tovar-ne, na stroje, na io, da bl U stroji ftlm ot"* dall nove prolzvode, nl pa se do-volj misliio na Ijadl, ki bočio pri teh stro^ih delali, kl imafo svoje avljcnjo, svofo družino. ki uiora^o v podjet{ti abčutiti, ka| pctneBl sodalislična t>ko-aomik? kdf pomsni sodalistična oblast !i kakfno skrb ima ona zanfe. To mo-rsfo naSi roditelji v podjc*}?h veliko brli npcštevati, kot pa so upoštetrali do danes.
!V3d?J]e so se itevilnl vodltd]! neSih nodjetij ^n odgovomi Ijudje do danes premaJo brinali, da bi pritegnili iensko dek>vno si!o v pod|)et|a. To izvira Še ix tfstega tradldmtalnega odpora proti prl-te -itv! žena v {jndurtrito Seveda zahte-va prltegnitev žena v industri{o tudi več-\o skrb, kajti števllnc od teh Lena imajo tudi oircke, k{ )ih ie treba datl y otro-«kp vrtce ali zavetišia, Vaterib pa po-samezn) direkforff no^e^o graditl. Taki IJndje, »akl vod!te4fi, takf dlrektorjl rrafo ^edet!, da tjtI nas enakoprav-ao . žena z moškiml ni samo na papir-
ju, da ta ennkopravno«* nd k» ˇ pravlci žene, da sodeluje prl vsem driavnem la g^&snodarskem delovanjn, temve( da se mo- tc pravica tudi praktično nresni-čevatl in poskrbeti tma morejo oprav-ijaM coio tndi b tisto, kar žena pctrebuje, da bo to pravlco dobila. Ka|tl prl nas |e poaisnjkange delovne sile, naše žene pa lafcko delajo y ftte-vilrih podjetjlb prav tako dobro kot moSki, cekatera dela polfe kot mo"kl. Torej : treba Se veL skrbi la lludl, vcf «krbi za tv5e*no ifvl]en]e teh Ijndl, za njihove potreb«. To Jc dolžnost naSlh voditel^v tako v podjetfih kakor tadl v organih ljndske obiasti
Rad bi se. tovariSi in tovartšlce, do* taknil i neka] besedami tndi nekaterih negalivcih po|avov pri majtmem deln nesšth delovnlh Ijadl- Predvsem bi rad opozoTil na to, da je prl aas prevei tzo-stankov od dela. Dovollte tnl, da ˇam preberem nekollko Sfevjlk, tz katerih boste rldeli, da bi lme!t če tega ne fcl Mlo, te bl to odstraBill, vellko vei de-tovne sile v pod?etjib. da bi naSi de-lovni Ifudle Izpolnfevali svoje naloge fnatno lefje, kot pa Hb danes izpolnjn-fejo. Samo leta 1949 Ja irostalo od de-la bodl^i opTavifeno bodlsi ncopravi-feno, okrog 400 tfsoi IJndl. Prl nad 2,200.000 nafilh delovtdh lJndS |e šte-vilka 490.000 zelo vellka. To pamenl, da 18% rse^a delavsiva te nraflnJStva pl redno rtelalo. Od tega }e 9,5*/« izo-stalo od dela popoinama neupravifeno, kar pomenl, dn okrog 35.000 do 40.000 tfelavcev hs nslulbencev lanl ni delalo. Scveda — deloma so dclali, toda fe rramcrao v spIoSnem, teda} doblmo Ste-ri!o 35 do 40 tlsoč IJudl, ki so ncnpra-vifeno izostali ori de?a. Kaj to pomenl, tovari?! ln tovarlSice, ia oa5o drzavo, v katr,T| }e tako pomai>fkanje delomo sile? To ponienl reiik* izg^ibo In velfk napor za tisto vellkinsko večlno, kl rsak dan vestno licprjlnjlu!© sroje ob-veznostl do driave 1» IJudshra pa tudl do  sebe.
Pog!ejn*or zakaj prthaja do teh iz-ostankov t podjetjib? Ta pojav )e naj-pogostejSi pri tistih ljndeh. kl nlso pravi delavd, lemveč bkrati tndl kmetje, napol kmefje, kl po eekaj mc-gerev delajo dolofeno Stevilo dnJ ˇ tedntt, ki velfko praznjnjejo, ki odldejo ˇ tovamo ali rodntk enostavno zato, da zasluLi]o oeka] denarja, s katerlm nato nekako prešive celo leto. To po-reetri, da pri takih Ifndeh ni nitj malo »ociallsfifne zavestl, da ]e pii njlb so-rialistitna zavest pomanjkljlvau Tl n« občutfjo In se ne zavedajo srojlh dolž-nostl do dražbene sknpnostl in do dni' gih delovnlh ljadl, kl odh&]ajo vsak das in neprestano bodlsi r mdnjke pod zensljo, bodi&i t tovanie. Takl pojavi se negativnl in take stvarl morato tl delavd, napol kraetje popravftl, morajo ˇideti, da Je to napafrso in nepošteno glede na ojibove toTariSe ˇ podjetjih. Razumeti morafo, da bo, če se bodo po-praviH, te velikega pomena za še lalje izpotnfevasfe nalog, ki *r» pred nami.
Ko goTorSmo o različnih oapakah, scveda ne smemo nikdar izgubiti izpred očl. da teh napak ne onenjamo zaradl tega, da bl koga gra|alt da bl koga Žalilt temvef zaradi tega, da bl Jih ri-deli tn popravilL Oporarjanje na napa-ke Je vzgojno. S tem se opozarjajo tndl tisti, ki vestno tzpolnjajejo svojo dolf-nost, da lzva]a)o moralnl pritisk na tlste, kl svoje dolžnosti ne Izpolnjnjejo pravllBo. Na drygi strani se na ta na-Hn tvpozarjajo tisti, kl oe izpolnjujejo svojih obveznosti, naj Jih dobro ln vestoo lzpolnjujejo, ker je to njihova dolžnost, ker delajo za sknpnost, ker so driavljam 9ocialistlCne drzave. V sodaiizmu pa — kdor ne dela, tndl ne more Jesti. (SogJasno odobravaaje in vziklikaoje Partiji in Tiftu.)
TcrvariSl ln tovarlSicel Ko smo odsll na to zborovanje, stno se saTedali, da ne moremo prlčafcovati nikakega drn-gega odziva od vaS« stranl kot prav to, kar s« tuka) kaie, ko Je govora o nailh slabostih. Toda v tujini so neka-leri Ijudje, k! govore, kadar se mi kri-tičtro dotaLnemo oašega v»akdanjega dela, da moramo, glejte, priznatl, da so naSl plani skrahirall. Ne, mi ntemo sfcrahi a\\. In prav zato, da ne bl skra-hlrali, smo morali »talno opozarjati na naše pomenjkliivostl ln slabostl.
Vsi Ijudje niso enih misli. LJudJ* «o razlifnib misll ln zato {ih Je treba pre-rzgajarti. Brez prevzgo]e ljudl ni soda-lizma.
Ni dovolj, tovarlSi lu torarlSlce, da samo indtnetrializlramo ln elektrifidra-roo našo državo, nato pa refemo, da |e to soda:*zem. Ne, to Se ni socializem, to 1e *a ao ena tzmec osnor za lažjo zgradSte-v sodaliKma, oziroma za zboli-Sčtnje ž^vljeniskega standarda, za boljš« žl*'"enk in prevzifojo Itndi. Tndi fa-^istl, c enid. sc Imeli veliko lndustrij-o, p& Se «akSno  indnsdrljo! Vondar 1e bil
(NadaijeTanje na 2. etrani)
Govor Maršala Tita
v Splitu
{Nadntjevantr «  /   <?f**nri)
to faSte-n tn veliko Hevllo IJndt Je <n?eW> fašistl?.no zevest, ker so blll lako vzgojem. Ni torej do/olj imetl ftamp •ovarne, Poieg njih j* potrebno 4e n«-*«caj dmcjeaa, to Je pravilna vzgoja Ifiid-t\a, pra*vilna sraer pri vzga]an)a ljod--Jtva. Mi smo likvMlrali kapltallstttno Iruf.bo ne k tato. da bi lažje zgradtll fn4ustrHo, kafti kapltallzeio \e bll prl ia* Bt*po*oben, da bi jo zgradll, tem-več tudi -ato, da bl prevzgollli naše }ndl, da W razTunelt, kaj pomeni socia-'izem, da bi razumeli. da pomenl socla-irem Tfcopolnoma drngafen pogled nta vse kar se doaaja v državl, da bi so-rial' tično mtettli, da bl s<? wsak drfav-iiart TfvedaJ odgovoruo*ti pred svo}o ^kupoostjo, pred celoto. Ta zareet |e tjotrebna.
In kak Je mogoče to tavest ««tva-riti kako }e ljmtetvo mogofe prevzgo-)K1, dviauitl do »octaltetlčne *avc*sti? Razninlllvo |e, da tega ni mogpte do-seči s kaklmi prisilniTnl al| ndminintra-Uvnhnl ukrepi. birokratlzem, temvef < vsakdantim vztrajnlm pojasjnjeva-n\ym tistega, kar hočcrao, kar Je Ifnd-^tvn potrebno In kar }e ojegora doli-nost. LJudstvo )e mogoče samo na ta način vzgejati. Motijo »e toref *** tlstl ijtidje, k! tl prtradevajo v ˇelikt vne-mi fzvestl n _*tere akrepe prtstlnn. To ni pravilno, ?o nl delo v «oneri vy,ga{a->iju   temve^  odvrafanja   l^ndl.
Ne Ivom tuka^ omenjal kako *• de!a v nekaterlh drŠavah, ki grade scciall-zem. lemveč kako nam   ni   treba delatl.
Kaj pontent recimo birokralizem v rteT^ 'rlavi? To Je najve^ja rak-rana ra gociaJfstifno državo, 6e se v njej ustall. B)rokratlz«tn sploh ne apoSleva razpoloženja IJudl, razpoloženja IJud-stva. LtiK\tvo \e zanj brezbarvna ma-sa. Blrokializem reftuje vse i defcreti. ne pogleda v flvljen]e tn duSo ljnd-slva, teravef vslljuje tlsto, kar misll. da fe pravilno. Birokratizem )e net-idroJlj!'* e sodallstlčno rakonllosljo. v »frLuns s »tvamostjo. Tndl nafna-pr dtiefše zakope ln nredbe spr«m}nja v mrtve. neu?lnkovtte akle \n t»1 pri-r-ad^va ^»Ui hidi zakone, kje? k«H nrore. Btrokratiiem «e ne ačl od Ifud-rtrt., tsm eč misll. da le zsto t»ka), dt. samo u^l 15tid<eJvo, Tlstl p«, tcva-rl5i k! sl domfLl]a, da fe sposohen stalno oliti Ijndstvo fa da se mn nl Ireba nfiti od liudstva, «stl nf nlkak vo1ite!j, nafmanf po «w>c!alisSi?T>l m-ditel).
K" govorim o birokratirmn, ne va\-»IJte, da oi klice birokrati/ma hjdl pri n«s v .Iuqos!avijl To ]e posletlira In ostanek ti^tefta »tarega. kar }e neikd«i? bflo. Ta Mrokratlrem pn pomenl. fe ne bi bill budni pr»H n|rrsu, velikan-slc.. nev most v vsch panogah d<»lfl-v-nostl " naši drSarl. Ka| pomenl bfro-kr-Jtaem v pl<wrtii, i<: st n. pr. v bn-kem uradu doplsti^lo I* ene sob« v drngo, f<> Und',e nimajo nepo>sredn<Hj<! rtfllta, temve^ «1 rtrng drugemn po§l-Haio akte? LftJdfe se teda} srrerninjalo v akte, zanje }e alst ^etin^a hi n!f dnigega. To fe birokracil»i. Ta pn po-vxro*i — tam, kjcr se vgnezdl — da *e obla.st vedno botl oddaljufe od ljntl-s.fva, da p*><sitala neljudska, da »e po-sfavlja nad litidslvo, Izgnblja z nlhn stik. Nato pa povrrofi Hsto, č«war n^ sme povzroMt! In kar oiroa nifessr »lrmtneqa 5 sorlalizmom. Tak-o prl nas ne more bMi in tndi ne bo. PreganfaH hom« birokratlzem. pa na| na» vsifa kar koli Ne bcmo dovoini. da h\ se v na5*>m »drjvem državnera orgapJtititi vgnerdll tjjrokratt7.em fMočtio ploska-nje !n  odobravanfe^
§e npka stvar t». kl bl \o v<im rad povetfal. So IJudJe — n! Jlb vrfHto šle-vilo — fcl sl jetniiefo jsa x?iled recitno SovJ^tsko 7ver,r> ln povorp. da )« seda^ dfktMtra prolc<artata ter st dorni?lja)o, da ni trpba knoUi po<asB?evali. da \a — hofe? rofeš — mo»« Irpalnlti, k«r se mo od,redlr all pa bo Set v lapor. Ne, tovarlSl dlktahnra prolcitariata Ima svo]e zgodovinsko tnesio. ima svofo »godo-vtireko vlogo t odnosn do nnifenja rairedov ln razrednega sovraFnika, To-da dfktatura prolefairlala n« more biti simja sebl smotcr, ne oiore bftl aporab-liena proll iji:d»tvn, profi saraiin de-lavcem, ne more iti protl prevagoji l|ndstva. Nujna |e samo do tistega fa-5«, dokler Je potrebno, ko Je rarrednl sovrainik 1 ofan, da tntnu onemogoči zav4raii revo)uclonarni razvo), da raz-vlje infenzivno del« za prevzgojo IJti-di. Prevzgoja v odnosu na IJndstvo. na ranofice — ne dtktature! Tkti. kl dro-g«če govore, se hočejo igrati diktatiiro proletariata «n fe&tokrat dela)o 1o iz oeke vneme, da Jih ne bi obrekovali all krittziralJ infwrmbiro«evcf itd. Ne, mt o« hoolmo po tej potL Totno Je, da Je pri na-s diktatura proletariala, toda do lira-za mora prihajati samo toiiko, kollkor gre *a iikoreninjenje razrednega 90-vrainika, kolikor qre za tiste, kl so so-VTažniki »ocialistfčne graditve, ki so sovražnikl socialirma. Kajtl todi to S« jc z'K>c)o\in«ka vloga diktatare proleta-riata. Kolikor pa gre za l)udstvo, ia U«!e, ki ljubijo naio driavo, kt iele gradif) socialisem, kl delajo In greSa, foda hoče]o to popravlU, pa proli n]bn ni diktatare proletarlata. Do njlh mora hlli tovariškl, vrgojni odno« vseh tistlh, ki so na različntb položatth in 90 za to odgovorni. Tako tn prav nM^ drugače po Tijamo to stvar. (Soglasno odo-bravanje).
Nadalfc imamo tndl t«ndeneo lako iroemovane budno«ti, naravnosi — pre-Urane budnostL Raztlenil vam bom, kaj pomeni ta budnost. So l)nd]e, kl x Istgevorom budnosti MUDnifijo vse ln vsakogar ln si prlradeva-Jo nartvarlti nczaur>apfe rseh proti vsem. Tega pri ni««; no botno dovolUl. To na) dovolja-jejo tlsti,    ki   lako dela]o    izven    nsSe
(Nada.ljevan)© na 3. strauil
   Stari novi svet, družbeni red
AvstrOska vlada }e zahtevala od ZDA, Velike Britanije bi Francije, da naj zmanjšajo svoje okupacijske sile v Av. strljL Nič podobnega avstrHska vlada ni zabtevala od sovjetske vlade. *
Predsednlk Trnman Je zahteval od Kongresa potrcbna poobiastila za zau pletnbo rtfdnlliov i» ¦obillzacljo rudar-fev.
Okro« Ifl.0<W delavcev želeiarn« »Falk« Je pred nckai duevi zavzelo to* vamBke prostore blfzo MHana, k|er jc oprava tovarne odpustHa gotovo števJJo delavccv, ki pa niso hoteH za?ust!U dela.
Zarsdl vedno novih poskusov avstrO-skih oblsstnikov, da bi zatrit sleh«rni pouk v slovenskem jeziku na Koroškem, so bfll koroškl Slovenci pred kratkira prisiljejii, se $ pismom obrnlti na Svet ministrov ZMnanjih zadev v Londonu, ˇ katerem opozarjsjo na gonjo, kl ]o vodifo koroški šov?n»sH protl ostankom sloven. skesa Solstva na KoroSkera.
Na^lo sodl?'-e je v Madrid« obsodHo 7 španskfb rodoljubov na zaporne kazn! do 12 let, Obsolcncl so b»i obtoženl, da so potnagali jcverlJcera v letn 1947.
V ItaliH )e stopiio v stavko 25.000 zdravnikov in usltižbencev državna^a bolniškega fonda, ki zahtevalo povišanje plafi.
V  počastltev spomlna bolgarskega <Je~ lavskega voditelia in zagovornika brat stva jugoslovanskih narodov \e bUo me-sto  Caribrod  (kjer   Hvi   bolgarska  na-rodna manjšina) pred kratkim preimeno vojw v Dimitrovgrad.
V  preteMem mesecu  so v reški Ivki dograditi   in   izročUi   svojema    namcnu zitni   silos   2   zmogljivostjo   10.000 ton sita,
*
Driavno pmegtvo Be()e le razen ple-menske živine oddalo v preteklem letu za potrebe deiovnih Ijadi 550 vagonov svinjskega in govejega mesa, 12 vago. nov masti irt 22 milihna litrav mleka*
V   istrskth   premogovnikih   ie   dosiej sprefelo deiovne obveze v čast volitev 2416  ntdarjev.   hia  brigadnih  sestankih so brigade sprefelc 47 brigadnih obvez-nosti.
V delavntcah zagrebškega tramvaiskeza podfetja so v letu 1948 začeli izdelovatt tramvaiske vozove. V Istem letu so Hh Izdelali 9, lansko leto pa ie /5.
Po osvoboditvi se }e ob pomoči lind. ske oblasti zelo razvilo čipkarstvo v SloveniH. Lani /<? okrog 6000 čjpkaric na področju fdrije. Podanske doline in Selške doline izdelalo čipke v vrednosti okrog 30 mflilonov din.
   Volivce iz Marjete Trnič in Prepolj najbolj zanimajjo
gospodarska vprašanja
VoHveem H Marjete, Trn4L m. Pi«-jkA) )€ v nedeljo 5. t m. govoril tovariš dr. Jože Potrč.
S prirotlnim naka7OTanjem goKpodarsklh probiemov v naši državi se je kan/didat tov dr. Jož* Potrč približad voJivcem, kar jih Je prisiUlo k pozorneirKi posln-Sanju, fci ni prenchalo ves čas njegove-ga, nro fc pol dolgo trajajočeg« govora. Mnogi, doslej prcmalo »H pomanjkljivo raxloženi problemi so jim posi^Ii po ne-kaj besedah jasni.
Tov. dr. Jože Potrč je voiivcem naka-za.1 pridobitve na§e ljudske revolurije. V zantnnvem razvija-tiju probleanov je prc-šei n* pojasnjevamj« graditve gospodar-stva ter na težave, ki ©e v zvezi s tem pojavljajo Razriniljiva jim je postala potreba graditve teike industrije, Id Je predpogoj vsemti našetmi naprodTcii. Okrcsplje&a je bila njdhova pripravlje-nost m teiave, ki so še pr©d n-aini tei ld bodo bogato poplačane, ko bodo obje^ti, k! fvt t gTatJn|i, z-a-čeli dajati svoje ptx>-tevode. S tem bo pa tva dmgi stram-i zn-gotovljena *amo®to)nost na^e drlav« in raz^irjena    deTOokrattčnost    upravljanjn.
Tt>v. dr- Jožel« Potrtu fe v popotai mcrt uspelo pri©oln€ taio zflinteresira-ti za rawne probleroe n-ažega gospodarskega življenja, da bodo še pozneje raimižt>sM o njiih.
Zivaihnl difiScusdjl ni hotek) h4ti konca. SagadiTta Jurija, knwta ix Prepolj, je z«-nimalo vpraiaoje unif-tjiilh gmojil, n©-roa.liziraitti kjxiečki boni. Ponvanjkaoje čevljer je zanim-aJo *met« K1«*inc To-maža ix Mtiijet«, cepivo proti *vinj*kim bol-eznim pa Krapše Joxet:a i-ac Prepolj. O predpisu obveotne cxW^je )e diskuti-ral Gredf Franc. Tajnilk KLO Marje-ta pa je taiienja, da mora pri predpi&ovanij«u koM.čin obvezne oddaje sodelovati c«Io-teai CKibor, ne pa tla to de!o prepužčajo njemu saanemu. Se o mnogih stvarefti je bik) govora v diskiisiji, tov. dr. Jože Po-trč je dal cnlgovor na vsako vpražanje.
Ob zakljtičk« *"" so «e vallvci BgmJIi akrog svojega kan-dSd-a+a Jn ftvahen po-govor bi trajal labJco še dolgo. Tov. mi-nister se je od vvlivcev poslovil, oni pa ao ga povatoili, d« twij 5« pride med nje.
Ba   
   Volivci iz Grajene so diskutirali s kandidatom tov. Kvedrom pozno v noč
DetaTci, i&rfrurniTd 4n kmetje »o v n-e-deljo 5. marra t. 1. v družbi svojih žen, Rinov in hčera prišli v šolo v Grajeni aa popoldnevno kultumo prosvetno pri-r«Mtev, po tej pa so počaJtaM na pred-Tolivno zborovanje. ki se ga je udele-žil kaTididat tov. nhiian Kvedor In aa-mestnik tov. Kovačič Zlatko.
MlacH in odraslj so •navdušeno pozdra-vfli doSlega kandid-nta in njamesitnika ter eo pozorno poslušali k«nd*id<Jtovo razlago o gradKtvi soclalizma v J^igoslaviji in o uspehih ter težavah kakor tuda o napa-keh, ki j2h delairao na skodo delovnih ljudi. Vse, ka* )im je povedal, 60 prt-znali kot resnico, ki ei }o samd ielijo in »e horijo za do«?ego soclelizma v naSi driavi.
V diskusljS «0 krttiiziraK rame napake gl-etie odlctipa poljslcih pridelkov in ti-vino ter glede vlo/enih prošeaij za zni-
žsnjc obvei. ki n'»o dolgo reSene. Ptlto-žrlli 60 se tudii glede te^av prl nakupu plemenslc« živiuc na Hrvaškem. Trdili 60, da imato teiave x »abavo semenske-ga krompirja. Tov. Caf Franc iz Gra-jene j« vpraia-1. kako bi dosegel ta «vo* jo družino dr&avno preskrbo tn prehta-no kot naj€mm.ik, ki hodi odsluževat kmetu stanovaiije iaa 42 aro-v zemlje. Kmetje ®o trdiM, da so dobili pokvarje-no ©emcnsko p&enico, ki ni vzklila.
Vrsto življenjskdh problemov Jim Je raartolmaiil kattdfrkrt tor. Dušan Kveder in jtti po7val, d>a pMnagajo odpraviti vs« težave to  aapake.
Pol enajst ponoči fe btla i*ra, ko «ta ee kandidat fn nam&stnik poclovila 06. rolivcev \% Grafcne, ki «0 jim obltubili, 6a bodo odSli polnoitevilno na voli^te, keT so veseli, d« kandidlrajo veliki si-novl tw>Se socialisMčne dmnoviai©.
   Predvolivna zborovanja v Markovcih, Središču in Ormožu je obiskal kandidat tov. Kveder
"" ponedeljek, 6. tnarca L L popoldne j€ otoiskal k^ndidat tov. Dušan Kveder predvoldvna zborovanja v Markovcih, Središču in Onnoiu. Povsod je bij pri-srfno EiprejeL Praomo so ga poslusaM, ko J8 ¦»crvDrfl o domačem in mednarod-nem položajii nove Jugaslavije. Govoril jim je med drugim tudi o vlogd kmetrij-stve pri graditvi sodalizma, o uspehih in težavah v preskrbi ter o sovražnih fredvoldvnih parolah.
V diskusiji *o v MarkoVoih voMvd prikazaii svojc tiačrte glede postavitve broda, glcde *a«ge, ki bi Jo nujno po-^reboraJ ves okoliš, keriraajo v Ptuj n^ žago p.edaileč, poieg te<ja, da tam le s teia-vo prtdejo na vrsto. Brod čez Dravo iim je nujno potreben, sai imajo večl-no travntkov na drugd strani Drave. V Središču ee di«kusija ni r&zvrila, med tetn ko so biii voHvci v Onnožu zelo živahni. S k.andndatoin tov. Dušanoni KTedrom so se zadržafci ˇ dvorani pro-STetnecja doma štiri tire. Zboiovaaje Je
trajalo 6c pohsoči. Diskutiralo Je veS v-oMvcev. PniznaM so dosežeoe uspehe, kritiaifrali pa $0 razne napake in po-nuinjikljivosti, ki Mh doslej večkrat niso mogto sami odpraviul, ker se njihovi Oredlog>i vetkrat ndso upoitevali. Od-praviti pa napak niso mogii rrifi po-edind, kar niso fcmeM opore pri množš-ci. Kandidat tov. Kveder je posveča! vso pozomost vsakemu vpraiantu, si bele-žfl prfmere ter dajaJ pojasnila.
Zborovčmje so končaM. Nad 900 ro-livcev 1 Ma-rkovc, Središfa m Ormoža je odšlto na svoja domove ponovno ra?-mižljajoč o rsem, o femer so re^prav-liali * kamd'idatom. PrizrvaH so, da je *borovan1e s taito živahno diiskusijo tnogofe res satno ˇ socialistitni državi v domoviiri svob<x1n.ih in neodvisnih liudl. V nedeljo. 26. marca pa bodoz vo-livnteni kroglicami potrdfM, kar mis:i-}o: »VoMmo p<vs1ance za Titovo Jugosi«-vifjo, pTiznavamo politiko vlade FLRJ In gradfcno cocializemlc
   Februarske seje KLO so v ptujskem okraju
marsikje zajele važna gospodarska vprašanja
Mnogl kraievnj IjtMiskU odborl «0 fcmeli tekom meseca tebruarja redne seje. Ve-čiaa sej je potekala ob razpravi o ob-vezah reje in oddaje iiviae ter poljekib pridelkov. Ponekod so razpravltah o naj-bliijdh ndlogah Sprejeti skJepi za p°" aameane kraje ne predstavljajo večjlb družibeno gospodarekib. spreroemb niti n& kažejo lastne perspektive za gospo-daTski razvoj na podrofjih KLO in na povezavo s petletnim planotn okraja. re-publike i/n države. Na noben} «ejd se od-bor al ukvarjal z vprašanjem o tistih go-spodarsko šibk,iib dtuilnah v svoji okoli-el, ki se še mso odlotile za sodelovanje y krdjevni!h za<Irugaii, niti z vključitvijo za delo sposotonih ljudd r indwstTiji na-še dTŽave. Vse to potrjujejo slede<M prl-merl:
KLO Tržec-Jurovci
se briga za zdravje svojih  Ijudi
Zadnja seja KLO. 11. febr. t L, v na. vzočnosti 9 odbornikov, predsednika \n sekretaria OF, ljudskega tožilca ter 4 članov Ijudske BnŠpekciie je bila co-svečena predvsem vprašanju borbe proti poiavu veneričnih bolezni. Po raznih predlogih je hii končno sprejet sklep. da bo vse podvzeto, da bodo ogroženi zdravniško pregledani in vkijučeni v zdravljenje
DoločiH so tudi višino osebnih prelem-kov za predsednika. tajnico in finanč-nega poverjenika.
Odboroikt KLO Kicar se še niso lotili dela
V začetku februarja izvriena seja }e bila dokaz nezavednosti nekaterih izvo-Ijenih funkcirinarjev namesto da bi centli veiičit.o Ijudske oblasti in pomagali iz-vrševati nietie naloge, za kar jih ie tudf ljudstvo postavilo. Nekateri odborniki se sploh ne udeležujejo seji. Plan ob-veznosti oddaje koruze bi moral po. šteno in pravično razdelit! odbornik šte-bjh Alojz, česar pa ni izvrSil. Namesto njega so morali to na!ogo izvršiti ostali odborniki. Odbornik Oumza Janez se je ndeležil le druge jseie, ostalih se ni ude-ležil niti ni opravičil izostanka. čeprav je bil obvešien. Odbornica Braček Ana ie med zaostalajočimi odborniki kakor da b\ ne hf!o po$teno in pravično deJo daries v ospredju. Štebih Alojz se seje ni udeležil. četudi ie bii obveščen. Enako Kocjančič Anton.
Nujno je, da se bo celotni odbor končno zavedtel velike in častne vloge današ-nffh hi bodočih odborov KLO.
KLO Narapl|e
je rešil več vprasanj
Na seji KLO, 19. febr. t 1., so odbor. niki razcravljali 0 vprašanju, kateri od bornik bo prevzel tajniške posle, kako bodo opravičili pogine zakolne živine, kako bodo odkupili zaostanke iz ianu-arja tn februarja t 1., 0 ustanovitvi pro. svetnega in sociaino zdravstvenega sveta,
0  popravilu pisarne  KLO,   0  postavitvi ograje okros; šole, 0 popraviiu šol. vod-tvjaka, 0  obnovi domov  Mohorko Ivana iz Siteža  ter Tomažin Antona pri Bol-fenku.
VpraSanje tajnfka je ostalo odprto. Olede ostalih vpraSanj so se zadolžili: Saiamun Jurii iz NarapeU. Fi§er Veto. r.ika \z Siteža In Halnžan Maks iz Pianj. skega so Jmenovani v komisijo. ki bo ugotavliala slučaie in vzroke posina živine ter sestaviia tozadevni zapisnik. Za odkun živine 22. februaria so razde. 11H obveščevahio nalogo po voltvnih eno-tah. Tov. FJenedik Avjrust ie prevzel naloRO ustanovitve prosvetnejra sveta, tov Celan Franc pa naiofco ustanovitve zdravstvenega sveta. Poročevalec za kom. zadeve tov. Sakeišek Rudolf ie dobil naioKO izdelave proračuna potrebnega materiaia za nopraviio t-tsarne KLO in izvršitev ostaiih nujnih del
Po končani seii se je ceiotni odbor udeiežil  predvolivnega  sestanka
Odboraiki iz Skorišniaka niso za premestitev sedeža KLO
Nedeljska ©e]a, 19. febrnarja t L, J« Wla hitro kon^ana zaradii raTrH^nega mnenja odbomikov glede predioga OLO, da bi bll sed«* KLO premeSien iz Sko-rižnjaka v GradS5če.
Odbomiki fe Skorišnjaka »© « t««1 predlogom m<so strinjali.
Ker m pri^lo do sporaztima r tem vpraAanju, <se drugih vprašanj niso krtiti.
V  Doleni |e bil slab
pridelek sadjevca
Izvržni odtbor }e 14. febraarja na seji po daljši diekusiji o prodaji ig«anja *n sadjevca forrouliral ugotovitev, da za-raxli lanskol-etne toče v vimogradih in sadovnjakih vinogradnikj niso prideiali vlška sadjevca in žgflnja V kolikar so iraeli na razpolago sadje, so ga prodali in ga ni«o pred«laH v sa<dj«vec. Za ko-ličino 1850 Htrov »adjevca sklepajo, da jo bo rnogoče odkupifci in je KLO prevzel organizacijo prevzeraa.
ŽediniH eo se tudi pri ugotovitvi, da 4ha čistega naea^da sončnic ne bo mo-go^e realiziratd. ker zaaža vmesnj nasad
1  ha   Sirka  ne  se]€jo kot  vmesna nasad niti  za   lastne   potrebe   zaradi  sence   na druge  kulture.   Zav7.eH  so   tudi  stallšče. da na mogoče zaradi terensk.ih priMk po-večati orne 2emlje.
KLO StarŠe se ne strioja s povišanjem piana odkupa živine
Na pnrl seji lzvršnega odbora, \1. fe-bruarja. eo razpravljali o volitvah t Zvezmo skupsčino FLRJ, o pl^au odkupa živine, o obnovi ograje pokopališia, o inventarju KLO, o giadiitvi gasilskega doma v Zlatollcjti, o ureditvi matičaega urada ˇ prostoriii KLO ter o staoovanj-ski komisiji
Prj razpravljanju o p!aa*u odkupa ži-Tine so «e zedinili xa ugotovitev, ^ s« 8 planom FO ne strinjajo ter €maiia.jo, da je bil prvotni plan pravilno razbit in potrjen od OLO Ptuj. Poznejža kcanisij* je plan razdrobila in zvišaia, tako, da je višek pri goveii živim po planu 10.000 kilogramov in pn evTnjaJh za 20 koroa-dov Vse organizacije so ugovarj^le tej komieija tn so bih proti zvišanju. Nič m pomagalo Komistja )e aapravila po svoje. Izvrini odibor se 6uti omalovai«-ˇan
SkJenifi so *a bo ceiokupni odboc « pomočjo prostovoljnega dela pomagal pri oboiovl ograje pokopališča. Za to bj po-trebovaii okrog 2000 kg cementa, za kar 6e priporočajo oblastl To smatrajo z* nujno, da ne bj imeli ljudje. ki nriTao po-t-jj€jo, slabega vtisa fVprašamo «e po vtisu, kl ga imajo mimoid<vči potniki ob pogJedn na z^četi radnižnd dom in ne-naseljene stanovanjske prostore igra<fl>e za traktorsko postajo   — Op- ur.)
Novi KLO ©e je resno lotil vpra&anja peči, lopat, žag, sekir. stolov ln dmgih predmetov, ki eo last KLO, naiiajajo pa se pri raznih posestnikih. ki teh pred-metov nfeo pla^ali KLO je troel razn« stroje Tudi ti ležijo prl posanieznih po-sestnikih sedaj deloma pokvarjeoi in ne-rabni Vse to mora p^iti nazaj r apravo In nadrorefro KLO. Prejinji odbor se za to občeljudsko imorino ni brigal.
Pri gradHvl gasilskega doraa v Zla«o-ličj-a bo izvršni odboT pomagarl prl n«a-bavi g-asilskega orodjii. obleke in drag3h patrebščin.
V   zvezi   «   vpra4anjcin   prostorov    wi nwH^ni   nrad «o   reševall  vpražan)e po-novne   spremembe   stanovanjskega   pro-etora v uradni prostor.
V  »tanovanjsko komfeijo 90 tmeno-vaB Ekart  Jakaba.  Kacijan  Franca   in štaon-bcrger Franca
KLO Cirkulane ustanav-
lja krajevno mizarsko
delavnico
Vreto vpTa.*anj Je režfl KLO ˇ r»nrt 1»*^ lovici iebruarja t \. Mizarska cielavnica dtrva za Solo, obvezna oddaja in aede!1-eke se]e ®o bile osrednja vpražanja te sejo.
Sklenali so, da bo mlzarska delavnJca ˇ Pritoožlčevein lokahi v Cirkulaaah. Delavnico bo vodil mojster 2nlda7*e Ivan, poleg ajega pa bosta zapofileua š« pcnraožni delavec, po potrebi pa še reč delavcev.
OdboT ]e soglasno ugotovil, da nt roožnostl za oddajo koruze, fižola, repe, korenja, peee, slame itd.. ker ematrajo, d« pridelek komaj zadošča za lastne p^-trebe.
Skterafld 80, da ©e bodo eej« rr*ii« <X> nedeljah zaradi slabe u<ieležbe ob delev-nikih. Sprejeli so tudi predlog, da bočt> vložiH pritožbo pri Uradu za pro^nje m prltožbe pri vladS LRS zaradi preveHifcH obveze oddaj« goveje iirine ia praiiče^ za leto 1950.
V  KLO Gradišča    | ne redijo svinj za prodaja
Na prvl 6eji v fefeniarj« t 1. je iKvrašB odbor razpravljal o pla^iu obvezne od-daje goveje žavlne in sviiij t«r skJen*!, da 6€ izvrši razrez plana goveje živLie, dočjitn to pri planu prašičev ni mo<joč«. Nepotrfr?n plan se je vrnil ˇ OLO Ptuj. Prod tem problemom ee čuti KLO brex moči, ker je v Gradišču večji del po-fiestniiov mali vinogradniki, ki «e ne pečajo z rejo svinj za prodajo. Zraven. tega J« zaradi pomanjkanja cepiva po-gindlo več svinj.
MLO Ptuj je posvetil ^m veliko pozornost ™ socialnemu skrbstvu
Claui IO MLO Ptuj 6O na 5. redai «eji 22. februarja t. 1. resiii vrsto protblemor v okviru letošnjega proračuiia, ki znaša 2,995.850 ddn. Od tega odpade na socda;'.-ao skrbstvo 635.850 dia. za prosveto 410.000 ddn, za osebne in stvarne izdatke ushižbencev ter voljenih čl-anov polit. uprave MLO pa 1.300.000 din. Za vse ostale potrebe odp^ad« te 600.000 dai. Potrebe «o seveda mnogo večje. Za dečje jasli je potrebno ned milijoa dinarjev, za raestno gled-alisče najmanj 700.000 d"Jn in v&c sto tisoč dinarjev za dru-g« po-trebe.
Sprejeti eklepi zajemajo vrsto reserrih problcmov Med njimi je sfeiep o skri>i za »Mlad!iko€, o pregledu stanja o-'ma-ture mestne žage, o bilanccth mejiUiii podietij, o priznemj-u. oziroma odkio-nitvi plaičila na«dair nagrad iai dodatkov tislužbencev mestne ok.repčevalnice, mestncga skiadi&ča piva in mineratoe vodc in mestne uprave ter vrsto sklepov, kj se n-aJiasajo na perscnalna vprašaaja.
Poverjenik za kulturo in prosveto to-vari^ Kranjii1? Ivo je prevzel nalogo, da bo stopil v stik z miinistrstvom ta zna-nost    in    kulturo    tov    dr.   Joietom Po-
(Nadaijevanje na 3. stram)
Februarske seje KLO v ptujskem okraju
(Nadaljevanfe 8 2. strani)
trfem zaradi gledaU^ča, za keterega iri pToračunsike n>oino«ti. Ing. tov. UTban-čičn je bila poverjena naloga, da izd^ela točen proiračtm za dela, ki so pctrebna v jaslih, da se n.a pod-lagi tega Š€ iz-pofiluje potreben kxedLt.
Navzočl odborniJci eo fenesli kritiko, da se od vabljendli cteleg.atov za okrajno skup&čimo niikdo  rd udeležfl  ©eje.
Na področju KLO Bre-zovci bodo gradili
Na prvi 6«ji trvrSnega odtoora r febm-arju t 1. je bila odobrena gradfitev štiri metre dolgega in tri metre širokega no-vega" mostu in vodnjaka v Prerad-u, k4 bo gloJbok okrog 13m. Za popravlio ce-ste od vasij Strejacj v Tibolci bodo po-rabili okr<x] 500 kub. metrov g<ramoza, za glavno cesto skoz^ Brezovci in TI-bolci pa 200 kub. metrov gTesaoan, zra-ven manjžega šteTril« propustnih eevl,
Istoč:a«no je ugodil prošnjam neikate-rih eocialno š&kih poedincev za podpore ˇ vi^fei 300—600 din mesečno. šeserko Jožefu ia njegovim otrokom je bila prt-maiw pravica prej«manja iivilskifa na-kaznic. Podpora j« biLa priznan^ Jurgec Stefaau- in AmaJljl. Voglar Mariji, Jain-žekovič Mariji, Cvetko Joietu po 600 dan, Golob Joietu iai PJvec Marift pa 300 <Jin. Otrokom Plohl Franca so b!!e aamesto po-dpo-ne priinane žlvilske nnketz-nicc. Majcen Mailji so bil« podpore »kioijen-e, ker odbor smaira, da Je Se sposoinva zs oekrbovanje otroka.
KLO Markovci iraa težave v zvezi z živinorejo
KLO Markovd je imeA r prvi polovicl f€fcr«a.rja t. L 3. redno ©ejo. Na tej sejf so razpravljaJi o predpisu obvezne reje živin«, o pritožbah Toper zahteve ofevez-ne od<laje živlne, o prodaji žg<mja, o preiroenovaiijii pošte Sv. Marko r pošto MaTkovci, o prevzemu »Mladinskega do-ma« v upravo KLO, o manjkajočih žleb-nikih aa zadnitnem domti, o pripravaii aa občni zbor KZ Markovci t€r o prož-njah za podporo.
Med razpravo o pr©dplsa obvezne reje iivfcne so odbomiki kritizirali. d» bi bilo treba redili 47 plemenskih krav veC kot latii, brer ozira na to, da lcžijo travniki na drucji strani Drave, na katerifa n« zraste mnogo krme, ker je prodnat teren. (naplavin© Drave), ki ga za>ra<li odtialje-nosti ni mogoč« gnoji«. Tako ni redek priijner ob slai>5Ji letinah, da morajo go-epodarji s.poraladi živino rediti « koniz-nico in alamo. pri čeraer živitia tako osl-abi,  da  ne   more   sama   niti   vetajati.
Pri reSevenju pritoih proti predpisn obvezn« oddaje živine, ki js"ii je vlofila VGiiaa kmetov, J« bll efavljen predlog, da M M!e dane te prifoibe r r^evanje kxnetov^lcem rned kafer^ spa<5a)o skoraj vai odfoornifci. Nekatert obvezciki imajo večji  predpis oddaje,  kakor  rej© praši-
Č€-V.
Giede piroda]« iganja ]j» bilo izneieaaeh več utemelHlev, da iganja ni mogo^:e dofjiti za odkup.
Pri predlocni pošte Ptuj v prefeoearKiva-nje poUe Sv. Marko v po^to Matkovrf «0 itneli odbo.rnlki pamisleke, ker sma-trajo, da se bo poiterm Se bolj pogosto dogajalo, da bo prihajala pošta iz Mar-kovc v'Prekm«Tju na to pošto ln obral-no. Zraven teg-a «e opiTajo ttidfi na sta-Jišče, da p-otneni pošta Sv. Marko za v©s okoHS, sicer bo ljud®tvo smatra:lo, da je p-ošta Markovci «amo za Markovce.
Na novozgrajenero zadružnem dorau manjka okrog 500 žlebnikov, zaradi fce-
bx nateka O6trešje ln zidov}e. SkleniM bo, da bodo na sledeio eejo povetoili člarva upr-ave za gradnjo zadružnih do-mor pri OLO Ptuj zaradi efcupne rešltv« rpražanja o odpravl teh n©dk>Rta<kov ln zaradi dogtraditve vsaj nekaj sob, ki j&L nnjtio potrefcujejo.
KritfeiraJi eo eianje y KZ Markovci Stairi odbor ®e za njo ne briga. razem predsedniba in tajirfka- Zara<H tega ob-etoja nujnost čnm boljše agitacije za tim prejšnjo izvedbo občnega zbora.
Konino «0 rešili nekaj proSenj za pod-pore eodalno ogroženim osebam.
V KLO Destereik bado popraviii  mostove
V  zafetku februar>a t, 1. Je refidl KLO Desterndk  več   te&očik  v^ralanj,  kot oa primer glede popravila tno«ta tez »Prin-dganoc v Doli-ču in roosta 6ez »Strmec« v Svetinciii, cisterne v Desterraku. G)e-de nagrade grobarju so dolocfli nagrado za  vsak  grob m odškodnino za grobao »emljisče. Ekrločili eo ljudske tožiloe. Oo-bavo graomoiza 90 prepustili 2lahtič Ste-fasvu. Popde živine so uredili po »olivnib enotah. O plana obvezne rej€ živine sw ratKpravljali na množičnero 6estanku. Irgl Antonijj iz Desternika eo določih 400 din rnesečne  podporee.
SkteniK 80 med dnigim, da «e d<rioči pl»ča gxobaTj<a za kopanje groba: vint-čarjean in posesfcnikom do 3ha zemlje 200 dln, kmetom nad 3 ba 250 din. Za ki^jljeni proetor za grob je KLO dolo-čtl ceno 500 dsin na starem pokapaltščti ln 250 č&a na novean pokopallšdu Stav-Ijen je bil predlog, da bi potom prosto-voljnega dela uredtli pokopalii6e tekom 6 mesecev.
Za Ijudfike toftitee so določeiri: xa Dc-sternik Ž©L«7.nac Toinai fc Groboviek MHhfliel, za VintaTovce pa Sok Jemez.
Za material, okrog 10 vreL cemanta, bodo prosili okrajno plansko komisijo.
V KLO Padnje
semenski krompir so v skrbeh za
V   nazočnostl   10   čl-anov  so   na   sejl 16. febmaija t 1. razpravljali o tviAanj« plaiaa o re{i In odiaji živine. KritizLrali 80, zakaj je Wl plan poviiSan. Poj-aonjeno jdm je bilo, da jeplan zviian po naJogu Poverjeniitva «a dtiavne nabave pti OLO Ptuj.   Referent   za   kmetij»tv<5   fc   enroval vpTažanje sememskega krcwnpii)a.  Prika-zal   ]e,  da   gospodarsirva   nimajo  eemen-ftkega    krompdrja,    da   jc   «orta   bel&g« krompirja  siaha  in   unSfftna  po  poJjskvb mi^ih. SkleniH so, da *e bodo brigaM za nabavo seinenekega krompirja n« m«iro-dajxM?jm tn^«tu.
Re^ilj »o Se oekaj manJMJh vprašanf. *
Večini lju^eitva s področja poe-din3h KLO ti sklepi ne bi biH zneni, če o ttjih ne bl pasali v časopisih. Ponekod «0 kra-jevusi ljud^ki odbori rvavajeni, <Ja sporo-fijo te sklepe okrajnenm Ij^dskensoi od-boru v Ptuju in 6akajo, da jth OLO po-trd4 ali zavme, ter s tem jemljejo Ijud-stvii možnost takojftnjega odpravljaJija neprilji in tež<nr, na dnjgd strani pa iz-grnbljajo čas. Najve^krat ostanejo sklepi le na papirj-u. Teka prakaa ne sluiS gra-cfeitvi 8r>datizroa, rcmveč edino biroikra-tirmu, W ]e Ijudstva prav tako odvra-ten kot nnpake, fci nastajejo zarad-i ta-kega ocbosa do inidatlve delovnega ljnd«tv«. Mnogi KLO So r.e op«s*fli ta-ko prakso 1n sc lotili reževonja resnfih nalog.                                                  L. F.   
   Tudi v ptujskem okraju tekmujejo
kmečke delovne zadruge
Emetko delovne radnige v ptajskem okrajn so sledile vrgleda mnogih za-dmg t Sloveniji ter »i naporedale med-sebojno »odalisHčno tekmovanje. Pred tekraovanjera bodo posebne koroislje ocenile proizvodne moSnosti posaraezne zadTuge. Tekmovale bodo zadruge med *eboj, ˇ okvlm zadruge pa brigade, sku-pine in poedlnd.
Dc«IeJ so v ptujkem okratu napove-dale sledeče zadruge tekmovanje: Dra-vtojskl vrh zadrugi Gorca-Dežno, Sobe-tind — Prvencem, Desend — Placarjti, TtrnovBka  vas — Desternikii, GoriSolca
—Mofikanjcem, Cvetkovci — Oslniev* cem, IHmerk — Grajcnci in Traiče — SobetSncem. Predvideva »e, da bodo *tn-di zadružniki v Sredlščn Ra svojera ob-čtiem zboru, kl bo ˇ kratkem, napove-dali tekmovanje enl lzined kmečko de-lovnlh zadrug v okrajo. Sadjarsko de-lovna zadruga »Oso]n&« bo tekraovala, ker podobne zadmqe v naSem okraju nl, t eno kmečko delovno zadrugo v vse-drJavneta mcriln.
Zadrage bodo tekmovale t povečanjn hektarskega pridelka, pospeSevanfn H-viaoreje,  nvajanju   razttlh   panog   prok-
rodnje, graditvi gospodarskih poslopl|, boljšl organlzadji dela, oddaji tržnib presežkov državl, predvsero pa v org»-nfzadjski okrepitvl svojih zadrw<|. V ok^ima gornjih točk bodo tekmovalne komtsije izdelaie svoje podTobne tek-movabie plane, kt prfdejo v posameznih zadnigab  ˇ poStev.                         Nn.   
   15. April dan železničarjev Jugoslavije
15. aprfl Je praznBc vseh železmifarjev Juc^siavtje. To Je spominskl dan na pričetek vellke stavke železnflcarjev. kl *o se borlli pirctl tekoriš-tevalcem za osnovne človeške pravice. Na dan 15. aprlla 1920. leta Je pri denMmstracfJi na ZalaSki cestl v LJtiblJani padlo 14 Irtm, od teh 9 ielezničarjev, pod streli raz-besnele vlada]o(c kllke, kl ]e hotela ta pokre4 zadušltl.
30. obletnico bodo železničarji letos prvič proeslasvili. Po vseh večjih centrih nvit domovine — tako hidi v Ptuju — bodo lclezni^arji proslavljali ta dan kot «vo) voakoletni praznJSi.
itaJeJd ieJezničarji bodo s »odelova-n]em železnlf arjev svoje proge na pred-veČer, to je 14. aprlla L 1. prlredili aka-demijo t sindlkalni dvorani železničar-
Jev, na sam praznlk, 15. aprila pa bo povorka po mesiu ln svefano zborova-nje na  Kvedrcvem trgn.
'.ot a>re<ftpri|pravo praznika so želeml-čarji sprejeli obveze, da bodo lično cr ''' zgradbe, njihovo okolico in pre-vozna sredstva ter tako prlpomogli k miofcnejšema po-tovanju.
K sodelovanju so povabljeoe vsema-»ovne organizacije. Nnijboljišlin sodelav-cem — neželezničarjem bo Direkcija ie-lezni- LJubljana kot priznaoje dala 35 vozovnic za potnlSkl all brzl rlak ta poljnbno reladjo.
Pozlvamo vse organizadje za člm t€sr-'e scdelonra^je, da bo ta praznlk Žel jHtlčarJer čimbolj svečano proslav-llen.                                                        P-   
   Navodila za registracijo vozniških knjižic, motornih vozil in koles
V zvezi z navodrli ministrstva za no-tranje zadeve se bo vršila redna letna refcistradja vozniških knjižnic. motor. nih vozil in koles v času od 1. marca do 31. aprila 1950. V tem času je treba pri-javiti in rcgistrSrati vsa voz-ila, ki se bodo uporabijala y letu 1950 v javnem prometu. V ptujskem okraja ss bo vršila registracija v času:
1.  Od 1. marca do 14. marca se bodo sprejemale   prijave   motornih   vozil   na okrajnl upravi NM, soba št. 30. Vsi last. niki  uporabnih  in  neuporabnih motomih vozil rnorajo v, tem Času prijaviti svoja vozima. Lastniki, ki imajo motorna vozila prijavljena v  drugih  okraji,   pa  se tie-nutno nahajajo v ptujskem  okraju, mo-rajo   svoja   vozila   v   dotičnem   okraju predhodno odjavšti, ker jih bodo šele v tem slučaju lahko priiavili v tuk. okraju. Zaradi   kratkega   roka   opozarjamo   na določen čas, ker se na zamndnike ne bo mogoče ozirati.
2.    Registraciia    koies    se    vr51    od h marca do 30. aprila. Vrstni red regi-stracije je isti kakor mnsko leto ter se bo  vršil po  pristojnih  okoliših  Narodne milice.   Cas   bo   pravočasno   objavljen. Lastniki koles   morajo   kolesa   prijaviti na tistih postajah NM, kjer so jih prija. vili lansko leto. Za vsa na novo prijav, ljena kolesa se bo vršila registracila v Ptuiu na Upravi NM vsako sredo. Tam se prijavljajo tudi kolesa, ki jih lastniki prlpeljejo  iz  drugih   okrajev.   Za   regi. stradjo je treba prijaviti vsa kolesa, ki se bodo v letošnjem letu  uporabUala v javnem  prometu., Lastniiki   koles,   ki  so se jim pokvarile  evideučne  tablice, mo-raio Kste ropraviti in pravilno namestiti. ker bodo ob registraciji zaplombirane.
3.   Registradja vozniSkiih knjižnic (šo-ferskih) za L 1950 se je pričela 1. marca in bo traiala do 14. marca 1950. Lastniki knjižic, ki nameravajo v letu 1950 uprav-llati  motorna  vozila.   morajo   podaljšati njihovo veljavnost. Prijavi, ki" mora brti kol-ekovana z din 40.—, je treba priložiti z   dln   20.—  kolekovano  zdravniSko   iz-prsievaio,   na  katerem   mora biti osna-Čeno, da je oseba sposobna upravljati z motomim  vozilom.  Poklicni  šoferji  mo_ rajo prHožiti §e potrdilo 0 zaposlit\i. V zvezi z registradio  vozni^kih knjižrc je treba  tndi  pravočasno  prijaviti  voznike motornih  voziL   Če je na enem   vozilu zaposJenih več voznikov, je treba prijsu-vrti vse.  ki   bodo   tipravljaii z dotičnim vozilom. Za prijavo in odjavo sta odgo. vorna   lastnik oz.  upravitelj   in   voznik (Sofer). Prtjavo  in   odjavo  ie  treba  iz-vršiti v teku 3 dni.   Če  voznik   orekine služheno razmerje na področju okraja in se hoče zaposliti  v  druRem   okraiu,   je doižan, da se v roku 3 dni odjavi in na-vede    spremernbo.    (Uredba  0   voznikih mot. vozil čl. 2\.  —   Ur. list $t 70 od 18. 8. 1949 — FLRJ.)
4.   V roku od  1. marca do 30. marca 1950 je  treba prijaviti vsa vprežna  vo-zifa.   katera   se   unorahiiaio    za    obrtnn
prevažanje. Prijava mora vsebovati ime in priimek lastnika, bivaJiSče poklic, štev. obrtnega lista in kdc ga je izdal. vrsto vozila in nosilnost.
Ker se po 1. maju 1950 ne bo smelo kretati v javnem prometu nobeno voztlo, ki ni bi!o prijavljeno in tehnično pregle-dano, opozarjamo vse prizadete. da se gornjih navodil strogo držijo.
Iz Poverieništva za notranje zadeve.
   Obljubljata dva, da pa nobeden
Stanovanjska stiska ˇ Ptuju, da na}-bolj asJiti družinam s Stevilnimi dni-žins-aici člani. ki so se vedmo težje prebljall skozi življenje kot manj*e družine.
Pripadam drutini, ki ima 11 dratin. člatiov, stanuje pa v Ptuju i>a Sp. Bre-on v majhni stari dvosobni hišdci. De-lam v Mariboru pri In\'alidskem pod-jetju (Tapetništvo) v Jvirčifevi ulicd. Vsakodnevno «e vozim na dck) in do-mov z avtobusom. Moja 5 članska dru-žina s 3 malimi otroci stanuje v sobdci 4,70 x 2,30 x 2,30, v drugi sobd pa iivi mati s 5 otroci. Stanovaiij*keTnu od*e-)> v Ptuju in zdravstvecemu odseku prd OLO t Ptuju je znano, da so to nemo-qori staoovanjski pogoji, vendar ni roo-cioče ničesar dtvseti. Na stanovanjskem odseku v Ptuju so mnenja, Aa moratn dobiti zaradi službe v Marifboru tam stanovanie, v Mariboru pa so me pre-pričali, da je tam še večja stanovanjska stiska. Strpe! bi še dalje v tem stano-vanju, vendar me rtli odgovornost pred otroci. da se boirim za rešitev otrok rz prdlik, kj so pripomogle do tega, da mi je sin shrKMl kotnaj z 18 meseci, Isto bo nedvomno 2 najmlajšo hčerkico. čo ne bo imela Se siLbših posledic.
Takih primerov ]e v sta.rih, vlatmh in nezračivih hišah v Ptuju veliko. Ne-^teto mater se nahaja v tsti sti^ki kot moja dmžina. Z lastnitni težavami in s težavanvi drugih sem hotel dokazati, ka-ko )e 'no, da se v Ptuju začme z graditvijo stanovanjskih hiš, ki bodo rešile nešteto otrok te-žkih posled'c r»-b'Msa.   tuherkuloze itd.                   V. F.   
   KMETJE!
Ponudite  rvoje vo«ove, sani  ln  konj- ^^1
sko vprežno oprerao oa proda).                      1
Navedeno tnora biti v dobrem stanju. V poUev pridejo težjl vozovl za prevoi lesa in sanj v iste svrhe. Platuje se po dnevni prosti ceni, odkupuje pa se vsa-ko »oboto predpoldoe na seJmlSčn. Na-daljnje lnformacije nodi 2lvlnoodknp — Piuj, sejmtšče.
Kdor |e v Mo§kan]dh all okolld za-držal beJega psa, k{ sliši na ime »Ceiot. naj p«a takoj vrne aH sporočl svoj na-slov  Puk§if Mihi,  Formin št.  19.
   PRIDELOVALCI OLJNIH SEMENI
ObveSčarao vas. da |e rok z% zame* njavo za olje podaljSan do 30. t. m. — Bučno olje bo v zadostnl količini na raz-polago. Rok za zamenjavo Je podaljSan zaradj veliklh količin semen, kl se od« kupujejo, kl pa |ib istofasno ni mogoče predelat} v ol}e.
Glavna dlrekdje Hvilske lndnstrije
   Govor Maršala Tita
v Splitu
(Nadaljevanje z  2.  strani)
driave, mi pa ne bomo dovolili se)an)a ocz&up&nga proti vsakomur.
KaJ pomenl budnost? fa otma niče-sar skupnega z nezaupanjera in sumnš-čonfera. Budnost je ena stvar, sumniee. nie pa druga- Budnost ima vzgojni po-men v sociaiističnj družbL Bitdnost po* meni — giedati okrog sebe, tnotritl vse, videti vss in tain, kjer se vidi napaka, pomagati ljudem, da ]o popravilio. Bad. nost pomeni — biti buden proti razsip. ništvu v državi, razs:paniu z Ijjsdsko Imovkio. B!ti buden pomeni — videti nepravHen odnos do delavca v podjetju in si prteadevatl, da se to pcpravi. Bud. nost poineni — biti buden proti tistetnu v ljudski oblasti, ki nepravilno ravM z Ijudstvom, !n si prlzadevati, da se to nepravilno ravnanje popravL Budnost pcmeni ttsdi — pazfci, da se sovražnlk ne vgnezdi v naši nstanovi ali podjetju in da tam sabotira.
To je stnisel budnostL Kaj pa Je stnnnk čenje? Za sumnlčenje pri nas ni mesta. Če si buden, če je buduost razširiena doii v množice, če bo vsak državljan, >sak delavec, vsak državnl uslužbenec, spk>b vsak naš detovtta človek buden, tedaj botno videli stvarnosi, tedaj bo tisti, kl ie kriv, pokHcan na odgovornost pred oblssii — oe bo pa prlmerov, da bi drug drutjega sutnničili, ne vedcč, če je ta kal storil all ne. S suntničeojcm se človek moralno uhiia, na ta načkt se uni. čuie na tisoče IJudi Ijttdje Izgubllaio voljo do življenja in kaj &e do dcla, S takira oačinom dcla nlrnamo ničesar skupnega, ni v značaju našth ljudi in zato ga naj uporabljajo tam, kjer je tadi da. aes v uporabi iii kjer je že teta v upo-rabi tam, kjer je rodil nezaupanje vsa-kega proii vsakomur. Tega se moramo varovati, morarno pazlti na naše tovarnc, na naša podjet?a tti na vse ljudsko ioietje, toda ne stuemo upropaščati nedolžnih Ijudi, ker so ljudje za našo državo, za našo socialistV^no državo najvcčjl kapL taU ki ga imamo.
Ko bonso imeli dobre in zavcdne IJodJ, todaj oc bo moglo biti nleesar, česar ne bi mosH Izpolniti in uresnlčki. To je giavijo v zvezi z budnostjo, kajtl Ijndje so temelji za uspešen razvoj In zgradttev soctolizma. (Močno vzklikanje Partiii in tov. Titu.)
Tovanši In tovarlžlce! GovorU sem o teh stvareh, o birokraclji o budnostl in nieneni značaju zato, ker so pri nas ža takl ncgativnl poiavi, zato, ker se Ie začck) pri nas tu in tzm kazati, da Iniajo posatnezaiki rec.mo ^a ziiSed Scvjetsko zvezo. Ne bo nam v vsem zgled Soviet-ska zveza. Zglcd na) aam bo v tistent, kar ie bik) pozitlvno, tJstega pa, kar ie negatlvno, ne borro crl nas prakdcJrail To nal praktlclraio še nadalie saml. Tudl t tein ie blsrvo nažc^a napredka, našcga razvoja.
Tovarllt in lovariSicel BHo bi prav, da povem danss tukaj, ker sera v DaL tnaciji in Kovorim v Sp!Hu, pred kraetl, detavci ia državljani, nekaj tudi o naži gradhvL
Ko danes prJreJamo predvotlvoa zba. rovanja, ne moreio Lti na& pobisnskJ kaadidati kot nckdaj demagoško v svoj voživivi okraj in obijubljati to in ouo — (udi tlsto, česar ne ruorejo izpolniti, kajti prl nas nima noben poslanec pravice, da bi v svojem okrajo obliubU več, ko< država more dati, več, kot je niojjoče isrtvariti. Mi se ne ptčanjo z demago. fržjo. Toda, če danes lukaj rečem, da nsša oblast skrbi za vse naše kraje, zlasti za-ostale, ni to nikaka deraaKO«i]a. tenivefc resnka, kajtl naša tendenca Je. da ne dvignemo sarao zaostalJh repnblfk v ce. lotl In iih pribMžatno tfsthn. ki so razvi-t&Jge, temveč, da tudi posamczne krale v repubtikah dvignemo, da postanejo razvitejši ta naprednejši, da jlra ustva. rfmo možnost! za boljše In sreinejse žW-Henie. Ko je govora o tera, vam hočem rečl, da boino, nc glede na to, da ssno v raaterlatnem pogledu — v tekn teh nadčlovešklb naporov za.Izpolnitev pet-l«*nes:a plana — t težavah, )zpoln]e>al1 ln izpolnifi svpj namen, da ustvarfmo dalmaf*msk€tnu prebfvalstvu žlvljenje. kl bo vredno takih lludl, kskršn! so naši DalmatlncL
Tu imamo prekrasno obalo, morje bo. g.ato rib. Toda mmamo še sredstev, da b! izkoristili ta bogastva našesa morjy. Ntasaroo še dovoli ladlj. Toda zKradJII bomo ladje, zgradili Jlh borao v blšžnji bodočnosti. Začeli bomo s teni, ker je to koristno oe le za Dalmacijo, temveC za prefnrano našega prebivalstva v vsej Jttgoslavljl. Ne morem vam reči, da borao zKradlli dovolj Isdlj v tem letu ali prihodnjem. Toda v dveh, treh letib bo. mo ustvarili dovoij sredstev, da se bo lafcko naše liudstvo v DalmacUi. kl Je v clavnem usinerfeno na morje, v gospo. darsketn pogledu dvignHo ter dosejcio drage kraje naše države.
Razen tega je DalmacUa zelo prime. ren teren za razvoj našega vinosrad-aištva. Morara rečl da smo v D^lmaciji precei zaiiemariH in zapustili Rojltev vinske trte, tega bogatega vira za pove-č?uije narodnega dobodka, Na tctn kras-nera soncu aspeva tudi dobro vtno, toda niti Dahnatrnci ?a sedaj mmski dovolj. V tem po?.ledu bnamo krltisko, tako »pra. vičeno kakor tudi neupravičeno. In za_ kaj doslej nismo dovol] storili v tcm po. Ktedu? Ze!o dobro veste, da sme inorall v prvih letlsb vrečl tež3šče na graditev podjetjj težke industrife. Tež:.šče je tudl še sedaj na tem. Naša sredstva 90 s«_ veda zelo potnanjkiiiva in nismo jlh mogli ra/de!5tl na vse kraje, da bl po. vsod storiil vse, kar je potrebno. Toda nfti hip nfcmo pozabiH, kaj vse moramo storitl tukaj. Mislim, da bo velike ko. ristl za vso našo državo če se bo dal-matinsko Hudstvo clrnbolj posvetilo ro-Jitve vlnske trte. Naloga države pa j«, da ustvari za to možnostl in srcdstva. Tovarišl in tovarišice,   obljubljam  vam,
ne Iz po!jfi}nfh all voHvnodemajjoških razJosov, da boroo to storllL Lahko bi vam to povedal tudi v Beogradu ali na drugem kraja, toda to ram povem tukai zato, da boste vedell, da na to m?sHmo lo da bomo postopoma nstvarill možno-sii, da se bodo naš? dnlntatfnskl kmetie posveflll v večjem obsega cojitvi vlno. zrsdov, kajU ti kmetje imajo izkušnje v tem, podnebae okoinostl pa so dobre. To ie Kospodarska panoga, k! inora bitl v DsJnacIJi ze!o dobro razvlta.
Nadalje. videll «te, da smo KgTadfli ielezniško linijo Utsel;o progo, zs ka-terc fe dobllo v starl Jngoslaviji ne vfim koiiko poslancev poslanlSka me-sta. kl pa nl bila irlkoli xgra?ena. Vfi smo * j Zfrrarlill tndi brez obljabe. To te dntga linifa, kl veže Dalraadjo % notranjostjo na5e driave. PraT tako veste, da traslramo telezniSko linijo o>J 'Jvna do Slnja, na kateri bodo letos opravljena dela v manjSem obsega, prl-bodnfe leto pa bodo dela inienzlvne]-Sa, tako tfa bo SpHt le x eno progo po-veian s krajl, v katerfh Je dovolj pre-moga in drnq3h virov sarovln, potreb-nih prebivalstvn, ladjarstvn in gospo-darstvu.
Razen tega tmanto namea zgradftt r Dalmacifi Stevllna podjetja lokalne tn-dnstrije. Zgradili smo »Jugovinil«, ren-dar to ni v«e. Gradinu) ladjedelnice 1« še  jth  bomo  gradilL Zgiaditi  moramo
trt naio trgovftko mornartco pa tudi vojno — te ho*e)o vede« HstS, kl Ji*» to zanima. (Dolgotraino vzkHkanje Par-tii! in i.h\). Zafo pa morarao nstvaritl mofinsAti. Moramo najprej zgraditf ladje-delnic*, jlb inodernizlratl, opremitl 1 najmodRrnefšo tebniko, nato pa se bo-mn lotiii graditTe ladij. Z eno besedo, Dalmaclla oe bo zapostavljena, kar za-d         indu*trla!izaci]o,    v    odnosn    do
drngih naSJh pokrajln. Ljodstvo naSe Dalmacije, ki izna naf%rasnejLo obalo, ki sem )o videl. lfadstvo, ki tu flvi sto-letja, tic sme bitl nif manj zadovoljao kot Ijndstvo v notranjosli naJe dr?ave, nfegov življenjrski slandard pa ne sme biti manjši kot vseh drugih. Gre samo za ':>, da nstvartmo potrebna sredstva. K bomo dobili ta sredstTaT Od nas sairth, od delovne storilnosti na*lb de-lavcev. Kdo Je nstvaril na5e nove to-Tarne? Stoje tn vellkansko tehnlko, ki so prlšli v nado drJavo, so ustvarile žuljave roke neSih delavcev ln na^ih knetov. srav tako bo twdi » piihodnje. Ce dobimo tujini kak kredlt ail niajhro posojtlo, je to samo pomo5no aredstvo. kt povzrofa, da ne natezaino ln j gonltno preveč našlh ||udi. To nam samo olajšuje delo. To nam lahko samo malo skrajša razdobje graditve nckaterih tovarn te — nif več. Ta sred-stv torej Izvlrnjo iz naš!h rudnikov, nafiih tovarn, naših polj. To je tislo, s
Cimer danes plafujemo ono, kar kupu-]emo, kar Je potrebno za industriallza-cljo tn elektrifikacijo naše drJ.ave. Ko sem danes tuka) govoril o nekaterih pomanjkljlvostih, k! Jih ^e treba popra-vit< sem to stori'. prav zaradi tega. da bi lažj« prišll do teh sredstev. Kajti danos gre presežeX ki ga ustvarjamo. ln ta nresežek Je veSik, v aknmuladjo, V pcnenl ustvarjanje sredstev ia gra-dStev naMh tovarn, za gradilev podjeti), ladlj, novih cest novlb ielezništkih linlj itd. Danea je vse naSe delovno Ijudstvo delnlčar te velike sociallstifne gra-dltve. Vsakdo, kt de!a. Je delnifar te gradltve, van]o vlaga in ve, kaj vlaga. kajtl on njegovi otroci, njegovi vnu-ki ln pravnuki bodo lzkorlSčali blago-daH, ki "a bo dal sodalizem naiim ro-dovom.  (Dolgotrajno odobravanje).
Hotel bl se >, cekoliko besedami do-takniti tndl nekaterih lail o nas. Po pravicl vam povem, ko sem odšel sem, nisem imel namena o tere govoritl. ker o tem ae govorlm rad. Toda vem, da številni "ale slišati nekaj o tem, pa vam b<wi povedal besedo — dve. Gcvone in lažcjo srtalno, nepreslano. Iskreno vam moram prlznati, da ne berem tislega, kar piSejo, ker me ne zanima. Toda vem, da pišejo, ker mi o tem drugl prl-povedujejo. Zakaj ne berem teh stvari? Z tof kei varnjem fivce za pametnejše stvari (smeh in  odobravanje). Vem,  da.
je treba, da delam, vem, da moram de-lati in zato morara paziti. da si oe kva-rip živcev « kakrinlmi koli bndalostmi ln lažmi. (Oodobravanje in v^likanje Parti     ter Titu).
In vendar, da vam povem nekaj kon-kretnih stvarl To traia že dve teti. In če kdo laže dve letf ?n to vedno v nekl novf oblfkl, potem so to samo stare lail v novi obHkl. Te 1^.1 so obrabMene \n v njib nl nove vsebine. Tisto, kar so si IzmislHi v prvem. druscm in tretjem plsmu ter v nekoUko člankfh ra tem — le vsc. To sedaj prežvekujejo fn najdeio nove Ijudi, ki o tem novore. PoEleJmo na primer, kdo !e orvl začel lagad po tch pismih. To Je bil Rakosi. Za n!im se Je javila Ana Pauker, nato pa so se Ja-vUi Bierut, červenkov. Dei, Duclos itd. Pred kratkim so poiskalj §e nekatcre avtorhete, do katerih inia delavski raz. red na svetu spoštovanie, da bi še tl nckaj povedaH o Jugosiavlji, ker se bo sicer tnislilo. da so tako pošteni, da no. čejo Rovoriti. Gle}te, pred kratkim je tudi Qottwald najrazllčnejše kvasll kar ie že slišal od svojih prednikov. Javlla pa se ie tudl Doiores IbarrurL Kdo je ona — veste. To le ^panska revolac?o-narka, ki so io naše žene in naši Ijudje cenili kot   revolucionarko.   Tn   ie  žena,
(Nadaljevanje na 4. 6trani)
Govor Maršala Tita
v Splitu
k            (Nadaljevanje « tretj« strarri)
ki se ie tneni osebno zahvalUa ra jmta-3tvo našib borcev v 6paniii po poraza špauske reiiublike po zinagi i ranca. V apantji K' padio nad 600 oajboMš& sinov na&e države. ledai mi je rckla: »O mrt-vih ni ireba govorfti. Saml veste, da so •o heroii. ti živeči pa so krasni ijudje in spansko ljudstvo ne bo nikdar po/abiio ijISiove pontOkS.« Sedaj ic napi&ala čla-<iek, v k&tereni pravl, da šele sedaj vkii, Ja so bili tedaj v Spaniil samo voluini ;n gestapovcL Ta žcna je popljuvala svoj lastni obraz, Hotela je popljuvati nas, toda nas ne more popljuvatL (So-liiasno in močno odobravanje.) čistost naših narodov, Cistost naših borcev se ue ntore popljuvati. Tesa ne more nJhče in niii ne Dolores Ibarruri. (Dolgotrajno vzklikanje Partiji in Titu.) O tem nfsem misiil govoriti, toda sedaj vam moram reči, da -setn prejel ne le po porazu v ^panlji, temveč tudi nedavno, pred dve-ma letoma in p<)U pred pismi CK VKPib) nd Doiores Ibarruri pismo, ˇ katerem se najprterOnejc zahvatjuje za prisrčno in veiikodušjuo gostoljubuost, ki sta io iz. kazala naša oblast ln naša PartSJa žpan-skini borcetn, ki so šli iz Sovjetsko zvcze v Francijo. Z najlepšimi besedami je iz. razila svojo hvaležuost iu poudarila ve. UkoduŠnost iugoslovanskib narodov, ju. soslovanskih borccv in našesa vodstva fter naše Pardje v prvl Trstl Ml smo do pred kratkim dalali španski Partiji tud! scmotno pomoč. Toda vse to ni nič ve-fjalo. Pridružila se jc tistemu sptošnetmi informbsrojskemu orkestru in zaigraia je ua dtide o Izdaistvu, vohunstvn jn gesta-povcih. Morda se bo našel še kdo. Naj se, naj se uvrste vsi v isto vrsto.
Vsem bomo rekli. da so podleži, da so klečeplazci, da nimajo kotnunlstičnega po. *tmia povedati, ka| je resnlca in kaj ni. W ga imamo (tako je, tako je, navdru seno  odobravan.ie  Partiji m Titu).
Tovariši !n tovaiišice! Ml imamo k vB^nnističn! pogum, reči vsem njim fkupa) s tistitni lz VKP(b), da nbnajo prav. 'mano pogum reči, da lažejo in da lafejo tako, da }e to nevredno ko-mnnista. Toda ne bodo dbs oma)all pa tudi prisllili nas nc bodo, da bl pred nji-nri pokleknili. Krepko bomo driali ne-otnade evano xas!avo socializma, zasta-vo Marxa-Engelsa-Lenlna tn nobena sila aam n« bo tega preprečila. (Soglasno c ' ravaaje ter vzklikanje Partijl k* Titn).
Olejie, tovariSS, na sploSno sem vam omenU ta Informbirojpla orke»ter. 2e-Hm apelirati na vse ras, da nikoll ne Izgubljate canpanfa vase in čeprav bi bllo I« tako težko, Pred nami so ile !e?ke naloge. Toda veste, da se lo-tcvamo vseh teiav i veseljem, z vrtTaj-nostfo. NTikoIl, tndi t^laj, kadar ]e bilo oajteife, all če bo oajtef.je. ne homo izgubili prisotnosti dtiha In raT>pan.]a v nrasnititev tfstega, kar smo sf pcsta-viM ia smoter, L ). da xgradlmo socia-lizem, da se bo naša država lahko im»-novala socialistično, da bodo na§l dr-Savljani živell člove&a dostolno llvlje-nje, {ivljenje driavlfana »ocialis<5fne drlare. To naj bo stalno pred vaml in nobe težav«, na katcre bl naletel! na woji pot!, vas ne bodo orirale. Glejte sarao naprej, na tistl ča«, ko bo t naLl dižaV dihalo lepie socialistl&no žlvlje-nje.
Verjetno sli^ite r Teeh srtrani razlifno pri">ovedovan}o po radiu o tetn, kako se qjM]eim> sera in tja. Seda) že pripo-vednierfo nekateri na »ahodn, da se ne-kaj dogovarjamo r Moskvo, vsekakor ?aradl tfeqa, ker sem v Užim malo nda-til po vseh. kl nas obreknjejo. Pranr tak f razumljivo, da je to manever. Kdo fe razSlrll to geslo, ne vem. Toda« fe ^e 5*1 kdo razgovarjaU, potem mora biti prvi U»H. kl je tndi začel prepir. MJ nisnao z nikomer SzrralS prepira. Z vsakot n hočemo živeti t minL Ce lma kdo T.ahtevati razgovore — n« to ne »-^c.iram, temvef tako mislim — če m<r-a vdo «ačell ra^govore o tem, to t>r?T gotovo nismo ml. Mi smo ie tako oLIatenf, toliko obrekovani, da se mora Ksti, ki 1e lo storSJ, Da|prej opravičfti, nakar se Sele lahko % nami razgovarja. Tako Je s stvar)o. {Dokjotraino ploska-n|e in odobraxTanfe)
Tovariš* in tovarišlce, to j« tisto, kar »em hotel povedati tplede na različne giasore. "eveda ni merodajno tislo, kar pišejo razllfrni časoplsf, kaj« tn^i časo-p" testokr*.t tako lažejo, da Je to ne-rartHrlJivo. V t«n Je treba vedno gle-dati nekl manever, neki sraater, kl se hoče s teca dosečl. Nas ne zanima lo, ka oni hočefo, lemvjel t!s!o. kar hofe-mo mi »toTiti.
VII pa vemo, kaj hofenio. Hočenio zgraditi socializem, ne glede na vse, kai pripovedu]ejo na zabodu in vzho-du. ~očemo izpolniti naše naloge in zgradit! socializem v naSi državi. Za-npajte v svoje sile, tovariši, zaupajte predvsem v svojc lastne sile. (Ploska-n;r?  in   odobravanje).
TovanSi in tovarišice! Ce pra\lm — zanpajte v svc^f« lastne sile, pravlm raradi tega, ker zares ni časa, da bi se nspavali in mi^lili, da nam bo kdo od Ecnaj kaj * lahfcoto dal. Samo tisto, kar s Jkit sicrim«, samo to je sigurno in — nič din^ega. S tem geslom, t vero ˇ lastn« sile »e lotite vsi kot eden dela i« zgra^Hev socialkma, za Izpolnitev Betlptnega plana. Na} bo to geslo, ko bomo Sli na rolitve, naj s! našl IJudje irvolifo pre*J«tavti?ke, o kaferih bodo nreprl^ani da bodo vredni in da bodo r^drfali tam, fcjer Je težko. da bodo za-restro i/polirjpvali  svo]e  dolžnosil.
Naj živi naia nova socialistična Ju-gosdavija, ki pogunmo koraka k boljši bodofuosU naših narodov. (Dolgotrajno Y7klikanje «ovi Juqoslaviji, Partijl fa» T\\u)
   KMETICE!
Vsl se danes borUno za izboljSanje na-Sih življenjskih pogojev, predvsem za Cim vef Je koUcine maSčob, kl Jih lahko poveiamo le sami, če resno pristopimo h gojenjn oljarlc, to Jc bnčnlc, soačnlc in tako dalje.
Maščob ne bomo nvažali, kar bi bllo tndi brczsmiselno, ker Jih lahko sasnl pridclamo. Na drugi strani pa doblmo za naše izvozne artlkle straje za naše tovarae.
Tako si bomo zagotovfil na enj strani maščobe, na dmgi strani pa ladustrij-sko blago, psredvsem oblatlla, orodje, stroje in dmgo. Zato posejmo čim več oljaric ter sklenJmo tozadevne pogodbe. UmeJjia gnojiia. zaščitna sredstva ln se^ me za doiifne kulture Je zagotovljeno po nižjih eootnfli cenah, brez odvzema bonov.   •
Sejall bomo le besarabske rrste sonž-nic, ki so ziiatno boljše od doroačih. Se-me za lo vrslo sončalc naj naroti vsak kmetovalec aa pridelovalni pogodbj — prav  tako  fodj   nmetna   gtiojila.
   Železničarji so končall s podpiso-vanjem delovnih pogodb
Ko Je dnevno ča«oip!sj« prineislo prve ve«ti o podpisu delovnih pogodb, «e Je m©d delavcsi vozovne delavnioe, n*dzor-ništva proge to postajo zbudilo živahno TtaniJTOanje. Partijska in «faidfkattta or>q«-rvfcracirja eta op^rarili med kolefctivom s prepričeranje;n «svo>e delo. Vsaik po«a-meznik ee \& zanimal, kaj bodo pogodbe Tseborale. Delov»e pogodbe niso biie podpisa-ne *e v prva poJoviiri februaTJ«, ker n*so dobiii p<rtrebnl}i tiskovin. Ker pa so tete priepele Sel« 20. februarja, s® )e podpisovanje nekoliko zavloklo. 2t. lebruarja «e }e prščelo eklepaiije po-godb. T« ®o podpis«H vse rvavzočl de-lavct Ker lsnata rozovna delavis!ca in nadzomištTo proge obseien terea z "raC dtelovnfcmi mesti in svoje delavce t*ic8i pri dtrogih edtoicah, je b4k> eklepanj« po-godb otežkočetvo, toda do 25. febmarja so bile pogodbe podpisane 100%.
Etelarrji se zavedafo, d« sJdenitev po-godbe utrjuj« pravao r»ziwe>r>e naed <telo-dajalcero in delavcem, pogiobi medse-bojne odnose ter točno določa prarice 4n dolžnosti obcšh podpisnikov. Udamliki in delavd, ki so raposleni pri železnici že dalj čoea, «o podpdsali pog«o<!be do RpokojStv«. Končra <xistcrtek podlpiiS-aiith pogodb je y niasledn}e!m 6oraz,roerja.:
Do opokojHve 90% delavcev.
Za dobo  do  1  leta  10% •d&lavcev.
Nave«den€ šterfike sgoTorno p<riiffl.Jo aaHipaiiije delarcer r ljudsko oblast V času, ko t večini drugih driaT Tlada brezposelnost ia ee delavstvo » štrajki borj za 6voje pravice, gradi naša ljud-6ka oblast s tesnim eodelovanjem delov-nih kaleilctivoT sociajizem. Da rršijo po-id«9t^w«> Tiogo t gradžtvi socialiOTaa ta v drzaTnem g06podtair©tvu sploh tudi že-tezniški kolektivi, je jasno. Tefti nalog ee železnlčarjd zavedajo in so s podpdsi delovnih pogodb budj obljubili, da jSi bo-do izTTžai.
VI.   
   Tudi otroke je treba včasih poslušati!
Ničesar ai čtrtl o ptonirjih tz Graje-ne, kakor da bi spali, kakor da bi bili ti otroci brez življenja. Pa ni tako! Samo to je, da jih do 6edaj še nl nihče
našel, da bi po-v"?*\l t^rti o njih knko besedo, četudi so si to ie davno zaslu-žili.
Picxnlrji iz Grajene so najboljši mladi naravoslovd ne sarno v okraju, am-pak tudi v Sloveniji. Tara piomrji ue sa dijo samo cvetja v okras ix» ponos šoli, ampak delajo tudi poskuse za čiin večji hektarBki donos. Lartsko leto so poskvišali s krompirjem. Kopali so jame, gnojili in sadili krompir. Pa 8 tem njih delo še ni bilo prl koncu. Vedno znova so ga zasipali: tako, kot je bilo pfeano v neld knjigi, ki so jo dobili iz Beograjda za nagrado. In uspeh ni izostal. V jeseni so želi uspehe! Iz cne same jaine so naJcopali 11.50 kg lepega debelega krompirja! Na kvadra-trd meter pridejo štiri jame — torej se pridela 44 kg krompirja. Bi to *.e-leli tudi vi? Vem, da bi hoteU imeti tak pridelek, posebno tam, kjer im3te le nvajhne vrtove in hočete, da čira več pridelate. Pa ,ti pionirji niso ostali $a-mo pri krompirju. Grajena bo spornla-dd zadiSala od vonja vrtnic, ki «o jih cepili in vzgojili pionirji. V jeseni pa bodo poskušali že svoje breskve, »live, jabolka, hruške in spomladi čežnje. Pa ni šlo pionirjem tako lahko. Marsika-teremu pionirju bi kmalu upadla volja, ker je nasel nekega dne svoje dre-vesce, kd ga je tako vzljubil, ki ga je s tako ljubeznijo gojil, polamljeno. Ce-pič, ki se mu je že prijel, je bil odlom-ljen. Tako so delali in žalostno je, da se še sedaj najdejo ljudje, ki ne pusti-jo otrokom vfcselja pri njihovem delu, ki je tako plemenito. — Saj pri vsem tem se otroci le učijo!
Pa ne le mladi naravoslovci! Tudi agilni mladi tehnild so grajenski pio-nirji! Devet pionirjev ei je že izdelalo detektorje, na katere lahko poslušajo bližnje postaje: poročila, vesti iz sveta in prijetne melodije. Nekateri starši so siccr v začetku gledali z nezaupanjem na vse to početje. K© pa sO sami čuli radiooddajno postajo Maribor, Ljublja-na... so bili veseli in ponosni na svo-je otroke. Saj so lahko na take pionir-je! Se to pripomnim, da so poiskali pionlrji ves material za detektor po iušah. Brez vsake pomoči OO LT so si napravili detektorje. Pri vsem delu pa jim pomaga in jih vodi upravitelj tov. Špendl, ki marsiliatero uro prebije s pionirji, da jim daje praktičnega ma-nja. Ce bi imele vse šole take učite-Ije kot ga ima ta in še nekat«re, bi dobila pionirpka organizacija pravo obliko dela. Otroci bi se v svoji »rga-nizaciji res nekaj naučili, naučili za f.ivljenje. Treba pa je samo, da po-rnagajo tudi druge organizacije pri vzgoji naših aajmlajših. Na žalost «e še dogaja, da nekateri posamezniki ne želijo otrokom praktičnega znanja ia veselja ter tako poedinci celo uniča-jejo plomrjem njihovo delo.         P.A.   
   Tehniko ljudstvu Nove kadre tehnik
V Pt«|u ie ustsnovljen Aero-kJub
V Ptuju ®e jc vršil dne 3. niarca t. 1. tustanovni občni zbor Aerokluba.. Zb-ora se jc udeležilo lepo števiJo Iju-di, kl se zonimajo za letalsko teihniko.
O bodočem delu novetja društva f© go-Toril tov. Viher Ljubo. Dek) bo obaeženo v sledečem: Izšolali bodo 8 jadralcev, 10 A-modelarjev, 10 B-modelarjev va t motornega pilota, kl pa bo poskui v So-lo. KiiA> predvidcva, da bo v dogledmeffn čaeu dobii motorno letalo in se v zvezi s  tem  pojavlja naloga graditve hactgar-
ja. GradiHl ga bodo v Moškanjcili z la«t-Bimi silarai. Na eplošno se v lctošnjem letu polagajo le t«melj novemu dmštvu, ki bo evojo delavnost razvilo iele po-zaeje. So pa ti temelji velike važnoeti in v koliikor preje bodo zgrajeni, toliio pT©j ,ge bo začelo pravo delo.
Obcni zbor je iarvolil ttpravo droštva, v katero so bili izvoljani: Viher Ljulbo, Kolarič Ciril, Kolarič Miiha, Mar Drago, Firbae Ivai^, Laznik Ivan, Trop Edvard, Kodrič Stanko iti Korpar Jaako.
S.J.   
   Kmetijski pridelki, ki jih bodo odkupna podjetja kupovala po vezanih cenah
Zvezni minister sa držame nabavc j« izdal odločbo o kmetijskih pridelkih, k jih bodd od 1. marca t. 1. odkupovala po oblaščctia podietja (državna in zadružna od kmečkih deiovnih zadrug in njibovil članoT (* ohišnice). od zadrttžnih ekono mij, kmetijskih zadrug ter matih in sredl niih kraetijskih gospodarstcr. Po vezanfl c«nah bodo kupoTale  naslednje pridelke
1.   ŽITO:   pšenico,   kontzo,   rž,   soržico }ečmen, ov^s in neolužčeni rii;
2.  ŽIVINO IN ŽIVINSKE PROIZVODE ro siccr:  a)  klavno živino: praiičc  (pita oc, mesnate  ia  za rejo),   prasce,   govej< živino,    teleta.    ovce,    jagnjeta,    korc    ii kozličke;   b)   plemcnsko   živino:    goveda tcleta, ovcc,  jagnjcta in svinje; c)  delov ne koofc in  plemenske  konje; č)   preka jeno meso  (svinjsko, crečje m kozjc); d svinjsko mast; e)  suho  slanino; f) mlek< in mlcčne proirvodc;
3.   PERUTOINA TN JA.TCA: pilčaoce kokoši,  gosi,  race,   pnrmane   ra    kokoSji iaica:
4.  MORSKE RIBE;
5.  JESENSKI KROMPIR IN HŽOL;
6.  ŽGANJE;
7.  JEDILNA RASTLINSKA OLJA;
8.  INDUSTRIJSKE  RASTLINE:   scm< oljne  rep5cc,   sončnično   scme,   ricinusor« semc,  btično  seme, konopljeno scme,  so-jino seme in setne laon, tobaka in maka oadalje   konopljo,   lan  »   scmcnom,  bom-
baž, brnUtro, tobak, pirovarniSki {ečmcn, hmelj, opij, industrijsko papriko. slad-korno peso in seme sladkorne pese
9.  SUROVE   KOŽE:   svinjskc,   goveje, telcčje, konjske, OTČje, jagnječjc in kozjc;
10.  VOLNO;
11.  SVEŽE SVILENE KOKONE;
12.  SEMENA    KRMILNIH    RASTLIN (trave,   lucerne   rdeče   detelje.   grahorice ro  inkarnatke);
13 VINO IN GROZDJE, in sicer t vi-nogradniških področjih. kjei se pridclo-ˇalci pretežno ukvarjajo z vinogradni-štvom (ta področja bo določil republiški minister za državne nabavc): vino se bo po vezanih ceoah odkupovalo le v koli-činah najmanj 50 litrov, nc bodo pa pod-jetja  odkupovafa  vina  od samorodnic;
14.    REČNE   IN    JEZERSKE    RIBE. PERJE OD GOSI IN RAC, SUHE GOBE SUHI GRAH IN MED lahko od pridelo-ralcer odkupujejo po vezanih  cenah od-kupna  podjetja,     ki   jih  za   to  pooblasti republiški  minister za državnc nabave;
15.   SADJE IN ZELENJAVO bodo od-kapna podjetia kupovala po  vezanih ce-nah od  kmcčkili  delovnih   zadrug,  ki   se prctežno   ukvar}ajo   8   pridelovanfctn   ze~ lcnjave in sadja ali od  takih, ki moraio zaradi bližinc velikth  tržišč  ali  posebnih pogojcv   oricniirati   srojo   proizvodnio   t tcj  smcri (o tem odloča republiško mini-ptrstvo   sa   državnc    nabavc   oa    predlog okrajoega   povcrjcniStva   za  državne   na-bave).
   Prosim naj ostane med nami
'Hri mnogih krajevnih odborih imajo E poverjenika za kmeiijstvo kr(r jevni odbor Mezgovci pa ima kmetir stvo za poverjenika.
Tov. liher Jožef je prepričan, da je boljše, če služi kmetijstvo pcver-icTuhu kakor obratno, zato zbira prl kmetih viškc čebule in drugih prfdeL kov po visokih cenah ter }ih dobav-Ija svojim odjemcHcem v Cclie in druganu
Ijižje je zbirati pri kmetih viške in dobro zaslužUi kot pa zbirati po-datke o posevkih in na novo zoriuiih površinah.
PTUJ
\jekateri fUmi   privlačijo   Uudi   po ^ naslovu, drugi po vsebiiii. V zad-njem času je bil v Ptuju predvaian film *Ali Baba in 40 razbojnikov*.
Težko je bila dognati, koga je pri-vlačila »Alj Baba« in koga »40 raz. bojnikov*. Pri blagafni za kino-vstop. nice ie bil velik navdl.
Upravo kina ni tako zanimal tUm kot potrte Sipe na vhodnih vfatih. Težko ie dognati, ali so bile potrte zaradi navdnšenja za *Ali Babo* ali za »40 razbojnikov^.
"\Ja lesenem mostn Čez Dravo so L ^ opozorfa za vozila za brzino vožnje in nosilnost v tonah.
K tem opozorilom še spoda opozo-rUo zamištjenim peščem: »Hodite previdno po hodniku, sicer se vam lahko zgodi, da se znajdete v Dravi, ker manjka več deščic*
ORMOt
<lfmct)e iz okolice trdiio, da ie v L^ Ormožu dolgočasno.
Ni dolgočasno v Ormoin nakupo-vaii. Čc hočete v Zadrugi n. pr. kvr piti 50 kg soli na bone, boste imeU dovolj zabave, ko bosie ugotovili, da stane 50 kg soli 155 bonov tn 150 din. Zabuvala vas bo tudi ugotovitev, do, ste kupili 40L0 kg soli, plačali pa 50 kg.
Najzabavneh je odkrivati, kaj se v Ormožn v celoti plaea in kaj se U deloma dobi.
PODGORCl
7W avade Ijudi se stalnp sprerranjajo. ^ ^ To je mogoče opaziti tudi v Pod-gorcih.    '
Isti gospodarji, fd so se znoli svol-čas bahati z zalogami pridelkov. se danes ne sramujejo tarnati, da sedai tek nimajo.
Zadruza saši korvtzo, kot so nekdat oni sušiti. Takrat je to bil znak skrb. flega gospodastva, zadrugi pa sedai oiiiaio, da slabo gospodari, ker še ni ztvščUa kornze.
r\bleka naredi človeka, praviio po-^J nekod, drugje pa se tega todi držijo.
V   martborski    kavarni   *Astori;a* znajo celo oblekt primerno postreči. Ce ste lepo oblečeni. boste postrežcni s kavo v celi posodici   DobUi boste zraven celo kozarec vode.
Zene, nikar se ne predrznite hoditt v to kavarno, ko ste se oblekle v kmečko obleko in si prevezale pa-škrobam robec. V potrti posodi raat bodo postregU s kavo in vode vam ne bodo dali zraven. S tem vam bodo priznali, da ne spadate tja nafmanj Pa v skupinah ker rtimafo niti dovoli polomljene posode za postrežbo. Ko vas bo to jezilo in boste zahtevati pnfasnilo za tak postopek. vam bodo rekli: »Taki nas ne bodo ačUi po-strežbe.«
Skoda. da so poedinci obttidz trtdl po osvoboditvi v prepričanm, da kmetje ne smejo priti v kavarno.
RABELCJA VAS <lfarle tvoje, je moje, trdijo Ifadle, LK> ki nočeio delati.
Plohl Franc iz Rabelčje vasi tadi tako misU. Vzel ]e tufe kolo. Ni ma bUo dano, da bi se dolgo z niim vozU.
Verjetno se bo kmalu seznanil z načelom: *Vsakomw po njegovih za-slugah.€
V!D
*7 animivo }e primerjati polave pri ^ Ijudeh z drugimi naravnimi po-lavi.
Pri Vida primerjajo vretfc vode z razpoložerijem nslnžbencev obrtnih odsekov KZ.
Voda zavre pri 100 stopinjah C, potrpešlfivost teh aslnžbencev pa prt vprašanju zamii}enega izptačevanja prejemkov.
MESTN! VRM
<T\vakrat pomaga. kdor ftttro paataga ^ ie stari Ijudski izrek.
Ce bi se tega držali v Ptufu pri RešUni postaji, ko jih ie klicala na pomoč mati z 12 nedoletnimi otroci, ne bi trebalo sedaj biti otrokom brez matere.
STRNIŠČE
W Strnišča imamo kino, v Ptufn pa imaio tndi kino-operaieria.
V  nedeljo 26. febr. t. l. popoldne s€ te zbrala  v Strnišču  stotina veseMh mladih in odraslih tjubiteljev kina ti Apač, Lovrenca in iz podtetfa »Gra-tfis«.
Predstave žal ni bUo. Vsr došU so se rnorali zadovolfitl s predigro, ki )e začela s čakanjem na operateria iz Ptuja, končala pa s prekttnjanjem po. zablfivili ijndL
Skoda, da niso vedeU, da h kino-opcrater navdušen za nogomet. sicer bf tadi orri odšli v Ptaf na nogometno fekmo.
   VABILO
Zveza sindlkatov Jugoslavije, Okrajnl svet PtuJ, sklioife svojo VI. redno letno skupščino za dne 19. marca 1950 ob 8-art zjutraj v sindJkal&i dvorani Okraj-nega gradbetiega podjetja, Masarykova ulica 5, s sledečim dnevnim redom:
1.  Otvoritev.
2.  Volitve:
a)  delovnega predsedstva,
b)  zapisnikarja,
c)  overovatelja,
L) verifikacijske komisije,
d)    komtetje za izdelavo sklepov ia resohiclj.
3.  Poročila predsedstva OS-a:
a)  predsednlka,
b)  ta]nika,
c)  blagajnika,
L) nadzornega odbora.
4.  Volitve:
a)  kandidacijske komlsije,
b)  volivce komisije.
5.  Dlsknsija  po  poročilih.
6.  RazreSnJca starenm odboru.
7.  Volitve:
a)  plennma,
b)  nadzornega   <x*h*yra.
8.  Predlogi ln sklepL
9.  Resolurije.
10. Objava vollvnega rezaltsta.
Prosimo Tse lzvoljene delegate r stedl-kalnlh podnižnicah, da so skupSfitne Okrajnega sveta signrno ndeleiijo ln držijo točne ure.
   POZIVAMO VSE, ki ao aktfvno sod« lovalj prs sklepanju pojodb z« ozinsao oljno repdco letlne 1949-50, da dvigne-jo takoi dolo&eno nagrado prj *»sto*p-rJk.u živilske industriije Fece Joietn, pH Repusbli&kem     odkupnean     podjetj«     v
PtHJTl.
   ŠOŠTARIč  JOŽEF  I*   Vučje   vasi  —
c*kx&i Ljutomer, ižče naslov oz. bivdližča staj«ev Zupaaiča J<vhaa\a, roj. 1922, s k«-terim je bil ie,ta 1944 na Krirou. Imeaio-vani Soštari^ želi starSem Jahana poj««~ niti, kako je sin padel. — Staflši Jo&ana Zupani^a, pošljite svoj naslov OO RXS ali pa stopite v stik s Soštartčeni Jože-foan, ki vam bo dal pojasnila o vašem padlem siiMi. — OO RKS Ptuj.
   Iz Ormoža
Vso zamo nismo uneli nobene ^fc4»-ližke predstave. Igralska skupina ie vwt-no iščc igraice. ali drugače rečeno, tako požrtvovalne ljudi, ki bi hoteli svoje spo-sobnosti žrtvovati za splošni dvig ix-obrarbe tukajšnjih ljudi. Če je to vse ilo, tfflo imeli možnosti, porabiti gostc. Toda težko je tudi skrbcti za goste, poseboo če se nam nekai nc Ijubž.
Imamo knjižnico s knjižrEiai oasArmvai in krasnimi knjigami Nimarao pa zopct požrtvovalne knjižničarkc, ki bi" žrtro-vala tedensko 1 ali 2 predpoldnera za Ijudi, ki radi čitajo. Nc bi radi plačcvali samudnih kazni zaradi nevrajenih knfig Na vratih knjižnice siccr pi*c, da je ob nedeljah odprta. Povsod so nameslniki zakaf oc bi imeli namestnicc knjižnač«r-ke tov. Sonje. da bi bila knjižnica res odprta.
Resniea f«, da pri nas si težko nafti sredstev, temve4 cdino požrtvovaine Ijndi.
   MESTNO GLEDALlŠČE PTUJ
Soholm   11.   marca  <*   20. nrf:    Gogol}:
»Zenitev«,   rožija   J.   Baaikartcrr«.
(Cetrtič.)                                           ]
Nedella  12, marca ob  15. urlt    Gogofjf
»Zenitev«,  režij«   J.   Bčaukartova.
(Petič.)
Iz Ptaia do Oortžolce je bik> 4. L va.
izgubljeno rezervno kolo za osetmi avto tipa BMW. Najditelj naj javt svoj na-skrv na naslov Komri Alojž, FoTmin 17.
VOJNl INVAIIDI, VDOTE, OTROO,  STASSl fa STAKI STAlSl PADLIH BORCEV TER VSI OSTALI INVALroSKI   UPRAVICENCI!
Ali ste pri prlstojnih KLO (RLO) *¦-polnili obrazec letioe invalidske pcija-re za leto 1950?
Ali veste, da ram bodo s 1. inBTem usiavljeni ifivalidski prejcmki, te t«ga ne bosie storili v predpisanem roku? Za informadje iu pomoi se obratte ita t«S pristojni Krajevni (rajcaufki) I)od9ki ed-lx>r!