Ljubljana, ponedeljek 17. avgusta I93I Upravnižtvo: Ljnbljana, Knafljeva ulica S. — Telefon St 8122, 8123, 3124, 8125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St — Telefon št 190. Podi^žniev? Jesenice: pri kolodvor« St. 1*10. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiSl dr. Bannv gartnerja. Pooed rOjaka izdaja >Jubra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Narofia m posebej in velja po pošti prej®-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečna Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo« št 3122, 8123, 3124, 8125 m 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* Vefon St 2440 (pomoči 2562). Celje: Kocenova nL a Telefon St 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu. SIJAJNA PROSLAVA KRALJEVEGA VLADARSKEGA JUBILEJA Ves Jugoslovenski narod je včeraj manifestiral svojo globoko lju bežen, vdanost in hvaležnost do svojega narodnega kralja in vod Huda železniška nesreča v Avstriji Brzovlak Rim — Dunai ]e ▼orni vlak — 12 mrtvih, Dunaj, 16. avgusta. A A. Korbiro poroča: Danes ob petih zjutraj je na postaji Gdss na Štajerskem trčil brzovlak v tovornega. Katastrofa je zahtevala mnogo žrtev. Mrtvih je 12 ljudi, 4 so nevarno, 30 pa lažje ranjenih. Danaj, 16. avgusta. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 3.50 zjutraj je med postajama Hinterberg in Gdss na progi Beljak—Bruck a/Mur zavozil direktni vlak Rim—Dunaj v pri uvoznem signalu postaje Goss stoječi tovorni vlak, pri čemur so stroj, osebni in poštni voz ter en osebni voz direktnega vlaka in štir- pri postaji Gdss trčil v to-10 hudo, 30 lažje ranjenih je vagoni tovornega vlaka skočili s tira in bifi hudo poškodovani. Stroj direktnega vlaka in štirje tovorni vagoni so se prevrnili po nasipu. Nesreča je zahtevala 12 človeških smrtnih žrtev; razen tega je bilo 10 oseb hudo ranjenih. Zaradi trčenja je bila proga zatrpana in je bilo treba inozemski promet usmeriti preko St. Michaela in Amstettena, oziroma Gradca in Maribora. Reševalna dela so se pričela takoj, bodo pa najbrž končana šele tekom noči na ponedeljek. O vzrokih katastrofe je bila uvedena stroga preiskava. vladavino Vašega VeHSaostva v korist ta srečo domovine in celokupnega naroda..« Ljubljana, 16. avgusta. Razen v Sloveniji, kjer se bodo vršile glavne proslave šele jutri, je vsa Jugoslavija danes na izredno svečan način proslavila 10-letnico vladanja Nj. VeL kralja Aleksandra I. Ce nikdar poprej, je tokrat ves narod ne glede na stan in vero, meščan ali kmet, gospod ali delavec, spontano manifestiral svojo globoko ljubezen do vladarja. V kolikor so bile morda tu ali tam proslave manj sijajne, so bile tembolj iskrene. Brez razlike na pokrajino, brez ozira na stan in družabni položaj, je ves narod enodušno manifestiral svojo ne-pokolebljivo ljubezen in zvestobo do svojega kralja, očeta domovine in voditelja vsega naroda. Pokazalo pa se je ob tej priliki tudi, kako hvaležen je narod kralju za vse, kar je storil, zlasti pa za njegov veliki državniški čin od 6. .januarja, ko je dosledno veliki ideji svojega velikega očeta udaril trdne temelje narodnemu in državnemu edinstvu ter dal državi enotno ime, ki tako že na zunaj manifestira popolno narodno in državno edinstvo in enakopravnost, Pomembne so vse te svečanosti v toliko bolj, ker so to priliko izkoristili tudi državljan? nejugoslovenske narodnosti, da manifestirajo svojo vdanost do kraljevskega doma in do skupne domovine Jugoslavije. Tem velikim manifestacijam se bo jutri pridružila še Slovenija, ki gotovo ne bo zaostajala za ostalimi pokrajinami Jugoslavije in se teko tudi s svoje strani oddolžila onemu, ki ji je prinesel osvobojenje in uedinjenje. Na Bledu Bombni atentat v Sofiji Krvava bitka med miličniki in vojaštvom v Veroni MOGOČNA MANIFESTACIJA NARODNEGA DELAVSTVA Dva delavska praznika v Trbovljah — Prisrčne ovacije voditeljem delavstva iz ČSR — Ogromna udeležba na delavskem kongresa Za praznik in nedeljo si je izbralo na-že narodno delavstvo Trbovlje za sedež zborovanja NSZ, federacije narodnih delavskih organizacij iz naše kraljevine in slovanske delavske internacijonale. 17. prav posebnega namena so si prireditelji izbrali Trbovlje, središče rudarskih revirjev. Narodno delavstvo je manifestiralo s tem, da je rudarsko delavstvo med njegovimi najvažnejšimi sestavnimi deli in da stoji za rudarji močna narodna delavska organizacija, ki je sposobna in voljna, da z doslednim delom izboljša socialni položaj rudarjev in vsega delavstva. V naslednjem objavljamo poročila o mogočnem in lepem poteku obeh kongresnih dni. Trbovlje, 16. avgust*. Prvi kongresisti so dospeli v Trbovlje že ■v soboto, na »praznik. Trbovlje so jib J5pre-jelp v resnično prazničnem razpoloženji;. Pošlim gostom so priredili na kolodvoru domači delavski predstavniki prisrčen sprejem, nato pa so odšli do gostilne Božič, nasproti Sokolskega doma. kjer ima poslovne prostore tukajšnja NSZ. Ob 10. se je pričela v tajništvu NSZ seja Federacije narodnih strokovnih organizacij ki ji je predsedoval g. Rudolf Juvan. Federacijo tvorijo NSZ s 4000 člani, Naaijonalni sindikat, ki ca zastopa predsednik g. Štefan Vučkovic iz Zagreba, z 11.000 člani. Privatni nameščenci s 1800 člani ter delavske organizarije iz Beograda, Splita in drifgod. Federacija je bila ustanovljena lansko leto in se mora boriti še z začetnimi težkočami. Da se ustvarijo čim trdnejša tla za nadai.j-Tiie delo. se je pripravil pravilnik za poslovanje Federacije. Med drugim vsebuje pravilnik naslednje: Upravo federacije tvori najprej delegatski zbor, v katerega pošlje vsaka včlaniena edinica za vsakih začetih 500 članov po 1 delegata; delegati izberejo izmed sebe za vsakih 2000 članov po ene-ca predstavnika v upravni odbor. Za čim-večjo prožnost Fedracije pa se izbere še oži i izvršilni odbor, ki ga tvorijo predsednik. tajnik in blagajnik. Strokovni tajnik dela le po navodilih predsedstva. Sedež Federacije bo v Beogradu, seje upravnega odbora pa se bodo vršile izmenično v raznih krajih naše kraljevine. Za vsakega svojega člana bodo plačale posamezne Federacije po 2 Din letnega prispevka. Vsakoletni kongresi Federacije se bodo vršili jeseni. Debate pri sestavi pravilnika so se udeleževali vsi navzoči člani: gg. Juvan, Kravos, TJupnik. Tavčar iz Ljubljane. Koren iz Jr-bovp'' Vnekovič m Biban -iz Zagreba itd. (i. predsednik Juvan je-podal nato poročilo o stanju v delavskih organizacijah. "Prvič je bila zastopana delavska narodna federacija letos o binkoštih v Pragi, kjer se ie vršil pomemben sestanek slovanskega delavstva. Ob tej priliki se je ustanovila Slovanska strokovna delavska jednota. V predsedstvo te »slovanske delavske internacijonale« so bili izvoljeni za delavstvo iz Jugoslavije Stankovič, Vučkovic, dr. Bohinjec in Juvan, ki je obenem podpredsednik Jed note. Po podrobnejšem razmotrivanju položaja tako v Federaciji kakor tudi v Slovanski internaci.ionali, je bila zaključena konferenca Federacije. Ob 16. sc je pričel v trboveljskem Sokol-skem domu zbor delegatov narodnih delavskih organizacij Udeležili so se ga zastopniki raznih strokovnih organizacij, med niimd delegati iz Nemčije pod vodstvom g. Bolhe. Sreskega načelnika iz Laškega je zastopal tajnik g. Schvvab. Presenetljivo lepo so bile zastopane krajevne organizacije NSZ iz dravske banovine. Prav vse so poslale po več delegatov. Zastopane so bile organizacije: Jesenice. Hrastnik, Zagorje, Litija, Ziri, Ptui, Maribor, Stražišče, Celje, Gračnica, Tržič, Kranj, Ruše, Logatec, Trbovlje, Srednja vas. Društvo dimnikarskih pomočnikov, Zidarska skupina. Društvo uslužbencev električne cestne železnice. Delegatskemu zboru so podali funkcionarji podrobna poročila: g. Juvan predsedniško poročilo, g. Kravos tajniško, g. Sto-par pa blagajniško poročilo. Po poročilu revizorja g. Grašiča je bil podan upravnemu odboru absolutorij. nakar so bili določeni še NSZ delegati za Federacijo in za Jednoto. Med zborovanjem je došlo v dvorano pet voditeljev narodnega delavstva iz ČSR, ki so prinesli pozdrave naših severnih bratov. Delegacijo tvorijo: predsednik »Slovanske intenacijonalec g. Tučny, podpredsednik g. Prohazka, tajnik g. Vošeckv ter odbornika g. Konitovskj- in g. Šterban. Bili so od zbo-rovalcev burno pozdravljeni. Za ovacije zborovalcev se je zahvalil g, Prohazka. Predsednik g. Juvan je v svojem poročilu izrekel toplo zahvalo listom, kd podpirajo pokret narodnega delavstva, in se zahvalil tudi tajniku g. Vladimirju Kravosu, ki bo te dni obhajal desetletnico svojega tajniškega delovanja. Zbor ga je z gromovitim aplavzom nagradiil. Iskreno zahvalo je izrekel g. Juvan trboveljskemu delavstvu, ki je vse izborno uredilo za potek kongresa. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika NSZ g. Juvan, za podpredsednika g. dr. Bohinjec, za tajnika g. Kravos in za blagajnsika' g. Stopar. Poleg tega izvršilnega odbora je "bilo izvoljenih še 16 članov v upravni odbor, ki ga tvorijo zastopniki raznih podeželskih organizacij. Prihodnje leto bo praznoval narodni strokovni pokret 25-fiftnico svojega dela. Sklenjeno je bilo, da se bo ob tej priliki vršil v Ljubljani kongres vsega narodnega delavstva, razvil pa «e bo tudi prapor centrale. * Trbovlje, 16. avgusta. Današnja nedelja je bila, čeprav je bi-la vsa dolina zavita v megleno kopreno fn je grozil neprestano dež, za vse narodno čuteče delavstvo velik, solnčen dan. Prinesla je zmago napredno strokovne misli, ki jo je še povečal pomemben praznik; jubilejni dan vladanja kralja Aleksandra. Ob pol osmih se je že zbrala velika množica zavednega delavstva jwed rudniško restavracijo, od koder je odkorakala v sprevoda na kolodvor z godbo na čelu. Že sprejem na kolodvoru je pokazal, kako se je narodna misel razmahnila med širokimi delavskimi sloji. Oba vlaka, ki dospeta okrog 9. z ljubljanske in zidanmoške strani, sta privedla ne- pničakovna veliko množico delovnega ljudstva. Takoj po izrečenih dobrodošlicah se je razvil mogočen sprevod Na čelu je jezdilo 5 stasitih rudarjev z državnimi prapori v roki. Za godbo pod vodstvom g. Antona Hudarina so se nato razvili močni delavski bataljoni, ki so jih po cesti pozdravljali poleg zastav Da hišah tudi številni slavoloki z narodnimi vseslo-vanskimi napisi. Ob celi poti so se zbirale skupine domačega delavstva, k,i so tudi prisrčno pozdravljale svoje goste. Na trgu pred rudniško restavracijo je pričakovala povorko več stoglava množica in ko se je zlila tja še povorka, je bilo zbranih na trgu nad tri tisoč delavcev in delavk. S stopnjišča rudniške restavracije je prvi pozdravil množico trboveljski župan g. ravnatelj Gustav Vodušek, ki je izjavil, da bo današnji kongres uveril tudi mlač-neže, da je naš spas le v našli narodni državi. V veliko oporo pa so nam bratje čehoslovaki. (Viharne ovacijc navzočim delegatom iz č-SR.) Govornik je uporabil današnji jubilej, da je očrtal nekatere momente, ki so važni tudi za delavsko življenje. Ko je povdaril: »Monarhija Kara-djordjeviičev je rešila Jugoslavijo!«... je zaoril ves trg v navdušenju; godba pa je intonirala Bože pravde. Vso tisočglavo množico je pozdravil tudi g. dr. Joža Bohinjec, ki je omenil, da je prihitelo narodno delavstvo v Trbovlje pod modro-belo-rdečim praporom, pod katerim hočemo doseči popolno socijalno pravičnost za vse. Po viiharnem odobravanju dr. Bohinjčevega govora se je usmerila povorka za prapori narodnega strokovnega delavstva iz Ljubljane, Jesenic in Ptuja p robi Sokolskemu domu. Kakor na široko in mogočno lavino je bil pogled na to razgibano množico. Velika dvorana Sokolskega doma je mogla sprejeti le del množice, ostali pa ao vztrajali v veži, na sfcopnjicah in psod odprtimi okni mnogo, mnogo pa jih je ioo-ralo oditi. Kongres narodnega delavstva je otvoril predsednik NSZ g. Rudolf Juvan, ;ki je pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnike češkoslovaškega delavstva, zastopnike Sokolstva, ženskih organizacij, našega delavstva iz Nemčije pod vodstvom gosp. Bolhe, zastopnika ljubljanskega župana Ljubljana, 16. avgusta. Ugledno Luakmannovo rodbino v Ljubljani je zadel težak udarec. Vse mesto govori danes o tragični smrti, ki ie doletela go. Zoro, soprogo inženjerja* g. Herberta Luckmanna v nedeljo zjutraj na lovu. Izvedeli smo naslednje podrobnosti: Luckmannovi imajo svoj stalni lov v To-mišlju pod Krimom. Ga. Zora ie bila že ves teden na lovu na srnjake ?n jih ie tudi več ustrelila. V soboto se je vrnila v Ljubljano, a se je okrog 11. dopoldne zopet odpravila z doma v Tomišelj. kjer je odšla v spremstvu lovca g. Sveteta popoldne znova na lov na srniaka. Vse popoldne sta zalezovala srnjaka, pa niste imela sreče. Proti večeru sta se vrnila, danes pa sta bila zarana zopet na lovu. Pa s?et brez usneha. tedaj je pa sr. Svete urinom-nil. da bi utegnila naleteti na srnjaka tnab nižje od cerkvice. Gospa je sedla na naro-bek. lovec pa je odšel naprej z namenom, da bi srniaka v slučaju, da ga zaleže, ori- Novo mesto, 16. avgusta. Snoči okrog 21. je nastal velik požar v tri ure oddaljeni vasi Podturn. Ogenj se je pojavil v času, ko se je v tamošnji gostilni pri Cinku vršila gasilska veselica v proslavo lOletnice obstoja društva. Med številnimi gosti je vladalo najlepše razpoloženje, ko je nenadoma začelo biti plat zvona. Prestrašeni so planili ljudje na cesto in opazili, da je v plamenih gospodarsko poslopje posestnice Ivane Goršetove. Gasilci so takoj odhiteli po motorno brizgalno domačega gasilnega društva, obenem pa so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Toplic, Poljan, Vavte vasi, črmošnjic in Uršnih sel. V kratkem času so stopile v akcijo štiri motorne in ena ročna brizgalna. Nad 200 gasilcev je bilo zbranih, vendar pa se je ogenj širil s tako naglico, da je bilo naglo v plamenih pet velikih gospodarskih poslopij in ena stanovanjska hiša. Le spretni akciji gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na vso vas, kar bi lahko povzročilo ne-dogledno katastrofo. Po štiriurnem napornem in požrtvovalnem delu se je gasilcem posrečilo, da so ogenj omejili. Kljub vsemu prizadevanju pa je posestnici Ivani Goršetovi zgorelo vse, in sicer stanovanjska hiša, hlev, pod in kašča. Njenemu sosedu Janezu Pircu sta pogorela hlev in pod, dočim so stanovanjsko hišo komaj in komaj ohranili, šestkrat je začela goreti, vendar pa so jo naposled rešili. Le podstrešje in zadnja okna so nekoliko ožgana. Pri Pirčevih so k sreči še rešili vso živino, Goršetovi pa sta pogorela tudi dva prašiča, razen tega pa vse poljsko orodje, ypi poljski pridelki in ysa krma ga obč. svetovalca g. Rupni\i in drugo. Iskreno zahvalo je izrekel narodnemu časopisju, posebno »Jutru« in »Slov. Najodu«, ki vedno podpirata težnje narodnega delavstva. Ko je izrekel pozdrav našemu vladarju, je dvorana odjeknila od navdušenih vzklikov, godba, ki je bila postirana na prostem, pa je intonirala »Bože pravde«. Prav tak všharen pozdrav je vzbudila čestitka previden tu ČSR Tomažu Masaryku, godba pa je zasvirala »Kdo domov muj«. G. Juvan je (izrekel iskreno zahvalo gosp. ministru socijalne politike in banu dr. Marušiču, ki kažeta polno umevanje za delavsko potrebe. Za tem je g. Juvan prikazal razvoj narodnih strokovnih organizacij, M so vznik-le na naših tleh v letu 1907, idejo pa smo povzeli od bratov čehoslovakov. V teku let se jc razpredla lepa misel do slovanske internacijonale. Kongres so pozdravili v utnenu hišnega gospodarja član Sokola br. Pavlin, župan g. Vodušek za občino, za ljubljanskega župana g. Rupnik iz Ljubljane, za Delavsko zbornico g. Tavčar, nato so govorili še delegatje železničarjev, g. Ladkovič za sarajevske sindikate, g. Vučkovic za združene zagrebške delavske organizacije, g. Volčan-šck, g. .Tadreško za beograjsko delavstvo. Krasen pragramatičen govor pa je imel bivši češkoslovaški minister za socijalno politiko g. Tučn.v, delegat iz Nemčije gosp. Bolha pa je potožil težnje naših delavcev za mejo in> je povdaril, da je spa« naših žuljavih rok le v narodnih strokovnih organizacijah. Temperamenten in domač pozdrav brata iz tujine je bil bogato nagrajen. Po pozdravih še nekaterih navzočih predstavnikov organizacij so bili precitani brzojavni pozdravi naših delavskih organizacij iz Francije, Belgije in Nizozemske, čsl. na-rodnosociaHstične omladine iz Prage, pod-bana g. dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca, našega praškega poslanika in trboveljskega rojaka dr. Kramerja. bivšega ministra g. Piiclja. Ivana Deržiča, g. Žemljica i. dr.. Brzojavne pozdrave so poslali: Jugoslovanska delavska podporna jednota iz Sensa v Franciji in iz Heerlena v Holandiji. Zveza čsl. nar. soc. omladine iz Prage, OPEST iz Ljubljane in mnogi drugi. Globoko zasnovan ter načelnih idej m praktičnih predlogov bogat referat o »Gospodarskem položaju in o načelih narodnega delavstva« je imel podpredsednik NSZ g. dr. Bohinjec, ki je nato preči tal resolucije. Bile so soglasno sprejete, najkar je zaigrala godba >Hej Slovank in >Marseljezo<. S tem je bil ob 13. zaključen veličastven kongres, ki bo ostal trajno zabeležen v zgodovini narodnega delavskega pokreta. V okviru kongresa so se vršile že včeraj in danes nogometne tekme, pokal NSZ je odnesel trboveljski »Amater«, narodno veselico popoldne pa je žal motil dež gnal gospei pred puško. Jedva ie bil lovec kakih 200 m stran, je nenadoma počil strel. Svete ie bil prepričan, da je bil strel namenjen srniaku in da ga ie ustrelila gospa. Vrnil se je naglo na krai, kjer ie ostavil gospo Zoro. Ves Dre-strašen je pa našel gospo na tleh. kraj nje ca puško. Nesrečna gospa je bila mrtva. Lovec Svete je mnenja, da je hotela gospa Zora najbrž pobrati cigaretni ustnik, ki ji je menda padel iz ust. ko ie oa sklonila, se ie nepričakovano sprožila nabasana puška v njenem naročju. Strel 't gospo zadel v prsi in je bila takoj mrtva. O tragičnem dogdku je lovec takoj obvestil orožnike in rodbino. Truplo ponesrečene gospe Zore Luck-mannove. ki ie oo rodu Iz znane ugledne rodbine Gorup - Savinjski, prepeljejo v ponedeljek v Ljubljano, v torek cb 16. pa se bo vršil pogTeb. Tatvina živino. Komaj so rešili skrinjo, v kateri je i imela nekaj prihrankov. I V splošni razburjenosti so začeli ljudje tudi iz drugih hiš nositi pohištvo, boječ se, da bi se ogenj še bolj ne razširil. V strahu in razburjenosti so nekateri metali stvari kar skozi okna, tako da se jim je pohištvo večinoma razbilo in trpe nekateri hudo škodo. Največjo smolo pri tem pa je imel trgovec Medic, ki je znosil svoje blago iz trgovine na prosto. Ko je danes začel blago spravljati nazaj v trgovino, je opazil, da mu je bilo mnogo ukradenega. Največ je izginilo raznega manufakturne-ga blaga. Skupna škoda, ki jo je povzročil požar, še ni točno ocenjena, znaša pa gotovo par stotisoč dinarjev. Kako je ogenj nastal, bo pojasnila šele preiskava. Nekateri mislijo, da je ogenj podnetila zlobna roka, govori pa se tudi, da je ogenj morda nastal od raket, ki so jih spuščali na vese-ličnem prostoru v zrak. Hiše sc podirajo Pariz, 14. avgusta. V predmestju Lvona se je podrla neka hiša, iz katere so potegnili doslej štiri mrtve. V razvalinah je pokopanih še 15 ljudi. Mnogo ranjencev so prepeljali v bolnico. Tudi v Parizu samem se je dogodila velika nesreča pri podiranju neke stare hiše v Quartir Latinu. Porušil se je neki zid, ki je zasul tri delavce. K sreči so odnesli le lažje poškodbe. V no-kem pariškem predmestju se je podrla nova zgradba, pri čemer sta bili ubiti dva osehi, *" ~~ ' Aleksander Gjud f Ljubljana, 16. avgusta. V Zagrebu je na Veliki šmaren po kratki in mučni bolezni nepričakovano umrl ugledni ljubljanski obrtnik g. Aleksander Gjud, brivski mojster v Ljubljani, še pred 14 dnevi je bil čvrst, moral pa je na operacijo na vratu, kateri je žal podlegel. Pokojnik se je rodil 24. februarja 1863 v Zagrebu. Z 12. letom je nastopil učno dobo pri mojstru Ottu in postal 1873 pomočnik. 1884 je prispel v Ljubljano, kjer je nastopil službo pri brivcu Bosinaru. Bil je varčen in trezen mladenič in si je v nekaj letih toliko prihranil, da se je 1889 osamosvojil. Odprl je lastno brivnico na Kongresnem trgu št. 3. Zaradi reda in snage v svoji brivnici si je kmalu pridobil vodilno mesto med takratnimi brivskimi mojstri v Ljubljani. V tem lokalu je izvrševal brivsko obrt do 1911, nato pa je kupil hišo na Kongresnem trgu št 7 ter se z brivnico vred preselil v sedanje lokale, ki jih je večkrat renoviral in preurejal času primerno. Pokojni je bil več let podnačelnlk ljubljanske brivske zadruge in tudi njen dolgoletni odbornik. S svojimi stvarnimi predlogi je mnogokrat pripomogel do sklepov, ki so bili v blagor celotnega zadružnega članstva, zato je bil med stanovskimi tovariši zelo priljubljen. Politično se pokojni ni nikdar udejstvo-val, živel je vse bolj za svojo obrt, kateri je posvetil vse moči. Javnega življenja se tudi ni udeleževal, pač pa je bil član večih kulturnih in športnih društev ter Ljubljanskega Sokola, ki izgubi z njim zvestega brata in dolgoletnega člana. Leta 1928. je praznoval g. Gjud 40-letnico kot ustanovni član in dolgoletni predsednik bolniške blagajne samostojnih obrtnikov, leta 1929. je proslavil redki jubilej — 40-letnico samostojnega obrtništva, lani v maju pa 40-letnico poroke. Pokojni je bil jeklen značaj, blaga duša in mnogokrat ni vedela levica, kaj je dala desnica, zato se ga bodo mnogi tudi s hvaležnostjo spominjali. Zemske ostanke prepeljejo iz Zagreba v Ljubljano, odkoder se bo vršil v ponedeljek ob 17. pogreb iz hiše žalosti na Kongresnem trgu 7 na pokopališče k Sv. Križu. Za pokojnim žalujejo gospa Terezija, sinova Alojzij, ki bo prevzel nasledstvo podjetja, ter inž. Milan. Bodi pokojnemu odličnemu obrtniku ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše globoko so-žalje! Požar pri Braslovčah Braslovče, 16. avgusta. Včeraj, oa Veliki Šmaren, je ogenj uničil hišo in marof z veliko množino krme in drugih poljskih pridelkov. Goreti j« začeto dopoldne med deseto mašo. Ogenj se je pojavil na podstrešju hiše in se je tako naglo razširil, da je bila že vsa hiša v plamenih in se je vnelo že tudi gospo-darsko poslopje, preden so mogla priti na pomoč gasilska društva iz sosednih krajev. In še potem je bilo gašenje zelo naporno in težavno, ker zaradi letošnje suše v nobenem vodnjaku ni dovolj vode. Vendar se je gasilcem, ki so prihiteli iz vse okolice, posrečilo obvarovati, da ni ogenj zajel tudi drugih hiš in poslopij, ki so bila že vsa v veliki nevarnosti. Kako je ogenj nastal, ni znano; po splošnem mnenju so se vnele saje v dimniku. Škoda je precej velika in je le deloma krita z zavarovalnino. Požar na Marjana pri Splitu Split, 16. avgusta, r. V soboto popoldne so bili alarmirani orožniki in gozdarji, da gori šuma na Marjanu. Takoj so bili o tem obveščeni tudi gasilci, s katerimi je odšel na pomoč tudi večji oddelek vojaštva. Požar je nastal nad penzijonom »Split«. Ogenj sc je v gozdu pričel naglo širiti, ker je pihal močan veter ter je objel kompleks v dolžini poldrugega kilometra. K sreči ta pogozdeni teren ni \ v nikakem stiku s. pravim gozdom na Marjanu, zaradi česar je bila le manjša nevarnost, da bi nastal požar večjega obsega. Požar, ki se je pojavil okoli treh popoldne in je objel prccej velik pogoz-den kompleks, je bil do večernih ur ž» zadušen. Velik zbor bojevnikov na Brezjah Brezje, 16. avgusta. Letošnje zborovanje Zveze bojevnikov je bilo na praznik Velikega Šmarna na Brez-iah obiskano kakor doslej še nikoli. Ob pol 10. se je vršila služba božja, pri kateri ie pridigoval kurat Bonač. Peli so škofjeloški pevci in je katehet Kogej opravil še molitve za padle tovariše. Nato se ie pred cerkvijo vršil zbor, ki ga je burno pozdravljen otvoril general Maister. V krasnih besedah je obeleževal 10-letnico vladanja kralja Aleksandra in Je bila z navdušenjem odposlana brzojavna čestitka vladarju. V toplih besedah se je general Maister spominjal tudi pokojnega majorja Martina Colariča. Nato ie Jože Pire razvijal proirram Zveze bojevnikov. Za njim je zbor pozdravil zastopnik g. bana dr. Kar-lin. Sledil je lep govor zastopnika divizijo-naria g. podpolkovnika Jorgoviča. Dalje so govorili: Nikolaj Prestor in zastopnik ameriških Slovencev Anton Grdina. pater Aljan-čič v imenu dobrovoljcev in Matko Štefe v imenu invalidov. Prisostvovala pa sta zborovanju tudi zastopnik ljubljanskega odbora Narodne odbrane podpolkovnik, v. p. Viktor Kristan ijy tajnik ljubljanske univerze dr. Šmalc. Ko je general Maister zaključil zbor. se je razvila prijetna tovariška zabava. Sodelovala sta crodba -•Sloge« in pevski zbor podružnice ZB iz Škofje toke. Revolucija na Kubi Havana, 1 avgusta. AA. Guverner province Santa Clara se je sestal s polkovnikom Milianom Ainielom. O tem sestanku jo guverner obvestil predsednika republike Machada, ki je ponudil upornikom amnestijo, če se vdajo v 48 urah. Predsednik Machado je sam odpotoval na fronto, kar je dalo povoda govoricam o sklepu miru med vlado in uporniki. Kongres je bil raz-puščen in vsi upokojeni in rezervni častniki so bili poklicani pod orožje. Havana. 14 avgusta. AA. Boji med vladnimi četami in vstaši, ki jih vodi bivši predsednik Menocal, se nadaljujejo. Vstaši imajo. Mse.deaih £ £>rov4a& Novi grobovi V nedeljo je umrla v Ljubljani v starosti 73 let gospa'Antonija Sterkova iz znane in ugledne postonjske rodbine Berger-jeve. Pokojnica je bila mirna in skromni gospa. Do bližnjega .ie imela vsak čas odprte roke in srce. Vzgoii svojih otrok posvetila vso materinsko skrb in ljubezen. Sin Darko ie učitelj v Ptuju, vztrajen so^ kolski delavec ter član mnogih drugih narodnih društev, hčerka Milena knjigovodki-nja, Tonči uradnica poštne direkcije v Ljubljani, Mira pa je poročena s kontrolorjem državnih železnic v Ljubljani Viktorjem Je-rucem. V ljubljanski nbožnici je v soboto popoldne umrl nagle smrti g. Janez B a š t o 1 c, star 62 let. V ubožnioo je prišel šele pretekli mesec. Med delavstvom ie bil znan sodrug. Po vojni je posebno delal v Središča pri Pluju. Bil jc več let odbornik in predsednik Osrednjega društva lesnih delavcev za Slovenijo. Pogreb bo danes ob 16. ir. mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Pogreba se udeleže razne strokovne organizacije z deputacijami in z zastavami. V Ponikvah je umrla gospa Frančiška Blatnikov a, kri je dosegla č^stito starost 80 let. Pogreb blage družinske matere bo jutri ob 9. — V Mengšu je umrla ugledna poseslnica in gostilničarka Marija F u n t -kova. ki zapušča pet otrok. Pogreb bo jutri ob 10. — V Mariboru ie umrla v starosti 56 let gospa Marija G o r š e t o v a, soproga upokoj. poštnega poduradnika. Pogreb bo danes ob 17. — V Zagradu pri Celju je umrl v starosti 49 let g. Karol La-poniik, knjigovez v tiskarni >Celeja< ii tamkajšnji hišni posestnik. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije! _ Slavnostni dnevi v Škof ji Loki Škof j a Loka, 16. avgusta, Kakor nobeno drugo mesto t Sloveniji, tako svečano obhaja Škofja Loka 10 letnico vladanja kralja Aleksandra. Pri nas trajajo slavnostne prireditve kar tri dni in se jih udeležuje vse prebivalstvo mesta in okolice. Lahkoatletski odsek Sokola je priredil na Veliki Šmaren športni dan. Ob 11. dopoldne sc je vršila štafeta okrog mesta, katere sta se udeležili dve sokolski ekipi, ena vojaška in ena naraščajska. Zmago sta odnesli članski štafeti. Ob 16. je na letnem telovadišču ženski m moški naraščaj tekmoval v odbojki, ob pol 18. je pa privabila na igrišče izredno veliko množico gledalcev nogometna tekma med kombiniranim moštvom Ilirije iz Ljubljane in domačim Sokolom. Igra je bila kaj živahna in napeta. Agilni Škofjeločani so se prav dobro postavili, saj so igrali zmagovito z Ilirijo 7:4. Ce bi ne imel vratar smole, bi bil rezultat še ugodnejši. Sodil je g. Mavec na splošno zadovoljnost. Zvečer je bil v prijaznem salonu pri Kavčiču prijetna zabava domačih in ljubljanskih športnikov. V čast kraljevega jubileja je priredil škofjeloški prometni odsek v uršulinskem samostanu zgodovinsko razstavo, ki jo je otvoril župan g. Josip Hafner s slavnostnim govorom. Na razstavi so razstavljeni bogato vezani paramenti uršulink. razns zgodovinske knjige, odlična umetniška dela, Mencingerjeve slike, spomini na dr. Ivana Tavčarja, prekrasna gotska moo-štranca iz kta 1520 (last župne cerkve v Poljanah), portreti zgodovinskih oseb, izdelki" razmih rokodelcev, mojstrska dela ključavničarjev, barvarjev, mizarjev in dela umetnikov, rojenih v loškem gospostvu ali onih, ki »o tam delovali. Razstavo je oba dneva ogledalo mnogo ljudi. V nedeljo ob 10. je bil v župni cerkvi po veliki maši blagoslov z zahvalno pesmijo. Vsa Škofja Loka je v državnih zastavah, v mraku so pa meščani razsvetlil vsa okna. Uprav bajen je bil pogled na grad. ki je žarel ves v rdečih lučih. Ob pol 21. se je iz kapucinskega predmestja razvil dolg sprevod z godbo gasilskega društva na čelu. Množica manifestantov se je podala pred starodavno mestno hišo, kjer jo je g. Stevo Šink ogovoril v navdušenih besedah, blagoslavljajoč 10 letnico vladanja kralja Aleksandra. Po državni himni ovacije priljubljenemu vladarja in močni Jugoslaviji niso mogle ponehati. — V ponedeljek bo ob pol 9. slavnostna občinska seja. Slavje dolskih gasilcev Hrastnik, 16. avgusta. Včerajšnje dolsko gasiilsko slavje ie zgodaj zjutraj najavila budnica. ori kateri je svirala rudniška godba iz Hrastnika. Ob 9. se je vršil sprejem na hrastniški postaji. Došlo ie precej gostov, posebno \z društev trboveljske gasilske župe z žiro-nim načelnikom g. Gučekom na če!u. Le« sprevod se ie vil oo spodnji hrastniški dolini proti Dolu. navdušeno pozdravljen od Hrastničanov, Brničanov in Dolanov. Med pokanjem topičev je dospela n-o-vorka na Dole ter takoj krenila na noko-pališče. da se oddolži prvemu svoienia načelniku pokojnemu g. Alojziju Podmeni-ku (Dacarju). Na grob so položili krasen venec in dolski gasilci — nevci so zancii pod vodstvom učitelja g. Candra »Blagor mu«. Nato se je brala maša v kapeli poleg prenovljenega Gasilskega doma, po maši se je blagoslovila nova motorka. kateri je kumovala ga. Drakslerjeva,'in nito dom, kateremu so kumi posestniki iz dol-ske okolice gg. Igričnik, Draksler (Čs-drčan), Laz-nik (Ko]enc) in Hauptman. Novi dom so ustvarili s prezidanjem stare šole. V njem so prav čedni prostori, tako shramba za gasilsko orodje, mala dvorana. pisarna in stanovanje za orodjarja aii hišnika. Ob 13. ie bfl v čast gostom in k umom banket. Od 15. do 16. se ie vršil koncert rudniške godbe iz Hrastnika, ki je s.nioh sodelovala noleg pevskega zbora r.ri vsei slavnosti. Po koncertu se ie razvila veselica pod kozolcem g. Štraus-a. Zal se ie vršila slavnost v odsotnosti duše dciskega gasilnega društva društvenega načeln.ka in župana g. Jakoba Drakslerja, ki se zdravi v ljublianski bolnici. S proslave se je poslala tudi vdanostna brzojavka Ni. Vel. kralju Aleksandru. Ali si 2e član Vodnikovo 4mžbeT Tragična smrt gospe Zore Luckmannove Na lovu v Tomišlju ji je strel iz lastne pušike pretrgal nit življenja Velik požar v dolenjski vasi Posebno hudo sta prizadeta dva posestnika - Počastitev dr. Chodounskega na Jezerskem Krasno uspela manifestacija hvaležnosti in vzajemnosti Jezersko, 16. avgusta. Vse več kakor ob drugih nedeljah in praznikih je brnelo na Veliki šmaren avtobusov in avtomobilov skozi Kranj in dalje mimo lepih vasic proti Tupaličam, naprej ob skakljajoči Kokri proti romantičnemu Jezerskemu, pod vznožje divnih planin. Od vsepovsod so prihajali ljudje, da počaste spomin velikega prijatelja našega naroda in prisostvujejo odkritju spo-minsike plošče zaslužnemu zaščitniku slovenskega dijaštva, ljubitelju naših planin in prijatelju našega ljudstva prof. dr. Karlu Chodounskemu. Iz jezerske kotline se je zgrinjalo tudi domače ljudstvo, med katerim je * veliki pokojnik prebil toliko lepih dni in bo med njim živel spomin na velikega človekoljuba iz roda v rod. Svečanost se je vršila pred hotelom Ka-sino, kjer se je zbrala zares nenavadno številna množica gostov in domačinov. Poleg vhoda v hotel je bil prirejen govorniški oder, okrašen z dvema krasnima diplomama, ki sta bili naklonjeni pokojniku *a čas življenja, nad njima pa je v steno vzidana plošča. S poslopja hotela sta vihrali na straneh jugoslovenska in češkoslovaška trobojka. Takoj po 10. ur.i je stopil na govorniški oder predsednik Jč lige K- ravnatelj Rasto Pustoslemšek in otvoril svečanost z besedami: »Zbrali smo se v tem divnem kotičku slovenske zemlje ob vznožju očaka Grin-tavca, da počastimo spomin dr. Karla Cho-ttourvskega, najidealnejšega delavca na polju jugoslovensko-češkoslovaške vzajemnosti, fin da tu na Jezerskem, kjer je bilo torišče njegovega, praktični slovensko-češki vzajemnosti posvečenega delovanja, manifestiramo svojo krepko in neupogljivo voljo, da hočemo to delo, započeto v najtežjih časih robovanja, ko je bilo treba »vsako ped naše zemlje braniti pred grabežljivo tujčevo roko, smotreno nadaljevati tudli pod svobodnim solncem vse dotlej, dokler ne zasine čas, ko bomo Jugosloveni in čehoslovaki združeni pod krovom hiše •ene — slovanske. •Bodite vsi, ki ste došli semkaj pod tem amamenjem, iskreno in prisrčno pozdravljeni! Naš posebno topel, iz bratsbih src Ikipeč pozdrav pa velja zastopnikoma viso-lAve Marije« iz zvonika cerkvice na otoku, je zadonel z Grada razanten strel ter napovedal otvoritev iluminacije. V par hipih je zažarelo ob bregovih jezera vse od Kendovega kopališča pa skoro do Suvobora na tisoče žarnic in balončkov, ki so nudili bajno-pravljični pogled. V morje luči so se odeli vsi obrežni hoteli, ki so kar tekmovali v tem, kdo bo razkošnejše razsvetljen. Nič manj lepo pa niso bile razsvetljene skromne bele hišice naših malih ljudi, ki so želeli tudi doprinesti svoj delež k proslavi desetletnice vladanja tako ljubljenega vladarja. Med gromkim pokanjem topičev ter zamolklim grmenjem možnarjev, ki so jih pa-lili vrli blojski fantje, se je dvigalo proti nebu na desetine pestrobojnih raket ter oblivalo jezero in okolico s pravljično lepimi barvami. Na pristanišču pa so se zbrali medtem s pestrimi lampijoni okrašeni čolni. ki so med sviranjem mornariške godbe defilirali mimo tisočglave množice gledalcev proti Suvoboru. da se poklonijo svojemu vladarju. Pogled nanje je bil diven. Višek večera in nad dve uri trajajoče razsvetljave pa je bil trenutek, ko je zažarel iz teme z ^kbarji odobravanja in klicanja kralju — Sirije zeleni lik Nj. Vel. kralja. V tistem trenutku so bile uprte oči vseh tisočglavih gledalcev v lik našega Voditelja in Uediuitelja. Le prekmalu je bil minil večer, ki je spremenil Bled v pozorišče ene izmed bajk tisoč in enn noči. Počasi so se jele utrinjati plamemice in ugašati tisočere žarnice in le s težavo so jele zapuščati črne množice gle dalcev svoje prostore in se zgrinjati v krasnih prostorih raznih zabavišč in lokalov, kjer so ostale vesele in razigrane do poznih ju tranjib ur. Triglavanski zbor v Ptuju Velik in lep sestanek — Tehtna predavanja 2e na predvečer zbora so naznanjale zastave z magistrata in mnozih hiš, da ie mesto Ptuj v pričakovanju posebnih dogodkov. Z večernimi vlakom so prspeie prve trHavanske čet«» starešin in aktivnih članov, ki jih je sprejel pripravljalni odbor na postaji in jih nato odpeljal v od-kazana prenočišča. V krasnem solnčnem, zares prazničnem jutru sobote pa so že pričakovali prejšnj' dan došli mnogoštevilni Triglavani z zastavo na čelu na peronu prihod jutranjega vlaka, s katerim Se je pripeljala delegacija društva in več mariborskih starešin. Delegacijo in vse Triglavane je oo-zdraviil v imenu pripravljalnega odbora mesta Ptuja in vseh narodnih meščanom starešina g. dr. Šalamun Franjo. nakar se ie razvila lena povorka skozi mesto v Narodni dom. kjer so se do pričetka zbora v medsebojnem razgovoru spoznavali starešine z mladimi Triglavani. Med tem časom so Dri sneli z osebnim avtomobilom predsednik starešinskega društva dvorni svetnik g. dr. Toplak Jakob in minister dr. Ploj s svojim bratom notarjem Otonom. Kmalu po 9. uri je v polno zasedeni dvorani Narodnega doma otvoril starešina g. dr. Šalamun triglavanski zbor, kateremu je prisostvovalo nad 100 aktivnih članov in čez 40 starešin Triglava iz raznih krajev. V otvoritvenem govoru je očrtal vse najvažnejše momente »Tri glavo ve« zgodovine v zvezi z dogodki razvoja slovenske miselnosti, poudarjajoč posebno pomen današnjega zbora, prvega t>o prevratu, ki se vrši v nacionalno nekoč tako ogroženem kralju. Predlagal le vdanostno brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandro I. ob desetletnic? vladanja in brzojavki obema magnifi-cencama ljubljanske in zagrebške unver-ze. kar ie bik) z nadvdušenjem soreiet:). Pozdravljeni so b?H prisotni zastoon'ki oblastev m tukajšnjih narodnih in kulturnih društev, nakar je pripela gdč. Klara Senčarjeva častitljivi traglavanski zastav: krasen spominski trak. darflo žen tukajšnjih trigalavanskih starešin. Ta lepi trenutek je ganil vse navzoče. Mogočno za-donela po dvorani triglavanska Všsra«, o« k&tevi ae Je judrvaJ^ sa fcak rr.s&okrik Zagreške edinice Triglava tovariš Dimitrij Rebec. O prečitanju mnogobrojnih pismenih in brzojavnih pozdravov zadržanih starešin, je vzbudila posebno pozornost brzojavka soustanovitelja Triglava sodnega svetnika Kovača iz Novega mesta. Zbor je sprejel z dolgotrajnim odobravanjem predlog starešine g. dr. Šalamuna, da predseduje zbo-,ru v nadaljnjem poteku častni član fa častni starešina, predsednik starešinskega društva Triglava dvorni svetnik r dr. Toplak Jakob. Po krasnem nagovoru izvoljenega predsednika zbora so se vrstili izčrpni in temeljiti referati predavat- jev po določenem programu in sicer: 1.) osnovne misli o Triglavu, predavanja star-šine g. dr. Maiksa Šnuderla in predavan ie predsednika ljubljanskega Triglava tovariša Jakla Adolfa; 2.) J. A. D. Triglav nred vojno: predava starešina odvetnik dr. Ir-golič; 3.) Zgodovina zagrebške edinice Triglava: predava predsednik zagrebške edinice tovariš Rebec; 4.) kako in zakaj se je ustanovil Triglav v Ljubl.ian'. predavanje starešine dr. Ervina Mejaka: 5.) razvojna linija ljubljanskega Triglav* po ustanovitvi, predava starešina profesor Jo-vo Jurančič. Po končanih referatih se ie soglasno sprejela primerna resolucija. Glede n* temeljitost in trajno vrednost podanih referatov se je na občo željo sprejel predlog, da izidejo vsa ta predavanja v posebni tiskani izdaji odnosno v jubilejnem z", or-niku. Sijajno uspeli zbor je zaključil ob 13. uri predsednik dvorni svetnik dr. To plak, nakar se je vršil, animiran jkupn: obed v spodnji dvorani Narodnega dom?. Ob pol 1<8. uri se je zbrala nred mestnim magistratom vsa triglavanska družina k skupnemu slikanj«, nato se ie razv?! sprevod s triglavansko zastavo, ovito z žalnim trakom na čelu h komemoraeji na pokopališče, kjer ležp pokopani Triglavani dr. Jurtela, dr. Gregorič. dr. B-rumen. dr. Gregorec, konetptient Facaneli in iurist Gregorič. na katerih grobove je položil zbor sveže šopke. Na grobu soustanovnika Triglava ie spregovori1! z v sroe segajočimi besedami. -3Uree««a %. iu Š£t2asaeuJa .se- te jpot&au vseh pokojnih Trisrlavanov. Marsikomu se je orosilo oko. ko ie zapel triglavar jki pevski zbor: »Pomlad vse se veseli«. Večerni triglavanski družabni ve".«"- le napolnil do zadnjega kotička okusno de-korirano dvorano; razen starešin in J"in-stva smo videli zbrano vse odlično ptujsko narodno občinstvo. Zelo animi^ni večer je vsem dokaj arelrtro. Družba se ie v najlepšem raznoioženiu razšla že ob 1. uri, da so se Triglavani lahko w!eležffi današnjo nedeljo predvidenih svečanosti v proslavo desetletnice kraljevega vladanja. Svečanosti so davi pričele z budnico. sledila je slavnostna zahvalnica v cerkvi in svečana seja mestnega sveta. Vso prireditev Je zakUaičfi popoldanski izlet na starodavni grad Vurberk. Doživljaji in utisi tega krasno uspelega zb ra ostanejo prav gotovo v spominu v*em udeležencem. Katastrofa avtobusa Celjski avtobus se je z 20 potniki prekotalil v lo metrov globok jarek — Le ena oseba je težko ranjena Rajhenburg, 16. avgusta. V soboto je bila pri Sv. Petru pod Svetimi gorami prva sokolska slavnost. Obisk je bil velikanski. Prišli so tudi celjski Sokoli z avtobusom celjske mestne občine. Ko so se vračali proti Celju ob 10. zvečer, jih je doletela na hribu Skopčini blizu Sv. Petra huda nesreča. Avtobusu je odpovedala zavora in se je prevrnil ter se zakotalil v 10 m globok jarek. V avtobusu se je vozilo 20 oseb. Eden je bil težko ranjen in so ga takoj prepeljali v bolnico v Brežice. Ostale, ki so le lahko poškodovani, je obvezal zdravnik dr. Kunej pri Sv. Petru. Potem jih je pobral in odpeljal avtobus podjetja Draga Zemljaka iz Rajhenbur-ga, ki je slučajno privozil tam mimo in je bil namenjen k Sv. Petru. Avtobus celjskega magistrata leži v jarku s kolesi obrnjen navzgor in ga bo izredno težko dvigniti. Sreča v nesreči je bila, da je tam, kjer se je vozilo ustavilo, hosta, ki je avtobus zadržala, da ni zdrsnil še dalje. Lahko ranjeni Sokoli so se odpeljali danes, v nedeljo zjutraj, iz Rajhenbur- ga v Celje. Na slavnost k Sv. Petru je poslala celjska Sokolska župa svoje najboljše ljudL O isti nesreči smo prejeli iz Celja naslednje poročilo: V soboto zvečer so se vračali celjski Sokoli s prireditve Sokolskega društva v Sv. Petru pod Svetimi gorami z avtobusom znamke > Chevrolet«, ki jim ga je dalo na razpolago celjsko mestno avtobusno podjetje. Avtobus je šofiral neki šofer, ki ni nastavljen pri mestnem avtobusnem podjetju. Okrog pol 21. se je avtobus približal vrhu nevarnega srebrniškega klanca, kjer pa mu je nenadoma odpovedala zavora in je pričel avtobus drseti nazaj. Zašel je na rob ceste in se prevrnil ▼ obcestni jarek. Med potniki je nastalo precejšnje razburjenje, ki pa se je takoj poleglo, ko je bilo ugotovljeno, da ni nihče težje poškodovan. Zaradi razbitih šip in težkega padca je bilo nekaj oseb lažje ranjenih, od katerih sta dve morali poiskati zdravniško pomoč ▼ brežiški bolnici. Drzna vlomilska družba izsledena Našli so vlomilce, ki so oplenili Hribemikovo trgovino v Brezjem ob Dravi - Delovna tatinska trojica, njen delokrog in njeni pomočniki Marenberg, 16. avgusta. Ze nekaj Saša so razburjale prebivalce Dravske doline manjše tatvine, ki so se izvršile v dolini pa tudi ob meji, odnosno na avstrijski strani. V noči dne 31. julija t. 1. pa je postal žrtev izredno drznega vloma trgovec in posestnik g. Hribernik v Breznem ob Dravi. Videlo se je, da mora biti na delu poklicna vlomilska tolpa sestojema iz več pajdašev, ki imajo že prakso v sličnih stvareh. Varnostni organi so jih neprestano zasledovali, toda " pravih se jim ni takoj posrečilo psijeti, ker so se vedno znali spretno izmikati. Toda nobena stvar ni tako skrita, da bi ne postala očita in tako je tudi te vlomilce zagrabila končno roka pravice. Nedavno se je izvršil v Avstriji pri Sv. Antonu nad Eibisvaldom vlom pri posestnici Felnerjevi. Vlomilci so ji pokradli obleko, razne potrebščine in nekaj denarja. Obla-stva so vlomilce izsledila. Ti pa so pobegnili preko meje na našo stran. Bila je to triperesna deteljica: Mandelc Jožef, Verdi-nek Roman in Dobnik Avgu9t. Mandelca so kmalu nato avstrijski varnostni organi zalotili v Avstriji ter ga aretirali in pridržali v zaporu, ker so mu dokazali, da je bil po-magač pri vlomu v Felnerjevo hišo. Ostala dva pa sta začela prirejati svoje vlomilske pohode po Dravski dolini in najbrž tudi drugod, ker si4 na avstrijsko stran nista več upala. Končno sta zasnovala dobro premišljen načrt vloma v Hribemikovo trgovino in gostilno v Breznem ob Dravi, ki sta ga v noči 31. julija tudi izvršila. Vlom se jima ie posrečil. Vdrla sta v poslopje skozi okno na zadnji strani in od tod na hodnik. Vrata v trgovino sta odprla z vitrihom. Ko sta * si nabrala v trgovini raznih stvari v vredno-sti okoli 12 000 Din,' sta šla še v gostiln«, kjer sta pobrala iz zaklenjene omarice nekaj drobiža. V gostilni sta se še pokrep-čala z vinom, nato pa sta izginila brez sledu. Dasiravno so domači spali v hiši, vemdaT jih ni nihče slišal. Morala sta ravnati zelo pretkano in previdno. Vlomilcev vse te dni niso mogli izslediti, četudi je bilo po doKm vse na delu, da jih čimprej polove. Sum je pa predvsem padel na delomržne-ža Verdineka Romana in Dobnika Avgusta. Orožništvo je pri osumljencih napravilo hišno preiskavo, ki je prinesla na dan prav čedne stvari. Našli so precej tuje lastnine. Dobro skrite so našli tudi tri biciklje, s katerimi se je najbrž triperesna deteljica (Verdinek Roman, Dobnik Avgust in Mandelc Jožef) vonila na svoje tatinske pohode. Lastnikov koles do danes še niso našli. Najbrž po jih pokradli kje izven dravske doline. Preiskavo so napravili tudi pri Verdi-nekovi sestri, ki živi v Koti j ah pri Gušt»-nju in pri njej so našli več stvari, ki so bile odnesene iz Hribernikove trgovine v Breznem ob Dravi. Nekaj obleke m perila ter raznih drugih stvari je Verdinekova sestra že prodala ljudem v okolici Kotelj. Zasledovanja se še nadaljujejo, ker so imeli vlomilci gotovo še več pajdašev. Člana vlomilske tolpe Dobnika še do danes niso prijeli, vendar pa bo tudi on prej ali 9lej prišel v roke pravice. V preiskavi bodo pojasnjeni še razni drugi vlomi v sosednih krajih, .ker je imela vlomilska tolpa bržkone velik delokrog. Prebivalstvo ob meji in na Pohorju si je oddahnilo od težkih skrbi. Neznan moški pod savinjskim vlakom Strahovito razmesarjeno truplo - Poizvedovanje Šoštanj, 16. avgusta. I niti kake pešpoti, vzbuja domnevo, da je bil namenjen samomor ali pa je nesrečnež v pijanosti zašel na železniško progo in tam zaspal. Uvedeno je vsestransko poizvedovanje. Na Veliki šmaren se je zgodila na savinjski železniški progi med postajama Paska vas in šoštanj težja nezgoda. Ko je popoldanski mešani vlak, ki odhaja ob 13. uri 50 minut iz Celja, vozil od Paške vasi proti Šoštanju, je zagledal za nekim ovinkom proge strojevodja ležati v tiru moško osebo. Dasiravno je zapazil moškega komaj na dobrih 20 metrov pred seboj, je vlak vendarle tako hitro ustavil, da je preko po-nesrečneža zavozil poleg lokomotive le še službeni in en potniški vagon. Seveda se je zaradi hitrega in sunkovitega ustavljanja vlaka polaščala potnikov, povečini romarjev iz Petrovč, razburjenost, ki se je pa takoj polegla, ko so potniki videli, da njihov vlak ni v nikaki nevarnosti. železničarji so po ustavitvi vlaka ponesrečenca takoj potegnili izpod vagona in ga prenesli v službeni voz. Njegove poškodbe so bile hudega značaja: levo nogo n>u je odrezalo pod kolenom, desno v stopalu, razen teh že itak resnih poškodb je zadobil še na glavi več nevarnih ran. Na šoštanj-ski postaji so ponesrečenca izložili in možu je bila nudena tudi prva zdravniška pomoč, z večernim potniškim vlakom je bil nato prepeljan v celjsko bolnico. Ker ponesrečeni moški, ki je star okoli 40 let in ni prišel do prihoda v Celje do zavesti in ker ni imel pri sebi nikakih dokumentov, se njegova identiteta ni mogla dognati. Da se je neznanec ponesrečil na mestu, kjer ni železniškega cestnega prehoda Nosečim ženam In mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-cerijekih trgovinah. Nesreča rudniškega upokojenca Trbovlje, 16. avgusta. V četrtek okrog 15.. ure je naznanjala sirena, da nekje gori. Ljudje, preplašeni, od požara prejšnjega dne, o katerem smo že poročali, so drli proti kraju, od koder se je valil dim. Gorela je hišica upokojenega rudarja Božjaka. Prvi na mestu požara je bil občinski škropilni avto, ki .ie nahajal ravno v bližini. V akcijo pa ni mogel stopiti, ker je primanjkovalo vode. Ostali gasilni društvi sta bili pripravlieni v par minutah, pa tudi oni dve sta morali v potoku šele zajeziti vodo, da sta lahko pričeli z gašenjem. Vse pa se ie izvršilo tako hitro, da so gasilci rešili vse razun strehe. Požar je nastal menda na ta način, da so se vnele saje. Doma je bila samo nekoliko bolehna hčerka z otrokom, ki !e začela klicati na pomoč, potem pa ie Jobila tak živčni napad, da so jp nezavestno odpeljali z reševalnim vozom. Prizadet? -Božiak ie reven rudniški upokojenec, ki si je z največjim trudom postavil skromno hišico, ki mu jo ie požar sedaj močno poškodoval. V podstrešju je imel shranjeno obleko, ki mu je vsa zgorela. — Nesreča je pokazala, da imamo dobro organizirano gasilstvo, vendar na tudi najboljši gasilci ne morejo delati čudežev, ako ni vode. Pokazalo se ie. da bi bile na več krajih potoka potrebne zatvornice. ki bi se v takih primerih zaprl* in zajezile vodo. od koder bi io notem črnile brtT«->in». Lepite na pisma znamke proUtuberkulozne lige! Tako pravijo ameriSkema rušilcu »Stoddert«, ki ga vodijo z radio-valovi in ki strelja 8 topovi, kakor bi ga posluževale človeške roke Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A.PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Drama svatbenega poleta V Lynchburgu (Virginia) je treščilo na zemljo letalo, s katerim sta se bila dvignila na svatbeni polet v višine mlada zakonca Wallace in Jackie Atkins. Aeroplan sta vodila pilota G. H. Clarkson in v Ameriki znani rekordni letalec poročnik Ha-rold Nette. Vse štiri so potegnili izpod razbitega letala kot zoglenela trupla. Zaradi pokvarjenega mesa zbolelo 23 oseb Kmet Jungbauer iz Reitha na avstrijsko-češki meji je zaklal kravo, ki je bolehala in je bila že delj časa v živinozdravniškl oskrbi. Prodajal je meso domačinom. Po zavžitju mesa pa je zbolelo 23 oseb. Dva. ženski, med njima ena mati šestih otrok, sta umrli zaradi zastrupljenja. Oblasti so uvedle preiskavo in vložile proti Jungbauer- JU tožbo. j^MM iM^«** «df Smrt ljubitelja starih knjig V Ameriki, v državi Ohio, je nedavno umrl Charles Galagan, potomec ugledne kijevske rodbine, ki se je pred 30 leti preselil iz Rusije v novi svet. Odlikoval se je po ljubezni do starin in predvsem knjig. Kupil je med drugim nekoč zelo redko, svoječasno v Rusiji prepovedano ilustrirano »Zgodovino Petra I.«. Nedavno pa je neznan vandal strgal iz knjige polovico neke strani. Univerza, ki je prejela v dar Galaganovo knjižnico, je dobila tudi 10.000 dolarjev v gotovini, da bi jih izplačala kot nagrado onemu, ki bo našel Iztrgano polovico strani. Nakit za 10 milijonov lir ostal v avtomobilu Iz Milana poročajo o smoli, ki jo je do« živela Američanka Irena Coleman iz New Yorka. Dama je sedla s svojo tajnico v avtotaksi in se peljala do lekarne, kjer je za'kratek čas izstopila. Portem se je vrnila z istim vozilom v hotel, kjer je šele naknadno oiparila, da je pozabila ročno tor* bico z dragocenim nakitom, vrednim 10 milijonov lir, v vozilu. Policija je na ovadb«* začela Hkati avtomobil, pa ga ne more iz« slediti, k aij t j pošteni vozeč ee ne javi... Marconi o pritiodnjosfi racRofonije Italijanski senator Marconi je izjavil nekemu novinarju, da smo šele na pragu znanosti, ki se tiče radio valov. Od valovnih dolžin 700 in 500 m smo prišli šele do 200 m valov, zdaj pa išče znanost čisto kratke valove, ki merijo jedva nekaj cm ter imajo mnogo višjo frekvenco. S kratkimi valovi se obeta radiofoniji velik napredek, odpira se ji pot k genialnim odkritjem bodočnosti Nogomet na konjih V 40 urah Iz Skadra v Prago — He, halo, sakrament! Kaj mislite samo »pati v Pragi? S takimi prijaznimi besedami sem se predramil naslednjega jutra. No, jutra je že malo težko reči, saj je bil že beli dan in ura je kazala že na 10. Sprva niti nisem vedel, kje sem prav za prav. Dolgo sem si mencal oči, predno sem prišel k sebi in spoznal, da remtači okrog mene g. Kosa. On je bil že dolgo pokonci, popolnoma opravljen in je čakal, kdaj se bom skobacal iz mehke postelje. — Gromska strela, sem se pridu šil prav •po kranjski, kaj ie res že tako pozno! Saj sem šele komaj zaspal! — Sedaj pa ie te zaspanosti že dovoli! Ven iz postelje, čas je že, da greva na razstavo, vi pa še spite! me je priganjal g. Rosa itn mi kratkomalo vzel odejo. Nič ni pomagalo, moral sem se skobacati. Ko je gospod Rosa opazi', da si pripravljam »praznično?: obleko, ki sem jo vzel s seboj ▼ kovčegu, mu zopet ni bilo prav. — Kaj ste res tako kratkega spomina, ali pa ste vse zaspali! Saj vendar veste, da bo šele danes na razstavi oficijelen sprejem. Pa menda ne mislite, da bi kdo verjel, da ste vi prišli v žaketu iz Skadra v Prago? Prav taka morava biti, kakor sva prišla. Le jalbanskos parado nazaj, pa hitro, hitro! — Vam ?e pa tudi večno mudi! Saj nama razstava ne bo nikamor ušla, sem se otepal, medtem pa hitel, da se čim prej opravim. Naposled sem bil, kakor je bilo treba. Prašen, umazan in blaten, kakor da sem pravkar stopil iz avtomobila, ki je v dežju in' blatu prevalil dolgo pot — Tako, to bi že bilo, me je »muštral« gospod Rosa, le da mi še ne zaspite spoto- ma, drugače ste pa res čisto tak, kakršen ste bil snoči! Dokler sem se še jaz ogledoval im popravljal, je gospod Rosa že skomandiral opulenten zajtrk. Nič ne rečem, prileglo se je, dasi bi v normalnih razmerah niti desetine tega ne spravil v sebe. Manjkalo ni niti praških »parkov« in Italijanov«. Seveda je spadala k temu zajtrku tudi krug-lica pizenskega! Čudil sem se nizkim cenam, ko je gospod Rosa poravnal račun. Ljubljančani niti ne vemo, kako dobro in poceni žive drugod! Na Češkem ni samo Bat'a tako poceni, da se ga pri nas vse boji, še marsikdo bi se lahko šefl k Čehom učit, kako je treba po-streči stranko solidno in poceni. Radovedno sem se ogledoval po prostrani jedilnici, toda gospod Rosa mi ni pustil več časa za moje študije. Neprestano je priganjal in hočeš nočeš 9em moral za njim V garaži je naiprvo pogledal, da li je naša škodovka v redu. Ko je ugotovil, da se je ni nihče niti dotaknil, je zadovoljen sedel za volan in že sva zdrvela s prostranega dvorišča na šdroko prometno ulico in dalje čez Vaclavske namčsti. Ko sem zagledal prostrani dolgo raztegnjeni trg in stotin« in stotine avtomobilov med tisoči pešcev, me je postalo kar strah ob misli, da se naj midva prerineva skozi to gnečo. Toda kmalu sem se poučil, da lahko voziš tam še mnogo hitreje, kakor pa na najbolj prometnih ljubljanskih ulicah. Široka ulica je razdeljena v razne pasove. Tu je dovoljen sa-rtio promet pešcev, zraven je poseben pas, kjer smejo ustavljati avtomobile, nato sledi šele prava cesta, ali prav za prav njih več, vsaka določena za posebne vrste promet. Celo avtomobili imajo dve progi, ena i& hitrejšo, druga za počasnejšo vožnjo. Vmes vodijo po trije in štiri pari tramvajskih prog, vso cesto pa deli nešteto otokov za pešce, ki hočejo čez cesto. Na vseh križiščih so prometni stražarji, ki ti s tako virtuoznostio dirigirajo promet, da se vsa ta nepregledna gomila in gmeča razvozlja, kakor da bi imel prometnik vsak posamezni avto na vrvici. Niti vedel nisem, kdaj sva prav za prav šinila skozi. Vozila sva skoro z nezmanjšano brzino in le redkokdaj se je bilo treba ustaviti. V dveh, treh, štirih kolonah drvijo avtomobili vštric, re na večjih križiščih, kjer se ceste cepijo na vse strami, je treba včasih malo delj počakati. Napram nama so bili tudi drugi avto-mobilisti zelo obzirni ki videč na naši Ško-dovki dirkalno številko, so nama povsod dajali prednost in kmalu sva švignila čez ogromni železni most preko Vltave, še skozi par ulic, in obstala sva pred ogromno palačo, kjer je biila avtomobilska razstava Vratar nama je že od daleč dajal znak, naj voziva kar dalje na razstavišče, kjer so razstavni pazniki dirigirali vse dirkače pred posebni paviljon, kjer je bil oilj zvezdne dirke. Tu je že stala c.pla vrsta avtomobilov vseh znamk in velikosti, vmes pa nebroj motociklov, ki so vsi nosili dirkalne številke v znak, da so prihiteli z vseh strani. Res sii videl označbe, ki so dokazovale, da prihajajo iz Poljske, Francije, Nemčije, Avstrije, Italije, pa celo iz Portugalske in Španije. Skratka, zastopana je bila vsa Evropa. — Glejte, glejte, to sta pa Albanca! so začeli vzklikati, ko so zagledali najino »3c, ki je bila vpisana v dirkalni seznam s startom iz Skadra. Njihovo mnenje, da imajo opravka res s pravima Albancema, je menda še bolj potrdila naša evidenčna številka »2—A - 40 Y«. — V Albaniji še nimajo mnogo avtomobilov! je modroval eden izmed številnih ra-dovednežev, ki so naiu obstopili. Glej, ka- ,,Ladja strahov" Ta igra se čedalje bolj uveljavlja v Evropi in je zelo zabavna ko nizka evidenčna številka. Kdo pa popiše njihfvo začudenje, ko se dozdevni Albanec razkrinka za pristnega — Čeha! Čim je namreč gospod Rosa izstopil in se pozdravil z nekimi znanci, so slišali, da ta Albanec govori najlepšo če-ščino. Zadnje »albaneko< upanje sem ostal še jaz, a tudi ta nimbus ni trajal dolgo. Cilj dirke je bil pri velikem steklenem paviljonu, zgrajenem nalašč v to svrho. Paviljon ima železno ogrodje io steklene stene ter se da zložiti. Ko so naju opazili, so nama prihiteli nasproti in naju sprejeli z navdušenjem, kakor da bi bila prinesla kako odrešujočo .vest — Pozdravljeni in čestitamo! »o kBcaB vsi povprek. Smo že slišali, kako sta se odrezala. Treba je samo, da še formalno pregledamo avto iin vidimo, ali je plomba v redu. — Kar izvolite, gospoda! pravi gospod Rosa. Kakor sva krenila iz Albanije, tako sva sedaj tn. Sicer so se pa že včeraj v Avtoklubu prepričali, da je motor zaplom-biran. Par gospodov je pregledalo avte z vseh strani in ko so ugotovili, da je plomba popolnoma nedotaknjena. so_ naju odpeljala v pisarno in tu pregledali še startno listino. _ Skadar ob 7. zjutrai, Vladimirovac, Maribor, Spielfeld, Gramoten, Nova Bistrica, Praha. Motor plombiran. Vse v redu. Gospod Rosa, mislimo, da imate rekord. Ne vem, če boste v svoji kategoriji sploh imeli kakega konkurenta. Voziii ste sijajno! Talcih cest gotovo nima noben konkurent. Podrobnosti vam sporočimo zvečer na banketu, ko bodo objavljeni vsi rezultati. Za sedaj v spomin in priznanje to-le plaketo! S tem so bile formalnosti opravljene. Sledil je bolj zanimiv del, namreč filmanje. Medtem so se namreč zbrali na cilju tudi zastopnikih Škodovib zavodov, cela vrsta direktorjev ia dragih visokih funkajpoa^ev. Pozdravljanja, predstavljanja in čestitanja ni bilo ne konca ne kraja. Škodov filmski operater pa je medtem tudi že nastopil s svojo gardo. — Veste, ni vsak dan taka dirka, a tak uspeh še manj, kakor sta ga dosegla vidva, mi je razlagal dobrodušen gospod... Gospod Posa mi je pozneje povedaL da je to eden najstarejših Škodovih dirkačev, ki je postavil prve rekorde s Škodovkami že pred tridesetimi leti. Bil ie direktor Vondfich, ki je leta 1909. dosegel v Franciji na mednarodni dirki rekordno zmago. Dotiorn avtomobil je še danes ohranjen v muzeju Škodovih zavodov. Imel sem priliko, da sem ga pozneje občudoval. Medtem so policaji malo razgnali radovedneže, ki jih tudi v Pragi ob nobeni priliki ne manjka, in začelo se je filmanje. Naiprvo so filmali naš prihod na razstavo, navdušeni sprejem in na posebni karti prikazano progo, ki sva io prevalila, nato pa je sledilo filmanje cele Škodove kolone: prvi dirkalni avto pa vse do najnovei-sega z našo Škodovko na koncu. Bil je res zanimiv pogled na avto, s katerim je direktor Vondricb pred tolikimi leti dosegel prvi rekord. Ropotal in kadil ie tako, moč t daljšo prakso, vajeno samostojno delati, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36216-1 Prodajalka »ešane stroke in dobra ma-nnfak turist in ja dobi m »sto t večjem trsra Slovence. — Sokol i ee imajo prednost. Naston 1. ser>t«nbra t. 1. Ponndbe na op'as. oddelek »Jntra« w>d šifro »5ta:na •inžba«._36w4-l Perfektno kuharico k: bi opravljala tndi vsa d-nga h'šna dela, iščem. Fredr«ogoj skrajna p^te-Ponudbe na oglasni oddelek »Ju'ra« pod šifro »F0rf0ktna kuharica«. 35603-1 Učenko pletenje s stanovanjem usodno sprejmem. Naslov ▼ ~ oglasnem oddelku »Jutra«. 36114-1 Učenca I šolsko naobrazbo. ki bi lahko stanoval pri starših ali sorodnikih, ta-^j sprejme Triovsk: d^m Stermecki t Celju. 30790-1 Vrtnar z večletno prakso, dober samostojen delavec, lzučen, večletna spričevala, žen namestitve. A. Lazar, Kolodvorska ul. 31. 36190-2 Prodajalka za mlekarno in delikateso. išč.e mesto. Naslov v os!, oddelku »Jutra«. 36207-2 Šivilja oblek srre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36042-2 1 Zastopstvo tvornice, kakršnekoli stroke bi prevzel za Srbijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. S. L., Sarajevo — Prestolonasle-dnika Petra 19 Vajenko M Rvf.jsko nbrt sprejme takoj Rotar Franja, gvabi-ieva 11. 36132-1 Mesar, vajenca p-:-dne?.i in poštenega sprej-«•« takoj Stanič AloVzij, Di»?3r, Gradišče štev. 7. 36133-1 Fanta |n'. za pomoč v t-eovin:. Dop'se na po-ŠnžntCA »Jutra« v Mari- V>ru pod šifro 35796-1 Prodajalko k"' Vi morala pomagati tn-<¥. pri tr^podlr :=tvu. spr°j-rr>° takoj tvrdka A- F. Iršic. Mislinje. Z tkanjem š:vanja in gospodinjsko i-ilo ima prednost. 3-5572-1 Mizar, pomočnika 4-Sro iTvežbanega v po-s p r « j m e Avgust ("»mo, mirar-tvo, 7.zpr "a nj.-.. Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jogo - Anto) telefon 2236. Prva »biast. koncpsij&nirana Prosf^-kt 15 tastonj — pilite ponj! 251 Mravljinčna jajčka več kilogramov prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36173-6 Kupim Železno banjo lito, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Banja«. 361S5-7 Stanovanje kuhinje in sobe oddam na Cumučah 83. 35888-21 Udobno stanovanje vrtno, trisobno, z oktobrom oddam v Žitnikovi ulici. Pojasnila daje De-kleva dnevno do 9. nre v Jegličevi olici 10. 35857-21 Stanovanje podpritlično, sobe in kuhinje takoj oddam stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 36219-21 Lepo stanovanje samo zase, 2 parketira-ne sobe. predsoba, kuhinja in pritiklinami, električna luč, oddam. Ponudbe pod šifro »Vila sna ogl. odd. »Jutra«. 36279-21 Sobo in kuhinjo oddam stranki brez otrok Vlo-ffiince, cesta IX/14a. 36307-21 Stanovanja 3—5 sob — kakor tudi pisarne 2 sob, v Ljubljani, Kranja in Kamniku iščemo s 1. septembrom ali kesneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Brez otrok 97«. S5797-21/a Dva dijaka rppejmem v vso oskrbo v Gregorčičevi ulici 7. Poizve se pri hišniku. 36213-22 Sobe Dostojno gospo sprejmem kot sostanovalko. Florijanska ul. 27. — Grimpner. 553J1-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko takoj ali pozneje. Poljanska cesta 17. 36115-23 Sobo lepo fa mimo, v centru mesta takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3612S-2-3 Sobo parketen in elektr. razsvetljav« oddam gospodični v Florijanski ulici št. 22. 36181-23 Cisto sobo veliko in svetlo, s posebnim vhodom oddam 2 os-e-bama na Rimski ces'i 2 IT. 3615S-23 2 lepi sobi solnčni. opremljeni ali prazni oddam v Linhartovi ul. št 28. 36189-23 Tehnični de] rnbrike urejuje avtotehaiču oddelek Vačam* Oil Cempanr. 4. dL Motorna dirka v Zagrebu Lepo stanovanje dvo- ali enosobno, išče mirna oseba za november ali preje. Ponudbe z navedbo cene prosim na ogl. - ,,. . , . oddelek »Jutra« pod šifro . 1? »November - snažno«. » oddam Da ResI^1 c" 36211-21/a Lepo sobo v bližini banske uprave in tehnike takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35952-23 Lepo sobo parke ti ran o, z elektr. raz- Pohištvo nma.ro. posteljo, nočno oma-rko, mizo. 2 stoa, iz bele sa javorja, radi selitve poceni prodam. Vprašati v gostila: »Zvezda« v Šiški. 36161-12 Šiška 122. 36324-1 Slaščičarskesa pomočnika jtc ^ trdovratnega sp-ojm" tovarni Kranj se n /v^pbne. 36343-a 2 stavbi prva v obsegu 150 m' in druga manjša z lepim stanovanjem. ob drž. cesti med št. Vidom in Zgornjo sl=ko oddam v najem. — Naslov v »g'asnem oddelkn »Jutra«. 35855-17 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, verande in pritiklin, 3 minute od električne železnice oddam takoj mirni stranki. Poizve se v Vod-matski ulici štev. 21. 36333-21 Stanovanje 1 ali 2 sob in pritiklin iščem v Ljubljani za september. Ponndbe z navedbo cene na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Stalen«. 389 15 letna deklica • dežele, revnega stanu. želi učiti damskega krojaštva z oskrbo v hi-it v Ljubljani ali v bližl- i najem v.\. Naslov; šolsko upravi- ' t?l'stvo Kresnice. 35897-2 Lokal s skladiščem in stanov*. n;°Tn, na zelo prometnem kraju oddam. Naslov v o?!asn»m oddelku »Jutra« 35780-19 Slaščičar, pomočnik »tar 20 let. z dobrim spričevalom, išč" službo. Na-j:-->v r oglasnem oddelku »J* tra«. 35963-2 Žagar vseh popravi, išče »•iufbo. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 35521-2 Šofer d»ber vozač, vojaščine prost, želi mesto pri oseb-r-m al; tovornem avtomo-b -i. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tr«?a 24«. 35777-3 šole. pošta M-oškanjci. Na- slov nove oglasni oddpTek »-Jntra«. 35976-20 Hotel v provinciji prodam ali pa dam v zakonskemu paru zaradi bolezni. Ponudbe na oglasni odd. r.Jutra« pod »Hotel 16« 36295-19 tHf&č&ci stanovanja Tri dijake sprejmem event. s brano na stanovanje v Kolodvorski ulici št. 23, pritličje — desno. 36243-22 Tri dijake sprejme boljša djuiiaa v vso dobro oskrbo, v prijazno in solnčno sobo. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 36235-22 Dijaka št. 9, levo 2 visoko pritli-" vrata. 36300-23 Lepo sobo s kopalnico tak-nj oddam gospodu na Borštnikovem trgu štev. 1/n — d«>sno. 36326-23 Angora maček čistokrven, radi selitve naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36009-27 Šivalne stroje za entlanje, ažuriranje in vezenje po zelo ugodni ceni prodam. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Jako ngodno«. 35870-29 Pomembni rezultati tekmovanja motornih koles na dirkališču Černomeree. — >"ot rekord. V Zagrebu se vse bolj in bolj koncentrira motorni šport. Zadnjo nedeljo je tamkajšnji Motoklub priredil mednarodno dirko na lastnem dirkališču Černomeree, ki je v vsakem pocledu zelo dobro uspela. Raz^n dobrih domačih vozačev so tokrat nastopili Avstrijci in kot posebna senzacija Danec Soerensen, ki je dosedaj nastopal največ na Angleškem in je na dirkališčih dosegel zelo lepe rezultate. Priprave za dirko so nvrno prešle — brez hrupne reklame; dnevno časopisje je prineslo v?sti o dirki in nastopu vozačev iz Gradca in Soerensena kratko pred samim dnem prireditve. O danskem vozaču so vedeli le eni, ki so najožje zainteresirani na motornem športu, medtem ko široka publika o njem ni vedela več. kakor to, kar so prinesli dnevniki: vozač, ki je na zadnii mednarodni dirki v Gradcu odnesel glavno zmago. Zato je bilo presenečenje na samem dirkališču tem večje: Nils Soerensen ie prišel na dirkališče šele uro pred začetkom tekmovanj z motornim kolesom zelo klavrnega pogleda in namesto, da bi ta že itak Čevljarski stroj Adler- cilinder, skoraj nov poceni canrodaj v Medvodah št. 23. 36203-29 Sesalke za gnojnico, iz pocinkane pločevine, v vsaki dolgosti sprejmem na stanovanje in od 550 Din naprej — tudi hrano. Naslov v oglasnem ' na obroke dobavlja »Veka« oddelkn »Jutra«. 36339-22 Ljutomer. 35062-30 t Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga oziroma mati, sestra in teta, gospa Marija Gorše soproga poštnega poduradnika v pokoju, v soboto 15. avgusta ob 7. po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 56. letu svoje dobe mfrno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v ponedeljek 17. avgusta ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica oelopje. na-ttrodaj na Polenšakn tik Prodajalka itiefene stroke, dobra ma-rufakturistinja. z dobrimi rpričevali, ki bi ob prostem čj;s.u pomagala pr1 gospodinjstvu. želi nameščenje v Jsžki doVnt. Nask»v nove glasni oddelek »Jutra«. 3598S-2 Postrežnica priporočena in zanesljiva, U-rp nekaj nr dnevne za-pnfžitve. Naslov v "glas. t-ideiku »Jutra«. 86201-2 Parcele naprodaj v začetku St-ožic, 200 m od Dunajske ceste. Naslfvv v oglasnem oddelku »Jutrac. " 36217-20 Stanovanje 1—? sob in kuhinje oddam. Malavas št. 49 pri Ježici. 36104-21 Trgovskega zastopnika vinske stroke iš£e veletrgovina z vinom na Štajerskem xa Ljubljano in Kranjsko. Prednost imajo gospodje, ki so že delali v tej stroki in se lahko izkažejo s prvovrstnimi referencami ter znajo šofirati. Obširne ponudbe se naj vpošjjejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinogradništvo 100«. 10422 Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nenadomestljiva zlata mama Frančiška Blatnik roj. BASIČ v 80. letu svoje starosti, po kratki, mučni bolezni. Pogreb se bo vršil v torek, dne 18. avgusta ob 9. uri izpred hiše žalosti v Ponikvah 64 na farno pokopališče v Dobrepoljah. Ponikve — Ljubljana, dne 16. avgusta 1931 Žalujoča rodbina BLATNIK in ostali sorodniki. kratki čas izkoristil za trening, je prv-c komodno prevozil dirkališče, da se malo seznani z njim. Drugi vozači so takoj sli K zavojem, da vidijo" Soerensenovo tehniko vožnje na zavojih. Soerensen je samo par-krat prevozil dirkališče in že pri drugi vožnji so niesrovi tekmeci videh'. da je danski vozač tako hiter, da ga bndo težko prekosili. Po tem zelo kratkem treningu je Soe-rpnspn stavil svoje motorno kolo v depo fn popolnoma mirno čakal, kdaj pride na vrsto. Prosram dirke je bil dobro sestavljen 1n 'e bil v toliko nov, ker se je tekmovalo v etapah po 5, največ pa 10 okrogov po 800 m. Ob 16. je startala prva skupina vozačev: motorna kolesa do 250 crm. Vozilo se je 5 okrosov po m. torej 4 km. Glavna konkurenta v tej vožnji sta bila Anton Urofč in sraški vozač Schmiermaul; končna klasifikacija pa ie pokazala, da je tudi tretji vozač. Josip Pavlija, vozil zelo dobro, ker ie zaostal za drugim zmagovalcem samo za 1 petino sekunde, rezultat te kategorije po petih okrogih je bil naslednji: 1.) Anton Uroic (Pueh) za 2.5S" in 2 petini ali povprečna hitrost 80.802 km na uro; 2.) Franc Schmiermaul (BSA) 3.03'' in 3 petine; 3.) Josip Pavlija (Ariel) 3.03" in 4 pe- tine. „ V drugi etapi se je vozilo zopet o okrogov ali 4000 m. Rezultati so bili nekoliko slabši. Prvi je prišel na cilj Uroič za 3.00" in 4 petine (povprečna hitrost km na uro), drugi Schmiermaul za 3.03-' in 3 patine, a tretji Pavli ia za 3.a5" in 4 petine. Druga dirka je bilo tekmovanje turističnih motorjev do 1200 crm. V tei kategoriji so vozili v Drvi etapi 5 okrogov (4 km) :n v drugi 10 okrogov (S km). V prvi etapi je bil rezultat- 1.) "Anton Uroič (Motosacoche) z 2W in 2 petini ali povprečna hitrost 30.424 km nn uro. 2.'» Anton Schildbabel (Ariel) za 3.05": 3.) Vekoslav Zorčič (Motosacoche) s 3.05" in 4 petine. V drugi etapi ie imel Schildhabel smolo. Padel je tn ni mogel dokončati dirke. K sreči se mu pri padcu ni nič zgodilo. Klasifikacija ie po drugi !n končni etapi iztrl^dala tako-Je: 1.) Uroič za 9.09" in dve petini (povprečna hitrost 7S.04S km na uro. 2.) Zorčič za 6.19", a 3.) šoštarko na Arielu za 6.40'' in 2 petin1'. „ . Novo't j? bila za na? naslednja vožnja: iekmoranje trioiklov (cvclecarov). _ ki so imeli prevoziti o okrogov (4 km). Nastopili so trije vozači na BSA triciklih. Dobre rezultat«*' sta dosesla dr. Weissmann in Fi-lipčič. Prvi je prišel na cilj v 3.48" in 1 petini, kar" odgovarja povprečni ( hitrosti 63.144 km na uro. drugi pa v 4.16".^ Sledila je katesoriia motorjev do 350 ecm Ta ie imela prevoziti 3 etape. Prvo in drugo po 5 okrogov (4900 m> in zaključno etapo 10 okrogov (8O00 m). Prva etapa je končala z rezultatom: 1.) Anton Uroič (Motosacoche) v 2.54" in 2 petini. Povprečna hitrost na uro 82.79S km. " 2.) Hubert Hub-bmann (A.TS) v 2..^5' in l.petini, 3.) Janko Si^ka (AJS) v"3.01" in 1 petini. 4.) Karlo Muller (Ze-nith) v 3.14" in 4 petinah. drugi etapi se pojavi nov konkurent — Braunstpin. s katerim se mora Uroič zelo hudo boriti. >"a cilj so prišli: 1.) Uroic °50" in ?! petine (povprečna hitrost 84.6<_ km na nro). 2.) Braunstein 2.50" in 4 pe- tine% 3L) Šiška 3.01" in 2 petini. 4.) Miiller 3.04' in 2 petini. Zaključna vožnja pa je nekodiko spremenila dosedanjo sliko. Braunstein na Velocetteu ie zmasal nad Uroieem, medtem ko sta Šiška in Muller ohranila pozicije. Prvi je po 10 okrogih prišel na cilj Braunstein v 5.3S" in 1 potini (povprečna hitrost 85.176 km); drugi Uroic v o.4S'; tretji Janko Šiška v 6.04" in 2 petinah. a četrti Muler v 6.10". Tej zelo zanimivi in napeti vožnii je sledilo tekmovanje v na jpočasnejši vožnji-zadnii je prišel na cilj Josip Pavlija in tako odnesel zmago svoie vrste. Tokrat je bila tudi posebna vožnja dam, ki so imele prevoziti 8 okrogov ali 6400 m. Zmagala je Zlata Šantel (Pučh) v 5.21", t j s povprečno hitrostjo 71.748 km na uro! Druga je prišla na cilj Fanika Kežmah v 5.22", a tretja Hanja Boškovič v 5.44". Vožnio motorjev do 500 ecm je publika pričakovala z največjo napetostjo," ker so v tej kategoriji nastopili; Soerensen, Braunstein in oba zagrebška šampijona Uroič i a Štrban. Imeli so prevoziti. 3 etape, in sicer; prvo 5 okrogov. drugo 10 okrogov in tretjo 10 okrogov. Takoj v začetku vožnje ie prevzel vodstvo Uroič, vendar ga je kaj kmalu in trajno zgubiL Do skrajnosti nn-peta vožnja Soerensena se ie začela. Svoio največjo rutino in tehniko je dokazal na zavojih, kjer je svoj stroj tako nagnil, da je bilo videti, da bo zdaj ali zdaT padeL Drugi vozači v tej kategoriji so se sicer v začetku hrabro borili proti temu konkurentu, vendar so vse bolj in boli zaostajali, kakor da bi bili izgubili pogum boriti se proti tako hudi konkurenci." Štrban. ki je še v prvi etapi bil na četrtem mestu, se pozneje ni več mogel plasirati. Po prvi etapi je izgledala slika tako-le: 1.) Nils Soerensen (Rudge) 2.44" in 2 petini (povprečna hitrost 87.804 km); 2.) Anton Uroič (Motosacoche) 2.50' in 3 petine; 3.) Maks Braunstein (Velocette) 2.53" in 3 petine; 4.) Anton Štrban (Harley) 2.53" in 4 petine. V drugi etapi na 8^00 m je sicer Soerensen nekoliko poslabšal čas in je dosegel povprečno hitrost 86,724 km na uro (5.32" m 2 petini). Uroič ie prišel kot drugi na cilj za 5.47'" in 3 petine. V zadnii etapi ie moral Soerensen sicer po 8. okrosu zaradd fekta zapustiti dirkališče, vendar je kljub temu v končnem rezultatu po točkah na prvem m^stu. in sicer s 6 točkami, medtem ko sta Braunstein in Uroič dobila po 4 točke. Nils Soerensen je postav?! s tem najboljši okrog in nov rekord proge dirkališča Černomeree s tem, da ie prevozil progo v 31 in 4 petinah sekunde ali s povprečno hitrostjo 90.720 km na uro. medtem ko je lanskoletni zmagovalec Walla prevozil najhitrejši okrog v 32 in 2 petinah sekunde. Telefon 2059 Premog *rV suha drva Pogačnik, Bohoričeva it. 5 Pristni naravni malinovec dobite pri LOVRO SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezo- va ulica 28. 249 Ford je začasno zaprl tovarne. Kakor p<>- ročajo am?riški listi, je Ford zaprl 11 svojih obratov in je tako ostalo nad 100.000 delavcev brez dela. Ta ustavitev je ba'« začasna in že konec meseca bodo tovarne zopet normalno delale. Koliko pokradejo avtomobilov. Poročilo berlinske policijske direkcije pravi, da je bilo v Berlinu v sedmih mesecih ukradenih nič mani, kakor 1280 avtomobilov. Vsekakor to poslovno področje dolgoprstnežev ne trpi gospodarske krize! Letalstvo na Poljskem. Na Poljskem obstoji sedaj Ie ena družba za privatni zračni promet imenovana >Lot«, pri kateri je država udeležena s 60 cc-, medtem ko imam 40 % kapitala razne občine in javne ustanove. Celotni akcijski kapital znaša 8 milijonov zlotih. Družba ima sedaj 13 Jun-kersovih enomotornih letal s po 5 sedež"', šest Fokerjevih enomotonrh letal s po 10 me=ti in 4 Fokerieve avikme s tremi motorji, v katerih se lahko vozi po 10 potnikov. Kazen teh letal ima družba še dva zračna taksija ter posebni avion za fotografiranje z višine. V Nemčiji se opaža kriza tudi po tem. da je bilo v juliju nanovo registrirano v Berlinu le 400 motornih vozil, medtem ke jih je stavljenih izven prometa nad 26no. Angleška pošta je uved'a posebne oddelke za popravilo telefonskih in telegrafskih drosrov in žic na cestah. Tem oddelkom je poštna direkcija stavila na razpolago 2050 motornih koles s prikolico. Občina Ljubljana Mest. pogreb, zavod t Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani naznanja pretužno vest, da je njen dolgoletni predsednik, gospod Aleksander Gjud brivski mojster tn hišni posestnik dne 15. t. m. po kratki, mučni bolezni za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb bo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg 6, na pokopališče k Sv. Križu. Delavnemu in neumornemu predsedniku ohrani blagajna trajen hvaležen spomin. V Ljubljani, 16. avgusta 1551. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena skrbna in dobra mama, sestra, svakinja in teta, gospa Marija Funtek roj. Habe gostilničarka m posestnica, danes po kratki usodepolni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v torek 18. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Mengšu št. 2 na farno pokopališče. Pokoinico priporočamo v molitev in blag spomin. Mengeš, dne 16. avgusta 1931. MICI. SLAVKA, HILDA, hčerke, FRA SCI. VESO, sinova, in ostalo sorodsh"o. ¥ Kastni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša zlata ljubljena mamica, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa Antonija Sterk roj. BURGER vdova uradnika finančne kontrole Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, dne 18. avgusta 1931 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Krojaška ulica štev. 1 (Mestni trg štev. 20), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1931. DARKO, sin — MILENA, TONČI, MIKA, hčere — ANA PREMER-STEEV, sestra — VIKTOR JERUC, zet — MICI STERK, sinaha — BOŽI, DUŠAN, MARINKA, MILENA, vnuka in vnukinji Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANI, Prešernova nlica ste?. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup fn prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v to- in inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št 2040. 2457. 2548. Interurban 2706, 2806. Urejuje Davorin Ravljen, izdaja za koaacrcij »Jutra« Adoll Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. ysi v Ljubljani j