LETO XVII. — Številka 78
KRANJ, SOBOTA, 9.10.196S CENA 40 DIN
Ustauoviteljl: občinski odbori SZDL J* •enlce, Kranj, Radovljica, škofja Lota In Trži«. Izdaja CP »Gorenjski tisk«. Urejuje uredniški odbor - Glavni bi odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Ust Uhaja od oktobra 194? kot tednik. OJ L januarja 1958 kot pol tednik. <M L Januarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednJk, bi sicer ob stcdab In sobotah
Zakaj je ukinjena šola v Zalem logu?
Volilci radovljiške komune o poplavah
Kvaliteta in varčevanje Pobude občanov
ka-višjih let-kjer ima istočasno _g tega ga •jiekaj ur
Verjetno bi bilo pametneje, če bi skupno pripravljenost vasi izkoristili za koristnejše namene. Vaščani bi morda s skupnimi močmi lahko izboljšali pogoje za turizem. Naravnih pogojev za to pomembno in koristno dejav-
Z letošnjim šolskim letom Je bila ukini logu. Učenci nepopolne osnovne šo * i 2^        v ZaIem v Železnike, a v nižje v Selca TaL J ™    * ViSJe razrede vaščani pripravljeni prispevati svoja sredstva ŽZT? S° bUi brez nje. sredstva za šolo, ostala
Odločitev skupščine občine Skofja Loka je v prvi vrsti zahtevalo dejstvo, da so otroci nepopolnih šol v slabšem Položaju glede kvalitete pouka. To ugotovitev potrjujejo podatki o njihovem '-~ snejšem uspehu v nikih. Otroci šol, po  več razredov skupni pouk, a poleg tega ga imajo tedensko manj, se ne morejo enakopravno vključiti v višje razrede.
V škofjeloški občini je 26 osnovnih šol, ki porabijo 40 odstotkov (430 milijonov din) občinskega proračuna. fp^-likšnega odstotka °bči sredstev ne porabijo osnovno šolstvo nikjer v naši republiki. Skupščina se je odločila prav zato, da naj bi imeli v prihodnje samo štiri Popolne osnovne šole (Železniki, Trata, Gorenja vas in Skofja Loka). Tucfa število Podružničnih Sol naj bi zmanjšali na največ 12.
Da ne bi bili otrod krajev, kjer bodo ukinili šole, preveč Prizadeti, je skupščina organizirala redne prev°ze z avtobusi. Vsak dan vozi sedaj otroke iz Zalega l°Sa avtobus ob 7.40 v šolo in jih zo-Pet odpelje domov Pet minut Po končanem pouktf- Tako se otroci in starši re0 ne mo~ reJo pritoževati, saj je za mnoge sedaj pot < solo še udobnejša, kot je bila prej fo- pr. iz Podlonka)-
Ob razpravah o te™ ali naj bo šola v Zalem logu ali ne Pa se je sprostila zanimiva in nadvse pohvalna aKc»Ja. Varani so se odločili, ri iz lastnih sredstev svojo šolo. Pri tem lo tako daleč, da so se zaradi sole pritožili na kabinet predsednika republike.
nost je na pretek. Nemara bi lahko spodbudili druge dejavnosti, ki imajo pogoje za razvoj. Zgradili bi lahko kulturni in družabni dom. Ce bi tako utrdili materialne pogoje za razvoj kraja, bi se ostalo rešilo mnogo laže.
Ni razloga za zavist, češ to drugi imajo, mi pa ne. Kar ni koristno bo v novih razmerah nujno v breme tistemu, ki ima. — pc.
Zadnje poplave 28. in 29. septembra, ki so bile še hujše od onih v začetku septembra, so prizadele veliko škode. Krajevna skupnosti in občina so ostali pred težko nalogo, kako razmere spet urediti in normalizirati, da porušeni mostovi in razpo-kane ceste, nasipi in škarpe le ne bi preveč ovirali prometa. Sicer pa je zaradi porušenih mostov v Podnartu in v Lanco-vem že tako nastala velika škoda, ki pa je vsak dan še večja prav zaradi industrije na desnem bregu Save, saj je povsem onemogočena normalna preskrba tega območja s surovinami in reprodukcijskim blagom.
Posledice zadnjih poplav v radovljiški občini so v kratkem takele: Sava je ponovno odnesla preostali del mostov
Delavski svet Iskre — Elektromehanike Kranj zahteva
Večjo samostojnost
To-občinskih za
Delavski svet kranjske Iskre (Elektromehanika) je na zasedanju v sredo (6. oktobra) razpravljal o spremembah, do katerih je v zadnjih dneh prišlo v podjetju, zlasti o načelih političnega aktiva o novi organizaciji podjetja in o ostavki vodstvenega kadra. Na zasedanju so razen tega sprejeli še plan proizvodnje za prihodnje leto.
da bodo obnovili so šli ce-
V kranjski Iskri so precej soglasni, da je edina možna rešitev iz sedanjega kritičnega položaja večja samostojnost posameznih enot v okviru združenega podjetja. Načela taksne samostojnosti so postavile politične organizacije, čeprav je bilo še Jani na konferenci ZK — kot je povedal član delavskega sveta — »greh govoriti o dezintegraciji«, na seji v sredo pa jih je po živahni razpravi v celoti sprejel tudi delavski svet. Zahtevajo:
— svobodno opredelitev posameznih enot, ali te ostanejo   v   tako imenovanem
»združenem podjetju«, kot naj bi se celotna Iskra poslej imenovala, ali ne;
— možnost, da za enoto, ki ima izgubo, ostale enote izglasujejo izključitev iz združenega podjetja, ne pa, da bi — če tega seveda nočejo —• pokrivale njeno izgubo;
— svobodno opredelitev posameznih enot glede odnosa do skupnih služb; vztrajajo namreč na stališču, da v
(nadalj. na 3. strani)
Centralni delavski svet Iskre dal
RAZREŠNIC0 GENERALNEMU DIREKTORJU
KRANJ, 8. OKTOBRA — Danes je centralni delavski svet podjetja Iskra Kranj obravnaval stališča aktiva in zaključke sekretariata ZK o družbeno ekonomskih problemih podjetja ln po slabi razpravi sprejel več sklepov o tem, kaj je treba storiti za sanacijo sedanjega stanja. Delavski svet je potem na posebno željo brez glasovanja dal razrešnico generalnemu direktorju Dušanu Horjaku, ki je v obrazložitvi posebej poudaril, da njegova Ostavka nima nobene zveze s sklepi aktiva ZK Iskra-Elektromehanike Kranj. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja so imenovali dosedanjega njegovega namestnika Vladimirja Sodina. -at
......'    „Aor<&-i politiki
V naši gospodarsi- h
smo često pozabi]*/1 kaJ Je
določen najbolj
najboij potrebno z& kraj — kaj bi m u koristilo. Gradili s(no tovarne v odročnih krajih, ki se-oaj niso ravno najbolj ren_ Obilne. Gradili smo tudi šole v vaseh, a so sed&j prazne (Zalog pri Cerkljah m drugod).
spričo čedalje usodnejših Prometnih zvez if* drugih lektorjev, ki tarejo danes od-r°čnejše
vasi, se ftujno na-Jrže pomislek, če morda tudi žo'a v Zalem logu ne bi samo Podobnih
povečala gradenj?!
spiska
Kljub vsem težavam bi morala biti nova avtomobilska cesta od Podtabora do Podvina gotova do prihodnje pomladi. Tako so ugotavljali predstavniki gradbenih podjetij in investitorji, ki so v sredo spremljali predsednika skupščine SRS Ivana Mačka pri ogledu tega dela ceste. Predor pri Ljubnem je gotov, tudi ostali deli ceste so v zaključni fazi. Največ negotovosti je trenutno aH bo kolektivu »Metalna« Maribor uspelo izdelati železne konstrukcije za mostove, zlasti za dva velika pri Ljubnem. Po treh letih dela bi bil res že čas, da bi to cesto končali. Na sliki delovišče med Brezja mi in Podvinom.
v Lancovem in v Podnartu. Močno poškodovan in neuporaben za promet je most v Ribnem. Podobno je v Lip-nici in v Cešnjici. Cesta Oto-če—Mišače—Srednja Dobrava je popolnoma razkopana. Veliko škode je povzročila voda tudi na blejskem in bohinjskem območju, v soteski Vintgar, v okolici Begunj ter v dolini Drage in drugod. Po cenitvah ja škode več kot za milijardo dinarjev.
Najhuje pa je to, da so ta elementarne nezgode vznemirile ljudi prav v času, ko so najbolj razpravljali o tem, kako varčevati s sredstvi in zmanjševati proračunsko potrošnjo. Sredstev za komunalno urejanje in vzdrževanja objektov in cest je bilo v naših proračunih že tako premalo. Sedaj pa so se potreba kar čez noč še podvojile. Krajevne skupnosti se teh težav lotevajo z veliko odgovornostjo in s skrbjo. Najbolj značilen primer, kako so Lan-covčani s skupnimi silami ža po prvi poplavi zelo hitro zgradili zasilno brv. Podobno so ravnali tudi v Podnartu. Tudi drugod so se z vso resnostjo lotili dela. Občinska skupščina je tudi že sprejela najnujnejše ukrepe. Odločili so se, da bodo gospodarsko organizacije po svojih močeh prispevale določen delež, da bi pokrili vsaj glavne stroška za mostove. Na skupščini so tudi že menili, da bi kazalo uvesti krajevni samoprispe-ali pa na kak drug način dobiti tudi prispevke od občanov.
Mladinske konference
Zveza mladine kranjske občine je v polnih pripravah na občinsko redno letno konferenco, ki bo konec oktobra. Po šolah so bile konferenca že junija, po tovarnah in aktivih pa so še v teku. Mladina po tovarnah največ razpravlja o današnjih razmerah in nalogah aktivov mladine ob sodelovanju s samoupravnimi organi in drugimi organizacijami in boh'Som gospodarjenju. D. V.
677
Malce drugačen turizem
Pri nas se še ne znamo »iti turizem«. To sami sebi in tujcem in v svojo škodo in mimo vseh ugotavljanj in analiz In zlasti povsem nerazumljivo in neodgovorno dokazujemo iz dneva v dan, iz leta v leto, iz... (bo res treba uporabljati Še večje časovne enote?).
Menda se že več ne splača ponavljati že tisoč in tisočkrat povedane resnice, da ima Gorenjska čudovite, morda celo izredne, naravne pogoje za turizem in da bi iznajdljivi Švicar ali Italijan iz vse Gorenjske naredila turistično deželico, kjer bi rasle devize in kjer bi vsak turist lahko našel po svojem okusu in željah tisto, kar mu je potrebno in kar išče v tistem tednu, dveh, ko zapusti svoje delovno mesto, da se tako ali drugače spočije, ker ima pač takšno ali drugačno delo, takšne a3i drugačne potrebe ...
Prav različnih potreb ljudi, različnih okusov, želja, tudi različno debelih denarnic pa se pri nas še nismo naučili razlikovati. Turist, pa če je še inozemski, če ima npr. ceneno osemmilimetrsko filmsko kamero, turistka ruto, kakršne pri nas ne vidimo, tak turist — tako mislimo, prepričani smo v to — hoče samo najlepši in najudobnejši (in najdražji) hotel, restavracijo s steklenimi stenami, žičnico, jazz glasbo, dunajski ali pariški zrezek... pa morda še pogled (in posnetek za spomin) z lepe asfaltirane ceste na naše lepe hribe ... So taki in veliko jih je in imamo zanje take hotele/(čeprav res morda še ne dovolj) in...; veliko pa je takih, ki hočejo spremembo, ker so njihove potrebe drugačne, ker štirinajst dni ne želijo samo pasivno lenariti v najudobnejšem hotelu, ampak želijo videti čimveč novega, takega, kar pri njih doma ni, kar ne poznajo, ker hočejo spoznati kraj, kamor so prišli, ljudi, njihovo življenje, vsakdanje šege in navade na kmetih, delo, ker hočejo naravo videti od blizu, se kot otroci sprostiti v njej, občutiti jutranjo roso, toplo skorjo komaj pečenega kruha iz kmečke peči, dim iz kotla in komaj kuhano žganje v poznem večeru in ob sproščeni besedi, vonj pokošene in na pol suhe trave ...
Razumimo vendar, da smo si podobo turista (še posebno tujega) in njegovih potreb, zahtev, želja ustvarili mi sami po kaj preprosti logiki; namreč kaj bi mi sami, če bi imeli možnosti, avto, dovolj denarja itd. želeli, kakšni turisti bi bili tistih štirinajst dni! Spremeniti okolje, razumljivo, videti druge kraje, drugačne od naših, drugače jesti in v drugačnem ■okolju spati... In če naše potrebe segajo malce preko teh eksistenčnih in malce preko za naše razmere najbolj navadnih in splošnih »višjih« meja, bomo razen fasade tujega kraja radi spoznali še kaj več! Mi pa tujcu tega ne nudimo — razen še vedno vse preveč kičastih spominkov — ne znamo jim prodati, če že hočemo tako reči, tistega, kar je najbolj zanimivo, za marsikoga najbolj privlačno, kar iščejo tu pa ne najdejo in gredo drugam... v
Od Avstrijcev bi se v tem pogledu lahko veliko naučili. Dobre stvari posnemati ni nikdar greh! Neki kmet v Železni Kapli ima že več let skupino stalnih turistov, ki pridejo vsako jesen na kuhanje žganja. Lep primer iznajdljivosti in izrednega posluha za tisto, kar ljudem v mestih manjka, za domačnost, za preprosto vsakdanje življenje, ki ga meščani ne poznajo, ki pa zanje ni vsakdanje, ampak doživetje, ob katerem se človek aktivno odpočije.
Primer iz železne Kaple je samo eden, morda nekoliko ekstremen, velja pa se ob njem zamisliti o našem turizmu in o njegovem nadaljnjem razvoju. Vrsto možnosti imamo, poiskati jih je treba, »aktivirati skrite rezerve«, kot bi temu rekel učen jugoslovanski ekonomist, pokazati (in prodati) jih tujcu, če si to želi, ponuditi mu cenejšo hrano v lepo urejeni kmečki gostilni, kajti tudi vse denarnice inozemskih turistov niso enako debele.
»Neuradno« mi je zadnjič v Radovljici nekdo rekel: — Ce pa letos gostinci niso »naredili« denarja...!!! Že, že. ampak po čigavi zaslugi? Bo tako tudi prihodnja leta? — Bo, in še bolje je lahko, če bomo — recimo tako! — poiskali in prodali čimveč »ekritih rezerv«.
A. Triler
Vlečnica v Preddvoru
Ce bo šlo vse po predvidenem načrtu bodo imeli še letos v Preddvoru smučarsko vlečnico. Kupilo jo je podjetje Central Kranj — obrat Preddvor. Žičnica bo postav. Ijena v Dragi približno 15 minut hoda od gostišča -Grad Hrib, na zelo lepem in ugodnem terenu. Gostinski in turistični delavci si obetajo, da se bo zaradi nje v zimskem času v tem kraju zadrževalo več turistov.
Promet pod Storžičem
V planinskem domu »Pod Storžičem«, last planinskega društva Tržič, je bilo letos poleti nad 5 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj še enkrat več kot lani. Precej je bilo tudi Avstrijcev, Angležev, Italijanov, Francozov in drugih. Avstrijci vse pogosteje prihajajo v naše planine, da prehodijo slovensko transverzalo in gorenjsko partizansko planinsko pot.
V Naklem letos 3000 prenočitev
Turistično društvo v Naklem je po nekaj letih od ustanovitve sem doseglo že kar zavidljive uspehe. Medtem ko so lani imeli le 935 prenočitev v privatnih turističnih sobah (teh je bilo 11), so letos do konca septembra zabeležili že blizu 3000 prenočitev v 38 privatnih sobah z 80 posteljami. Največ prenočitev je bilo v avgustu (1106) in juliju (945), vendar se še zdaj, v oktobru, domači in tuji gost« zanimajo za ta kraj, ki predvsem v turističnem smislu postaja pravo kranjsko predmestje. Zanj
se zanimajo tudi tujci, po-esbno še zato, ker so letos postaviil tudi table ob cesti in uredili skromno recepcijsko ih informativno službo. Letos so imeli že 1678 prenočitev tujih turistov, največ Nemcev (preko 30%), posamezniki pa so biil celo iz Japonske, Egipta, Islanda itd.
Za ureditev turističnih sob je 11 lastnikov vzelo letos spomladi 8,5 milijona din posojila. Turistično društvo se je odločilo, da bo zaradi precejšnjega zanimanja tudi za zimsko sezono uredilo 15 sob z
38 elžišči. Radi bi navadili goste, da je v Naklem v vsakem času mogoče dobiti prenočišče.
Težave pa imajo s prostori, zato do prihodnje sezone nameravajo zgraditi novo recepcijsko stavbo in urediti še nekaj novih prenočišč. Za montažno stavbo, ki bi veljala okrog 5 milijonov dinarjev in pol, je podjetje Al-prem iz Kamnika izdelale že načrt, za sofinanciranje pa se zanimajo Tobak, Avtopromet Gorenjska in Central Kranj.
-t
Z oktobrom je na Gorenjskem nastopilo obdobje lepega vremena In turisti na Bledu, kolikor jih je Še, se na toplem soncu prav prijetno počutijo — Foto Perdan
Slaba povezava
V škofjeloški občini je precej slaba povezava med posameznimi turističnimi društvi in TIB (Turistično informativni biro). Društva se sicer sestanejo dvakrat letno na plenarnih konferencah (zadnja je bila 16. septembra v Poljanah), vendar kažejo premalo zanimanja za sodelovanje.
Na (predzadnji konferenci je bilo domenjeno, da bodo vsa društva pošiljala na TIB statistične podatke o prostih kapacitetah. Ce bi društva ta sklep izvrševala, bi jim TIB lahko lažje posredoval goste,
Ribiške dovolilnice
Od 16. junija do 11. septembra je prosilo za enodnevno ribiško dovolilnico v Skofji Loki 41 ribičev (26 Avstrijcev, 8 Nemcev, 5 Holandcev in 2 Italijana). Vrednost prodanih dovolilnic je 140.899 din.
Privatne sobe v Škof ji Loki
Turistično društvo v Skofji Loki ima na razpolago 21 privatnih turističnih sob. V pretekli sezoni» so zabeležili v teh sobah 1077 nočitev (261 gostov). 170 domačih gostov, je potrebovalo 575 nočitev, a 91 tuji hgostov 502 nočitvi. V posameznih mesecih se je gibalo število gostov: januar 13 (13 domačih, 0 tujih), februar * 3 (3, 0), marec 22 ( 22, 0), april 23 (23 0), maj 62 (27, 35),'junij 6 (5, 1), julij 42 (20, 22), avgust 90 (57, 33). Med tujimi gosti je bilo največ Nemcev (31), Italijanov (15) in Holandcev (9).
Zanimiv je slab turistični obisk v juniju. Zaradi nejasnosti ob gospodarski reformi je obisk močno padel, a se je občutno popravil že naslednji mesec.
-pc
Novost v „Evropi"
V kranjskem hotelu Evropa so s 1. oktobrom označili v jedilnih listih čas priprave jedi po naročilu. Gre za novost, ki je sicer znana iz boljših švicarskih in francoskih hotelov, v Sloveniji pa jo bržkone še nikjer drugje ne poznajo. V oklepaju pred ceno je npr. za pražena jetrca številka 10, kar pomeni, da bo gost na jed čakal 10 minut od trenutka, ko jo naroči natakarju. Na ocvrtega piščanca ali na biftek z jajcem bo treba čakati 15 minut, prav toliko na kranjski zrezek ali Čevapčiče ali na kranjsko klobaso na žaru, na ražnjiće ali hrenovko 10 minut itd. Na ta način imajo v jedilnih listih označenih 36 jedi. Posebej pa imajo na jedilnih listih označene še jugoslovanske narodne jedi (ki jih je 17). Tako imajo urejeno že dve leti in tujoi prav te jedi največ naročajo.
Vprašali smo direktorja Evrope Jožeta Dvoršaka, kaj si obetajo od novosti. Povedal je, da predvsem iščejo najrazličnejše možnosti in načine, kako bi v novih gospodarskih razmerah čimbolje gospodarili. Zato tudi ta novost, kajti po njegovem mnenju je eden izmed bistvenih pogojev za pritegnitev gostov prav kvaliteta uslug. Zdaj, ko je gostu vnaprej povedano, koliko časa bo čakal, mora kuhinjsko in strežno osebje skrbefi, da bo jed v določenem času na mizi. Prav na račun čakanja je namreč v gostinstvu največ pripomb. Hude krvi v Evropi zaradi tega odstej ne bo več, od vseh zaposlenih pa bo seveda to zahtevalo več dela in prizadevanj, od organizacije dela in občutka odgovornosti pa je odvisno, če bo to »steklo«.
/ —at
r
Gospodarske novice
Osebni dohodki v delovnih organizacijah kamniške občine
Izpopolniti nagrajevanje
POZIV
UNIVERZE
Po podatkih rektorata ljubljanske univerze se je letos vpisalo na vse fakultete 3.500 novincev. To je 6.5 % več vpisov kot lani. Svet in uprava ljubljanske univerze sta sklenila, da je treba^doseči, da bodo prihajali na univerzo res ljudje, ki imajo sposobnosti za študij. Eden izmed bistvenih pogojev za normalno studiranje pa so urejeni materialni pogoji. Zato sta med drugim sprejela tudi poziv vsem delovnim organizacijam in družbeno političnim skupnostim, naj spričo prihodnjih potreb v gospodarstvu in družbenih službah takoj povečajo število in vsoto štipendij.
VEČJA PROIZVODNJA — MANJ NA TRGU Tekstilna industrija letos v glavnem Izpolnjuje plan proizvodnje ln izvoza. Letos so tekstilci izvozili že za približno 11% več blaga kot lani, v skupni vrednosti 70 milijard dinarjev.
Domači trg pa ni najbo. Ije založen s tekstilom, zlasti ne s konfekcijo. Do konca prejšnjega tedna je namreč 140 tovarn konfekcije predložilo Zveznemu uradu za cene predlog za formiranje novih cen za 4.000 predmetov. Komisija, ki je pregledala predloge je ugotovila, da je moč imeti za novitete le približno 20% predloženih konfekcijskih proizvodov. Kaže, da tekstila torej ne manjka, niti konfekcije, da pa leži v skladišču — v pričakovanju novih cen. V _ J
Po podatkih, ki jih je zbral občinski sindikalni svet v Kamniku, so gospodarske organizacije v kamniški občini po reformi povečale osebne dohodke najmanj za 11 % (v Stolu) in največ za 23% (v Graditelju). V podjetju Kamnik so jih povečali za 20%, v Svilanitu za 15%, v Titanu za 20 %, v rudniku kaolina v Črni za 17 %, v Svitu za 15 do 20 % itd.
Manj razveseljiv pa je drug podatek: le v treh podjetjih (Titan, Svilanit, Graditelj) so istočasno začeli izpopolnjevati sistem nagrajevanja, medtem ko v vseh ostalih
delovnih organizacijah sploh niso načeli problema nagrajevanja po vloženem delu, niso začeli iskati kriterije, po katerih bi stimulirali strokovne službe in posameznike, da bi za boljše delo in več dela dobili tudi večje osebne dohodke. Prav- sistem nagrajevanja pa bi morali v vseh delovnih organizacijah bolj izpopolniti, saj po grobih izračunih le 53 % zaposlenih dobiva osebne dohodke po individualnih merilih, torej po merjenem delu, vsi ostali pa so vezani na najrazličnejša povprečja oddelka, poslov-
ne enote ali celotnega podjetja.
Razen v Stolu nimajo nikjer izdelanega sistema nagrajevanja za posamezne strokovne službe (kontrola* norme, priprava dela itd.). V Titanu intenzivno pripravljajo sistem nagrajevanja, v katerem bo tudi premijski pravilnik za strokovnjake in strokovne službe. V Svilanitu bodo s pravilnikom o sistemu nagrajevanja strogo ločili tiste službe in posameznike, ki neposredno ali posredno ne morejo vplivati na gospodarske rezultate podjetja; ti bodo imeli bolj ali manj vnaprej določene mesečne »plače«, vse ostale pa bodo/nagrajevali izključno po proizvodnih rezultatih. % V zadnjem času so samo-% upravni organi v vseh de-% lovnih organizacijah za-% čeli več razpravljati o nuj-
# nosti  izpopolnjevanja si-
# stemov nagrajevanja, kajti
# le nagrajevanje po delu je 9 lahko  realna  osnova za
# večjo proizvodnjo. — t.
Veliko je zanimanje za delo na domu. Za tovarno Planiko jih dela doma kar 140, prav tako je na domu zaposlila tovarna vezalk TO-TRA 62 žensk. Nekaj žensk ima tudi sklenjene pogodbe z Domom v Ljubljani. Zavod še naprej išče kooperante predvsem za delo na domu, ker je za takšno delo na Jesenicah precejšnje zanimanje.
Zanimivo je, da podjetja kažejo tudi pri mladini več zanimanja za fante. V avgustu so bile potrebe v podjetjih za 64 fantov in le 21 deklet. V Železarno vzamejo mlade, ki niso končali osemletke v »mladinsko brigado«. V okviru te brigade zaključijo osemletko, potem jih razporedijo na delovna mesta ozkih profilov.
Zaradi reforme podjetja niso odpuščala delavcev. Več so jih odpustili le pri sek-
MENJAVA TUJIH VALUT
V mđnjalnioi Turističnega informativnega biroja v Skofji Loki so v letošnjem letu zamenjali za 703.442 dinarjev tujih valut. Največ so zamenjali nemških mark (za 184.375 din), lir (za 172.090 din) in francoskih frankov fza 190.143 din).
Več prometa • boljši rezultat
Pot do večjega dohodka niso le višje cene
Poročali smo že, da podjetje Avtopromet »Gorenjska« iz Kranja ob zadnji podražitvi nI povišalo cen za avtobusne prevoze. Druga) transportna podjetja pa so to storila.
Komaj dva meseca po reformi pa imajo rezultate že na dlani. Dohodek se jim je namreč kljub nespremenjenim cenam povečal, in sicer v septembru za nekaj nad 3 milijone dinarjev. Boljše rezultate so dosegli, ker so prepeljali več potnikov. DrugI pa se menda jezijo, ker je potnikov čedalje manj. Vozijo se pač tam, kjer je ceneje!
Računica je jasna: mnogo bolj se ti splača prepeljati poln avtobus potnikov po starih cenah, kot imeti praznega po novih. Toda, kdaj bodo končno to spoznala vsa podjetja — ne le avtoprevoz-niki?! — ABC
ciji za vzdrževanje prog (40). Do delnega zmanjšanja je sicer prišlo tudi v gradbeništvu, vendar je za to vzrok   prirodna fluktuacija.
Zavod za zaposlovanje na Jesenicah bo v prihodnje pazil predvsem na usmerjanje mladih na šolah. V budnem spremljanju in posredovanju potreb gospodarstva na mlade je velika vloga ki jo morajo v sedanjem položaju odigrati Zavodi za zaposlovanje  na Gorenjskem.
DS Iskre — Elektromehanike zahteva
večjo samostojnost
(Nadalj. s 1. strani) podjetju lahko obstajajo le enakopravne ekonomske grupacije, ne more biti privilegiranih služb, to pa velja tudi za zavod za avtomatizacijo in za prodajno servisno organizacijo.
V okviru teh načel sta se delavski svet in upravni odbor Iskre — Elektromehanike Kranj odločila, da morajo imeti svojo lastno razvojno in prodajno službo, kajti** to dvoje je sestavni del gospodarjenja in odtrgani od proizvodnje ti dve službi začneta zastopati svoje interese, kot se je doslej že pokazalo. Nikakor pa se z večjo samostojnostjo, s svojim žiro računom itd. ne nameravajo povsem odcepiti od Iskre, kajti »združeno« podjetje je potrebno in bodo vanj v prihodnje po svojih možnostih tudi vlagali sredstva, ki se bodo uporabljala za skupne interese.
O ostavki celotnega strokovnega kolegija, ki jo je sprejel že upravni odbor, so člani delavskega sveta menili, da ni pravilna in pravična prav zaradi težkega položaja, v katerem je zdaj kranjska Iskra, zaradi 4000 ljudi, ki so tu zaposleni in s katerimi se vodstvo — kot je povedal nekdo — »igra«, namesto da bi vsi skupaj napeli vse sile, da bi prebrodili krizo. Delavci in člani delavskega sveta so pripravljeni storiti vse za »takšno Iskro kot je bila svoj čas«, realno ocenjujejo sedanje stanje, kritični so do dosedanjih napak in slabosti in veliko prizadevanje je čutiti, da bi Iskro spet spravili na normalni tir. Prav iz takšnih razlogov delavski svet ostavke direktorja kranjske Iskre — Elektromehanike ni sprejel.
A. Triler
Delo Zavoda za zaposlovanje na Jesenicah
Zaposlovanje žena
Že dalj časa se na Jesenicah opaža, da nastajajo težave predvsem pri zaposlovanju žensk. V dosedanjem delovanju Zavoda nikdar nI bilo problemov zaposliti moške — tudi po reformi ne. Drugače pa je z ženskami. Zavod poizkuša reševati probleme sproti, kar mu je do sedaj tudi lepo uspevalo.
— Vidiš, to so. pa prve »skrite rezerve«: nobenih časopisov, nobenih oglasov, nobenih štipendij, nobenih izjav. Skratka, nobenega sodelovanja....
Spremenjen predpis
O REGRESU ZA GNOJILA
Zvezni izvršni svet je prejšnji teden na predlog zveznega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo spremenil dosedanji predpis o regresu za umetna gnojila. Odslej bodo tudi zasebni kmetje lahko kupovali gnojila s popustom, ki je prej veljal le za kmetijske zadruge in družbene obrate. Zdaj torej ni več razloga za nesporazume med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci pri ko-operacijskih pogodbah, ker bodo vsi lahko kupovali umetna gnojila za enak denar.
4
r
Ob pojavih premeščanja zaposlenih
Iz pisarne v delavnico
Ni umetnost navaditi siromaka na bel kruh; bogatala na ričet je teiji posel.
»Učila sem se, rada bi nekaj postala, dvesto tisočakov sem dala za šolo, vsak rad nekam naprej pride, zdaj pa so me premestili iz pisarne v delavnico!« je skoraj jokaje povedala mlada delavka na zadnji seji delavskega sveta kranjske Iskre.
»Vsi veste, da bi morali odpustiti nekaj delavcev, pa jih nismo in vsi zato še zdaj dobivamo 2% manjše osebne dohodke. V našem oddelku pa zdaj nujno potrebujemo približno 20 delavcev za formiranje druge izmene vx izdelovanje nekega proizvoda, s katerim smo zelo v zaostanku. Nujno, povem vam! Skušamo si pomdgati z ljudmi iz režije in tovarišica je med prizadetimi.« Tako je pojasnil inženir, vodja oddelka.
»Dol z odvečno administracijo!« je zdaj ne samo moderna, ampak tudi nujna zahteva naše družbe. V kranjski Iskri je približno pol takih, ki imajo normirano delo, pol pa »ostalih«.
Na isti seji je neki fant rekel: »Kdor pri nas pride v administracijo, iz nje ne gre.«
Verjetno bo kar res to — ampak:
Je tisto dekle krivo, če je hotelo postati »nekaj več«, če se je hotelo nekaj naučiti? Ji nismo — njej in vsem drugim — prav mi vsi pomagali, da pride v pisarno? Imamo, kar smo hoteli! Mar nismo dajali ogromno denar ja za izobraževanje, nismo pa pomislili, kje ljudi potrebujemo in kakšne, koliko v pisarnah in koliko v proizvodnji? Pa tole: zakaj smo iz dobrih delavcev na silo in pogosto kar na tekočem traku »producirali« slabe uslužbence, slabe administratorje? Bomo zdaj iz njih lahko spet naredili dobre delavce?
V pisarnah je preveč ljudi, to že vrabci čivkajo. So pa to ljudje, zato prispodobe iz uvodnega stavka pri preusmeritvah ljudi izza pisalne mize za stroj ne gre podcenjevati. To naj velja predvsem za mlajše ljudi, posebno pa za take z ustrezno šolsko izobrazbo! razmišljati o malce perspektivnejših potrebah/ po kadrih Zelo resno pa bi kazalo ob takih razpravah in pojavih v vsaki delovni organizaciji posebej in v skladu s tem %voditi politiko izobraževanja in zaposlovanja.
A. Triler
Neporabljena
sredstva za strokovno izobraževanje
Delovne organizacije morajo nameniti za 6trokovno izobraževanje 2,5 odstotka svojih sredstev, ker pa 6e na področju jeseniške občine ne izvaja. V letošnjem prvem četrtletju so porabili le 48,8 odstotkov teh sredstev. Zanimivo je, da so tiste organizacije, ki potrebujejo največ kadrov, porabile le 22 odstotkov sredstev, namenjenih za izobraževanje. Zaradi nestrokovnosti je v teh organizacijah tudi kvaliteta dela .zelo slaba.
Kot izobraževanju bodo morale posvečati delovne organizacije tudi zaposlovanju kadrov večjo pozornost. Za-motanost računovodskega sistema med delovno organizacijo in družbo bo nujno treba poenostaviti. Občinski sindikalni svet Jesenice je na osnovi analize ugotovil, da je v administraciji nad polovico zaposlenih v računovodstvih. Z zakonom, katerega osnutek je že izdelan, bo to stanje delno izboljšano. — U.
PRED PREMIERO  »DESETEGA BRATA«
Po več kot petnajstih letih
Prav te dni bodo deske »Prešernovega gledališča« zopet oživele. To pot bodo pripravili premiero Jurčičevega »Desetega brata.« Zdaj potekajo mrzlične priprave. Po več kot pet-najstih letih v Kranju zopet režira z amaterskimi igralci režiser Peter Malec. Gotovo se marsikdo spomni še prvih let po osvoboditvi, ko je tedanje amatersko »Prešernovo gledališče« zraslo kot goba po dežju.
V teh letih je Peter Malec režiral po štiri ali pet predstav v eni sezoni. Bil je steber vsega tedanjega amaterskega: gledališča. Ko takole po petnajstih letih ocenjujemo tisto dobo, šele spoznamo, da ima pravzaprav za to, da smo v Kranju imeli poklicno gledališče, največ zaslug prav Peter Malec. Pozneje je Malec odšel v Dubrovnik in v Banja Luko. Letos je praznoval tridesetletnico svojega poklicnega udejstvovanja v gledališču. Prav za ta jubilej pa se je vrnil v Kranj.
Pred premiero »Desetega brata« smo Petra Malca poiskali v »Prešernovem gledališču« in mu zastavili nekaj vprašanj:
— Znano je, da so »Desetega brata* dramatizirali številni pisci. Med vsemi temi pa ste se vi odločili prav za Govekarjevo dramatizacijo. Lahko poveste, kaj je vzrok za to odločitev?
»Med vsemi dramatizacijami je po mojem mnenju najbolj pristna Govekarjeva, razen tega pa pri njej ni potrebno, dn bi FodHovnI vezalke. Vendar je Govekarjeva dramatizacija  pisana  v do-
lenjskem narečju; to smo odstranili in v delo posegli z nekaterimi dramaturškimi spremembami.«
— Režija »Desetega brala« prav gotovo za režiserja z dolgoletnimi izkušnjami ni trd oreh. Obstoja pa vsekakor nevarnost, da bi bila predstava konvencionalna in
šablonska. Kakšen je torej vaš režijski koncept?
»Kot je Jurčičevo delo samo realistično, tako naj bo realistična tudi predstava sama. Prav zato sva skušala najti s scenografom skupen, jezik, tako da sva scensko postavila predstavo v realistični okvir. Pri predstavi bomo ohranili značilen Jurčičev patos, saj smo pravzaprav tudi zato v Govekarjevo dramatizacijo vnesli številne spremembe. V glavnem so to dialogi iz Jurčičevega knjižnega dela.«
B. špraje
Novosti v kinematografih
Gostinci in turistični delavci se pritožujejo, da je letošnje hladno jesensko vreme prezgodaj zavrlo turistično sezono. Hladno vreme s snegom po gorah tudi med kmetovalci ni bilo Še zaželjeno. Kljub temu pa Je treba priznati, da Ima tudi Jesen svoje čare. Rumeno listje Je mnogim slikarjem najslajša vaba, prav tako pa tudi za mnoge izletnike ln ljubL telje prirode.
Z jesenjo se prične tudi jesensko-zimska sezona za kinematografe. Tako kot povsod so se tudi v Kranju pripravili nanjo, saj se je kranjsko kinematografsko podjetje znašlo pred nekaterimi problemi, ki so nastali v zvezi z gospodarsko reformo. Kljub temu pa bodo — tako kaže — te probleme uspešno rešiji, saj so pripravili vrsto novosti, tako da bo glavna sezona sila» bogata. 2e prihodnji teden bomo lahko v Kranju gledali film »Najdaljši dan«.
Kranj je eno izmed mest, ki ima velik odstotek gledalcev na eno filmsko predstavo. Po izračunih v lanskem letu zavzema v Sloveniji prvo mesto, 6aj je prebivalec Kranja odšel v kinematograf povprečno kar de-velindvajsetkrat na leto. Evropsko povprečje je osemnajst predstav na prebivalca letno.
Prav zaradi tega so se na novo sezono v kranjskem kinematografskem podjetju še posebej skrbno pripravili. V poletnem času so opravili vsa potrebna dela v dvorani kina »Center«, tako da bo odslej ta dvorana lahko predvajala tudi vse filme, ki bodo opremljeni s stereofon-skim zvokom. Prva predstava,, na kateri bodo nove naprave že delovale, bo premiera filma »Najdaljši dan«. Film je sicer v Kranju že doživel predpremiero poleti, vendar so menili, da je bolje, če s predvajanjem počakajo do jeseni, ko bodo naprave za stereofonski zvok že delovale. Dela, ki se jih opravili, so veljala" več kot milijon dinarjev. Tudi v dvorani kina »Storžič« bodo v kratkem pričeli s postavljanjem novih klimatskih naprav. Sredstva, ki jih bodo vložili v ta dela, bodo znašala okoli dvanajst milijonov dinarjev.
O letošnjem programu bi bilo sedaj še težko govoriti zato, ker bo gotovo prišlo še do nekaterih sprememb. V kinematografskem podjet-
ju pravijo, da imajo velike težave z otroškimi filmi. Te je namreč težko dobiti, saj je uvoz filmov te vrste tako majhen, da si otroci v enem letu lahko ogledajo le eno ali dve novi filmski deli, ki sta primerni zanje.
Lani je v Kranju delovalo filmsko gledališče, ki je pričelo z delom v začetku sezone. Letos pa kažo, da bo filmsko gledališče zaživelo šele novembra. Velike težave so s predavatelji, ki jih je težko dobiti. Poleg tega pa bo zakasnitev nastala tudi zaradi tega, ker se v zvezi s tem gledališčem pripravljajo nekatere novosti, saj bodo odslej predvajali v »gledališču« filme v ciklusih.
Potujoči kinematograf bo dobil letos nove tehnične naprave. Doslej so bile predstave le na šestnajst milimetrskem filmu, odslej pa bodo gledalci po vaseh lahko gledali prav vse filme, saj bodo v kinematografskem podjetju v kratkem dobili nov prenosni 35-milimeterski projektor. B. šprajc
TA TEDEN-
V KINU
V kranjskih kinematografih bomo v prihodnjem tednu lahko gledali naslednje filme:
DEKLE: film ameriške proizvodnje. Režiral ga Je Luis Banuel. V njem je znani režiser na filmskem platnu prikazal problem rasne diskriminacije na ameriškem jugu. Številni dobri Bunuelo-vi filmi so že skoraj porok za kvaliteten film, ki je vreden ogleda.
PREGON IZ PEKLA: proizvodnja ZDA. Eno izmed številnih ameriških del z mnogimi kavboji. Glavno vlogo igra Audiy Murffv. Več kot to, da je ta film povprečen ameriški western, pa ne bi mogli reči.
RAZBOJNIK IZ RING-STHONA: Kinotečni film, ki prav tako prikazuje razmere v času osvajanja ameriškega »divjega zahoda.« Leta 1937 ga je režiral VValter Rubben.
5 vprašanj - 5 odgovorov
Krajevne skupnosti imajo vse večjo vlogo v življenju občanov. V njihovem imenu zahtevajo včasih tudi pojasnila. Predsednik krajevne skupnosti Predoslje Martin Likozar nam je poslal 5 vprašanj, ki zanimajo prebivalce Predoselj. Na vsa vprašanja je odgovoril načelnik oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Kranj MARJAN ROPRET.
Regulacija Belce
VPRAŠANJE: Regulacija potoka Belce, ki teče skozi naselji Suha in Predoslje je zelo potrebna. Pri vsakem večjem deževju prestopi Belca bregove, zalije kleti, vrtove in uničuje cestišče na Suhi. V proračunu SO Kranj so predvidena sredstva za regulacijo Belce. Zanima nas ali so ta sredstva predviđena tudi za regulacijo potoka skozi naselji Suha in Predoslje?
ODGOVOR: Regulacija potoka Belce je predvidena v njegovem celem toku. Potok naredi vsako leto res precejšnjo škodo ter je nujno, da ga zaradi tega regulirajo tudi skozi Suho in Predoslje. Do odstopanja glede regulacije bi lamico prišlo samo v primeru, če bi pri delih naleteli na večje, nepredvidene težave, ki pa jih za sedaj ni.
Električno omrežje
VPRAŠANJE: Na zborih volivcev smo že večkrat razpravljali o nizki napetosti električnega toka na območju Predoslja. Zanima nas ali se bo to v letu 1965 uredilo?
ODGOVOR: Napetost električnega toka se bo v Pre-dosljah kmalu izboljšala. Po zagotovilih podjetja Elektro Kranj bodo verjetno že v le-
tošnjem letu pričeli graditi novo trafo-postajo, ki bo odpravila nevšečnosti glede električne napetosti v kraju.
Stanovanjsko vprašanje
VPRAŠANJE: Na osemletki poučuje 19 predavateljev. Šola razpolaga le z enim družinskim stanovanjem in s tremi podstrešnimi samskimi
sobami, kar ne zadošča potrebam. Tako je 13 predavateljev vezanih na avtobusni prevoz. Ali lahko pričakujemo kdaj rešitev tega problema — zidavo stanovanjskega bloka?
ODGOVOR: Stanovanjski sklad za letošnje leto nima več sredstev za zidavo stanovanjskega bloka. Zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče začeti niti z realizacijo zazidalnega načrta severnega dela Kranja. Tudi v naslednjem letu bo položaj težak. Do sedaj je prihajalo do dokajšnje koncentracije sredstev v stanovanjskem skladu, česar pa ne bo več. Zaradi tega, po vsej verjet-
nosti, ni mogoče računati na skorajšnjo rešitev stanovanjskega problema v Predosljah.
Cesta na Očana
VPRAŠANJE: Cesta na Ov-čana povezuje vas Predoslje s Kranjem. Letošnje neurje je onesposobilo cestišče na obeh bregovih tako, da predstavlja veliko oviro in nevarnost za promet. Nihče ne skrbi za popravilo ceste. Zanima nas ali bo cesta letos uposob-Ijena za varen promet?
ODGOVOR: Ta cesta ni bila nikdar namenjena za povezavo Predoselj s Kranjem. Cesto vzdržuje Komunalni servis, ki pa je izrabil že 90 %
Trava je zarastla nekdanje temelje zadružnega doma in mnoge upe prebivalcev v Predosljah
sredstev namenjenih za vzdr-i zevanje cest (80 milijonov din). Ce bi bila to edina cesta ,ki bi povezovala Pre-i doslje s Kranjem, bi ji seveda dali prednost, a ker nI večjega pomena, lahko pričakujemo, da bo uspoosbljena le za lažji promet. Pri obrav^ navanju te ceste ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, d« most na njej ni sposoben za večjo obtežitev, kar je zadosten dokaz, da cesta za promet nima nekega posebnega pomena.
i
Zadružni dom
VPRAŠANJE: Temelji za^ družnega doma v Predosljah stojijo že 10 let in razpadajo. Ali je te temelje možno uporabili za zidavo stanovanjskega bloka?
ODGOVOR: Velika, napaka je bila narejena, ker stojijo temelji že toliko let nezavarovani. »Zob časa« je na njih naredil dosti škode in je vprašanje, če je sedaj na njih zidava še mogoča. Temelje mora pregledati strokovna komisija, da ugotovi, če so sploh sposobni za zidavo,' Zavod za izgradnjo Kranja bo imenoval komisijo, ki bo temelje pregledala. Pri pregledu bodo morali upoštevati dve stvari: nosilnost in tloris. Nosilnost temeljev mora ustrezati, ker drugače ni mogoče na njih zgraditi težja stavbe, na drugi strani pa mroa biti zopet tloris temeljev tak, da ustreza zidavi stanovanjskega bloka.
S SEJE SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
LETOVANJE
Popravljen proračun sprejet KdaiviskiH OTROK
. _u -i___xx*-~ „ux,no vrani so snrelell ooprav-    menili 700.000 din, za obnovo    -H- lllVLl J L/ li I 11
Na četrtkovi seji skupščine občine Kranj so sprejeli popravljeni proračun občine oz. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za leto 1965. Po tem odloku bo letošnja proračunska potrošnja manjša od prvotno predvidene za 157,200.402 din; sredstva za šolstvo ne bodo manjša, sredstva za socialno varstvo, za regresiranje prevozov šolskih otrok in za štipendije se celo povečujejo, sredstva vseh ostalih porabnikov proračuna pa se zmanjšujejo.
dimnih vodov na območju občine in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta za jugovzhodno področje v Cerkljah, poslušali in potrdili so poročilo o skrbništvu v občini, poslušali dopolnilno informacijo o reorganizaciji mreže osnovnih šol in razpravljali o povzročeni škodi po poplavah v začetku septembra. Po živahni razpravi o škodi, ki so jo povzročile poplave v prvih dneh septembra ,ln tudi pozneje, so sprejeli plan razdelitve sredstev po krajevnih skupnostih (skupno 7,635.000 din), razen tega pa so sklenili, da bodo za popravilo kanalizacije v Savski loki na-
V zvezi s tem so sprejeli spremembo odloka o prispevkih in davkih občanovr in sicer tako, da stopnja prispevka od delovnega razmerja znaša zdaj 5%.
Člani skupščine so poslušali tudi poročilo o izvajanju družbenega plana za področje komunalne dejavnosti, kjer ni bilo mogoče zagotoviti prvotno predvidenih 1,486.000 din sredstev, ampak le 1.197.300 din, zaradi česar je bilo potrebno znižati prispevke za posamezne dejavnosti.
V nadaljevanju seje so člani skupščine sprejeli še odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in
menili 700.000 din, za obnovo mostu pri Planiki 12 milijonov din, za stroške občine ob poplavah 2 milijona din in za sofinanciranje mostu čez Savo v Podnartu 3 milijone din.
-t
Skupščina kranjskih študentov
Včeraj (8. oktobra) je bila v prostorih občinske skupščine tretja letna skupščina KLuba kranjskih študentov. Na njej so govorili o social-no-ekonomskem položaju študentov, o problemu . štipendij, ki je nastal v zvezi z novo gospodarsko politiko, o potrebnosti ustanovitve so-cialno-ekonomiske komisije ter o reviji, ki naj bi bila nekakšen predhodnik kranjskega literarnega glasila. Določili so tudi programska načela za delo v prihodnje.
Na letovanja, ki jih vsako leto organizira Društvo prijateljev mladine kranjske občine, je šlo letos manj otrok kot lani zaradi višjih cen. Na klimatskem zdravljenju v Novigradu je bilo letos 160 otrok. Stroške zdravljenja je v celoti kril Zavod za socialno zavarovanje.
Preventivnih zdravstvenih letovanj, ki so bila na otoku Stenjak in v Novigradu, se je udeležilo skupno 480 otrok. Zaradi povišanja cen in znižanja prispevka občinske skupščine, je letovalo tu približno petdeset otrok manj, kot je bilo predvideno. Starši so morali plačati povprečno 8500 dinarjev, ostalo pa je krila Občinska skupščina ter KZSZ. Brezplačno je letovalo 32 otrok. Na otoku Stenjaku pa je v štirinajstdnevnih izmenah ta-
borilo tudi 68 mladih. Plačniki za to obliko letovanja so bili starši in sindikalna podružrtice.
DPM je plačalo vse stroška letovanja za 15 otrok. Organizirali so tudi medmestno zamenjavo otrok, in sicer s petimi mesti. Starši in šola so v teh primerih prispevali po 1500 dinarjev, le za pionirje, ki so letovali v Crni gori, je bilo potrebno dodatnih 6000 dinarjev za stroška potovanja, ker so se peljali z avioni. V Sorčah v Avstriji je letoVaio letos 29 pionirjev.
Na zadnji seji predsedstva DPM pa so s tem v zvezi ugotovili, da bo za boljšo izvedbo letovanj v prihodnja nujno še tesnejše sodelovanje med Društvom prijateljev mladine in Zavodom za socialno zavarovanje.
D. V.
Domžale na kolesih
»Držite ga! Primite ga! Tecite za njim, pomagajte mi! Kolo mi je vzel!«
Tako je vpila postavna žena srednjih let nasproti banke na Ljubljanski cesti. Mimoidoči so se ustavljali, zbegani opazovali nenavaden prizor. Fantiček Icakih desetih, enajstih let v rdeči srajci in kratkih hlačah se je pognal čez cesto kot zajec za lovskim psom. Zatem je bilo slišati le kričanje za poslopjem banke in vse je pridrvelo nazaj, znova čez cesto in se zgubilo nekje ob plotovih med hišami.
In kaj naj bi bilo v tem posebnega za Domžale tisto dopoldne ob pol devetih? Nič! Tudi drugje se dogajajo podobne stvari. Fantek pa morda ni niti imel namena, da bi si tisto plavo žensko kolo prisvojil. Verjetno je bila le želja, da bi se »malo peljal«, takrat, ko je bila lastnica v trgovini. Toda lov za njim je bil vzgojnejši kot Makarenkove teorije o vzgoji mladih ljudi.
In vendar mi je nekaj značilnega prišlo na misel ob tem DOGODKU. Izredno veliko kolesarjev je v Domžalah.
Zjutraj, zlasti pa opoldne, ko odpre vrata TOKO, STUGS, Kemična, Termit, Mlinostroj in druge tovarne, ko »jahači« snamejo svoje železne konjičke iz dolgih kolesarnic, se vse ceste spremenijo v vrste nihajočih postav. Vse mesto je na kolesih. Vse se prevaža, hiti po svojih poslih in v tem vrvežu kipečega življenja se .širijo ceste, se lepšajo vrtovi, »rastejo« nove^ hiše, se širi smeh.
šestletna punčka z veliko belo pentljo v laseh. »Mama mi je rekla, da naj prinesem dobro zapečeno štruco,« je vztrajala.
In dobila jo je. Prodajalka je zahtevnemu kupcu kazala različno zapečene štru-ce, ki so bile razporejene po policah in punčka je imela veliko izbire. Vrsta je bila še dolga. Večina žena si je izbirala hlebce črnega, nekatere so imele raje štruce.
»Glavno da je rahel,« so ugotavljale. A tak je tudi bil — čm in bel.
Domžale, čeprav na pragu Ljubljane, niso »industrializirane« s kruhom. Prav zavidal sem jim to. Kar dve zasebni pekari j i nudita vsak dan lepe hlebce in kruh iz parnih peči prodajajo le po nekaterih trgovinah. Tudi nasploh, kar zadeva preskrbo, so zadnja' leta tam veliko preuredili. Mesto ima v glavnem samo lepe in založene trgovine, kjer je na razpolago vse, od solate, sadja, mesa pa do oblek, pohištva in kmetijske mehanizacije.
Zapečena šlruca    Mengeške strune
Na vrsti pred prodajalko »Harmonika ne gre več. kruha pri Jarcu je bila pet,    Uvozili so jih toliko kot bi
Dvakrat na dan .zvalovijo domžalske ceste ob dolgih vrstah kolesarjev
jih lahko prodali. Zdaj odpuščajo delavce!«
Tako in podobno se je govorilo po Mengešu poleti.
Pa so se ljudje zbrali na pogovor. Prišel je »župan«, direktor tovarne in še drugi.
»Zemljo jemljete z arondacijo, iz tovarn mečete delavce, kam naj potem ljudje gredo, da si zaslužijo kruha! Take in podobne so bile besede domačinov, ki so prišli, da se odkrito pogovore o stvareh.
Dolgo so govorili in veliko so se pomenili. In ko so ljudje tisti večer, odhajali, so med sabo ugotavljali, da stvari le niso tako hude. V kolektivu Melodija ni strahu za delo. Za harmonike res ni trenutnih izgledov na trgu. Toda kitar bi prodali kolikor bi jih imeli. Treba bo delati to, kar gre v denar. Tudi sodelovanje s Saturnu-som odpira lepe možnosti mengeškim delavcem. S po-sestvonv Jable pa je vse urejeno. Nobenemu kmetu se ne bo zgodila krivica. V glavnem so to bile le govorice.
Sto jeznih mož
Ne, ne gre za film, marveč za resnične težave za % poglavarjev družin, ki so napravili pogodbe za vselitev v nove hiše ob Kamniški cesti. Že predlanskim so začeli to gradnjo, štiri poslopja, vsako za 24 družin, so se še kar obetajoče hitro dvignila v zrak in stanovalci so z veseljem hodili ogledovat kakšen bo njihov dom. Toda potem se je zataknilo. Zmanjkalo je železa, cementa, delavcev ... Danes, po dveh letih, manjka v enem bloku samo še parket, v drugem električna napeljava an prizadeti ljudje, ki bi se že zdavnaj morali vseliti, hodijo od vrat do vrat. Njihove življenjske načrte, menda pri nekaterih celo poroke in podobno, je zaustavila ta gradnja.
Pred kratkim so se pogovarjali o tem. Graditelji so prišli s spiski o novih cenah gradbenega materiala,, o težavah, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, a oni iz občine so trdili, da gradbeno podjetje nima dobre organizacije. Od okroglo 361 mili-
jonov dinarjev, kolikor naj bi po prvih pogodbah ta stanovanja veljala, sedaj primanjkuje še dobrih 63 milijonov. Kdo bo to primaknil? Morda je res del resnice in pravice na eni in drugi strani. Toda tisti, ki že dolgo čakajo na ta stanovanja, so pri vsem tem še najbolj prizadeti.
Jutro. Komaj se je Velika planina pokazala v soncu, šmarna gora pa se še ni videla iz »tradicionalne« jutranje megle. Domžale so oživele, žene hitijo z otroki po cesti, morda k stari mami, k sorodnikom, da tam prepustijo malčke in odhitijo v službo. JVlnogo več je tu zaposlenih žensk kot moških. A kam z otroki! To je še huda skrb za mnoge matere.
Na postaji je zapiskala električna lokomotiva. Zadnji potniki so kar stekli, da ne bi zamudili službe nekje v ljubljanskih podjetjih, trgovinah, ustanovah, predava, nja na šolah. Enajst vlakov in nič manj kot 52 avtobusov vozi vsakodnevno proti Ljubljani in prav toliko nazaj. Vse se vozi, vse je na kolesih. — K. MAKUC
Turizem v naši vasi
V naši vasi imamo vse pogoje za razvoj turizma. Tega nisem pobral le na mnogih sestankih in konferencah v Kranju, kjer pravijo da prav vsa Gorenjska, kamor sodi tudi naša vas, ima najlepše perspektive, ampak so to pribijali tudi mnogi, ki prihajajo k nam. Zlasti iz Kranja in Ljubljane. Imamo krasen zrak, okrog vasi so značilni kozolci, blizu teče potok, v ozadju so lepo vidni hribi, in cesta je prav blizu. Kaj hočete več! -
Zato smo že lani začeli veliko akcijo za razvoj tu-
rizma. Organizirali smo dva sejma, kjer se je pokazalo, da ljudje zelo radi kupujejo medaljončke, balončke, radi pijejo dobro kapljico — in tu je že začetek turizma.
Letošnje Izkušnje s turizmom pa so nas obogatile. Za prihodnje leto se bomo vse bolje pripravili. Razvijali bomo tiste vrste razvedrila In razpoloženja gostov ki so se že pokazale za vabljive. Tako smo ugotovili, da so bile češnje pod vasjo že spomladi velika vaba za tuje goste, kar je zelo zgodaj prej kot na Bledu odprlo našo sezono.
Potem so se hodili sončit po travnikih naokrog, mnogi so se kopali ob potoku, tam kurili ogenj in se počutili prav domače.
Zelo pa je živahna sedanja jesenska sezona. Zlasti ob nedeljah pa tudi ob lepih popoldnevih. Med grmovjem ob cesti pod vasjo je vedno polno avtomobilov ž belimi in rdečimi tablicami in ljudje se pri nas neverjetno sprostijo v svobodni naravi. Tako so mali in veliki po njivah lomili koruzo in jo pekli, kopali so krompir, klatili so kostanje,
orehe, jablane ... Nekateri celo ponoči!
Kmetje pa se hudo jezijo! Pravijo, da je to moderno huliganstvo, da so jim ti turisti naredili več škode kot divje svinje, da so polja polna konzervnih škatel, razbitih steklenic in papirja, da so jim poškodovali sadno drevje in kaj še vse. Seveda je to zastarela miselnost. Prvi začetki turizma so vedno težavni.
Ko smo zadnjič vse te stvari razpravljali na seji našega odbora smo sprejeli precej koristnih sklepov, da bi v prihodnje omogočili gostom kar najbolj udobno uživanje narave in polno sprostitve. Tako bomo že spomladi ob češnjah posta-
vili lestve, ob krompiriščih bomo pustili več kopač in košar, pod kostanji, jablanami, orehi in drugod bomo pripravili čimveč primernih prekel, kamenja in podobno, ker smo ugotovili, da jim prav teh rekvizitov zelo primanjkuje. Ce bomo dobili ustrezno pomoč iz republike in zveze pa bomo postavili še posebno tovarno, kjer bomo iz odmetanih škatel vseh vrst, steklenic, papirja in drugih Zapuščin izdelovali kaj primernega. Nekateri pravijo, da bi se to dalo.
Tako v naši vasi razvijamo turizem in se vključujemo v skupne napore za dobro človeka in osebnega standarda nekaterih motoriziranih gostov. — uc
.J
Te	dni
	SV<»ttl
KJE JE BOHRMANN? I Finci najbolj
SODELOVANJE S FRANCIJO
Pretekli četrtek je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo francoski minister za informacije Alain Pevrefitte. Ob tej priložnosti bo razpravljal s predstavniki zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretariata za informacije o nadaljnjem kulturnem sodelovanju med Francijo" in Jugoslavijo, kakor tudi o tehničnem sodelovanju in tehnični pomoči ter izmenjavi informacij.
Kot smo že poročali se te dni mudi na uradnem ob;sku v Franciji delegacija jugoslovanske zvezne skupščine, ki jo vodi Vladimir Popovič. Delegacijo je v četrtek sprejel predsednik francoskega parlamenta, ki je ob tej priložnosti ugotovil, da so »vsi pogpji za nadaljnjo krepitev francosko jugoslovanskih odnosov«.
DOGODKI V INDONEZIJI
Kot kaže se je po poskusu državnega udara položaj v Indoneziji že nekoliko umiri!. Poročajo le o borbah med vladinimi četami in skupi nafii upornikov na centralni Javi. Vse pa kaže, da računi vendar še niso poravnani. Zadnja poročila govore o čistkah v ožjem Su-karnovem kabinetu. Tudi vojska ni enotna. Prišlo je do konflikta med suhozem-skimi silami in letalstvom. Letalskega maršala Danija dolžijo, da je bil vmešan v zaroto in zahtevajo njegov odstop. Predsednik Sukamo pa si prizadeva preprečiti konf Ukt v vojski, CK KP Indonezije poziva svoje člane, naj podpro Sukarna — in to v času, ko druge politične stranke zahtevajo prepoved komunistične partije, ker je baje sodelovala v uporu.
Ali je namestnik in pooblaščenec Hitlerja res v Argentini?
Direktor centra izraelske dokumentacije o vojnih zločincih Tadek Tuvia Friedman je izjavil, da je nacistični vojni zločinec Martin Bohrmann še vedno živ.
V intervjuju za New York Post je Friedman izjavil, da živi Bohrmann v Argentini. Izrazil je prepričanje, da bi bilo dovolj razpisati nagrado v znesku 50.000 dolarjev, pa bi ga takoj izsledili.
Tadek Friedman je igral eno glavnih vlog pri lovu vojnih zločincev Adolfa Eich-manna.
Zadeva z Bohrmannom noče s stolpcev svetovnega časopisja. Vse mogoče ugibajo o tem, kje naj bi Bohrmann bil. Baje je bil v Peruju, v Braziliji, v Španiji in nato v Argentini. Skrivnostni Hitlerjev zaupnik je pobegnil 2. maja 1945 in od tedaj so izginile za njim vse slodi.
Bo Italija uvažala grozdje?
Kaže, da letošnja sadna letina ni nikjer kdove kaj prida. Tudi v Italiji so vremenske katastrofe, ki so se letošnje poletje kar vrstile, prizadejale precejšnjo škodo sadjarjem. Letošnja trgatev bo navrgla italijanskim vinogradom približno 10 milijonov ton grozdja, kar je nekako četrt ton milijona manj kot lani. Grozdje pa bo tudi slabše kvalitete. Skupno pričakujejo, da bodo dali na trg le 750.000 ton namiznega grozdja, to je 50.000 ton manj kot lani. Zato bodo verjetno morali grozdje celo uvažati.
Tudi iz Avstrije poročajo, da jim močno primanjkuje sadja in zelenjave, saj je letina od 20 do 40 odstotkov slabša kot lani.
Pred enajstimi leti so ga že razglasili za mrtvega. Njegovo smrt je uradno registriral državljanski oddelek zahodnega Berlina pod številko 29223.
Toda poročila o tem, da vojni zločinec (še živi, so krožila kar naprej. Pet let pozneje so spet sporočili, da je 17. februarja 1959 Bohrmann umrl naravne smrti.
Toda koj nato je argentinski novinar Gleiser zapisal, da je videl Bohrmanna v argentinskih planinah.
Po izjavah hessenskega tožilca dr. Bauerja so zbrali že mnogo podatkov, ki pričajo, da je Bohrmann še živ. Do danes pa ga kljub vsem naporom še niso našli. Morda so podatki, ki jih je dal Friedman končno vendarle pot, po kateri bodo lahko prišli do vojnega zločinca, da bo dobil zasluženo kazen.
molčeči
Švedski etnograf dr. Strandbcrg je nedavno objavil rezultate svojih raziskav z vseh petih kontinentov. Dr. Strandbcrg trdi, da so najbolj molčeči narod Finci, najzgovornejši in pri tem tudi najhrup-ncjši pa so Italijani, Brazilci in Mehikanci.
Torej, k sreči nas, ni zraven!
V.
Ernest Guevara odšel s Kube
Združena revolucionarna socialistična stranka Kube se je preimenovala v KP Kube
Kubanski predsednik Fi-del Castro je prebral po radiu s l.IV. datirano pismo svojega nekdanjega tesnega sodelavca, ministra za industrijo, Ernesta Guevara, ki ga že več mesecev niso videli. Guevera, ki je rojen Argentinec, je, kot sporoča Castro, izstopil iz KP Kube, se^ odpovedal kubanskemu državljanstvu in izpolnjuje zdaj »na novih bojiščih svojo dolžnost v boju proti imperializmu«. Kje je trenutno, tega Castro ni povedal.
Kubanski predsednik Je povedal    tudi,   da   se Je
združena revolucionarna socialistična stranka Kube (URSPK) preimenovala v komunistično partijo Kube.
Fidel Castro je tudi povedal, da so pripravljeni dovoliti vsem Kubancem, da se izselijo v ZDA, če jih ZDA hočejo sprejeti. Hkrati pa je predlagal, da naj bi ZDA in Kuba podpisali sporazum o svobodni izmenjavi obiskov. Za sedaj uradni ameriški krogi o predlogu kubanskega predsednika še molčijo, čeprav v političnih krogih sodijo, da bi uresničitev teh pobud utegnila bi-
stveno prispevati k pomirit« vi v tem delu sveta in k zboljšanju odnosov med obe* ma državama.
Pomoč na cesti
Nekaterim zahodnonemškim avtomobilistom je zaboj piva vreden več kot tri človeška življenja. Ta drastična ugotovitev je nauk nesreče, ki se je zgodila na avtomobilski cesti v VVcstfaliji.
Po trčenju dveh motornih vozil — eden od njiju je bil
kamion, naložen s pivom — so bili triju ljudje hudo ranjeni. V 20 minutah se je na kraju nesreče ustavilo 12 voznikov in vsak izmed njih si je prilastil dva do tri zaboje piva. Za ranjence se ni zmenil nihče. Sele trinajsti voznik je poskrbel zanje.
lisca v vesoljski ladji
Prvi Američani, ki bodo leta 1969 poleteli na Mesec, se bodo morali v vesoljski ladji zadovoljiti s stojišči. Direktor podjetja North American Aviation, ki gradi vesoljska ladje tipa apollo, je sporočil, da nameravajo zgraditi rakete z zložljivimi sedeži. Astronavti naj bi sedeli samo v prvi fazi poleta t. j., dokler ne dobi vesoljska ladja potrebnega pospeška, potem pa bodo sedeže odstranili, da bi imeli več prostora. Zaradi breztežnosti ni stanje v vesoljski ladji prav nič naporno. TudS spijo lahko astronavti, plava, joč po ladji. V delu ladje, s katerim lahko bosta dva od treh ameriških kozmonavtov pristala na Mesecu, pa sploh ne bo sedežev. »Tako si borna prihranili 20 kilogramov teže,« je pristavil direktor.
r
LJUDJE IX DOGODKI
Usodno razpotje
Kaj se dogaja v Braziliji? Politični opazovalci sodijo, da je po zadnjih dogodkih kriza dosegla vrhunec in da sta naprej/e dve poti: priznati, da se ljudstvo ne strinja z vojaško diktaturo in da želi svobodno in samostojno opredeliti nadaljni razvoj te največje latinsko-ameriške države, aH pa še bolj zaostriti pritisk na ljudske množice in s trdo roko preprečiti demokratizacijo dežele.
Kateri dogodki so to, ki so tako usodno zaostrili položaj t deželi? Predvsem gre za dva pomembna dogodka.   Pretekli  teden so
namreč opozicijske stranke prepričljivo zmagale v volilni bitki za nove guvernerje in lokalne vlade. Skoraj v istem času pa se je po šest-najslmesečnem prostovoljnem izgnastvu v Parizu vrnil v domovino tudi bivši predsednik Brazilije Jusceli-no Kubitschek.
Lani 1. aprila je vojska izvedla v -Braziliji državni udar. Ukinili so demokratične ustanove in uvedli vojaško diktaturo. Rekli so, da nezadovoljno ljudstvo pač ni zrelo, da bi si vladalo samo. Ta »»aprilska revolucija,« kot so jo imenovali, je spravila na površje ge-
nerala Castella Branca, ki je postal predsednik republike. Kmalu po prevzema dolžnosti je obljubil, da bo razpisal splošne volitve in volitve za predsednika republike.
No, in pred dobrim tednom je do volitev prišlo. Pred volitvami se je vladajoča stranka z vso silo vrgla v boj za volivno zmago, ki naj bi zagotovila nadaljevanje »aprilske revolucije.« Volivci pa so se v veliki vcelnl izrekli drugače. Glasovali so za opozicijo, ki Jo sestavljata Gonlartova delavska partija in Kubit-sehkova socialno demokrat-
ska stranka. Opozicija je zmagala v desetih izmed enajstih brazilskih držav. Poraženi so bili najvidnejši predstavniki aprilske revolucije. S tem pa Je ostvar-jen močen temelj za predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto.
V tem vzdušju se je vrnil tudi bivši predsednik Kubitschek. Toda ni še dobro pristal na letališču brazilskega glavnega mesta, že sta mu dva oficirja izročila vabilo za zaslišanje pred posebno komisijo, ki razisukje »subverzivno komunistično dejavnost«
Ta postopek jasno kaže, da se boj za demokracijo po volilni zmagi šele začenja in da kljub porazu še ni zanesljivo, ee bo vojska
izpustila oblasi iz rok. Hkrati pa »sprejem,« ki ga je doživel bivši predsednik najzgovorneje dokazuje pravi smisel fraze o »komunistični nevarnosti.«
Tik preden je bivši predsednik Kubitschek zapustil Evropo, je bil na Norveškem. Tam je med drugim dejal, da se ne boji, »da bi brez diktature Brazilija kakorkoli zapadla pod komunistični vpliv aH v kubansko sfero.« Obenem pa je povedal, da Brazilija zavrača tudi severnoameriški imperializem. Prav ta izjava je ključ za razumevanje položaja v deželi, ki bije boj za samostojnost in hkrati flfustraefja metod, ki se Jih imperializem poslužuje, da bi ta boj zavrl.
ABC
J
3EZERNIK
PANORAMA
Seizmologi opozarjajo Tokio
Japonski seizmološki strokovnjaki so ugotovili, da bi nov potres, po jakosti in obsegu podoben tistemu iz septembra leta 1923, povzročil več človeških žrtev in več materialne škode kakor tisti pred 42 leti. To mnenje je presenetilo ljudi, ker je vladalo splošno prepričanje, da je razvoj mesta zagotovil tudi večjo varnost.
Potres, ki je' leta 1923 zajel pokrajino Kanto, ki vključuje tudi glavno mesto, je samo v Tokiu zahteval okoli 100.000 smrtnih žrtev. Cele mestne četrti so bile zravnane z zemljo. Kar je ostalo od potresa, so neusmiljeno uničevali požari. Uničenih je bilo več kot 500.000 hiš. Danes so v Tokiu prava redkost zgradbe, ki so preživele to katastrofo.
57. Tudi Marko Je lepo opravil svoj polminutnl polet. V zraku sicer nI ostal tako dolgo kakor Peter, pa to je razumljivo, Marko je vendar dve leti mlajši. Tudi njegov »A« izpit so pozdravili učenci s huronskim »aaaa«. Prvi, ki mu je primazal brco, je bil seveda Peter. Kaj se Je poslej še godilo na letališču, Peter in Marko skoraj nista vedela, komaj sta dočakala, da so bili Izpiti opravljeni. Hitro so spravili Vrabca v lopo, nato sta jo kar čez njive ubrala domov.
PANORAMA
58. Nista s trpela, morala sta mimo Janeza. Našla sta ga na vrtu, kjer je napeto študiral Karla Maya. »Poglej!« je vzkliknil Marko hi se napihnil, da bi se mali, beli golob na njegovih prsih skoraj raz-počil. Janez je malomarno zamahnil: »Prava reč! Poglej rajši tole!« Pomolil mu je pod nos odprto knjigo. »Z enim strelom jih je podrl šest m še konja povrhu!« Marko Je razočarano strmel vanj. Potem se Je obrnil k Petru in pomenljivo povrtal s prstom po čelu. Njihova pota so se ločila.
59. Učenci so že znali leteti n»^t ta lepo pristati, zdaj so se pričeli pripn^j na »B« izpit. Učitelj je zadovoljno opazoval s <j6 mlade sokole v zraku, kako so spretno zaviji! ^ levo ta desno. Kmalu se Je galebu na modi* tfj« pridružil še eden — dva bela galeba, dvaW\hPita! Nekega dne je učitelj sklenil: »Odslej ^ leteli na prehodnem letalu Čavki.« petru, H j pfvi sedel v kabino, se je zdelo, da lepšega #S tf>loh ne more biti na svetu.
Hujši od vodikove bombe
Hurikani in borba proti njim
Anna Betsie, Carol Dcbbic, Elena Franvcis, Gerda, Hattie in tako naprej nikakor niso samo imena ameriških tecna-geric, ampak tudi oznake tistih atmosferskih pošasti, "katerih učinek Je strašnejši od učinka vodikove bombe in ki se praviloma vsako leto pozno poleti in zgodaj jeseni pojavljajo na jugozahodni obali ZDA in na otokih v mehiškem zalivu.
Za izbiro dekliških imen za hurikane in tajfune je prav poseben razlog; proti njemu tudi protesti ameriških ženskih društev kaj malo zale-žejo. Samo en vrtinčasti vihar, kot na primer Betsie, ki trenutno divja na Bahamih in Floridi, je povzročil neštete telefonske pozive, telegrame, radijske depeše, radijske in televizijske objave, časopisna obvestila in varnostne pozive ter opozorila, ki so šla med milijoni prizadetih od ust do ust. Izkazalo se je za zelo primerno, da so nevarnost označili s kratkim in hitro izgovorljivim imenom, ki si ga je lahko zapomniti in predati dalje, za to pa je bilo najprimernejše dekliško Ime.
Da bi odkrili hurikan takoj po njegovem nastanku, da bi zasledovali njegov razvoj In mogli napovedati njegovo pot, so v zadnjem času razvili mnogo sredstev in metod. Z nenavadno gostim omrežjem kopenskih In pomorskih postaj, z avtomatičnimi merilnimi postajami, z radijskimi sondami In vremenskimi sa-
teliti opazujejo in kontrolirajo vrtinčasti vihar v vsaki fazi njegovega nastanka in razvoja z zemlje, z morja, z zraka in iz vesolja.
Posebno hurikansko področje je Mehiški zaliv. Približno v njegovi sredini — pri 25 stopinjah severne širine in 90 stopinjah zahodne dolžine — so zasidrali avtomatično vremensko postajo, ki so jo imenovali Nomad. Ta opazovalna postaja registrira vremenske razmere na tem
kritičnem mestu mehiškega zaliva in daje podatke po radijski centrali za opozovanje hurikanov v Miamiju na Floridi. Iz podatkov, ki jih daje elektronski stroj, je mogoče ugotoviti, ali se hurikan bliža naseljenim pokrajinam ali pa se bo zdivjal nad oceanom.
Poleg tega povsem obrambnega sredstva so v zadnji »hurikanski sezoni« odkrili tudi aktivno obrambo. Več eskadril letal U-2 je priletelo
iz stratosfere proti hurika-nom in posulo nanje velike količine srebrovega jodida. »Cepljenje« oblaka s temi delci povzroči notranjo nestabilnost v oblaku, kar ima za posledico umeten dež in s tem predčasno oddajanje energije. Pri teh operacijah neprenehoma sipajo cepilni material v oblake, dokler hu-rikana odločilno ne oslabijo ali pa,ga odvrnejo od njegove poti nad naseljena področja.
\  Anekdote o tolikih
Nek astrolog je napovedal sort ^jeoke kralja Ludvika XI. Kralj ga je dal zapret$e je odločU da ga usmrti. Pred tem ga Je vj> \$
»Ti napoveduješ smrti drug*' % morda veš, kdaj boš sam umrl?«
»Točno,« mu je odvrnil astrol<},{rl dni pred vašo milostjo.«
Po teh besedah ga je Ludvii > l^Hostil.
Ko sta Ludvik XIII. m Richelit \p skozi park, je kralju padel iz žepa robec, se je sklonil, ga pobral in vrnil kralju Mh nl mo«el nehati zahvaljevati kardinalu ia togost. Ker Je bil Richelieu spričo tega očitno J*epa*čen. mu Je Ludvik XIII. obrazložil:
»Kako bi naj vam ne bil l*^' ko ste mi pobrali tisto, v kar edino lahko ^m SV0J nos><t
60. »Glej, da nam napraviš lep polkrožen zavoj!« mu je zabičal učitelj pred startom. Peter se Je zadovoljen zleknil v kabini. »Tukaj se sedi vse drugače dim vam cel krog, ne samo polovico,« je navdušeno sklenil, ko so ga potegnili visoko v zrak. Strmo je drugače kakor na tistem kolovratu! čakajte, nare-nagnil letalo v levo in pritisnil z nogo smerno krmilo; letalo Je oddrselo v elegantni zavoj. Peter se je zadovoljno smehljal. Toda v naslednjem trenutku je njegov obraz mrtvaško prebledel.
So porazu pri Rammilliesu je dejal Ludvik XIV.: »Ja, ali je bog že vse pozabil, kar sem zanj storil?«
Na nekem sijajnem sprejemu v Versaillu so bili tudi mnogi cerkveni dostojanstveniki. Neka dama iz province je bila vsa prevzeta od sijaja in ko je govorila s kraljem, mu je dejala, da se počuti kot da bi bila v raju.
»Nemogoče, madame,« je menil kralj, »tam vendar ni toliko škofov!«
\    — ~ —
Ludvik XIV. Je odlikoval nekega Francoza z visokim odlikovanjem.
»Sire,« mu je dejal državljan, ko ga je kralj sprejel, da mu podeli odlikovanje, »nisem vreden tega...«
»To vem,« ga je prekinil kralj suho, »toda moji ministri mi niso dali miru.«
Nemec ■ nezaželen
V skandinavskih državah turist ne naleti redko na tak napis v gostilni. Nemci so naredili že toliko gorja, da so verjetno res najmanj priljubljen narod na svetu. Tudi pri nas še nismo pozabili pustošenja in morije svetovne vojne. Prav tako nepriljubljeni so tudi v Angliji. Dokaz za to je tudi novi angleški film »Hrabri ljudje v svojih letečih zabojih«, kjer so prikazani predstavniki različnih narodnosti takole: Francoz kot simpatični veseljak, Italijan kot melanhonik z veliko družino, Japonec kot simpatični konstruktor. Amerikanec kot glavni junak in Nemec — grob, brutalen, neumen sadist z
Angleži premišljujejo o vzrokih. Na osnovi psiholoških raziskav so prišli do zaključka, da-je osnova za to sovraštvo tudi podobnost med obema narodoma.
© Nemci so brez humorja, a Angleži so prepričani, da imajo najboljšega, vendar se zavedajo, da ga le oni razumejo.
O Ko so nemški vojaki v vojni prepevali »Korakamo proti Angiiji«, So Angleži peli »Sušili bomo svoje perilo na Siegfriedovi liniji«.
• Angleži pravijo, da so Nemci arogantni in pohlepni po oblasti. Ali ni njihova slavna vzdržnost in rezervira-nost rezultat iste lastnosti?
• Politika Nemčije je povsem    nasprotna angleški
uslužnosti. Niti ena niti druga nista preveč popularni v svetu.
0 V Angliji ni bilo SS ori-delkov, a vsaka londonska prostitutka lahko pove, koliko sadistov in masohistov je v Angliji.
£ V Angliji ni bilo logor-jev smrti, a prav tako ni niti ene dežele, kjer bi šle knjige o njih tako lepo v promet.
6 Angleži očitajo Nemcem njihovo natančnost ter sposobnost v trgovini in industriji. Očitajo jim, da poizkušajo osvojiti svet s pomočjo svojega »goepodanskega čudeža«. Ali niso prav to očitali Nemci Židom takrat, ko je prišlo do spopada med Anglijo in Nemčijo?
Spomine na 42-letnico veli. kega potresa vedno spremljajo tudi nasveti za jesensko obdobje. Računajo, da sta september in prva polovica oktobra obdobje, ko Japonsko tajfuni in potresi najbolj prizadenejo.
Seizmologi opozarjajo, da zabeležijo na Japonskem letno povprečno okoli tisoč slabših in močnejših potresov. Leta 1923 jih je bilo kar 5774. Zaradi tako čestih potresov so se ljudje že navadili nanje, tako da jih jemljejo resno le, če dosežejo 4. jakostno stopnjo ali višjo, ko se pričnejo hiše tresti, slabše pa se že podirajo.
Leta 1923 je imel Tokio 2,500.000 prebivalcev, medtem ko jih ima sedaj 10,800.000. Menijo, da v delovnem času prebiva v Tokiu celo 15 mili. jonov ljudi. Ce bi doletela Tokio katastrofa danes, bi nastali tako rekoč nerešljivi problemi pri oskrbovanju 11 milijonov ljudi s hrano, vodo prvo pomočjo itd.
Neka anketa je pokazala, da bi večina lastnikov avtomobilov v hudem potresu po. skušala uiti nevarnosti v avtomobilu. Kakšen kaos bi nastal, če bi v istem trenutku v paniki krenilo proti izhodom iz mesta po ulicah, polnih ljudi in brez signalov na križiščih, več kot milijon avtomobilov!
Oblasti so pripravljene za vsak primer. Te dni je bila v Tokiu vaja za primer, da bi mesto doživelo podobno katastrofo, kot je bila leta 1923. Ljudje se odzivajo pozivom za sodelovanje z upanjem, da počno to — zaman.
Dvakrat čez Rokavski preliv
37-letni Ted Ericson, fizio-terapevt iz Chicaga, je te dni opravil »zgodovinski« podvig: dvakrat zapovrstjo je preplaval Rokavski preliv, iz Anglije v Francijo in nazaj v rekordnem času 30 ur in treh minut. Naporno preizkušnjo je prekinil le za tri minute, ko je po dvanajstih urah in trinajstih minutah plavanja prispel na francosko obalo; toliko časa je potreboval, da se je ponovno premazal z maščobo, ki naj bi ga varovala pred mrazom v morju.
Ericson je končal svoj neverjetni podvig na angleški obali med Doverjem in Dea-lom, kjer običajno pristajajo vsi, ki plavajo čez f.okavski preliv. Kot je znano, je najmanjša širina preliva 35 kilometrov, toda plavalci morajo povprečno  preplavali samo
v eno smer okoli 70 kilometrov, ker jih zanašajo morski tokovi.
Doslej je le enemu človeku uspelo dvakrat zapovrstjo preplavati preliv. Argentinec Albertad je leta 1961 potreboval za to dvojno pot 43 ur. Ericson pa je za isto pot potreboval kar 18 ur manj.
Američan se ima za svoj uspeh zahvaliti ne le izrednim fizičnim sposobnostim, anu pak tudi elektronskim možganom. Mesece in mesece je potrpežljivo zbiral podatke o morskih tokovih, vetrovih, temperaturi itd. ter jih predal elektronskemu računskemu stroju. Naprava je avtomatično preračunala čas, najustreznejši za to maratonsko plavanje. Ko je Ericson, ki je v zadnjih petnajstih dneh dvakrat -brezuspešno skušal
preplavati preliv, po 30 urah napornega plavanja prispel na angleško obalo, je izjavil, da se »še nikoli v življenju ni počutil tako dobro«.
Najmlajši rabelj
Najmlajši rabelj v zgodovini je bil Charles Jan Batist, ki je postal glavni rabelj prestolnice s sedmimi leti. Svoj poklic je nasledil od očeta. »Gospodar Pariza,« kot so mu pravili, je potreboval pomočnika, ker ni mogel dvigniti težkega meča, vendar je moral prisostvovati vsaki usmrtitvi. Z dvanajstimi leti pa je odslovil pomočnika in sam opravljal svoje delo.
VilHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA  MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJi
V interesu socialne demokraci. I da se to vprašanje reši čimprej. Nacionalni boji in nacional fiasprotstva v monarhiji odtegujejo neštete moči socialnemu Melavstva. Delavski .interesi ne dovoljujejo, da bi fatalistično 0 na rešitev teh vprašanj. Slovenski socialni demokratje čutijo, j« sedanja doba zrela za rešitev nacionalnega vprašanja jugosIWkih narodov v monarhiji. Zato se bodo lotili dela.
V nedeljo, 23. februarja 1913 zased* Ljubljani posebna konferenca Jugoslovanske socialno demokrati,« stranke. O političnih razmerah na Balkanu in o stališču ^''(H do teh razmer poroča dr. Etbin Kristan. Dogodki na Balkanu opravili zarezo v zgodovino Evrope. Postavili so na glavo vso parijo politiko evropskih držav. Balkanske državice postajajo ^ujoč, aktiven faktor v mednarodni politiki. Avštro-Ogrski m*/flij» je zrasel nov sosed na jugu. To je privlačna sila za juioVansko ljudstvo tostran črnožoltih mejnikov. Zato jugoslovans)./Prašanje v mejah cesarstva terja rešitve. Pravzaprav bi moraUt' že zdavnaj rešeno, žal, dosedanje izkušnje dokazujejo, da ivAft državniki nameravajo nadaljevati s politiko razkosanosti jugdffltiskih narodov v monarhiji. Samo Slovenci so razčetverjeni nMr> deželne vlade. Madžari
vladajo nad Hrvati s pomočjo zatiralskega hrvatskega komisariata. Absolutistična vladavina v Bosni .se ne razlikuje od turške izpred desetletij. Prav zaradi te razkosanosti je jugoslovansko vprašanje najbolj zapleteno narodno vprašanje v monarhiji. Je del splošnega narodnega vprašanja, ki bi ga bilo treba v cesarstvu rešiti na podlagi avtonomije avstrijskih narodov. Rešitev jugoslovanskega vprašanja pa terja tudi spremembo sistema .ne le za ožjo Avstrijo, marveč za vso Avstro-Ogrsko z Bosno in Hercegovino vred. Njegova rešitev je pereča in nujna ne samo zaradi interesa prizadetih narodov, marveč bi morala biti nOjna tudi za državno skupnost. Jugoslovanska socialna demokracija vidi rešitev jugoslovanskega vprašanja v avtonomnem življenju in zedinjenju jugoslovanskih narodov. Pri delu za tako rešitev pripada tudi socialni demokraciji pomembna naloga. Lotila se ga bo, ker vidi v tem delu temelje za socialno prihodnost. Slovenski socialni demokratje se bodo zato še tesneje povezali s hrvaškimi in bosanskimi socialnimi demokrati in njihovimi eksekutivami. V zvezi s tem naj bi sklicali v Zagrebu drugo socialno demokratično konferenco jugoslovanskih socialistov.
Tako je stališče slovenskih socialistov do jugoslovanskega vprašanja.
Stefi se udeležuje shodov, ki jih sklicujejo slovenski socialisti in na katerih pojasnjujejo svoja stališča. Obiskuje tudi shode in predavanja, ki jih prirejajo slovenski nacionalisti v okviru tržaške Edinosti in skušajo zamegliti in razničiti socialnodemokratska stališča. Ker jih ne morejo drugače, jih klevetajo z narodnostnimi odpadniki in izdajalci, z zvodniki slovenskega naroda. Pravi narodovi voditelji so samo oni. In tako trdijo tudi voditelji slovenske ljudske ~ stranke, najbolj oblastni ljudje na ozemlju, kjer prebivajo Slovenci.
Dne 12. aprila 1913 govori v Ljubljani slovenski socialist in pisatelj Ivan Cankar v dvorani delavskega društva Vzajemnost.
Njegov govor je oster. Govori v svojem imenu in ne v imenu stranke. S stranko se strinja v vsem, kar se tfče'političnega reševanja in političnih perspektiv združitve jugoslovanskih narodov, ne strinja pa se z jugoslovanstvom, kakršnega si zamišljajo socialni demokratje pa tudi druge politične stranke na področju jezikovne kulture. Jugoslovanski problem je izključno politični problem — problem razkosanega plemena, ki se v življenju človeštva ne more uveljaviti, dokler se ne združi v celoto. Jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu pa zanj sploh ne eksistira. »Morda je kdaj eksistiralo, toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci, — po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ah' pa goriški viničar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz, ki dejstvo konstatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil... Pod avstrijskim valptom, v svoji ječi in revščini in mnogoštevilnih nadlogah smo povzdignili svojo kulturo tako visoko, da je kras in veselje. To je izraz narodove moči, ki ne zaostaja prav nič za tisto močjo, ki se je pojavila pred Lozengra-dom in pri Kumanovu. Glejmo, da bomo v sebi zdravi, močni in vsaj duševno bogati (če že ne drugače), tako &a nekoč ne pridemo k bratom prosit miloščine, temveč da jim prinesemo darov... Naši do omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak niso nikoli znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Sabcu ali vsaj v Varaždinu... Imenuj se danes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov ...
8
9
J
Kotiček za žene, dom in družino
V današnji številki Glasa v Panorami spet začenjamo objavljati poseben kotiček za žene, dom in družino. Verjetno bodo naše bralke rekle: »Skrajni čas Je že za to!« Res, toda razumeti morate, da so bili poletni meseci z dopusti vmes, vroči dnevi in gospodarska reforma, zlasti pa smo v zadnjih mesecih veliko razmišljali o novi obliki Glasa, ki jo zdaj uvajamo.
Bralkam in brakem, ki nas v pismih sprašujejo, zakaj je sobotna Panorama tako skromna, moramo povedati, da izhaja Panorama zdaj tudi v sredo, da smo jo torej razdelili na dva dela, ker smo hoteli, da bi bili obe tedenski številki Glasa približno enako zanimivi. Odločili f,a smo se, da Panorama ne sme biti več oblikovno tako strogo ločena od ostalega časopisa, ker je del njega, tisti del, ki je namenjen zanimivostim in zunanji politiki, ki torej iz Gorenjske posega malce dlje v svet.
Kotiček za žene, dom in družino bo odslej vsak teden v sobotni številki. To bralke želijo, saj smo dobili precej pisem in dopisnic; bralka iz Žlrov nam npr. piše:
»Odkar ste spremenili obliko Glasa, je sobotni kar pošteno reven. Vsak teden bi morali imeti kotiček za gospodinje kot ga imajo drugi časopisi. Prosim, da upoštevate želje bralcev!«
Upoštevamo jih in še jih bomo, saj je časopis namenjen vam, zato nam še pišite, pošiljajte nam predloge, sodelujte tudi s prispevki, pa bo Glas boljši, bolj vaš in bolj za vas! Uredništvo
Modne novosti
MODERNE SO SVETLE BARVE, PLETENINE, JERSEY» VELIKO KRZNA — UDOBNI ČEVLJI SO ZMAGALI...
Ženske smo pač ženske; četudi si ne moremo privoščiti vsak letni čas kaj novega, pa le rade preberemo, kaj se nosi. Morda zvemo rade za modne novosti tudi zato, da lažje tarnamo, kaj vse bi nam lahko nudila tekstilna in konfekcijska industrija in nam ne.
Podgan je več kot ljudi
Prihodnji teden bo v Kranju deratizacija
Poglejmo:
Kvačkani in pleteni izdelki so prav na vrhu lestvice. Jersey tkanina, naši stari zhanec, ni letos več enobarvna, pač pa slikovito potiskana. Vzorci so ali geometrijski ali fantazijski. Barve so v klasično beločrni kombinaciji ali v razkošni barvni lestvici iz tisoč in ene noči.
Večerne tkanine so boga-"Te čipke, zelo cenjene so tudi nežne tkanine, kot muslin ln sifon.
Kaj pa športna dblačila? Krila so zelo kratka. Predvsem v Italiji se nosijo 7/8 plašči, seveda spada zraven krilo iz enakega blaga. Krzna je še vedno zelo zelo veliko. Krzno je dolgodlako (lisica,
volk) ali kratkodlako. Linija je precej poudarjena.
Courreges — revolucionar v francoski modi, si veliko dovoli. Ce vidimo njegove modele ,se jim lažje posmehne-mo kot jih občudujemo. Vse je namreč v stilu vesoljskih poletov. Celo za klobuke je iskal inspiracij pri čeladah. Zelo se navdušuje za škornje. Pa ne samo za praktične visoke športne čevlje za športne namene, tudi za slovesne večerne prireditve je oblekel svoje manekenke v škornje, in sicer nižje in izdelane iz-dragocenih čipk ali dragih drugih tkanin.
Prodrli so udobni čevlji. Spičasti so skoraj povsem izginili. Peta je nižja in debela.
MaSi nasveti
% Cvetača ostane med kuhanjem lepo bela; če dodamo vodi, v kateri jo kuhamo, 1 del mleka Mleko večkrat odstrani tudi neprijeten vonj.
0 Večji in manjši gomolji krompirja se ne skuhajo ob istem času. Kako si pomagamo? Vse gomolje preluknjamo s tanjšo pTetilko.
6 Ali ste se že jezile ko so se vam makaroni med kuhanjem spoprijeli? Pomagale si bomo tako, da bomo v vodo,
v kateri jih kuhamo, kanile nekaj kapljic olja.
• Sir bo ostal dlje svež, če ga bomo spravile skupaj s koščkom sladkorja.
# Osušeno gorčico bomo lahko spet uporabile, če ji bomo dodale nekaj kapljic olja, kisa in neka) zrnc sladkorja.
% Kako si bomo pomagale, če se nam juha presoli? Dodajmo nekaj surovega mleka in postavimo v juho za nekaj časa srebrno žlico.
Prihodnji teden bo Zavod za zdravstveno varstvo Kranj izvedel v Kranju tako imenovano deratizacijo; pod tem izrazom razumemo predvsem uničevanje škodljivih in nevarnih glodalcev — podgan in tudi uničevanje drugih škodljivih glodalcev. Iz preventivnih zdravstvenih razlogov je ta akdja zelo pomembna, saj z uničenjem podgan preprečimo širjenje in nastanek vrste nevarnih bolezni, razen tega pa preprečujemo tudi gospodarsko škodo. Prav zato je potrebno, da vsi prebivalci mesta sodelujejo z ekipami in jim pomagajo; delo bodo nadzorovali tudi sanitarni inšpektorji.
V raznih državah na svetu so poskušali izračunati, kakšna je skupna škoda, ki jo napravijo podgane. Ugotavljajo, da napravi ena podgana letno škodo v Angliji za 1,8 dolarja, na Danskem za 1,2 dolarja in v Franciji za 1 dolar. Cenijo, da je število podgan v sodobnih mestih enako številu prebivalcev. Če primerjamo te številke in preračunamo za mesto Kranj, znaša škoda približno 30 mf-lijonov dinarjev letno. Zanimiv je tudi podatek iz San Frančiška: v enem letu so uničili več podgan kot ima mesto prebivalcev. V ZDA trdijo, da je število podgan na podeželju štirikrat večje kot število prebivalstva. V literaturi je omenjeno 7 pomembnih bolezni, ki jih prenašajo oziroma povzročajo podgane. Opisani so tudi primeri, ko so podgane ubile in požrle konja, preglodale električno izolacijo in vodovodne svinčene cevi, ogrizle dojenčke (to se je zgodilo tudi že v Kranju), poškodovale konjska kopita ipd.
Podgane so zelo plodne in izredno iznajdljive živali. Nekatere vrste kotijo kar petkrat letno 8 do 12 mladičev, ki odrastejo v treh mesecih. Praktiki pravijo o približnem
številu podgan takole: če najdemo samo njihove sledi in škodo, jih je od 1 do 100; če opazimo podgane le ponoči, jih je od 100 do 500; če pa tu in tam še podnevi, jih je 500 do 1000; in če jih vidimo stalno tudi podnevi, jih je blizu 5000.
Za uspešno borbo proti podganam je treba poznati lokalizacijo   njihovih skupin.
ZAMENJAVA
STARIH
TISOČAKOV
Narodna banka Jugoslavije bo (začenši s 1. oktobrom) do 31. decembra 1965 vzela iz obtoka 1000-dinarske bankovce izdan 1. maja 1946 (sive barve, s sliko poljedclka s snopom žita v roki). S 1. januarjem 19G6 prenehajo ti bankovci veljati kot zakonito plačilno sredstvo. V naslednjih treh mesecih, t. j. do 31. marca 1966, pa bodo še naknadno zamenjavale te bankovce enote central, podružnic in ekspozitur Narodne banke ter blagajne Službe družbenega knjigovodstva in vseh ostalih bank.
Ker imajo točno omejen prostor, se ne mešajo med se* boj, razlikujejo pa se tudi po specifičnem vonju. V sosednje prostore vdirajo le, če so prostori brez podgan. Podnevi se malo gibljejo, uporab* ljajo stalno iste s^eze, ki jih onesnažujejo. Zato opazimoj poškodovana živila, razna luknje, izkopano zemljo, sle«» dove tačk z madeži, blato in podobno.
Uničujemo jih lahko na vefi načinov. Zastrupljevanje je ne samo najuspešnejša, am-pakj,udi najenostavnejša metoda, ki jo postala temelj sodobne deratizacije. Izbira metod in strupov pa je odvisna od sanitarno-komunalnih razmer. Zato naj ob sedanji akciji ne bo pomislekov gled« morebitnih različnih postopkov z vabami. Vodja ekipe bo po presoji lastnikovih navedb, prostorninskega kompleksa in ostalih okoliščin določil najprimernejši način deratizacije. S tem v zvezi bo tudi čas poginjanja podgan različen: od nekaj ur do 8 dni.
Termiti jedo volfram
Naravoslovci iz ZDA so ugotovili, da neka določena vrsta termitov žre volfram. V ta namen so v termitnjak položili del volfram« in ga nato večkrat postopoma fotografirali. Po kratkem času ni ostalo od prvotne kovine ničesar več.
Večerje za malčke
Otroci imajo radi mlečne pijače. Če jim damo zraven še kaj ža pod zob, bo to že večerja, lahko prebavljiva, bogata z vitamini in beljakovinami, ki bo nadomestila čez dan izgubljeno energije — učenje, igranje, kopanje ipd. in oskrbela telo s snovmi, potrebnimi za rast in razvoj. Npr. Mleko (sladko, posneto ali kislo, pinjenec, jogurt, skuta) z borovnicami (za osebo).
3 žlice borovnic, 2 žlici sladkorja, sok 1/4 limone, kozarec mleka, jajce; črn ali bel kruh, surovo maslo ali vita-minizirana margarina, drob-njak, paradižnik, rdeča redkvica, zelena solata.
Borovnice, sladkor, limonin sok, mleko in rumenjak zmešano v mešalniku, vlijemo v kozarec ali damo v skodelico ter okrasimo s kupčkom trdo stepenega snega iz beljaka in nekaj sfcdkanimi borovnicami.
Zraven  serviramo opečen
kruh, namazan s surovim maslom ali vitaminizirano margarino, ki ga potresemo z drobno narezanim drobnjakom. Kruh damo na krožnik in obložimo s paradižnikovimi rezinami, rdečo redkvico in listi zelene-solate.
Tako pripravimo tudi: češnje, jagode, maline, marelice itd. za otroke, bolnike in rekonvalescente; teknilo bo pa morda še, komu. Sadna sezona je pred nami in treba jo bo izkoristili ter popestrili jedilnike. Iz sadja lahko pripravimo kopico osvežilnih pijač in okusnih jedi, npr. mrzle juhe, narastke, zvitke, kolače, pudinge, kreme, solate itd. Po približno 125 takih receptov boste našli v tehle brošurah: Češnje, jagode, borovnice . ..; Osvežilne pijače hladilnika; Marelice in breskve; Mešalnik, dober pomočnik; Jabolka, hruške in grozdje. Brošure so ižsle pri Zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani.
Recepti
Krompir s salamo in zelenjavo
1 kg krompirja, 145 g salame, praženo čebulo, 500 g pražene jušne zelenjave, 3/8 litra mleka, 2 jajci, sol, drob-
tine, ocvirki.
Priprava: Skuhan in olup-Ijen krompir nareži na tanke rezine, dodaj salamo in praženo čebulo. Skupaj s praženo zelenjavo položi na nama. ščeno posodo. Jajca mešaj z mlekom in soljo in polij preko krompirja, dodaj še bele drobtine in ocvirke ter peci v srednje vroči peči 30 do 40 minut.
Melonino-grozdna solata
1/2 melone, 250 g grozdja, limonin sok. sladkor, 30 g narezanih lešnikov.
Olupljeno melono razrezi na koščke, dodaj umite grozdne jagode, limonin sok, sladkor ter lešnike. Dobro zmešaj.
GLAS
pioninev
PIONIRSKI DAN
v Bohinjski Bistrici
29. septembra smo praznovali tudi pionirji na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Za okrasitev odra v Kulturnem domu so napravili foto-ama-terji večjo fotografijo bohinjskega prvoborca Tomaža Godca, po katerem se imenuje tudi naš odred. Likovniki so pripravili posvetilo »29. septembra — dan naših delovnih načrtov.«
Ker se je po močnih nalivih zjutraj zvedrilo, je bilo v dvorani, kjer se nas je zbralo k proslavi nad 500 pionirjev in mladincev, izredno veselo razpoloženje.
Po nastopu mladinskega pevskega zbora, smo se pogovorili o liku naprednega discipliniranega pionirja, ki ga veseli spoznavanje prirodnih zakonov v naravi, pri delu in delovnih uspehih bistrega razuma in pridnih rok. Ugotavljali smo potrebo samokri-tičnosti in pravičnega tovarištva doma in v šoli, potrebe zavestnega sodelovanja na vseh področjih šolske skupnosti.
Ko smo izvolili štab pionirskega odreda, ki je obenem svet šolske skupnosti, smo se ločili: pionirji nižjih razredov so nadaljevali delovni se-stanek v učilnicah, starejši pa smo razpravljali o predlogih delovnih načrtov pevskega zbora, tamburašev, likovni-kov, folklorne skupine, foto-amateriev, modelarjev, delav-cev našega podjetja Pionir, Članov   športnega društva,
podmadikarjev RK, članov prometnega krožka, mladincev in tabornikov. Sklenili smo tudi, da bomo čimprej dogradili pionirski dom, kjer bodo zaživele tudi bohinjske lutke ob sodelovanju mladih tehnikov, likovnikov, glasbenikov, pogumnih pisateljev in igralcev.
Ker v šoli ni večjega prostora, bodo v dvorani tudi
vsi sestanki, vaje skupnega pevskega zbora in prireditve, kjer bomo pokazali naše zna-nje ob navzočnosti staršev. Na konferenci smo tudi ugotovili, da nas je letos lotevalo kar 150.
. Pionirski dan je bil res dan naših delovnih načrtov.
Verica Mlakar in Marija Med j a Osn. šola Boh. Bistrica
Izlet na Stol
Srce mi je kar poskočilo, ko sem izvedel od Janeza, da bomo šli člani planinskega društva na izlet in delovno akcijo — na Stol. Oprtal sem nahrbtnik z vsemi potrebščinami in hrano za dva dni. Odpeljal sem se v Kranj, od koder smo odšli na železniško postajo.
Z vlakom smo kmalu prispeli v Žirovnico, a od tod smo krenili proti Valvazorje-vemu domu. Skoraj uro in pol smo potrebovali, da smo ga zagledali med vejami dreves. Pred domom je klopca, na katero smo se vsi utrujeni posedli.
Tovariš Roman Herlec nam je rekel: »Fantje, pojdite v gozd in naberite suhljadi! Pri pravili bomo kres!«
Sli smo v gozd in nabrali velik kup suhljadi. Zložili smo jo na kup blizu koče. Ko se je zmračilo, smo kup zažgali. Pozno v noč smo pose-
dali okoli ognja in peli.
Zjutraj smo vstali že ob štirih. Vsak je s seboj ponesel nekaj desk. Pograbil sem eno in odhitel proti vrhu. Ob poti je raslo lepo planinsko cvetje. Po štirih urah smo prispeli na vrh, ki je bil moder, kot bi bil pobarvan od encijanov. Spustili smo se v nizko kotanjo. V nji so ruševine Prešernove koče, katero je zažgal okupator.
Po opravljeni akciji smo kakor kozlički drveli navzdol. Popoldan smo bili že v dolini. Z vlakom smo se vrnili v Kranj .• Ker niisem imel avtobusne zveze za Luže, sem moral iti domov peš. Zelo sem bil utrujen od dolge hoje.
Čeprav   sem   se pošteno utrudil, si želim še več izletov v planine. Posebno rad bi šel na Triglav in Veliko planino. Franc Stare Osn. šola Šenčur
Zgodbe o strahovih
Danes lahko preberete še dve zgodbi o strahovih. Zapisala sta jih učenca Osnovne šole iz Preddvora...
v strahu prekrižal. Postava je izginila. Stari oče jo je ubral k prvi hiši in povedal, kako ga je strašilo. Ugibali so, kaj naj to pomeni. Menili so, da je oče srečal samo smrt. Hodil je še večkrat po ti-
Prikazen v gozdu
kmeta videl opolnoči sedet! na travniku vsega osvetljenega.
Svetil se je štor, kajti znano je, da se v temi trhel štor sveti.
D, Gartnar
Nenavadni dvoboj
Eskimi so miroljubno in pravično ljudstvo. Le redko pride med njimi do večjih prepirov. Seveda pa so tudi med njimi izprijenci, ki se ne ravnajo po normah, ki jih temu ljudstvu postavlja neusmiljena narava. V današnjih »civiliziranih« državah so včasih reševali vse spore z dvoboji s kopji, meči itd. Tudi Eskimi poznajo dvoboje ...
Eskimo ^Ting je težko preživljal svojo številno družino. Čez poletje je lovil divjačino,
da bi imeli on in otroci hrano pozimi.
njegovi Meso je
povedal, da namerava izzvati Kaga na dvoboj ...
Ko je prišlo novo poletje, se je pričel zanimiv eskimski dvoboj. V velikem taborišču so se zbrali Eskimi iz vsega okrožja. Moški, ženska in otroci so naredili velik krog, a sredi kroga sta bila Ting in Kag. Ting je zapel svojo pesem, a Kag mu ji posmehljivo odgovoril. Zopet je bil na vrsti Ting in zopet Kag. Tako sta se izmenjavala z zasmehljivkami. Svoje pesmi sta spremljala z udarci na boben. Gledalci so se zvijali od smeha, ki sta ga povzročala z zasmehovanjem.
hranil pod mogočno ledeno goro. Ko je nekoč prišel do svoje shrambe, je onemel od strahu — vse meso je izginilo. Izvedel je, da ga je odnesel njegov sorodnik Kag.
Ker Eskimi nimajo sodišč in jim njihova nrav ne dovoljuje nasilja, je morala Tin-gova družina preživeti dolgo, mrzlo zimo polno lakote. Ting je spesnil dolgo pesem, v kateri je zasmehoval svojega sovražnika Kaga. Pel jo je znancem in prijateljem. Ko so jo že vsi znali, jim je
Tako je tekel dvoboj, i i Ker je imel Ting le več povedati in je zbujal tudi veliko več smeha, je moral Kag odstopiti in s tem priznati svo/ poraz. ,
Eskim ne pozna večje vrednote od svoje časti. Osramo-močeni Kag je s sklonjeno glavo odhajal iz tabora. Znanci so se izogibali človeka, ki je izgubil čast. Moral se je izseliti iz dežele, a pri tem je tudi on ostal pravi Eskimo. Ni pokazal niti malo surovosti ali strasti.
Ko je bil moj stari oče še mlad, je hodil vasovat na Štefanjo goro. Prijatelji so ga svarili, da ga bo nekoč strašilo . ..
Nek večer je zopet šel sko. zi gozd. Prišel je ravno do znamenja, ko stopi nekdo pre-denj v beli obleki. Prvi trenutek je mislil, da ga hoče prestrašiti prijatelj. Hotel je naprej, a ga prikazen ni pustila in se ni niti malo premaknila. Stari oče je vzel iz žepa pištolo in ustrelil. Pošast se ni premaknila. Mislil si je, kar bo pa bo, in se je
sti poti, a strašilo ga ni nikoli več.
Marija Rogelj
Strah na travniku
Ko je v vasi umrl skopuški gospodar, je med ljudmi kmalu odjeknila bajka, da hodi kmet vsako noč stražit svoj travnik. Novice je raznašal naokrog vaški siromak, kije
»Zamudil boš!«
Mamica me je zjutraj poklicala in odšla po opravkih. Leno sem se privzdignil in še malo zadremal. Zbudil sem se čez nekaj časa. Pogledal sem na uro in videl, da manjka le še pet minut do osmih.
Skočil sem iz postelje in stekel k umivalniku. Hitro sem še spil kavo in položil skodelico na mizo. Skodelica pa je padla na tla in se razbila. Po tej nesreči sem po-
stal še bolj ihtav. Površno sem se oblekel in obul čevlje, ne da bi jih zavezal. Pograbil sem torbo in stekel po stopnicah. Tedaj pa sem storil še drugo neumnost. Zaletel sem se v stojalo za rože in razbil lončnico. Strahoma sem pogledal na raztreseno prst, a ni bilo več časa pospravljati. Nezavezane vezalke so mi med tekom mahale sem in tja. Stopil sem nanje Jn se znašel na tleh. Iz odprte
torbice so se vsuli zvezki in knjige. V naglici sem jih zrna-šil v torbo in stekel na cesto.
Na cesti sem srečal moža, ki mi je rekel: »Fant, ti boš pa danes zamudil! Stekel sem še hitreje in že sem prestopil šolski prag. Prav tedaj pa je pozvonilo. Ves zadihan sem stekel v razred in pripravil knjige za pouk.
Ko se je mamica vrnila domov, je našla pravo f&zdeja-nje. Mislila je, da so bili med-tem v hiši razbojniki.
Franci Perčič • Osn. šola CerkTje
Reorganizacija telesne kulture na Jesenicah
Že nekaj časa je v razpravi predlog o reorganizaciji telesne kulture v jeseniški občini. Po predlogu nameravajo ustanoviti na Jesenicah športno društvo Železar, ki naj bi vključevalo v svoje vrste vrhunske (hokej in smučanje) in tekmovalne panoge (odbojka, košarka, nogomet, namizni tenis, rokomet, kegljanje na ledu in asfaltu, sankanje, umetno drsanje^ balinanje, plavanje in lahko atletiko). Potrebno bo razčistiti pojmovanja o tekmovalnih panogah, ki imajo predvsem rekreativni pomen. Na ta način bi se število tekmovalnih športov občutno zmanjšalo.
Po predlogu naj bi se v okviru občine organizirala olja občinska tekmovanja, ki bi nadomestila sedanja draga republiška. Prav v izvedbi cenenih občinskih in medobčinskih tekmovanj je precejšnja »skrita rezerva« v poslovanju športnih kolektivov. Na drugi strani pa naj bi se v teh tekmovanjih kalili tekmovalci za vključitev v SD Že\lezar, ki bi predstavljal občino na republiških, zveznih in mednarodnih tekmovanjih.
Največ sprememb bo doživel smučarski šport, ki je v občini množično in kvalitetno izredno razvit. V smislu novih smernic je že prišlo do ločitve smučarske sekcije pri TVD Partizan Javornik in ustanovitve smučarskega kluba v okviru Že-lezarja. Sprejeto je načelo o enakopravnosti vseh smučarskih klubov, ki se bodo vključili v SD Železar.
Da bi zagotovili finančna sredstva, nameravajo razširiti vire financiranja sklada za telesno kulturo tudi na delovne organizacije (zlasti za kritje potreb vrhunskega in tekmovalnega športa), povečati lastne dohodke pri vstopnini (zvezne prireditve od 300 do 500 din. republiške 150 da 300, ostale 50 do 150 din — odpravili bodo stalne brezplačne karte), odpraviti vse ostale bonitete, določiti višino hranarine za vrhunske tekmovalce (predlog je maksimalno 500 din za tekmo ali trening v naturi).
Prepričani smo, da pomeni predlog o reorganizaciji, kljub pomislekom pri kolektivnih športih, velik korak naprej v razvoju telesne kulture. Vedno pogosteje ugotavljamo, da sedanji sistemi tekmovanj v republiki in državi ne ustrezajo. Zamisel o centralnem občinskem športnem društvu, ki naj predstavlja občino navzven, je vsekakor revolucionarna in napredna. V celotnem sistemu naše telesno-kulturne dejavnosti pogrešamo prav takšne iniciative v praksi, saj se vse preveč izgubljamo v najrazličnejših priporočilih, smernicah itd. Mnenja smo, da jeseniška akcija pomeni bistveno novost v našem športnem življenju. P. Čolnar
Na podlagi odloka o obvezni deratizaciji mesta Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12-110/65) dajemo naslednje
OBVESTILO O ZASTRUPUEVANJU PODGAN IN MIŠI
na območju mesta Kranja
Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je pooblaščen, da bo opravljal s svojimi strokovnimi ekipami v dneh od 11. oktobra do 25. oktobra 1965 deratizacijo — uničevanje podgan in miši — na območju mesta Kranja.
Da bi bil uspeh uničevanja škodljivih glodalcev čim večji in da bi preprečili nezgode, naj prebivalstvo upošteva naslednja
navodila
1. Iz kleti, skladišč, dvorišč in drugih prostorov je potrebno odstraniti razne smeti in navlako, zlasti pa odpadke hrane. V kolikor odpadkov nI mogoče odstraniti takoj, jih je treba hraniti v tesno zaprtih
posodah.
2. Za ves čas deratizacije je obvezno preprečiti otrokom dostop v p.ostore, kjer so nastavljene vabe. Isto velja za nepoučene in vse tuje osebe.
3. Domače živali je treba zavarovati ta jim preprečiti dotik s strupenimi vabami.
4. Prepovedano je vsako dotikanje aH prestavljanje vab.
5. Strogo izvajanje še ostalih navodil, ki Jih bodo izdali člani ekipe oziroma sanitarni inšpektorji. Stroške deratizacije privatnih stanovanjskih zgradb
plačajo lastniki, v družbeni posesti hišni sveti, za poslovne prostore koristniki in za objekte gospodarskih organizacij ter ustanov le-ti sami.
Zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja bodo kršilci kaznovani po določbah 5. člena citiranega odloka z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev.
Skupščina občine Kranj
Veliki uspehi Triglavanov
V soboto in nedeljo so se na igriščih širom po domovini potegovali za naslove državnih prvakov za leto 1965 atleti in atletinje v disciplini mnogobojev. Za nas sta bila pomembna predvsem nastopa
v Zagrebu (starejši mladinci), v Celju (člani-deseteroboj) in Mariboru (mlajši mladinci), kjer so sodelovali tudi gorenjski atleti.
V Celju je edini Kranjčan Tone Kaštivnik nastopil v de-
PORTRET TEDNA
Četrti na G0-cart prvenstvu
Go-cart, ena najmilejših ln najatraktivnejših moto. športnih panog pri nas, dosega vse večjo popularnost. Dirke, ki so jih v preteklosti prirejala razna avtomoto društva, je vedno spremljalo več tisoč gledalcev. Tako je bilo tudi v istrskem mestu Umagu, kjer so se tekmovalci pomerili med seboj in za najboljšega v državi.
Bralci, ki redno sprem, ljajo športno rubriko, se bodo morebiti spomnili, da smo lansko leto pisali o edinem dirkaču na Gorenjskem, ki se ukvarja s tem športom — Blejčanu Milanu Kokalju.. Že lani je dosegel zavidljive uspehe na domačih in tujih dirkališčih na svojem majhnem vozilu švicarske znamke Comet. Letos pa se mladi Kokalj na žalost ni  mogel  udeležiti vseh
V..
dirk pri nas in na tujem. Znano je, da ima večina dirkačev velike težave z rezervnimi deli, ki se jih lahko dobi samo v tujini in še to — bodimo odkriti — preko posrednikov. ML lanu Kokalju sta letos na prvi dirki počila bat in veriga. Tako je lahko usposobil svoj Go-cart šele za drugo dirko, ki se šteje za državno prvenstvo. Kakor mi je dirkač sam pripovedoval, gre glavna zasluga za uspehe, ki jih je dosegal, njegovemu prijatelju (na dirkah njegovemu mehaniku) Matjažu Niko. tu. Tovariš Matjaž Niko, ki je predsednik AMD Bled, povsem prostovoljno uči mladega dirkača voziti ter obenem popravlja in neguje njegov stroj, četrto mesto, ki ga je dosegel, pomeni zanj enega izmed največjih uspehov.
ODLOČITEV V NEDELJO
J
seteroboju. Kaštivnik je prijetno presenetil z novim gorenjskim    rekordom . (5935
točk).
V Zagrebu smo doživeli ponovno veselje v taboru Kranjčanov. Francu Fistru je nepričakovano uspelo osvojiti naslov državnega prvaka v peteroboju z novim gorenjskim rekordom (2687 točk). Ostali so zadovoljili. Rezultati kranjskih atletov: peteroboj — 1. Fister 2.687, 4. Pangerc 2.150; krogla — 3. Satler 14,48, 5. Kogovšek 14,20; disk — 5. Satler 46,32, 10. Kogovšek 39,30; višina — 6. LaŠlč 180.
Mlajši mladinci so nastopili v Mariboru. Polde Milek, ki je prvi dan popolnoma odpovedal pri skoku v višino, je drugi dan tekmovanja dosegel nov gorenjski rekord v trobo-ju (1965 točk).
Rezultati kranjskih atletov: kopje — 2. M. Fister 58,47; krogla — 3. M. Fister 14,64; višina — 5. Milek 175, 2000 m — 5. Šraj 5:52,9; troboj: 2. Mi-le.k 1965 točk. <£e strnemo vsa tri tekmovanja vidimo, da je bil nastop atletov Triglava zelo uspešen. O 'tem nam pričajo že zelo dobri rezultati, eno prvo, dve drugi> dve tretji mesti ipd. Od devetih sodelujočih, se je kar osem tekmovalcev Triglava uvrstilo med prvo petorico atletov v Jugoslaviji. Vsekakor pomemben uspeh, ki zasluži vso pohvalo.
M. KURALT
V nedeljo bo odločilno srečanje med Železniki in Svobodo. V četrtem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
Prešeren : Železniki
2:3 (1:1)
Svoboda : Trboje
1:0 (1:0)
Kranj : Kropa
6:1 (3:0)
Triglav B
5:3 (1:3)
[400 J 3 0 0 > 1 0 1 110 3
Preddvor 3  1  0 2 5:9 2
Kranj       3. 1  0 2 9:14 2
Kropa 3 0 0 3 3:27 0 izven konkurence
Triglav B 3  0  0 3 6:11 0
Preddvor
Železniki Svoboda Prešeren Trboje
27:2 8
13:1 6
6:5 2
7:12 2
—
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega, nenadomestljivega moža, očeta in brata /
FRANCETA BOGATAJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, duhovščini, darovalcem cvetja, delovnemu kolektivu »ISKRA« ter učencem VI. razreda osnovne šole »Lucijan Seljak«. Iskreno se tudi zahvaljujemo zdravniškemu osebju TBC — Golnik ter tovarišu, kateri se je ob odprtem grobu, na zadnji poti spomnil nanj, kot na dobrega in požrtvovalnega delavca. Vsem prav vsem še enkrat topla in iskrena zahvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Boris, hčerka Marija, sin Franci z družino, sestre ta brat
Kranj, 6. oktobra 1965
Trgovsko podjetje
PETROL.
razpisuje prosto delovno mesto
blagajničarke
na bencinskem servisu
v Kranju
Naslov:
Petrol, Ljubljana, / Vošnjakova 2/1 V.
Trgovina
»Šipad« Kranj
(v nebotičniku)
Vam nudi po ugodni ceni:
spalnice
(dvo, tro in štiridelne)
dnevne sobe
kavče, kubinje
in ostalo
pohištvo
po konkurenčni
ceni
Vabimo Vas, da si neobvezno ogledate našo trgovino
POTROŠNIKI IZ ŠKOFJE LOKE IN OKOLICE!
Trgovina kmetijske zadruge na Spodnjem trgu je odprta vsak delavnik neprekinjeno od 7. do 19. ure. Na zalogi ima vse vrste kmetijskih pridelkov po zelo ugodni ceni.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
\
Končana razprava proti Šoštariču
7 let strogega zapora
Po štiridnevni sodni obravnavi je petčlanski senat okrožnega sodišča v Kranju, ki ga Je vodil sodnik Karel Misjak izrekel   kazen obtoženemu
Avto v prepadu
Iz Krope proti Jamniku se je z osebnim avtomobilom peljal Jože Gartner. Približno 1 kilometer pred vasjo Jamnik je po izjavi šoferja hotel med vožnjo zapreti slabo zaprta leva vrata. Pri tem pa je avtomobil zadel v obcestni kamen. Zaradi tega je vozilo zaneslo in se je prevrnilo v 45 metrov globok prepad. Voznik je takoj od-skočil iz avtomobila, oba sopotnika pa sta do konca ostala v avtomobilu. Pri nesreči se je poškodoval samo en sopotnik, voznik in drugi sopotnik pa sta ostala nepoškodovana. Avto pa je popolnoma razbit. — cr
honorarnemu računovodju PD bled in počitniškega doma sindikalne podružnice GG Bled Mišu šo-štariču. Obsojen je bil grabeža v višini 4,452.000 dinarjev in štirih ponareditev uradnih listin. Izrekli so mu enotno kazen in sicer 7 let stro-
Vožnja po levi
# Do prometne nesreče na cesti Zapreval—škofja Loka Je prišlo zaradi tega, ker je voznik osebnega avtomobila LJ 229-26 vozil po levi strani ceste in se je na blagem ovinku zaletel v osebni avtomobil U 259-62. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okoli pol milijona dinarjev. v
% Zaradi istega vzroka se je pripetila prometna nesreča tudi ha cesti Pokljuka— Gorje, kjer je peljal šofer vozila LJ 304-82 po levi strani ceste In s preveliko hitrostjo. Tudi tu je bila materialna škoda ocenjena na približno pol milijona dinarjev, -jj
OBVESTILO
Na podlagi sklepa 2. rednega zbora delovne skupnosti Zavoda — Invalidska delavnica Kranj
PRENEHA s 15. 10. 1965 s svojim poslovanjem delovna enota ČEVLJARSKA DELAVNICA KRANJ.
Vse cenjene potrošnike s tem obveščamo, da čevljarska delavnica sprejema popravila le še do vključno 15. oktobra 1965.
Istočasno obveščamo vse potrošnike, da prevzamejo popravljene čevlje NAJKASNEJE do 15. decembra 1965. Po tem roku bodo čevlji, ki ne bi bili prevzeti, prodani.
gega zapora. Razen tega pa so mu prepovedali, še pet let po prestani kazni, opravljati knjigovodski poklic.
Zaletel se je v hišo
Po Prešernovi cesti "na Bledu se je "vračal domov s polja s traktorjem Lojze Novak. Na cesti pred hišo št. 80 se je srečal z nasproti vozečim vozilom in je nekoliko zavil v desno. Tedaj pa krmila traktorja ni mogel več vzravnati in se je zaletel v omenjeno hišo. Traktor, ki ni bil registriran, se je prelomil na dvoje. Materialna škoda znaša okoli rrfilijon dinarjev, -jj
Okvara na avtobusu
Iz Cerkelj proti Gradu Je peljal avtobus LJ 181-13 z zmerno hitrostjo. Med obema vasema pa Je po Izjavi šoferja zavozil v desno s ceste zaradi okvare na avtobusu. Tu se je z levo sprednjo stranjo zaletel v debelo drevo. Skoda na avtobusu znaša okoli milijon in tristo tisoč dinarjev. — jj
V__
Prevrnjen tovornjak
Na cesti med Lužami in Velesovim se je pred dnevi pripetila prometna nesreča zaradi tega, ker se je tovornjak KR 23-78 preveč umaknil tovornemu avtomobilu KR 24-98 in se prevrnil, škoda na vozilu znaša 250.000 dinarjev, na materialu, ki ga je prevažal pa okoli 400.000 tisoč dinarjev, -jj
GORENJSKA OBLAČILA Kranj
obrat Jesenice
sprejme
4 ŠIVILJE
za dobo treh mesecev, Nastop službe takoj.
V NOVEMBRU
1965
dve nagradni žrebanji hranilnih vlog
pri Medobčinski komunalni banki Kranj in njenih poslovnih enotah: na Jesenicah, v Radovljici, skofji Loki in Tržiču.
Pri žrebanju vezanih vlog bo udeležen vsakdo, ki bo še do konca tega meseca, t. j. (do 31. oktobra 1965, vložil za dobo 1 leta ali več na hranilno knjižico vsaj din 50.000.— svojih prihrankov.
Pri žrebanju nevezanih vlog pa vsak, ki bo v oktobru 1965 vložil na svojo hranilno knjižico vsaj din 20.000.—
Nagrade so razstavljene v prostorih banke in njenih poslovnih enotah, kjer si jih lahko vsako ogleda.
KINO
Kranj »CENTER«
9. oktobra amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 15.30 in 19.15 uri, premiera amer. barv. filma PREGON IZ PEKLA ob 23. uri
10. oktobra amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 9. in 21. uri, amer. barv. film PREGON IZ PEKLA ob 13. in 19. uri, italijanski barvni VV film KAPETAN OGNJA ob 15. in 17. uri
11. oktobra amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 15.30 in 19.15 uri
12. oktobra amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 9., 15.30 in 19.15 uri
13. oktobra amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 15.30 in 19.15 uri
Kranj »ST0R2IČ«
9. oktobra jugoslovanski film TRI ob 9.30 in 20._uri, itaiij. barv. VV film KAPETAN   OGENJ   ob   16. in
18. uri, premiera amer. barv. filma PREGON IZ PEKLA ob 22. uri
10. oktobra amer. barv. film PREGON IZ PEKLA ob 9.30 uri, itaiij. barv. VV film in 20.20 uri, jugoslovanski KAPETAN OGENJ ob 13.40 film TRI ob 15.40 uri amer. CS film LOLI TA ob 17.40 uri
11. oktobra amer. barvni film PREGON IZ PEKLA ob 16. uri, jugoslovanski film TRI ob 18. uri, amer. CS film LOLI TA ob 20. uri
12. oktobra amer. barvni film PREGON IZ PEKLA ob 9.30 in 16. uri, angl. barvni CS film USODNA CIGANKA ob 18. in 20. uri
13. oktobra amer. barv. CS film HELEONI ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
9. oktobra amer. VV film LOLITA ob 20. uri
10. oktobra amer. barvni film PREGON IZ PEKLA ob 15. in 21. uri, jugosl. film TRI ob 17. in 19. uri
Cerklje »KRVAVEC«
10. oktobra španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO ob 15., 17. in 19.30 uri
13. oktobra amer. film RAZBOJNIK IZ BRIM STONA ob 19.30 uri
Kropa
9. oktobra amer. barv. film PONOSNI UPORNIK ob 20. uri
10. oktobra itaiij. barvni CS film RIMSKA SUŽNJA ob 15. in 19.30 uri, ameriški barv. film PONOSNI UPORNIK ob 17. uri
Naklo
10. oktobra amer. barvni film PONOSNI UPORNIK ob 16. in 19. uri
Jesenice »RADIO«
9. do 10. oktobra francoski barvni CS film ZMAGOSLAVJE MIHAJLA OSTRO-GOVA
11. oktobra švedski film ALI SO ŠE ANGELČKI
Jesenice »PLAV2«
9. do 10. oktobra ameriški barvni VV film MOČNEJE OD SLAVE
11. do 12. oktobra francoski barvni CS film ZMAGOSLAVJE MIHAJLA OSTRO-GOVA
Žirovnica
9. oktobra španski barvni film LEPA LOLA
10. oktobra itaiij. franc. film TOVARIŠI
13. oktobra amer. CS film NAJDALJŠI DAN
15. oktobra franc. barv. CS film ZMAGOSLAVJE MIHAJLA OSTROGOVA
Do v je-Mo j s t rana
9. oktobra itaiij. franc. film TOVARIŠI
10. oktobra špan. barvni film LEPA LOLA
14. oktobra franc. barv. CS film ZMAGOSLAVJE MIHAJLA OSTROGOVA
15. oktobra ruski film BELA KARAVANA
Koroška Bela
9. oktobra ruski fU.71 BELA KARAVANA
10. oktobra amer. CS film NAJDALJŠI DAN
11. oktobra amer. barvni VV film MOČNEJE OD SLAVE
Kranjska gora
9. oktobra amer. CS film NAJDALJŠI DAN
10. oktobra franc. CS film 2IVALI
10. oktobra ruski film BELA KARAVANA
14. oktobra amer. barv. VV film MOČNEJE OD SLAVE
Kamnik »DOM«
9. oktobra itaiij. barv. film RIMSKE DEVICE ob 20. uri
10. oktobra itaiij. barvni film RIMSKE DEVICE ob 17. in 20. ure
11. oktobra itaiij. barvni film RIMSKE DEVICE ob 20. uri
12. oktobra ruski barvni film KAZNOVANI UDAREC ob 20. uri
13. oktobra ruski barvni film KAZNOVANI UDAREC ob 20. uri
14. oktobra ruski barvni f:lm KAZNOVANI UDAREC ob l/.15 uri
škodo 1000 MB, letnik 1965 prodam ali zamenjam za fiat 750 proti doplačilu. Radovljica, St. Žagarja 18 „ 5352
Prodam sekularko z bencin-skim motorjom. Naslov v oglasnem oddelku 5353
Prodam nov šivalni stroj »Bagat.« Oprešnikova 20, Kranj, Klane 5354
Prodam hruške za mošt. Luže 31, Šenčur 5355
Prodam mlado kravo po teletu. Vester, Dobro polje 5, Brezje 5356
Dobro ohranjen moder kombiniran voziček »Jadran« in stajico prodam po ugodni ceni. Danica Fležar, štirnova 6, Kranj 5357
Prodam porcelanast umivalnik. Kranj, Tavčarjeva 5
5358
Prodam mlado kravo po izbiri. Olševek 22, Preddvor
5359
Prodam kompletno spalnico z vložki (federmodroc). Naslov v oglasnem oddelku 5360
Pralni stroj Himo, s centrifugo, malo rabljen ugodno prodam (tudi na ček). Naslov v oglasnem oddelku 5361
Prodam kravo, ki bo četrtič teletila. Benda Eli, šinkov-turm 49, Vodice 5362
Krznen plašč, veverica, rjav, nov, za manjšo postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5363
Prodam kobilo staro 8 let, vprežno kosilnico kultivator in puhalnik za seno Sr. Bitnje 18, Zabnica 5364
Prodam neregistriran fiat
750 (gotovina). Rozman Stane, Gradnikova 7, Kranj 5365
Prodam spalnico, dve postelji, dve omari. Britof 137, Kranj 5366
Ugodno prodam prvovrstni radio tranzistor Vokson UKV sipfoni, tudi za avto in rabljen namizni štedilnik Tobi. Trčon Jože, C. Kokr. odr. 10, Kranj 5367
Prodam bikca in telico 8 mesecev stara. Poizve se C. na Klane 5, Kranj 5368
Poceni prodam moped (tri prestave). Naslov v oglasnem oddelku 5369
Prodam kravo, ki bo v kratkom teletila. Pšata 20, Cerklje 5370
Prodam     motor primo 175 cem z 18.000 km. Cena 200.000 din. Pšata 3, Cerklje 5371
Prodam rabljene gume za VVV in odenično gred (loken-velo). Naslov v oglasnem oddelku 5372
Dve stari - omari prodam. Struževo 38, Kranj 5373
Fiat 750 prodam. Ing. Kre-gar, Vižmarje 100 pri Ljubljani (poleg kol od.) 5374
Prodam enonadstropno hišo v centru Kranja. Stanovanje zasedeno. Ponudbe poslati »pod 4,000.000« 5375
Prodam enostanovanjsko hišo takoj vseljivo, delno opremljena. Dolenc Marjan, Ljubno 51, Podnart 5400
Prodam VW kombl in VW 1200 letnik 65. Sr. Bela 11, Preddvor 5401
Prodam konja. Orehovlje 4, Kranj 5402
Prodam cement. Tenetiše7, Golnik 5403
ZAHVALA
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam pomagali ob tragični smrti našega dragega sina in brata
GVIDA MUZIKA
in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, iskrena hvala.
žalujoča družina Muzlk
Kovor, 7. oktobra 1965
ZAHVALA
Vsem, ki so ob bridki izgubi naše drage mame in babice
RESMAN IVANE
iz Naklega
na kakršenkoli način pomagali, sočustvovali, prisrčna hvala. Vsem darovalcem cevtja in vencev naša iskrena zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini in gospodu župniku za prav lepe poslovilne besede, kakor tudi našim vrlim pevcem za prekrasno petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena zahvala.
žalujoči: sin Jože in hčerki Ivanka, Mlnka ter ostalo sorodstvo.
.... MH—aeta——
Prodam hlevski gnoj. Tupa-liče 11, Preddvor 5404
Prodam kravo 7 mesecev brejo, šivic, Dobro polje 3, Brezje 5405
Fiat 600 odlično ohranjen in opremljen ugodno prodam. Ogled v nedeljo od 8.—10. ure. Kranj, c. St. Žagarja 52 5406
Tesan les in razni gradbeni material prodam. Rajgelj Anton, Kranj, Ljubljanska c. 24 5407
Novo dnevno sobo po ugodni ceni prodam, zaradi selitve.
Nasl. v ogl. oddelku 5408 Prodam    ovce. Ambrož Franc, Zasip 6, Bled 5411
Kupim tovorni avto, nosilnost 1—2 toni. Nasl. v ogl. odd. 5376
Kupim 4 m bukovih drv. Varjačič, Ul. Mladinskih brigad 7, Kranj 5377
200 kom cementne strešne opeke (folc) kupim. Malovrh, C. na Klane 22, Kranj 5378
Kupim električni motor od 8—12 kW. Jolič, C. l.-avgusta, Kranj 3579
Kupim komplet gume 550x 16 lahko tudi rabljene. Kalan, Poljšica 4, Podnart 5380
Kupim lutzovo peč tudi malo rabljeno. Nasl. v ogl. odd. 5381
Kupim rabljene deske ali krajnike. C. JLA 24, Kranj
5382
Kupim dobro ohranjen sod za mošt 1001. Ponudbe poslati pod »Sod« 5383
Kupim psa čistokrvnega ovčarja do 3 mesece starega. Guzelj, Zg. Senica 3, Medvode 5334
Kupim konja »Ponija« težkega 300 kg. Lešnik, Mojstrana 125 5339
Kupim dobro ohranjen VW kombl. Nasl. v ogl. odd. 5409
Spoznati  želim starejšega
čustvenega ln inteligentnega ljubitelja narave. Ponudbe poslati pod »Duševna harmonija« 5385
Oddam stanovanje starejši ženski. Ješe, Sp. Dobrava 9, Kropa 5386
Nudim hrano in stanovanje tovarniški delavki za pomoč v gospodinjstvu in na kmetiji, šink, Kranj, Koroška c.
5387
Oddam vrstni red za »Spačka«. Ponudbe poslati pod Avgust 1966 5388
Predelavo rabljene žime hi izdelavo žime vseh vrsi vam nudi ŽIMARSTVO Ješe J. Stražišče — Kranj 5052
Preklicu jem avtobusno izkaznico 143 na ime Jarc Ivan, Kranj—Šenčur In 3410 na ime Železnikar F. Zg Brnik 40
5389
Mizarskega pomočnika in priučenega delavca sprejmem.
Hrana in stanovanje preskrbljeno. Zaletel, mizar, Stane-žiče 52 št. Vid — Ljubljana 5390
Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma aH sestrama. Nasl. v ogl. odd. 5391
Obveščam cenjene stranke, da sem odprl novo gostilno zraven stare. Poleg ostalih jedil nudim tudi pečenice in krvavice. Na zalogi dobra vina. Se priporoča GOSTILNA Crngrob, Žabnica 5392
Sprejmem tov. delavko, nudim hrano in stanovanje. Kranj, Sitarska pot 8, Stražišče 5393
Zamenjam prostorno dvosobno stanovanje v centru Kranja za manjše enosobno (tudi v Ljubljani). Ponudbe poslati pod »Titov trg« 5394
Oddam samsko opremljeno sobo. Nasl. v ogl. oddelku 5395
Kmečko dekle želi spoznati kmečkega fanta, poštenega in treznega do 45 let, da bi se priženil na njen dom. Lahko tovarniški delavec. Ponudbe poslati pod Prijeten dom
5396
OBLETNICA
Še danes ne moremo verjeti kruti resnici, da je
8. oktobra 1963 mnogo in mnogo prezgodaj ugasnilo
mlado življenje mojega nenadomestljivega moža in skrbnega očeta
DRAGOTA KRIŽNARJA
Iz Preddvora
Ljubi Drago, ob bolečinah so za nami pomladi in poletja, saj tudi čas nam ne bo zacelil ran. Preveč pogrešamo Tvoje dobro srce, posebno sinova Tvoje očetovske topline, ki si ju nadvse ljubil dn jima bil skrben in vzgleden oče. Drago moj, tudi gore niso več tako čudovite, kot takrat, ko so naju zbliževale. Ostali so samo še oklesani spomini na čas, ko sem ponosno sledila Tvojim stopinjam, kot nekdanjemu kališkemu lovcu. Zato je pa Tvoja izguba nenadomestljiva. Pogrešajo Te gore z barvami in vsi tisti vrhovi, ki danes ponosno zro na Tvoj prerani dom in šepetajo »Dra-gota ni več«. Neštetokrat so mahale Tvoje bele roke za menoj v pozdrav, ko sem odhajala iz bolnice, še in še bodo drsele solze, ker naš dom je postal praznina. Nič več ga ne ogreva Tvoja toplina. Težko je življenje, ki mi ga pomagajo greniti Še Tvoji domači. Ločen si bil živ od svojih domačih, tako so Te ločili še v grobu.
Vsem, ki ste obiskali njegov prerani dom in ga ohranili v lepem spominu, naša iskrena zahvala.
Žalujoča žena Urška, sinova Drago in Joško
so zadele
dinarjev
V Predosljah sem našel aktovko. Nasl. v ogl. odd. 5397
Mlada zakonca iščeta prazno sobo v Kranju. Oddati
ponudbe pod Mirna 5398
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so ml na kakršen koli način pomagali pri obnovi gospodarskega poslopja, katero ml je pogorelo 26. julija. Posebno še družinam Mažnarjeva, černovceva m žgajnerjeva. Debeljak Matevž, Jarčje brdo 2, Selca 5399
KUD Janko Kalan Voklo organizira v nedeljo 10. 10. 1965 ob 15. uri Mladinski ples. Vabljeni! 5410
Prodam ovce. Ambrož Franc, Zasip 6, Bled 5411
Nisem plačnica dolgov za Kirher Andreja, Zagoriška 15, Bled. Marolt Alojzija
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročilo
o žrebanju srečk jesenske loterije z dne 7. oktobra 1965 Srečke s končnicami 00 1.000
40 2.000 4960 20.000
08800 1,001,000
100310 3,000.000
41 1.G0O 48051 100.000
142 10.000
3772 20.000
7272 20.000
8172 20.000
8432 20.000
8462 20.000
31322 1,000.000
45872 100.000
1723 20.000
7623 20.000
45903 80.000
47033 80.000
55803 80.000
67313 100.000
89833 100.000
90243 80.000
223293 10,000.000
0064 20.000
2454 20.000
36034 100.000
40624 80.000
77764 100.000
6985 50.000
9835 50.000
05035 200.000
06075 ae.ooo
30675 200.000
57285 100.000
72035 200.000
82235 80.000
46 5.000
696 10.000
3226 50.000
00476 500.000
97 2.000
2967 50.000
11737 500.000
98347 200.000
8 500
00898 500.50O
30068 200.500
49728 80.500
50078 100.500
81348 80.500
Rt 978 P00r-00
280318 5,000.500
09 1030
79 1.000
2899 20.000
8329 20.000
27569 100.COO
52929 100.000
72949 80.000
94279 201.000
-Z
RADIJSKI SPORED
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA — 9. oktobra
7.15 Igramo za razvedrilo — 8.65 Domače pesmi in hapevi
— 8.25 Solista Igor Ožim in Miha Gunzek —8.55 Radijska šola za nižjo stojnjo — 9.25 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.40 Godbe na pihala — 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.80 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Samospevi Lueijana Marije Škerjanca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.4© Prek sončnih dobrav — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 I« novejše koncertne literature — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabayni intermezzo — 15.30 Novi posnetki zbora ZPD »►France Prešeren« iz Celja
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Ognjeni ptič-baletna suita — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Popevke toga tedna — 18.45 S knjižnega, trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.«0 Majhen koncert lahke glasbe — 20.30 Zabavne melodije »Opatija 65«
— 22.10 Oddaja za naše izseljence
NEDELJA - 10. oktobra
6:00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.15 Mrzel veter tebe žene... — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otro-£č — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
— 10.00 Se pomnite tovariši
— 10.20 Partizanske pesmi — 10.40 Lahka glasba — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža '— 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pred domačo hišo — 14.00 Za vsakogar nekaj — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Humoreska tega tedna — 18.20 Vedri zvoki — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mojstrske partiture — 21.00 Športna poročila
— 21.10 Melodije raznih narodov — 22.10 Godala v noči
— 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana
PONEDELJEK — 11. oktobra
7.15 V svetu lahke in operetne glasbe — 8.05 Zadovoljni Kranjci in ansambel Boruta Lesjaka — 8.30 Trideset minut z orkestrom Franck Pourccl — 9.00 Za^rhlade radovedneže — 9.15 Priljubljene otroške pesmi — 9.30 Dunajski simfoniki — 10.15 Schu-bertove in VVolfove pesmi — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni ameriški violinisti igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Avgust Stanko spremlja na harmoniki pevce narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S poti po ožji domovini — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Po-
je Komorni zbor RTV Ljubljana — 16:00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 »•Signali« — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izbrali so za vas — 20.40 Koncert Beograjske filharmonije v Ljubljani — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza
TOREK
12. oktobra
7.15 Romanca in scherzo — 8.05 Od melodije do melodije
— 8.30 Umetne in narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Pozdravi najmlajših — 10.15 Odlomki iz opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz opusa Zvoni-mirja Cigliča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasba mojstra Anronina Dvoraka — 15.20 Zabavni intermezzo — 16.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenski solisti, orkestri in ansambli — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 211.00 Majhen recital Igorja Ozima — 20.20 Radijska igra
— 21.06 Serenadni večer — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana
SREDA — 13. oktobra
7.15 Moj očka ima konjča dva... — 8.05 Zabavne melodije — 8.25 Simfonična su-
ita — 9.15 Pbjo mladinski zbori — 9.30 Igrata ansambla Mojmira Šepeta in Weekend
— 10.15 Od zibelke do rovnice
— 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Domače v instrumentalni izvedbi — 11.00 Turistič-nV napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Arije iz francoskih oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam
— 14.05 Radijska -šola za srednjo stopnjo — 14.35 Iz koncertov in simfonij — 15.20 Zabavni intermezzo —. 15.30 Zbor Moravskih učiteljev poje — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonotoke radia Koper — 18.20 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Gorenjski slavček — opera — 22.10 V plesnem ritmu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Od popevke do popevke
ČETRTEK — 14. oktobra
7.15 Igramo za razvedrilo
— 8.05 Dopoldanski domači pele-mele — 8.25 Zabavni zvoki — 8.55 Instrumentalna glasba za mladino — 9.40 Od melodije do melodije — 10.15 Z našimi solisti v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Dva Telemanova koncerta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez zelene trate — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Domača glasba za koncertne soliste
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30
Koncert tujih pihalnih godb
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in.napevov — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert Francoskega godalnega tria iz Pariza
PETEK — 15. oktobra
7.15 Jutranji operni koncert
— 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 Iz slovenske in tuje instrumentalne glasbe — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz narodne zakladnice — 9.55 Glasbe-
' na medigra — 10.15 Lope melodije — 10.35 Naš podlistek
— 10.55 Glasbena medigra — 11:00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15, Nimaš prednosti — 12.05 Nekaj prizorov iz Verdijevega Trubadurja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Skozi vas — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Simfonictta — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Glasbeni motivi iz NOB — 16.00 Vsak dan za vas — 17,05 Koncert po željah poslušal-«., cev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvoki iz studia 14 — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 LahrtTa glasba
— 20.30 Zborovske skladbe in priredbe — 21.00 Z ansamblom Atija Sosa — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
— 22.10 Za ljubitelje jazza
— 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Pesmi iz ječe
SOBOTA — 9. oktobra
10.00 15.00
17.40
17.55
18.10 18.25
18.45
19.40
20.00
20.20 20.30
22.00
22.45
23.00
24.00
RTV Zagreb
Televizija v šoli
Nogometno srečanje
Francija : Jugoslavija
Evrovizija
RTV Beograd
Kje je, kaj je
RTV Skopje
Zoki — Poki
RTV Ljubljana
Vsako soboto
TV obzornik
RTV Zagreb
Zastave na stolpih —
igra za mladino
RTV Ljubljana
Cik-Cak
RTV Beograd
TV dnevnik
RTV Ljubljana
TV obzornik
Opatija 65
RTV Beograd
Druga plat medalje
RTV Ljubljana
Rezerviran čas
RTV Zagreb
Prenos zaključnega
dela festivala Opatija 65
Zadnja poročila
TELEVIZIJA
9.15 TV pošta 9.30 Zvedel sem nekaj novega RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja
RTV Beograd 10.45 Ponovitev otroške oddaje
RTV Ljubljana 11.30 Cirkuški deček
RTV Zagreb 12.00 Nedeljska TV
konferenca
RTV Ljubljana 18.00 Rezerviran čas
RTV Zagreb 19.00 V nedeljo ob sedmih
RTV Beograd 19.55 Lahko noč, otroci 20.00 TV dnevnik
Intcrvizija 20.45 Glasbeni avtomat
RTV Ljubljana 21.15 Grindl — film 21.45 Zadnja poročila
RTV Beograd 17.40 Angleščina
RTV Zagreb 18.10 Risanke
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 ZanimiT»osti
RTV Beograd 19.15 Tedenski športni
pregled
RTV Ljubljana 19.45 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik 20.40 TV drama 21.30 Biseri glasbene
literature 21.45 Naš teleobjektiv
TOREK
12.oktobra
Ni sporeda!
PONEDELJEK — 11. oktobra    SREDA — 13. oktobra
NEDJELJA
10. oktobra
RTV Ljubljana
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli
RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine
RTV Ljubljana 17.40 Tik tak
RTV Beograd 17.55 Slike sveta
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik
RTV Skopje 18.45 Resna glasba
RTV Ljubljana 19.15^>Mozaik kratkega filrna 19.45 Cik-cak
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.20 TV obzornik 20.30 Mednarodna ura 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila
ČETRTEK — 14. oktobra
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli
RTV Beograd 11.00 Angleščina
RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli
RTV Zagreb 17.40 Združenje radovednežev.
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik
18.45 Štirje vogli Slovenije
RTV Beograd 19.10 Glasbena oddaja
RTV Ljubljana 19.40 TV pošta
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik
RTV Zagreb 20.40 Rezerviran čas 21.40 Poročila
PETEK — 15. oktobra
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 10.40 Govorimo rusko 17.00 Učimo se angleščine 17.30 TV v šoli 18.00 Otroški magazin
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Tiskovna konferenca 19.30 Glasbeni kotiček 19.45 TV akcija
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 TV obzornik
RTV Zagreb 20.40 Celovečerni iilm
RTV Ljubljana 22.10 Zadnja poročila
Pomoč poplavljencem
S TORKOVE SEJE SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
„Boleče" anuitete
V torek se je na sedežu ob-Činskejta odbora Rdečega križa na Jesenicah sestal štab za pomoč prizadetim ob elementarnih nezgodah in poplavah
ŽABNICA
Meso z lope
Potrošniki v Zabnici in okolici se vse bolj pritožujejo čez preskrbo z mesom in mesnimi izdelki. Človek skoro ne bi verjel, da v tem kraju prodajajo meso v stari leseni lopi.
Po 20 letih po osvoboditvi pa so prišli nekateri na misel, da bi prodajalno mesa uredili v sedanjih prostorih krajevnega urada, ki so bili grajeni v te namene oz. za prodajalno. Zato jih bo treba le primerno opremiti in kraj bo dobil sodobno prodajalno mesa in mesnih izdelkov.
Ce bo to obveljalo, bi krajevni urad prestavili v prostore iste hiše, v katerih je bila nekdaj knjižnica. Iz lope, ki je tik ob avtobusni postaji v kateri sedaj prodajajo meso, pa bi uredili čakalnico. Odstraniti bi ji bilo treba le prednjo steno in jo primerno prepleskati. Tako bodo z malimi sredstvi in premestitvami odpravili več težav hkrati. Zlasti pomembna bo prodajalna mesa, ki oskrbuje potrošnike 2abnice, Bitnja, Sutne, Form, Dorfarjev in deloma Sv. Duha. - R.
v Pomurju. Ugotovili so, da akcija za pomoč poplavljencem še traja.
Zelo so se izkazali prebivalci Kočne, ki so nabrali 140 komadov dobre obleke in perila ter 12.000 dinarjev v de. narju. V Ratečah so poleg ostalega zbrali nad 70 parov dobrih čevljev. Sploh so v vaseh gornjesavske doline darovali pretežno obleko, obutev, posteljno perilo in tudi pohištvo, v denarnih prispev. ki h pa so prednjačili v Žirovnici, kjer so doslej zbrali nad 80.000 dinarjev. Od podjetij so doslej razmeroma največ dali pri »Vino-Gorenjka« ter špedicija in kurilnica na Jesenicah.
B. B.
S prvotnim planom je bilo predvideno, da bo v tržiški občini blizu 1,174 milijonov dinarjev dohodkov za proračun. Od toga bi ostalo za potrebe občinskega proračuna 574,020.000 dinarjev. Že pri sprejemanju proračuna začetkom leta pa so vsi ugotavljali, da bo premalo dohodkov za vse potrebe v občini. Zato so že takrat upoštevali le najnujnejše zahteve.
Zaradi znižanja prispevka iz osebnih dohodkov se po novem zmanjšajo predvideni dohodki proračuna za 41 milijonov 888.000 din. Zaradi zmanjšanja sredstev proračuna, je bilo nujno treba zmanjšati tudi izdatke in sicer za 7.3 %. Po predlogu, ki so
ga odborniki na torkovi seji sprejeli se zmanjšajo posamezne postavke, in sicer za šolstvo 7.3 odstotkov, kultur-no-prosvetno dejavnost 12,4, socialno skrbnstvo za 7.3, zdravstveno varstvo 22, komunalno dejavnost 7, delo državnih organov 11,7, dejavnost krajevnih skupnosti 9, dejavnost družbeno političnih organizacij za 17.1 odstotek itd.
Najbolj boleča postavka proračuna so vsekakor obveznosti za anuitete. Ker za te ni mogoče dobiti nobenega odloka, v prvotnem predlogu pa jih niso upoštevali v celoti, so morali te obveznosti zvišati v novem proračunu za 11.5 odstotkov. Dokončno besedo o predlogu bodo še rekli volivci na zborih.
Gostinstvo na razpotju
Gostinci na Gorenjskem se zavedajo, da je le od njih odvisno uspešno ali neuspešno gospodarjenje
Predstavniki gostinskih gospodarskih organizacij in gostišč družbenega in zasebnega sektorja gorenjskih občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič so v torek na posvetovanju na Bledu razpravljali o letošnjih rezultatih gospodarjenja in o novih razmerah po reformi in ugotovili: da je bila letošnja poletna sezona dobra, da pa takih mesecev, kot sta bia julij in avgust, zlepa ne bo več, in da je zato treba za prihodnje uspešno poslovanje poiskati in izkoristiti vse skrite možnosti, ki so pri njih samih. Zavedajo se namreč, da od sprememb zakon-
Telovadno društvo »PARTIZAN« Kranj		
Pričela se je		
	REDNA VADBA	
	po naslednjem	
	URNIKU	
OSNOVNA SOLA Dr. FRANCETA PREŠERNA		
PONEDELJEK	18.30—19.45 19.45—21 15	pionirke mladinke — članice
TOREK	19.45—21.15	mladinci — člani
	18.30—19.45	pionirji
SREDA	19.00-21.00	orodna vadba
ČETRTEK	13.30—19.45 19.45—21.15	pionirke mladinke — članice
PETEK	18.30-19.45 19.45—21.15	pionirji mladinci — članice
STTŠ (T"7'"	STILNA ŠOLA)	
TOREK	16.00—17.45 ,19.30-21.00	deca sarejši člani, članice
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU!		
	Za upravni odbor »Partizana«	
skih predpisov, instrumentov, pa od občin in družbenih investicijskih skladov ne morejo več kaj prida pričakovati, zato je le od njihovega dobrega gospodarjenja odvisno, kako bo v prihodnje. Drugim državam konkurenčne cene, razlike med cenami v sezoni in po sezoni, podaljšanje sezone, kvalitetnejše storitve in boljši odnosi do gosta, selekcija kadra, boljša izobrazbena struktura gostinskega kadra, individualno prilagajanje potrebam trga — to in še marsikaj drugega so rezerve, ki jih bo treba aktivirati, kajti prav na teh stvareh najbolj boleha naše gostinstvo.
Gostinstvo in turizem sta na Gorenjskem pomembni gospodarski panogi, vendar še vse premalo razviti predvsem spričo pogojev, kakršni so. Zaposleni v gostinstvu ustvari v Sloveniji letno povprečno 1.600 dolarjev deviz-
KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA
bo dne 16. oktobra 1965 NA JAVNI DRAŽBI
PRODALA del
stanovanjske hiše
Sp. Sorica 18 Izklicna cena 1,000.000 din
lavna dražba bo v zadružnem domu Sorica ob 9. uri. Hiša bo vseljiva spomladi.
nega priliva, na enega zaposlenega v ostalem gospodarstvu pa ga pride le 136 dolarjev. Letno daje gostinstvo v Sloveniji približno 18 milijonov dolarjev deviz, ostale gospodarske dejavnosti pa 34 •• milijonov dolarjev. Vendar je v približno 50 milijardah dinarjev prometa,  kolikor ga je ustvarilo gostinstvo v Sloveniji lani, udeležena Gorenjska le s 6 milijardami- in 800 milijoni  dinarjev, torej ne v taki meri, kakršne kapacitete ima. Kapacitete pa so še vedno premajhne, ker smo vanje po vojni premalo vlagali, in prav to gostinstvu v številnih primerih onemo-.goča   racionalno koriščenju tudi tistih kapacitet, ki jih ima. Analize kažejo, da turist po svetu povprečno 60 do 70% svojih izdatkov porabi  v  hotelu  ali gostilni, ostalo pa v trgovini in drugje. Te možnosti pa pri nas vedno nima. Prav zato tudi povprečna potrošnja gostov v Sloveniji v zadnjih letih stagnira, namesto da bi naraščala. - at
Pohod na Stol
Strokovni šoli železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah sta imeli v četrtek prvi športni dan v letošnjem šolskem letu. Sli so k novo zgrajeni Prešernovi koči na Stol. Nad 500 učencev in predavateljev omenjenih šol je krenilo ob 7. uri zjutraj iz Most do Valvazorjevega doma, kjer je bila kratka kontrola graničarjev, od tam pa na Stol. Pohod so učenci izkoristili za prenos opeke in ostalega gradbenega n.ateriala k Prešernovi koči. Nerazum-
Veliko več razprave kot predlog rebalansa pa je povzročil predlog odloka o rokih čiščenja in. pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov. Odborniki so ostro kritizirali delo dimnikarjev na območju tržiške občine. Tako v okoliških vaseh niso videli dimnikarja že več kot leto, tudi v samem mestu opravljajo svoje delo izredno malomarno in zelo poredko. Zato so odborniki zahtevali, da dobijo najprej zagotovilo, da bo delo v prihodnje v redu opravljeno, predno sploh sklepajo o sprejemu odloka. - S.
Zbori volivcev
V tržiški občini je te dni zelo živahna politična dejavnost. Sinoči so se začeli zbori volivcev, na katerih razpravljajo o rebalansu občinskega proračuna, še pred zbori pa so obravnavali rebalans tudi družbeno politične organizacije in društva na terenu. Tak posvet je bil v četrtek za področje samega mesta, ki ga je pripravila krajevna organizacija SZDL.
Pri obravnavi proračuna so se največ zadržali pri izdatkih za šolstvo. Pri tem so opozarjali na probleme, s katerimi se srečuje obvezno šolstvo zaradi pomanjkanja sredstev, med katerimi velja vsekakor še posebej omeniti posebno šolo in troizmenski pouk v Križah.
Tudi za načinom obravnavanja proračuna se niso strinjali. Dejstvo je namreč, da je predlog proračuna vsako leto že tako pripravljen,, da ga ni mogoče dosti spreminjati. Zato so predlagali skupščini, naj za prihodnje leto najprej da v obravnavo vse potrebe, da bi se občani lahko sami odločili o prioriteti financiranja posameznih dejavnosti, šele nato pa bi po tej prioriteti tudi naredili predlog razdelitve sredstev.
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj. Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava Id tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo