ttev. 144 Posamezna številka 20 stotink V Trsi«, v soboto 17. julija 1*20 Posamezna številka 20 stotink irtnmnv ,,n2ja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-^Stvu. _ Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 16.— in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina fn reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave U-57. Dan velike nesreče za tržaške Jugoslovene Dan 13. julija 1920 Je bil za tržaško Slovenstvo dan neizmerne grooe in aeopisne žalosti. Vtisi dogodkov delujejo še danes na aas tako porazno, da nam je skoraj nemogoče zbirati misli in najti besed, ki M vsaj le od daleč primerno dale izraza temu, kar ua^ razjeda srce in žge duše. Rojake prosim zdivjani masi je gotovo najbolj prizadeta po opisanih vandaiižvmih Toda z zadoščenjem moremo svojim čitateljem na podlagi zanesljivih iuior-maci) sporočiti in zagotoviti, da položaj tega našega zavoda, na gospodaiskem polju tako zaslužnega, ne vzbuja nobenega vznemirjenja-Zavod vkljub veliki zgubi, ki Jo pretrpi, ni pasiven, ker je bil v stavbo založen le del prebitka, ki si ga je posojilnica prihranila tekom dolgoletnega uspešnega svojega delovanja. Toda vložniki in ldijenti bodo morali Še nekoliko potrpeti, ker se bo za sedaj delovanje zavoda moralo omejiti le na varovanje nujnih interesov in vzpostavljanje izgubljenega aparata. Trdno ssao uverjeni, da ne bo nihče ničesar izgubil pri posojilnici Odbor se je lotil že dela z vso vnemo in ne opusti ničesar, kar bo treba storiti za korist ia blagor zavoda. Naj vsi spremljajo njegovo delo s polnim zaupanjem in aktivno dobrohotnostjo. Kriza v Spa rešena« SPA, 15. TekoiL. razprave o premogovnem vprašanju je bilo prišlo do zelo napetih odno-saje>' med zavezniki in nemškim odposlanstvom, lako da so zavezniki zagrozili z zasedbo ruhrske kotline in je grozilo popolno pre-kinjenje pogajanj. Tada na današnji seja je prišlo vendar sk oraj do sporazuma vsled. prihoda precej zadovoljivega nemškega odgovora na zavezniške pogoje. Nemška vlada je javila, da sprejema zavezniško zahtevo po izročitvi dveh m-Lionov tooi premoga na leto, toda pod pogojem, da zavezniki plačajo v gotovini razliko med ceno premoga, določeno v imirovni pogodbi, in sedanjo prodajno ceno; da se Nemčiji omogoči dobava enega miliojna ton premoga na mesec iz šlernskih rudnikov; da se ustanovi v Essenu mešana komisija, ki naj skrbi za prehrano, obleko in izboljšan',« ždvLjenskih razmer rudarjev, da zavezniki jamerjo 2a posojilo in tako omogočijo Nemčiji preskrbo z ti vili in sa-rovinami in da zavezniki opus Le namen ustanovitve posebne komisije v Berolinu, ki ba morala nadzorovali preskrbo vanje in razdeljevanje živil. Zavezniki so po dolgem posvetovanju skle-m'Jii, da bodo plačali Nemčiji premog po iržm ceni in ji dali še ped mark v zlatu za vsako tono, toda vse to — kot posojilo, da si more preskrbeti živila in izboljšaiti življenske razmere rudarjev. Ta sklep je bil sporočen neonskemu odposlanstvu v noti, ki mu je bila izročena no-ooj. V noti se Nemčija tudi opozarja, da bodo zavezniki v slučaju, da se ne sprejme ta njihov predlog in da se do 15. novembra ne izroči obljubljeni premog, zasedli ruhrsko kotlino. Će Nemčija sprejme ta predlog, se bo začela razprava o vojnih odškodninah. Nemci zahtevajo ie nekatere izpiemembe. SPA, 16. Zavefzniški zastopniki s o se sestali k seji ob U 30. Pozvani so bili tudi nemški odposlanci, da podpišejo zapisnik glede premogovnega vprašanja, ki jim je bil izročen včeraj, toda le-ii so predložili noto, v kateri zahtevajo ie nekatere izpremeanbe nemških po gajev. Predsedniki odposlanstev so nato zaključili sejo, določali končno oblil&o zapisnika glede premogovnega vprašanja, ter razpravljali o vpsrasanju odškodnine. Nemško odposlanstvo ye bilo povabljeno k seji, ki se bo vršila danes ob 16. Konferenca1 bo zaključila svoje delo jutri, v soboto. Vprašanje porazdelitve nemške, avstro-ogrske in bolgarske odškodnine rešeno. — Vprašanje porazdelitve bivšega avstro-ogrskega brodovja. R1M, 10. Poročevalec agencije »Štefani« javlja iz Spa, da se je dosegel sporazum glede porazdelitve vojne odškodnine, v kclikor se tiče Italije. Italija dobi 10% nemške odškodnine in 25 % avstrijske, madžarske in bolgarske odškodnine. Italija dobi odškodnino za tro-ške vojaške zasedbe v Nemčiji in obdrži morebitni preostanek kot odškodnino, do čim ga boio drugi zavezniki morali dati v skupni fond. Francija in Anglija odstopite Italiji njun del bivšega avstrijskega brodovja, v svrho poravnave njene izgube na trgovinskem biodovjn, Iz-vzemši, seveda, brodevje, ki je last jugosloven-^kph in italijanskih državljanov, ker bo to brodovlje izključeno od izročitve in ostane v posesti svojih lastnikov. SPA, 46. Zavezniki so sklenili in podpisali dogovor glede porazdelitve nemške odškodnine. Anglija dobi 22% nemške odškodnine, FranciJ52%, Italija 10%, Belgija 8%, a Japonska lu Portugalska dobite vsaka po 7 X od tisoč. Oitanek, t. j. 6 Vt %, e razdeli med Romunijo, Grško, Srbijo ki druge države, ki imajo pravico do odškodnine. Dogovor so podpisali: An^lij^ Italija, Francija, Japonska, Belgija in Portugalska. Ratifikacija taintgermainske mirovne pogodbe. PARIZ, 16. Dane« se je vršila v ministrstvu stvari ceremonija izmenjave ratifikacij saintgenmainske mirovne pogodbe pod pred-sedništvom Julija Cambona in v prisotnosti lorda Derbyja, grofa Bonina-Longareja ter drugih zawzniških odposlancev. Ob 11*50 je Cam-bon pozvai pooblaščence, da zasedejo prostore. Nato je bil uveden predsednik avstrijske delegacije Eichhoff. Po izmenjavi podpisov so podpisali jugoslovenski in 6e šk ds-1 ovaski odposlanci klavzule glede manjšin. Eichhoff je nato stopil k Cambonu in mu stisnil desnico. Po ce-remoniiji je bil prirejen obed v počast Eichhoffa in drugim pooblaščencem. RUSKO-POLJSKA VOJNA. Rusko porodilo. DUNA.T; 16 Neki radio iz Moskve vsebuje naslednje poročilo o operacijah rdeče armade z dne 15, julija: Na sever^zapadni fronti stoje naše čete pred Vilno V predelu Lide smo napredovali za 10 vrst zapadno od Smorgona ter smo zavzeli Bor-nuj in Alcijani, 20 vrst zapadno od Molodeč&a. V smeri proti Slucku smo napredovah za 60 vrst zapadno od Bobrujska. V koveljskem predelu smo prišli do reke Stir, desnega pritoka reke Pripeta. Naše prodiranje v predelu Podvoločisko-Kamenec Podoljsk se nadaljuje Poljsko poročilo. VARŠAVA, 16. Poročilo poljskega glavnega štaba pravi: Na severu so zasedle boljSevUke kolone po živahnih bojih Smorgon in Oszimian. Sedaj se nadaljuje bitka na čfti reke Oszlynke, Severovzhodno od Lučka se je poznanjska pehota u-spešno borila proti boljševikom. V Polesju, južno od knjaškega jezera in v bjelovskem predelu smo odbili močne sovražnikove napade Ravno tako tudi pri Lucku. Ruski pogoji za mir s Poljsko. KIJEV, 16. Po vesteh, ki jih objavljajo kijevski komunistiški listi, je sporočila ruska sovjetska vlada svoje pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena skleniti mir s Poljsko. Poljska bi se morala odreči vsaki zahtevi po Vilni in Kovnu in ravno tako po holmski in sedlecki pokrajini. Rusija bi zasedla poljske soline in rudokope kot jamstvo -za vojno odškodnino, ki jo bo morala plačati Poljska Rusiji; Poljska se bo morala razorožiti. Rusija prizna Poljski pravico, da se ustanovi v svoji notranjosti po želji ljudstva, toda, dokler ne dobi konČ-noveljavne ustave, bode morala imeti ljudsko vlado, ki bo v stikih s sovjetsko viado. Sovjetske čete za3edejo Poljsko za dobo 5 let in bodo imele pravico svobodnega prehoda črez poljsko ozemlje. Težak položaj, v katerega je zabredla Poljska vsled svojega pustolovstva proti Rusiji, se lahko še poslabša, ako se mednarodna zveza transportnih delavcev v Amsterdamu odzove pozivu ruskih delavskih zvez, naj se začne takoj z mednarodnim bojkotom proti Poljski na isti način, kot se je to že storilo proti Ogrski. BeU Kuha izginil na poti t Rusijo. DUNAJ, 16. Pogajanja, ki so se bila začela pred nekaj časa med avstrijsko vlado in sovjetsko Rusijo, so bila zelo težka Avstrijski odposlanec Richter, ki ga je poslala dunajska vlada v Kodanj, da se pogaja neposredno z Litvinovim o povratku avstrijskih vojnih ujetnikov iz Rusije, je zadel v začetku na precej odklanjajoče stališče s strani ruskega zastopnika. Lit vinov je že v začetku na-glasil, da ne more biti niti govora o kakih prego-govorih glede avstrijskih ujetnikov, ker je avstrijska vlada internirala in drugače pozaprla ogrske komuniste, ki so pobegnili na avstrijsko ozemlje in s tem prekršila nevtralnost nasproti Ruski republiki. Po dolgih poinujanfih g. Richterja se je vendar dosegel nekak sporazum med njim in g. Litvinovim, a med določbami tozadevne pogodbe se nahaja tudi ta, da se avstrijska vlada obvezuje, da omogoči Beli Kuhnu in drugim ogrskim komunistom svobodno pot v Rusijo. K vlaku, ki bi imel odpeljati prvi oddelek ruskih ujetnikov proti Rusiji, bi se imel priključiti tudi vagon določen za potovanje ogrskih komunistov. Avstrijska vlada je točno izvršila omenjeno določbo, ki jo je Bela Kuhn tudi sprejel in se odpeljal s svojimi tovariši proti Rusiji. Ka pa je prispel rečeni vlak v Oder-berg (šlezija.). se je ugotovilo, da je bil vagon, namenjen ogrskim komunistom — prazen. Bela Kuhn in njegovi tovariii so izginili na tajinstven način na poti od Dunaju do Oderberga in sodi se, da je imela tu svoje prste vmes ogrska vlada. Ni izključeno, da so se udeležile rop* teh osel\ tudi kake druge vlade. Proiifraacoske demonstracije v Berolinu. PARIZ, 15. Predvčerajšnjim je prišlo v Be-rolinu do hudih izgredov. Na francoskem po-slaništ-i-u £.e je imela izvesiti prvič po vojni frimaoska zuistava. K svečamosti so bili >pGvab-l-jeni tudi ententni vojaški zatopniki. Pred poslaništvom je bilo zbrano veliko število demonstrantov. Ko je zaplapolala na poslaništvu francoska zastava, so začeli demonstranti peti svojo euischland iiber aJLes-. Nato so burno zahtevali, naj se zastava sname. Neki franocsk: častnik je pozval množico, naj se umakne, toda zastonj. Posredovala je nato policija, ki ,je razkropila del demonstrantov, dočim je nekoliko oseb splezalo na poslaništvo in odneslo zastavo, ki pa je bila popoldne zepet izveš ena. Državni kancelar Fehreffibach je poslal Mille-randu pismo, v katerem obžaluje dogodek in zagotavlja., da so se ukrenili najstrožji ukrepi v svrho Hcazniovanja krivcev. Kancelar je tudi naročil državnemu tajniku von Daniellu, naj se takoj opraviči v imenu vlade pri francoskem poslaništvu- Ravnatelj berolinske policije je baje vsled tega dogodka odstopil. Smatra se, d-a dogodek ne bo povzročil hujših zapletijajev. Italijanski ministrski predsednik o svoji vnanji politiki. RIM, 15. V današnji seji italijanskega senata je ministrski predsednik Grolitti na dolgo poročal o notranji in zelo na kratko o vnanji politiki svoje vlade. Glede notranje politike je izjavil, da se nahaja .v skrajno težavnem plolo-žaiju zaradi skrajmo zavoženih gospodarskih razmer in da se morajo vložiti vse sile, če se hoče preprečiti državna polom. FR. USAN: ilovo zlo. Francosko časopisje opozarja v zadnjem času s skrbjo na novo nevarnost, ki bo morda še večja nego vojna z Nemčijo; nevarnost, ki zelo teži srca francoskih rodoljubov in ki se glasi: domovina šteje več rake v nego zibelk, več mrličev nego rojstev. List *Exceisior« se je obširno bavil s to reči o in podal podrobno statistiko o gibanju prebivalstva tekom vojne za ono ozemlje, ki ni bilo zasedeno ali upo-stošeno po sovražnikih. Prebivalstvo od Nemcev nezasedenega ozemlja je Štelo pred vojno 33 milijonov; koncem vojne pa se je znižalo za 973.000, dodm se je 42 milijonov Prusov znižalo samo za 313.000. V pokrajini Finistere je prišlo na 100 rojstev 132 mrličev, kar je še bolj malo; ponekod pa celo na 100 rojstev 305 mrličev; najvišje celo 335; povprečno v osmih pokrajinah na 100 rojstev 250 mrličev. Na Francoskem obstoji že precej časa neko dru-štvo, ki mu je namen, da pospešuje naraščanje prebivalstva in se veliko trudi na razne načine; objavlja v časopisju statistike, tabele, obširne članke, razprave; na zidovje nabijajo plakate s svarili in opomini; izdaja brošure in jih razširja brezplačno med ljudi; prireja shode, ustanavlja krožke za nadaljno propagando. In vendar ni vidnega uspeha. Vsi ti rodoljubi ne morejo vplivati na srce in dovesti naroda k dolžnosti. Zelo ovirajo delo socijalisti, ki tudi izdajajo brošure v nasprotnem smislu; kličejo delavcem: Čim več otrok, tem več pro-letarcev, tem slabše za nje! Zato daijejo nasvete, kako preprečevati nezaželjena rojstva. Toda nasprotna .propaganda socijaiistov ni poglavitna ovira; tudi ne smemo iskati vzrokov v gospodarskih razmerah, kakor morda ponekod. Je neka druga ovira, in sicer .poglavitna, ki jo imenuje pisateljica Tinayre: Za ustanovitev družine in vzgajanje otrok treba požrtvovalnosti, žrtev, nesebičnosti. A moderna naša doba hoče govoriti le o pravicah osebnosti; kako da naj se človek »izživi, odklanja pa žrtve, križ! In to zavaja ljudi v lenobo, lahkomiselno življenje. Izprememba se opaža tu:di na ženskem polu: dočim se je preje ženska zavedala, da je nje dolžnost v domu, skrb za ognjišče in vzgojo otrok (ne oziraje se na njihovo število), misli današnja žena ubijala z otroci in doma z gospodinj -torej imeti svoj delež v vseh ugodnostih in na vsem razveseljevanju. Zakaj naj bi se samt žena ubijala z otroki in doma z gospodinjstvom, če se mož, kolikor more, otresa teh skrbi? Dočim mož brezskrbno spi ali pa išče zabave zunaj, pa naj bi bila žena doma kakor zaprta in poslušala naj bi jokajoče otroke?! Zakaj naj bi žena živela z možem in se žrtvovala za druge, ko vendar tudi sama lahko živi svobodno in se udaja vsem nasladam?! — To so nauki, ki so se jih navzele francoske žene zlasti višjih krogov in ki ogrožajo ebstej francoskega naroda. Če bi šlo tako dalje, potem gorje domovini pred Prusi, ki se množe primerno hitreje! In kje je zdravilo? Imenovana pisateljica Tinayre pravi, da je treba povzdigniti splošno nravnost zlasti pri ženi. čuden nasvet daje zdravnik dr. Carnot. On pravi, da je Število žensk večje nego moških; vsled tega da se jih veliko ne mote možiti; dalje ovirajo tudi socijalne in gospodarske razjnere marsikaterim ženskam, da bi postale maiere. Število teh bi znašalo okoli 2 milijona in država naj bi na svoje stroške poskrbela da bi te ženske postale matere otrok, ki bi jih nekaj časa vzgajale in tako dale državi veliko število mladih francozov, ki bi zagrnili seianj. primanjkljaj. Ta mež-zdravnik dokazuje: -če se dela tako z živalmi, zakaj ne z ljudmi? Treba bi bilo samo nagrade za boljši rod in bi šlo.«* Tako dr. Carnot. Toda tttdi ta nasvet je časopisje splošno odklenilo; zlasti so ženske ogorčeno protestirale, da bi se človek primerjal Živali, da bi se isti poizkusi delali tud na ljudeh kakor v živalstvu- Torej ni nič s tc teorijo. In kaj pa sedaj? Ali je Še kje odpomoč < Bistri francoski narod ni ostal slep za to ne varnost in zato se vedno bolj propagira mise* verke vstrpnosti. Spomnil se je na nekdanje čase verske gorečnosti, v dobi velike Francije ko se je narod dvigal in rastel, ko je še vladala na splošno precejšnja nravnost. In pre porod se je začel od zgoraj. Nekdaj tako ošabni Pariz je podal sedaj roko Vatikanu, papežu v spravo. Težko je bilo napraviti ta korak, toda se večja je bila bojazen pred bodočnostjo Francije. Protiverski boj zadnjih desetletij ji je zelo škodoval celo v političnem oziru. Francozi so se nadejali do zadnjega, da rešijo Palestino, sveto deželo, zase; toda angleški vpliv je bil močnejši. Protiverski boj je pa še bolj /azdrl poštenost, nravnost v narodu in s tem pospešil upadanje prebivalstva in ni upanja, da bi se stvar mogla obrniti na bolje, če se ne vrne zopet prejšnja nravnost. Zato hoče dati vlada katol. cerkvi zopet več vpliva na javno življenje. Pravijo, da je Francija učiteljica — sveta. Morda res. A naš narod ne more posnemati Francozov v tem oziru. Francoski narod je še vedno velik in ie lahko tvega za nekaj let nevarnost izumiranja; ali naš narod, zlasti na zasedenem ozemlju, ne sme iti po isti poti. Bilo bi to naša smrt. Naš narod moramo ohraniti čvrst, zdrav, nravstveno krepak. OdstraSiimo vse vzroke, ki so bili zlasti pogubonosni v Franciji: nenravnost in s tem združeno brez-verstvo. Bili so časi, ko j? gotovo slovensko časopisje s svojega ozkega obzorja oznanjalo smrt 'katolicizmu, smrt mračnjaštvu in oznanjalo rešitev iz srednjeveških spon. Morda niso pisali ravno iz slabega namena, in so morda hoteli koristiti narodu; a vendar je vse to delo škodovalo malemu narodu in mu jemalo nravnost, njegovo moč v boju zoper sovražnike. Naj bi se ne vrnili več tisti časi, ko se je hotelo kelikor možno oslabiti vpliv krščanstva, ko so napol-izobraženci kričali, da sta krščanstvo in cerkev sovražna narodu. Ni treba dokazov, da to ni res. Kdo ohranja naš jezik med beneškimi Slovenci, če ne katoliški duhovnik? 'Koga imajo laški časopisi za največjega sovražnika, če ne slovenskega duhovnika, ki ne obrača plašča po vetru in ne beži takoj čez mejo iz strahu 71 Naš narod ne sme izumirati! Zato boj vsaki nenravnoeti, ki razjeda mozeg francoskega in našega naroda. Boj alkoholizmu, prostituciji, razkošnosti in tudi boj morda javnim plesom (Te moramo razlikovati od društvenih prireditev, pod poštenim nadzorstvom ) Slišalo se .je, da nova vlada zelo rada daje Slovencem dovoljenja za plese, raje nego za kakšno predavanje. Vzrok bo menda »ta, da pogosti plesti pospeš. lahkomiselnost, zapravljanje narodnega imetja in tudi nenravnovt. Zato le še več plesov, vsak dan *in vsako noč in -- preje nas bo konecl Kruh in igre! so kričali v Rimu, predno je sovražnik Rim pokončal! A mi, majhen narodič, bi izginil v laškem morju še prej. Zato bi izrazil željo Sedaj ni Čas, da bi eni podirali, drugi pa zUmh, kar se tiče nas v zasedenem ozemlju, ker aas je premalo! Kar je kulturnih delavcev na tem ozemlju, vsi se moramo združiti na etni skupni podlagii Ali, da bo boTj učeno: na sfaumea pozitivnem delu za naj narodi Domafe vesti. I Imenovanje. Knezonadškof goriški dr. F. B Sed«i )e ob priliki birmovanja v Postojnski dekani« imenoval č. g. iupnika J. Lesnika iz SUvSneTprod*, kana iste dekanije, svojim konzutorijalnim »vet-nikom. čitateljem. Od torka sem »Edinost, ni iafila. Razlogov za. to ne moremo razkladati tu. Le na »nega lahko opozorimo: v tiskarni in na »trojih ie trebalo popravkov. Danainjo itcvOko smo »e.tavUi kakor ie bdo pač možno ob okolno.tih tega tre-notka Nadejamo se, da bodo čitatelji uvalevali * in nadejamo se, da bomo v prihodnjem tednu lo-pet na pravem tiru. Preneumno! Ne. to je res tako neumno, da more kaj takega napisati samo 4e veffnolalnjivi »Pic-colo«, ki mu ni nobena neumnost dovolj velika da ne bi ie serviral svojim usmiljenja vrednim Ci" tateijem. Prosim vas, poslušajte: v tločin iteje »Piccolo. tržaškim Slovencem že to, da so imeli v »Narodnem domu« — torej v svoji htti — svoja druStva in da so imeli tam celo tudi svoje — sejelf Krii božji, ali ga res ni v italijanskem taboru nobenega pametnega človeka, ki bi povedal razgretim glavam v uredništvu rečenega lista, da fa-dje gradijo hiie ravno zato, da potem — prebivajo v njih?! In ki bi tudi vpraial one zbesnefcJe: m*ri naj bi imeli odbori zakonito obstoječih drultev svoje seje morda na trgu pred vojašnico?! Končno pa bi mi vpraiali .Piccola*: kje pa imajo svoje seje odbori italijanskih društev? Mari ne v prostorih. kjer imajo društva svoje sedeže. Kar bruha sedaj »Piccolo« proti nam, je že res preneumno in nevredno resnih ljudi. Ni bilo vzroka. Pišejo nam Naše ljudstvo v vsem zasedenem ozepilju je telo razburjeno radi dogodkov, ki se odigravajo v zasedeni Slovenj radi prepovedi razobešanja naie narodne troboj-nice. Ker ni naš narod dal nikakega povoda za aastop vojaških in civilnih oblasti proti naii tro-bojoici, smo prepričani, da vzroka ni bilo ia ga □i, izvzemši pritisk tržaiko-liberalne kamor e, katera diktira taka in slična nastopaajal Italijanska vlada si ne pridobi simpatij pri naloaa če bo slepo poslušala zagrizene tržaške raafraja-če, namesto da bi bila že v začetku pokazala in dokazala, da je pravična, liberalna in previdna. Da bi postali pošteni in priznali, da imamo pravico do naših narodnih znakov — tega od včerajšnjih ire-dentistov ne pričakujemo. Oni so Že pozabili na borbe, ki so jih vodili proti bivši Avstriji ravno za dosego dovoljenja, da smejo izobeiati svojo tri-koloro! Od bivših iredentov v zasedenem ozemlju nismo nikdar pričakovali pravičnosti Tudi ko so po tržaških zidovih nalepili lepake, na katerih so nam obljubljali popolno enakopravnost In Sol — in reč prostosti kakor smo imeli pod Avstrijo, tudi teds) nismo verjeli ker pce^^jbf« m-znamo laške demokrate liberalce itd.1 Od takih ljudi mi ne bomo ne zahtevali in ie manj pričakovali pravice! Po izletu S. P. D. na Nanos, našli ste se na ve-seličnem prostoru dve pogrinjali (plahti). Ob isti priliki je nekdo izgubil, oz. pozabil svo) havelok. Kedor pogreša pogrinjali in kedor bi našel havelok naj blagovoli naznaniti na naslov: Edv. Zvanu t na Lozicah. p. 5t. Vid pri Vipavi Uradna vesti. Brezplačna vožnja za vračajoče se k>eg«nce. Tukajšnji generalni civilni komisarijat razglaša odlok iz katerega posnemljemo: i. Ubotai begunci icaa)o, v svrho povrnitve, pravico do brezplačao VOia|# y mejah zasedenega ozemlja, v IIL razredu « % k| prtljage. 2. Za ubožne begunce se imajo smatrati tisti ki so ob- času svojega begunstva uživali državno begunsko podporo, a med tistimi ki se vračajo iz drugih dežei oni ki ie po svojih sredstvih ia' življenje iaJiko smatrajo enaki beguacfn 4 državno podporo... 7. Ubožni begunci imajo tudi pravico do brezplačne voznine in leža^in^ za avojp stvari in pohištvo... 11. Olajšave, ki veliafco z« stvari u bolnih beguncev, veljajo tudi sa ajdovo živino. 12. Ubožni begunci ki se v^ač^jo iz Avstrije ali Jugoslavije, bodo nadaljevali vožnjo obenem s stvarmi, pohištvom in živino 4o koafoe postaje. Ta lahko izroči prizadetemu stvari, pohištvo in živino, ne da bi iztirjalo vofoinp fe U-žarino, ako prizadeti predloži izjavo vzore« Q To izjavo izdaja okrajna polittea oblast aa podlagi listin, katere si morajo vračajoči st begunci preskrbeti na konzularnih ali vojaških zastopstvih v inozemstvu. Izjava vzorca C te priloži k prevozni spremnici ia železniški urad jo mat SMM*to plačila... 14. Naknadna povrnitev potnih stroška v. ki jih je imel vračajoffi se begunec. ■« ne dovoljuje. Prepoved izdelovanja riiiHc. Tukajlnfc civikt komisarijat poroča* da stopi absolutaa prepoved izdelovanja svežih slaščic, o kateri foveri odlok »EDINOST« štev. 144. V Trata, e bik* prano te SliM Mirili i« «u ako« sa pol odprta -grobje .te je v zakotje, kjer je bil na gomili zasajen lesen križec, na katerem je visel uvel venec, pokrit s snegom. Branka je pokleknila v sneg, sklenila roki. Tako je ostala za bip. Vrele solze padajoče na materin grob. so predolbile trdo skorjo snega, kakor da bi botele prebiti zemljo in priti do materinega pepela. Potem je dekle skočilo, vzelo s prsi cvet. ki ga je prineslo iz svoje sobe. zataknilo rdeči cvetič za materini snežni venec, poljubilo križ in šepnilo, dvignivši roki: • Mati! Sladka mati mojal Poglej me, na edinico svojo! Potnica sem, odhajam v svet, poslavljam se s teboj, s tvojim milim grobom. Ne vem, kaj me čaka zunaj med svetom, ali dobro, ali zlo. Sveta dušica, mamica, uvažuj tu solze moje. naj me čuva sveta seoca tvoja, ne daj, da bi Branka zašla na slabe poti, da bi se pogubila. Poslušaj me4 mati, v grobu! Tu ti prisegam pri tvojem sladkem imenu, pri mleku, a katerim si me zadojila. pri muki, s katero si m« porodila, in prvem poljubu, s katerim si me poljubila — prisegam ti, da bočem biti poiteaa, vredna ta vedno, da mi srce ostane plemenito do groba, duša čifta te bistra. Grem o-rat teško, trdo brazdo; grem oplemeajevat svoje ljudstvo, mladike našega naroda. Mili tvoj spomin, spomia na tisto blago, milo materino srce, ki je utripalo v tvojih prsih, mi bo pri tem težkem delu na pomoč, da ne klonem mlada pred neugodnostjo in nasprotstvotn. In pri živem Bogu: ako bi zgrešila pravo pot, ako ne bi bila več vredna tvojega imena, »i1"*" več ne stopim pred-te na ta posvečate kraj. pred. tvoj grob. Z Bogom, z Bogom, aiila, sladka mati mojaJ« — se je spustila Branka v ||lftt jot, pritiskajoč roju prod avoj obraz, do-tim ie starka klečeč a okna svoje hišice gUdala( unukinjo na hčerinem grobu ter je, roseč solze, molila z^ srečo in zdravje Branke, za mir in p°~ koj svoje hčere. Pred hišo sta že kopala konja nemirno po snegu. Debeli voznik je nakladal Brankine stvari na voz. Deklica je stala sredi sobe, nasproti nji starka; obe ste bili nemi kot mravlji, niti da bi dahnila katera, niti da bi se maknila. Došla je tudi soseda Klisurička. -tkalčeva vdova, ki je imela do spomladi prebivati v hiši s starko, da ne bo sama. Tako je odloČila Branka. Voznik je prišel na vTata in rekel, snemši klobuk: -Prosim, gospica, čas je.« »Draga Branka,« je pobrbljala, mežikajoč, Klisurička, »ne pozabite pečenkice in pogačice, ki vam ju je babica speklal Tu — vozniki Dajte na voz U Branka ni pogledala sosede; pokleknila je pred babico, jo prijela za obe roki in jo začela, solzeč se, živo poljubljati, šepeta je: »Babica! Sladka babical Z Bogom) Blagoslovi met« Starka se je nagnila, položila suhi roki na mladenkino glavo in vrele solze so kapale na dekličino čelo. »Bogi Bogi Bog!« je dihala starka. Skoro je odhitel voz po snegu; starka pa je sedela v kotu, zroČ pred-se. kakor da je mrtva. Mladi učiteljici je bilo del poti prevoziti z železnico, a dalje z vozom. Po dvorani zagrebškega kolodvora je vrvela množica. Bilo je .danes ^zredno mnogo potnikov. Lokomotive so letale, puhajoč in žvižgajoč, sem in tja, »prevodniki ao kričali, potniki brbljali, prepletajoč ee, na ves glas. Urar H. PetrK Postojna, Plavni trg, poleg iole Zaloga budilk in žepnih ur za birmo, verižic, uhanov, prstanov, porotnih obročkov ter drugih zlatih in srebrnih okraskov, očal, delov Sivalnift strojev in Siv^nk IzpraSani OPTIK. — Fopravljalnica ur in siatanlhe — VozovsRa, podKovska In (39) mehanična delavnica FRAN DEKLEVA na Kozini prevzame vsako v to stroko spadajoče delo, katero izvrši točno iq po zmernih cenah. J. Pii&mc 4 1 kovaika delavnice Trst, ul. G. Gozzi 3 (zraven lamga preitflft) sprejema (2) ose v to stroko spadajftifi lela Gostilna-Buffet Trst, Via Geppa it. it. izvrstna kuhinja, vedno pripravljena. — Vina: istrsko, malvazija, najfinejši rdeči burgunder in italijanska. — Cene zmerne. HERMANGILD ROCCA, Ml uL Barriera vacdila it«, a ima veliko zalogo mrtvaških predmetov. Venci ti poiulaue in biserov, vesini z medeno iice, umetnih cvetlic s trakovi in napisi. SUk« oa porcaUaatfl* plftttak U grobn* spomenike itd. Najnižje koekurenčee JOSIP STRUCKEL Trst, vojai Via Nuova-S. Calpift« Vei-ka i z bera. vsakovrstnega blaga za molk« in ženske. — Blago za suknja žamet, barhaat, s« ileT 6 tam in ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižaa'h konkurentnih ce&ab. F otoMčnl oteUfc DfiSUtfK Trst, Co at«v. Hizglednice v pUtiau. SpecijaltUt*SUk* v barvah, teMUtagl. Oabmat, vUit* povaćan^a. reprodukcije vstkevrste. Bektr. ras*veU(avt. Stroj n Stanji in vtzajt privi BtsSU 59 Seldel h Neumann in ,Singer* Oast A G*ater _ • • ■ t .... Tvrdka uflUaortfM 1. tV ^Jtil^r.Vi^ FRAMCESCO BEHII Trst. nt. Cuapaail« U Dl MRflCEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorlo Emanuele Ul. 24, L »prejema od »-11 In Brezbolestno Udiranje zob. ziatc krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, amerilki In Švicarski sistem. Zlatarnico in urarntca LORENC MACO« uL Udlne M (prej Beivedere) Ima na izber vsakovrstnih ziatiJi ia srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naroČila in popravljanja sploh po ugodnih cenah. i Zobozdravnik dr. t CLORFEM — In — taki Stanko Perhavec Trst, trg Goidoni itev. 11,11. uristr. sprejemata od 9-i2 iu od iS-19. Izdhauie zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob bi zlate krooe. Vsa dela se izvršujejo po modemi tehniki 11 N1K9UC Trst, uL Udlne 32 (pnj btotot) (na vogala nI. Lodovlco Ariostoi Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter se spie|emajo — naročila in poprave po meri. — PELLEGRINO CINCELLI Trst - ulica MalcaAton Ste. 9 • Trst (HiSa ustanovljena lata IS2S.) KOŽE in UShjE za ženske in moške. Boji in ChevreailaJ<#- podlage in vsakovrstni predmeti za levlje »td Vse po ugodni! cenah Postrežba točna. ■jt