PRISPEVEK K SLOVENSKI TERMINOLOGIJI KRASA IN KRAŠKIH OBLIK NA EOGENETSKIH KVARTARNIH KALKARENITIH AVTOR dr. Ma tej Li par 10/224WestCoastHighway,Scarborough6019,WesternAustralia,Avstralija matej.lipar@gmail.com DOI:10.3986/GV88105 UDK:551.44:001.4 COBISS:1.02 IZVLEČEK Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih kal ka re ni tih V slovenskihznanstvenihrevijahsev vsevečjimeriobjavljajoopisirazličnihtipovkrasaposvetuinna njihvezanihreliefnihoblik.Zadoločeneoblike,kisev Slovenijinepojavljajo,niobstoječihslovenskihizrazov, zatolahkoobrazličnihprevodihpridedozmede.V pričujočemčlankusonaprimerihpredlaganihnovih slovenskihterminovopisaniglavnitipikrasainkraškihobliknakvartarniheogenetskihkalkarenitih.Be- sedilonajslužikotterminološkovodilonadaljnjimpoimenovanjempredstavljenihkraškihpojavovinoblik. KLJUČNEBESEDE kraškaterminologija,speleogeneza,singenetskikras,eogenetskikras,korozijskecevi,stolpiči,jame ABSTRACT A con tri bu tion to Slo ve nian ter mi no logy of karst and its fea tu res de ve lo ped in eo ge ne tic Qua ter nary cal ca re ni tes DifferenttypesofkarstanditsfeaturesarebeingcontinuouslypublishedinSlovenianscientificliterature. However,forcertainfeaturestherearenoformalSloveniantermswhichmightleadtoconfusion.Inthis paper,termsinSloveneandgeneraldescriptionsofdifferenttypesofkarstanditsfeaturesofQuaternary eogeneticcalcarenitesarepresented.Thepapermayserveasa referencetoadditionalup-comingSlovenian literatureaboutthiskindofkarstanditsfeatures. KEYWORDS karstterminology,speleogenesis,syngenetickarst,eogenetickarst,solutionpipes,pinnacles,caves Uredništvojeprispevekprejelo3.julija2016. 79 Geografski vestnik 88-1, 2016, 79–96 Razgledi RAZGLEDI 1 Uvod Kraška ter mi no lo gi ja se za ra di no vih spoz nanj in idej ne neh no do pol nju je, poe no stav lja ali za ple - ta. Iz slo ven ske ter mi no lo gi je so se v med na rod ne izra ze za kraške po ja ve raz vi li izra zi kot so doline (slo ven sko vr tača), polje (slo ven sko kraško po lje) in ponor (slo ven sko po nor). Prav tako so v med na - rod no ve lja vo sto pi li izra zi iz dru gih je zi kov, na vad no ti stih, v ka te rih so bili do ločeni kraški po ja vi pr vič ali po go ste je opi sa ni ali pa so ti po ja vi značilni del po kra ji ne do ločenih držav. Tako so na pri mer iz ki - taj ske kra so slov ne ter mi no lo gi je v med na rod no rabo prešli izra zi kot so fengcong, fenglin in shilin, iz ma da ga skar ske tsingy ter iz ja majške cockpit. Kljub med na rod ni stro kov ni ter mi no lo gi ji, ki ne ma lo krat pred stav lja an gleško iz pe ljan ko iz dru - gih je zi kov, je po memb na tudi last na (v našem pri me ru slo ven ska) ter mi no lo gi ja ozi ro ma upo ra ba med na rod ne ter mi no lo gi je v last nem je zi ku (tako na pri mer kljub temu, da izraz doline iz ha ja iz slo - venščine, v slo ven skih be se di lih upo rab lja mo be se do vrtača). Na men član ka je, da se za ra di vse bolj obšir ne ga opi sa raz no li kih kraških po ja vov tudi v slo ven ski li te ra tu ri pred sta vi iz bra ne os nov ne izra ze s po dročja kra sa in kraških ob lik na kvar tar nih eo ge net skih kal ka re ni tih ozi ro ma ap nenčevih li tičnih peščen ja kih. Po do ben kras ozi ro ma po dob ni kraški po ja vi so po ne kod raz vi ti tudi na sta rejših eo ge net skih kal ka re ni tih in os ta lih kar bo nat nih eo ge net skih kam - ni nah (na pri mer kal ki ru dit ozi ro ma kon glo me rat). Me to dološko je čla nek za sno van na pre gle du ob sto ječe li te ra tu re ozi ro ma na pred hod nem poi me - no va nju obrav na va nih poj mov v slo venščini. V ko li kor je bilo v slo venščini ob jav lje nih več raz ličnih izra zov za isti po jav, smo v član ku upo ra bil naj pri mer nejšega. Izrazi, ki so že ob jav lje ni v slo ven skem geo loškem (Ple ničar 2006) ali geo graf skem ter mi no loškem slo var ju (Klad nik, Lo vrenčak in Orožen Ada - mič 2005), se tu ne obrav na va jo (na pri mer kal ka re nit). Pred sta vi tev izra za sprem lja krajši opis z li te ra tu ro za po drobnejše bra nje. Večina izra zov, ki se jih upo rab lja v med na rod ni stro kov ni li te ra tu ri, iz ha ja iz an gleščine, kar je po sle di ca raz vo ja takšnega kra - sa v obal nih pre de lih Av stra li je in Ame ri ke, med tem ko po sa mez ni kra so slov ni izra zi v državah, v ka te rih je raz vit po do ben kras (na pri mer Iran, Turčija, Ita li ja), za ra di manj obšir nih in po go stih ob jav v med - na rod nih re vi jah niso prešli v med na rod no stro kov no rabo. Po leg no ve ga izra za v slo venščini so ome nje ni tudi že upo rab lje ni slo ven ski pre vo di za do ločen po jav, pri čemer čla nek pred stav lja iz ho dišče za slo - var iz obrav na va ne te ma ti ke. 2 Tipi kra sa na eo ge net skih kvar tar nih kal ka re ni tih 2.1 Sin ge net ski kras Izraz sin ge net ski kras (an gleško syngenetickarst;grško sýn – ‘sku paj, hkra ti’; grško génesis – ‘razvoj, na sta nek’; v slo venščini z ena kim pre vo dom ome njen že v član ku Li par ja (2009)) opre de lju je kras, za ka te re ga sta značilna sočasno za kra se va nje in li ti fi ka ci ja kam ni ne. Izraz je prvi upo ra bil Jen nings (1968), značilen pa je za mla de kar bo nat ne kamnine (kvar tar), pred vsem za eol ski, obal ni in mor ski kal ka renit (sli ka 1A) (Gri mes 2006). Re nault (1958; 1968) je si cer upo ra bil izraz singenetski za splošne frea tične jam ske rove kot nas - prot je pa ra ge net skim, a  je bilo večkrat pred la ga no, da se tako poi me nova nje jam skih ro vov opu sti (Pa si ni 2009; 2012). V li te ra tu ri je po jav opi san pred vsem na pod la gi obal ne ga pasu južne in za hod ne Av stra li je (Jen - nings 1968; Gri mes 1994; 2002; 2006; 2009a; Twi da le in Bour ne 2000; Whi te 2000; Whi te s so de lav ci 2007; Li par 2009), med tem ko je iz dru gih pre de lov sve ta za po do ben kras upo rab ljen pred vsem izraz eo ge - net ski kras (po glav je 2.2), po ve za va s sin ge net skim kra som pa je zgolj ome nje na (Vac her in Mylro ie 2002; Bel la 2007; Ginés in Ginés 2007). Čeprav oba izra za zelo sovpa da ta, je vsee no po treb na paz lji vost pri 80 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih … opre de li tvi, ali je kam ni na v eo ge net ski fazi še ved no v fazi li ti fi ka ci je, ali pa se je ta že končala in je kam ni na tre nut no pod vržena zgolj za kra se va nju, pri čemer bi bila upo ra ba izra za sin ge net ski kras na - pačna. Gri mes (2006) raz li ku je zgod njo in poz no fazo sin ge net ske ga kra sa (sli ka 2). V zgod nji fazi ce men - ta ci ja po te ka pred vsem okrog ko re nin, pri čemer na sta ja jo ri zo li ti (sli ka 1B) (an gleško rhizoliths), in ta koj pod po vršjem, kjer se tvo ri kal kret (slika 1C) (an gleško calcrete,kanker,caliche,cap-rock; v pre - vo du an gleškega iz vlečka član ka Black well (2006) se si cer upo rab lja izraz kalcitnaskorja, ven dar se kot opi sno ta izraz po ja vi tudi v geo loškem ter mi no loškem slo var ju pri opi su stro ma to li tov (Pavšič 2006); poz ne je se v pre vo du iz vlečka član ka Ere na in Ha ti po glu-Bag ci-ja (2010) upo rab lja izraz kalkret). Za - ra di sla be ce men ta ci je v tej fazi še ni jam ozi ro ma se ob li ku je jo le iz je mo ma, po jav lja jo pa se že ko ro zij ske cevi (po glav je 3.1). Poz na doba sin ge net ske ga kra sa je de ter mi ni ra na z močjo ce men ta ci je se di men - ta – biti mora do volj močno ce men ti ran, da se v njem lah ko ob li ku je jama. Pri tem se raz vi je jo tudi os ta li kraški po ja vi, po go je ni pred vsem z med zrn sko po roz nost jo kal ka re ni ta, večino ma počasi te kočo pod - tal ni co in od sot nost jo raz po klin ske po roz no sti (Gri mes 2006). 81 Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi A B C Slika1:Pleistocenskieolskikalkarenit:z (A)ohranjenimisledmisedimentacijepeskav različnih naklonih,(B)z ohranjenimirizoliti,kisoseohranilizaradikrajevnomočnejšecementacijegradiva okrogkorenininposledičnovečjeodpornostiprotieroziji,(C)s plastjokalkretakotvrhnjoplastjo, ki je erozijskoodpornejšaodnižjeležečihplasti. M AT EJ L IP A R 82 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih … 2.2 Eo ge net ski kras Izraz eo ge net ski kras (an gleško eogenetickarst;grško eo – ‘svit, zora’; v slo venščini ena ko upo rab - ljen pri Fer ko vi in Li par ju (2012)) oz načuje kras, ki se je raz vil v eo ge net skih kar bo na tih ozi ro ma kar bo na tih, ki so v eo ge net ski fazi (sli ka 3). Izraz eo ge net ski ozi ro ma eo ge net ska dia ge ne za sta uporabila korozijske cevi cementirana karbonatna sipina kalkretplitva jama pod kalkretom jame zaradi ugrezanja materiala še ne nastajajo piezometrični nivo ugrezanje materiala in pojav breče kalkret močvirje cementirana karbonatna sipina močvirje korozijske ceviplitva podorna jama/udornica piezometrični nivo podorni material reproducirani podorni jamski rovi raven strop zaradi močnejše odpornosti kalkreta singenetska labirintna jama na nivoju piezometra spodjedanje kamnine korozijska cev kot vhod v jamo ZGODNJA SINGENEZA POZNA SINGENEZA Slika2:Značilnostipovršinskihinpodzemnihoblikternjihoverazlikev časuzgodnjeinpozne singeneze(napodlagislikev Grimes(2006)). FAZE DIAGENEZE APNENCA sedimentacija prekrivanje ekshumacija ČAS razvoj jam eogenetski kras telogenetski kras mezogenetska eogenetska telo gen etsk a G L O B I N A Slika3:DiagenezaapnencanapodlagiChoquetteinPray-evih(1970)fazs ponazoritvijorazvoja krasa(napodlagislikev Grimes(2009b)). Cho quet te in Pray (1970) in se na naša na pro ce se, ki vpli va jo na ne dav no od ložen kar bo nat ni ali eva po ritni se di ment, še pre den je ta pre krit. Po memb na pro ce sa sta raz tap lja nje in ce men ta ci ja – raz - tap lja nje ozi ro ma me nja va kal ci ta z večjim de ležem mag ne zi ja ter ara go ni ta s kal ci tom. Ko je se di ment pre krit, na sto pi me zo ge net ska faza dia ge ne ze (grško mesos – ‘sred nji’; v slo venščini ena ko upo rab ljen pri Fer ko vi in Li par ju (2012)) (sli ka 3). Za ra di po sle di ce li to sta tičnega pri ti ska v tej fazi v se di men tu po te ka jo na dalj nja ce men ta ci ja, re kri sta li za ci ja in raz tap lja nje. Zad nja, te lo ge net ska faza (grško télos – ‘ko nec, skraj ni del’; ena ko pre ve de na v iz vlečkih član kov Mylro ie, Mylro ie in Nel so na (2008), Oto ničarja s so de lav ci (2010) ter Fer ko ve in Li par ja (2012)) (sli ka 3) na sto pi, ko za ra di dvi ga in/ali ero zi je zgornje pla sti ap ne nec zo pet po sta ne iz po stavljen zu na nje mu oko lju ozi ro ma ek so ge nim pro ce som (Cho quette in Pray 1970). V nas prot ju z izra zom sin ge net ski kras, ki je naj močneje za sto pan v Av stra li ji, je izraz eo ge net ski kras po go ste je v rabi v Ame ri ki (pred vsem na pri me rih kra sa iz Flo ri de, Ber mudov in Ba ha mov) (Mylroie s so de lav ci 2001; Vac her in Mylro ie 2002; Flo rea in Vac her 2006; Smart s so de lav ci 2006; Moo re, Martin in Screa ton 2009) in Evro pi (Ginés in Ginés, 2007; De Wae le, Mu ced da in Mon ta na ro 2009; De Waele, Lau rit zen in Pa ri se 2011; Lipar in Ferk 2011). 2.3 Kras meh kih kam nin V močni ko re la ci ji s sin ge net skim in eo ge net skim kra som ob sta ja tudi izraz kras meh kih kam nin (an gleško soft-rockkarst; pre vo da v slo venščino še ni bilo) (Gri mes 2006; Ginés in Ginés 2007). Označuje kras, ki se je raz vil na sla bo ce men ti ra ni in na vad no medzrn sko močno po roz ni kam ni ni. Običajno so te kam ni ne v fazi eo ge net ske dia ge ne ze, ven dar to ni nuj no. Nas prot je opi sa ne ga izra za je izraz kras trd nih kam nin (an gleško hard-rockkarst; pre vo da v slo venščino še ni bilo), kjer je ce men ta ci ja kamni - ne močna, pro ni ca nje in pod zem ni pre tok vode pa na vad no us mer ja raz po klin ska po roz nost kam ni ne. Za ra di splošnega te ren ske ga vi di ka in ne ja sne de fi ni ci je meje med »trd no« in »meh ko« kam ni no, je ta izraz ome jen pred vsem na po ljud no, stro kov no in ja mar sko li te ra tu ro, v znans tve ni pa ga je pri po ročlji - vo do dat no opre de li ti ozi ro ma upo ra bi ti dru ge ga. Vsi tri je opi sa ni izra zi se med se boj le del no, ven dar de jan sko po go sto uje ma jo ozi ro ma pre ple tajo in ima jo po dob ne re lief na ob li ke. Sin ge net ski kras oz načuje za kra se va nje z vi di ka sočas ne ga de lo va - nja dveh raz ličnih pro ce sov (li ti fi ka ci je in za kra se va nja), eo ge net ski z vi di ka dia ge ne ze kam ni ne, kras meh kih kam nin pa z vi di ka me han ske last no sti kam ni ne. Kras in kraški po ja vi, ki so značilni za sin - ge net ski ali eo ge net ski kras ozi ro ma kras meh kih kam nin, so po ne kod opi sa ni tudi brez upo ra be izra zov (Li ving ston 1944; Coet zee 1975; Lund berg in Tag gart 1995; Wa ter strat s so de lav ci 2010). V tem prime - ru je pou da rek zgolj na kraški geo mor fo lo gi ji, hi dro lo gi ji. Le-te te me lji jo na pred hod no opi sa nih last no stih kam ni ne. 3 Re lief ne ob li ke 3.1 Ko ro zij ske cevi Ko ro zij ske cevi (an gleško solution pipes; izraz ko ro zij ska cev je za to vrst ne ob li ke upo ra bil Gams (1971), med tem ko je bil v član ku Mo ra wiec ke in Wals ha (1997) upo rab ljen izraz ko ro zij sko brez - no ozi ro ma geo loške or gle, ki pa so v slo ven skem je zi ku opre de lje ne kot ob li ka po kri tih škra pelj (Gams 1971) in po sle dično ne pri me ren izraz za ko ro zij ske cevi eo ge net skih kvar tar nih kal kareni tov; poz ne - je v slo ven skem iz vlečku član ka Bosák s so de lav ci (1999) izraz ni bil pre ve den in se je upo ra bil an gleški izraz, med tem ko se v pre vo du an gleškega iz vlečka član kov Bosáka (2000) in Li par ja (2009) zo pet po - ja vi izraz korozijskacev – pri Bosáku (2000) gre si cer za pre vod raz ličnih re lief nih ob lik z ena kim an gleškim izra zom solutionpipe) (sli ka 4ABCČ) so ce va sti nav pični ka na li epi kraške cone na kra su v ap nen cih 83 Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi 84 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih … z med zrn sko po roz nost jo (pred vsem kal ka re ni tov). Kot so po men ke za ko ro zij sko cev ozi ro ma so rodne ob li ke se v an gleški li te ra tu ri upo rab lja jo izra zi dissolutionpipes, solutionchimneys, shafts, pits in geo- logicalorgans(Gri mes 2009a),ven dar se ti po go sto upo rab lja jo tudi za poi me no va nje dru gih nav pičnih kraških ka na lov. Ob sto ječa li te ra tu ra opi su je ko ro zij ske cevi iz za hod ne ga in južnega obal ne ga dela Av stra li je (Fair - brid ge 1950; Bou ta koff 1963; Jen nings 1968; Gri mes 1994; 2006; 2009a; Whi te 2000; Li par s so de lav ci 2015), Južne Afri ke (Coet zee 1975), Ka ri bov (Lund berg in Tag gart 1995; Mylro ie in Ca rew 1995), Ber mu dov (Her witz 1993), Ira na (Bosák s so de lav ci 1999), Si ri je (Day 1928), Združene ga kra ljes tva (West 1973) in Ita li je (Mar si co s so de lav ci 2003; De Wae le, Mu ced da in Mon ta na ro 2009; De Wae le, Lau rit zen in A B ČC Slika4:Korozijskacev:z (A)vidnoerozijskoodpornejšonotranjoplastjo,(B)z dvojnoerozijskoodpornejšo notranjoplastjo,kizaradierozijeokoliškegagradivaizstopanapovršju,hkratipajezapolnjenaz gradivom, pričemerjeizgubilavlogoodvodavodev podzemlje,(C)kotaktivnikraškikanal,kakršenseodraža napovršju,(Č)s povezavoz jamskimprostorom,pričemerjekorozijskacevnavpičnivhodv jamo. M AT EJ L IP A R Pa ri se 2011). Njihova širi na (pre mer) in glo bi na močno va rii ra jo, lah ko so širše od me tra (Gri mes 2009a) in glob lje od 20 me trov (Jen nings 1968). Lah ko se po jav lja jo po sa mično ali v sku pi nah, pri čemer nasta - nek dveh ali več v ne po sred ni bližini lah ko pri pe lje do združitve. Pre mer vot li ne je na vad no ena ko me ren, konča pa se z rah lo zašil je no-zaob lje nim kon cem. Dru gačni kon ci (na pri mer ko ničasti) so red ki, lah - ko pa se zgo di, da so ko ro zij ske cevi po ve za ne z jam ski mi rovi, pri čemer se kot sa mo stojni kraški po jav končajo na stro pih spo daj ležečih jam skih pro sto rov (sli ka 4Č). Ko ro zij ska cev ima po go sto močneje ce men ti ra no in ero zij sko od por nejšo ste no od oko liškega gra di va ozi ro ma ma tične kam ni ne (sli ka 4ABC) (Lund berg in Tag gart 1995; Gri mes 2009a; De Wae le, Lau rit zen in Pari se 2011; Li par s so de lav ci 2015). Za na sta nek ko ro zij skih cevi, ki se začne v zgod nji fazi sin ge net ske ga kra sa (Gri mes 2006), je bis - tven kon cen tri ran tok agre siv ne vode, ki po ni ka v po roz nem ap nen cu (kal ka re ni tu). Kon cen tra ci ja toka vode je lah ko rezul tat zbi ra nja vode v dre ve snih krošnjah in toka po deb lu (Her witz 1993), pod zem - ne ga de lo va nja rast lin skih ko re nin in ne ka te rih živa li (bio tur ba ci ja) (Jen nings 1968), po vršin skih lu kenj (Coet ze 1975), nee na ko mer ne po roz no sti kan ker ja v začetni raz voj ni stop nji (Gri mes 2006), ini cial - ne ga kon cen tri ra ne ga toka vode v še nes pri je tem se di men tu (Gri mes 2009a) ali za su tih dre ve snih de bel (Bou ta koff 1963). Ka te ri od našte tih je bis tven de jav nik za ob li ko va nje ko ro zij skih cevi, je zaen krat še ved no pred met raz prave, pri čemer ve lja ome ni ti tudi po li gent ski vi dik (Gri mes 2009a; Li par 2009). Me ga ri zo li ti (an gleško megarhizoliths; pre vo da v slo venščino še ni bilo), opi sa ni na Ka nar skih oto kih, so po dob nih ob lik kot ko ro zij ske cevi, ven dar v pov prečju manjših di menzij (Alon so-Zar za s so de lav - ci 2008). Av tor jih je dru gače poi me no val ver jet no za ra di raz la ge načina nji ho ve ga na stan ka, to je s pod zem nim de lo va njem rast lin skih ko re nin. To pa sov pa da tudi z eno od možnih ge nez ko ro zij skih cevi, kar bi me ga ri zo li te opredeli lo zgolj kot dru go ten izraz za ko ro zij ske cevi. 3.2 Stol piči Stol piči (an gleško pinnacles; v slo ven ski li te ra tu ri so po dob ni po ja vi, pred vsem v po ve za vi z geo - morf ni mi po ja vi na Ki taj skem, ome nje ni kot kamnitigozdovi ali kamnitistebri (Kranjc in Liu 2001; Knez in Sla be 2001), med tem ko so v iz vlečku član ka Mar si ca s so de lav ci (2003) pre ve de ni zgolj kot stebri; slo ven ski pre vod stol pičev sin ge net ske ga ozi ro ma eo ge net ske ga kra sa se v ob li ki stolpiči po ja vi pri Li - par ju (2009)) (sli ka 5AB) sin ge net ske ga ozi ro ma eo ge net ske ga kra sa so ap nenčasti ste bri, ki del no spo mi nja jo na stol piče kla sičnega kra sa. Li te ra tu ra, ki jih opi su je, je lo ka cij sko ome je na pred vsem na Av stra li jo, na tančneje na ju go za hod no oba lo Za hod ne Av stra li je (Lo wry 1973; Mc Na ma ra 1995; Hearty in O’Leary 2008; Gri mes 2009a; Li par 2009; Hearty in Ol son 2011; Li par in Webb 2015), ome nje ni pa so tudi kot del eo ge net ske ga kra sa v Por to ri ku (Ta bo roši in Kázmér 2013) in na Gva mu (Ta bo roši, Jen - son in Mylro ie 2004; Mylro ie s so de lav ci 2012). Stol piči so do 5 me trov vi so ki in do 2 me tra širo ki ter raz ličnih ob lik: ko ničasti, zaob lje ni, v ob liki gobe ali pa z več vr ho vi. Po jav lja jo se v sku pi nah z med se boj no raz da ljo med 0,5 in 5 m. V njih se pojav - lja jo raz lične se di ment ne pla sti, kot pla sti kal ka re ni ta s se di men ta cij ski mi struk tu ra mi si pi ne (sli ka 5B), kal kre ta in rdečkaste fo sil ne pr sti z ri zo li ti (Li par in Webb 2015). Nji hov raz voj je pred vsem re zul tat ko ro zij ske ga šir je nja ko ro zij skih cevi, ne ka te ri stol piči pa predstav - lja jo in verz no to po gra fi jo kra sa; močneje ce men ti ra no gra di vo v pa leo-kraških nav pičnih ka na lih, danes izraženih kot stol piči, med tem ko se je oko liška manj od por na kam ni na ko ro di ra la (Li par in Webb 2015). 3.3 Kraške jame Kla si fi ka ci ja kraških jam v po ve za vi z eo ge net skim ozi ro ma sin ge net skim kra som je raz no li ka, saj pri združeva nju kla si fi ka cij raz ličnih av tor jev ne ka te ri si cer raz lični tipi jam sov pa da jo, spet dru gi pa so si po izra zu po dob ni, ven dar ima jo dru gačen po men. V na da lje va nju bodo zato ome nje ne zgolj naj - bolj značilne jame opi sa ne ga kra sa. 85 Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi Sin ge net ske la bi rint ne jame (an gleško syngenetic maze caves; v  slo ven skem iz vlečku član ka AlMa la be ha s so de lav ci (2008) so mazecaves pre ve de ne kot blodnjaki, v iz vlečku član ka Pic ci ni-ja (2011) pa kot labirintnejame) (sli ka 6) na sta ne jo na vad no na ap nen cu (na pri mer kal ka re ni tu), kjer od sotnost ini cial nih raz pok na do mešča med zrn ska ozi ro ma ma trična po roz nost kam ni ne, tok pod zem ne vode pa je počasen. Na rav ni pie zo me tra se ob li ku je jo širo ki in niz ki, med se boj no po ve za ni rovi ter dvorane ne pra vil nih ob lik (Gri mes 2006). Li near ne epi frea tične jame (an gleško linearstreamcaves; enak pre vod je upo rab ljen pri opi su eo - ge net skih kon glo me rat nih jam v Slo ve niji (Ferk in Li par 2012)) (sli ka 7) so re zul tat vpli va to po gra fi je ne pre pust ne pod la ge ozi ro ma pa leo re lie fa. Pod zem na voda se lah ko kon cen tri ra v pa leo do li nah, ali pa se kon cen tri ra za ra di večjega na klo na ne pre pust ne pod la ge. Pri tem na sta ja jo v splošnem linear ni 86 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih … A B Slika5:Stolpiči:z (A)močnocementiranimgradivom,(B)s sedimentacijskimistrukturamigradiva (peska)inplastjopaleoprstinadnu. M AT EJ L IP A R 87 Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi MONBULLA CAVE (5L–5) (odsek južnega dela načrta, CEGSA, 1995) 0 50m obalni pesek m o čvirje kalkret cementiran pesek obalnih sipin Slika6:Primertlorisainprerezasingenetskelabirintnejame(napodlagislikev Grimes(2009b)). nepropustna podlaga kalkarenit vzdolžni presek profil WI–60 WI–60 WI–126WI–126 WI–59 WI–130D S WI–72D W I– 63 D WI–131D WI–72D WI–63D WI–63 WI–130D W I– 63 presek 100 m jama WI–63 (Loveday Loveday 1975)in jamski vodni tok vrtača/udornica Slika7:Primertlorisainprerezalinearneepifreatičnejame(napodlagislikev Grimes(2009b)). 88 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih … Slika8:Tunelskiepifreatičnirovv linearniepifreatičnijamiOldRiverCavev ZahodniAvstraliji. M AT EJ L IP A R jama CUEVA DELAGUA (Mylroie 2000)s sodelavci A B B 20 m BB A A A S Slika9:Primertlorisainprerezavzdolžno-robnejame(napodlagislikev Grimes(2009b)). tu nel ski jam ski rovi na rav ni pie zo me tra (sli ka 8) (Ba stian 1964; 2003; Jen nings 1968; Gri mes 2006). Po dob no ime za jame, ki so na sta le na kon tak tem kra su, kjer voda teče v jamo točkov no, je upo ra bil Mylro ie s so de lav ci (2001), in si cer hi dro loško ak tiv ne jame (an gleško streamcaves; pre vo da v slo venščino še ni bilo). Po dob ne jame je opi sal Staf ford s so de lav ci (2005), pri čemer so bili vo di lo li near ne ga raz - vo ja jam ske ga si ste ma v jami raz po ke in pre lo mi, jame pa je opre de lil kot raz po klin ske jame (an gleško fissurecaves; v iz vlečku član ka Kne za, Sla be ta in Šebe le (2004) so bile fissurecaves – si cer na te lo ge net - skem kra su, to rej dru ga vr sta jam – pre ve de ne kot špranjastejame). Vzdolžno-rob ne jame (an gleško flankmargincaves; v iz vlečkih član kov Bosáka s so de lav ci (2002) in Oto ničarja s so de lav ci (2010) pre ve de no kot jame tipa »flankmargin«) (sli ka 9) so po se ben tip obalnih jam, ki so na sta le na rav ni mešane ko ro zi je slad ke in sla ne vode. So ne pra vil nih ob lik s širo ki mi in navadno 89 Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi A A A – A 0 30m jama 6Au–3 (Loveday 2000)s sodelavci B – B B B korozijska cev podorno gradivo domnevno prvotni jamski rov na ravni piezometra re p ro d u ci ra n i ja m sk i r ov S Slika10:Primertlorisainprerezapodornejameinnagnjenereže(napodlagislikev Grimes(2006)). 90 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih … niz ki mi, med se boj no po ve za ni mi pro sto ri, po dolžini vzpo red ni mi z oba lo (Vac her in Mylro ie 2002; Gri mes 2006). Kot po dor ne jame (an gleško breakdowncaves;enak pre vod je upo rab ljen pri Fer ko vi in Lipar ju (2012)) (sli ka 10) se na vad no kla si fi ci ra ti ste jame, ki so sko raj v ce lo ti re pro du ci ra ne s po do ri (Vac her in Mylro - ie 2002). V sklo pu teh jam ve lja ome ni ti še izraz za re pro du ci ran jam ski rov, ki pred stav lja del jame ali jamo v ce lo ti. V tem primeru se je za ra di po nav lja jočih si po do rov od prl vhod v jamo nad po dor no cono. Med na ko pičenim po dor nim gra di vom, ki ima večjo pro stor ni no kot kom pakt na kam ni na, in stro pom v tem pri me ru os ta ne na vad no pli tev pro stor, kar ime nu je mo nag nje na reža (an gleško incli- nedfissure; pre vo da v slo venščino še ni bilo) (Ba stian 1964; Jen nings 1968; Gri mes 2006). Ne na zad nje so v li te ra tu ri opi sa ne tudi krajše pli tve jame, kot so pli tve jame pod kal kre tom (an - gleško shallowcavesbeneathcap-rock; pre vo da v slo venščino še ni bilo) (sli ka 2) (Gri mes 2006), ki so na sta le pred vsem z ugre za njem ali spi ra njem sla bo ce men ti ra ne ga pe ska pod trd nim kal kre tom; ali pa pli tve po dor ne jame (an gleško bananaholes; pre vo da v slo venščino še ni bilo) (Har ris, Mylro ie in Ca - rew 1995; Vac her in Mylro ie 2002), ki pred stav lja jo manjše frea tične žepe, re pro du ci ra ne s po do ri. Čas začetka ob li ko va nja jam v eo ge net skem ap nenčevem peščen ja ku te me lji pred vsem na času, po - treb nem za šibko ce men ta ci jo gra di va. Prvi ka na li na rav ni pie zo me tra na sta ne jo na začetku poz ne dobe sin ge net ske ga kra sa in so poka za telj začetka te dobe (Gri mes 2006). Med ko ro zij ski mi struk tu ra mi so v ne ka te rih ja mah značilne zvo na ste vdol bi ne (an gleško bellholes; pre vo da v slo venščino še ni bilo) (sli ka 11). To so cen trične vdol bi ne na jam skih stro pih ap nen cev z med - zrn sko poroz nost jo, ka te rih pre mer in glo bi na se gib lje od cen ti me tra pa tudi do več me trov (Tar hu le-Lips in Ford 1998; Gri mes 2005; De Wae le, Plan in Au dra 2009; Bir ming ham s so de lav ci 2011). Gle de nji - ho ve ga na stan ka je še ved no ve li ko po le mik, pred vsem o tem, ali je nji ho va ge ne za ve za na na frea tično ali va doz no cono. Slika11:Številčnezvonastevdolbinenajamskemstropuinstenahv podornidvoranijameWetCave v narodnemparkuNaracoorteCavesv JužniAvstraliji. M AT EJ L IP A R 4 Sklep Pred stav lje ni tipi krasa in na njih ve za ne re lief ne ob li ke ob se ga jo slo ven ska poi me no va nja in nji - ho ve splošne značil no sti. Ne ka te ri slo ven ski izra zi (pre gled ni ca 1) so do be se den pre vod poj mov, ne ka te ri pa so opi sni, saj bi do be sed ni pre vod bo di si sov pa dal s kakšnim dru gim sloven skim izra zom bo di si ne bi vse bo val pra ve ga po me na. Raz gi ba nost je zi ka (tako slo venščine in an gleščine kot dru gih je zi kov) po ne kod do vo lju je od sto pa nja pri izražanju, zato je kljub da nim pri me rom po memb no, da se, za lažje ra zu me va nje in pre prečitev nejasno sti, izra zi v li te ra tu ri še do dat no po ja sni jo (na pri mer z ge net sko- mor fo loškimi in po sle dično-po men ski mi opi si). Preglednica1:Seznampriporočenihslovenskihizrazovkrasainkraškihobliknaeogenetskihkvartarnih kalkarenitih. slo ven ski izraz an gleš ki izraz eo ge net ski kras eogenetickarst hi dro loš ko ak tiv na jama streamcave kal kret calcrete ko ro zij ska cev solutionpipe kras meh kih kam nin softrockkarst kras trd nih kam nin hardrockkarst li near na epi frea tič na jama linearstreamcave me ga ri zo lit megarhizolith me zo ge net ski mezogenetic nag nje na re ža inclinedfissure pli tva jama pod kal kre tom shallowcavebeneathcap-rock pli tva po dor na jama bananahole po dor na jama breakdowncave raz po klin ska jama fissurecave ri zo lit rhizolith sin ge net ska la bi rint na jama syngeneticmazecave sin ge net ski kras syngenetickarst stol pič pinnacle te lo ge net ski telogenetic vzdolž no rob na jama flankmargincave zvo na sta vdol bi na bellhole Zahvala:ZahvaljujemseurednikuMatijiZornuterdvemaanonimnimarecenzentomazaopombe inpriporočila,kisomočnoizboljšaličlanek.PravtakosezahvaljujemMatejiFerkzadolgerazpravein izmenjavomnenjo priporočeninovislovenskiterminologijiterKenuGrimesuzaposredovanjeindovo- ljenjeobjavnekaterihslikvključenihv članek. 5 Viri in li te ra tu ra Al-Ma la beh, A., Kem pe, S., Hensc hel, H. V., Hof mann, H., Tobsc hall, H. J. 2008: The pos sibly hypo - ge ne kar stic iron ore de po sit of War da near Aj loun (Nort hern Jor dan), its mi ne ra logy, geoc he mi stry and hi sto ric mine. Acta Car so lo gi ca 37-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v37i2-3.149 91 Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi Alon so-Zar za, A. M., Ge ni se, J., Ca bre ra, M. C., Man gas, J., Martín-Pérez, A., Val deol mil los, A., Dora - do-Valiño, M. 2008: Me garhy zo liths in Plei sto ce ne aa eo lian de po sits from Gran Ca na ria (Spain): Ich nologi cal and pa la e oen vi ron men tal sig ni fi can ce. Pa la eo geo graphy, Pa la eoc li ma to logy, Pa la e oe - co logy 265, 1-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.pa la eo.2008.04.020 Ba stian, L. 1964: Morp ho logy and de ve lop ment of ca ves in the south west of We stern Au stra lia. Helectite 2-4. Ba stian, L. 2003: Hydro geo logy and spe leo ge ne sis up da te, the Yanc hep Cave Area, We stern Au stra lia. 24th Bien nial Con fe ren ce of the Au stra lian Spe leo lo gi cal Fe de ra tion. Perth. Bel la, P. 2007: Geo lo gické a geo mor fo lo gické po zo ru hod no sti kra su a jaskýň na Ber mudách. Ara gonit 12. Bir ming ham, A. N., Mylro ie, J. R., Mylro ie, J. E., Lace, M. J. 2011: Bell hole ori gin: con straints on deve - lop men tal mec ha nisms, Croo ked Is land, Ba ha mas. Spe leo ge ne sis and Evo lu tion of Karst Aqui fers 10. Black well, B. A. B. 2006: Elec tron spin re so nan ce (ESR) da ting in karst en vi ron ments. Acta Car so lo - gica 35-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v35i2-3.236 Bosák, P. 2000: The evo lu tion of karst and ca ves in the Koněprusy re gion (Bo he mian karst, Czech Republic), Part III: col lapse struc tu res. Acta Car so lo gi ca 29-2. Bosák, P., Brut hans, J., Fi lip pi, M., Svo bo da, T., Šmíd, J. 1999: Karst and cave in salt dia pirs, SE Za gros Mts. (Iran). Acta Car so lo gi ca 28-2. Bosák, P., Mylro ie, J. E., Hla dil, J., Ca rew, J. L., Slavík, L. 2002: Blow Hole Cave: an unroo fed cave on San Sal va dor Is land, the Ba ha mas, and its im por tan ce for de tec tion of pa leo karst ca ves on fos sil car bo na te plat forms. Acta Car so lo gi ca 31-3. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v31i3.379 Bou ta koff, N. 1963: The Geo logy and Geomorp ho logy of the Port land Area. Mel bour ne. Cho quet te, P. W., Pray, L. C. 1970: Geo lo gi cal No menc la tu re and Clas si fi ca tion of Po ro sity in Se di mentary Car bo na tes. Ame ri can As so cia tion of Pe tro leum Geo lo gists Bul le tin 54. Coet zee, F. 1975: So lu tion pi pes in coa stal aeo lia ni tes of Zu lu land and Moçam bi que. Tran sac tions of the Geo lo gi cal So ciety of South Afri ca 78. Day, A. E. 1928: Pi pes in the coast sand sto ne of Syria. Geo lo gi cal Ma ga zi ne 65. De Wae le, J., Plan, L., Au dra P. 2009: Re cent de ve lop ments in sur face and sub sur fa ce karst geo morp - ho logy: an in tro duc tion. Geo morp ho logy 106. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.geo morph.2008.09.023 De Wae le, J., Mu ced da M., Mon ta na ro L. 2009: Morp ho logy and ori gin of coa stal karst land forms in Mioce ne and Qua ter nary car bo nate rocks along the cen tral-we stern coast of Sar di nia (Italy). Geomorp ho logy 106. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.geo morph.2008.09.017 De Wae le, J., Lau rit zen S. E., Pa ri se M. 2011: On the for ma tion of dis so lu tion pi pes in Qua ter nary coa - stal cal ca re ous arenites in Me di ter ra nean set tings. Earth Sur fa ce Pro ces ses and Land forms 36. DOI: http://dx.doi.org/10.1002/esp.2022 Eren, M., Ha ti po glu-Bag ci, Z. 2010: Karst sur fa ce fea tu res of the hard la mi na ted crust (ca lic he hardpan) in the Mer sin area, Sout hern Tur key. Acta Car so lo gi ca 39-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/ac.v39i1.115 Fair brid ge, R. W. 1950: The geo logy and geo morp ho logy of Point Pe ron, We stern Au stra lia. Jour nal of the Ro yal So ciety of We stern Au stra lia 34. Ferk, M., Li par, M. 2012: Eo ge ne tic ca ves in Plei sto ce ne car bo na te con glo me ra te in Slo ve nia. Acta geo - grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52101 Flo rea, L. J., Vac her H. L. 2006: Springf low hydro graphs: eo ge ne tic vs. te lo ge ne tic karst. Ground Wa - ter 44-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1745-6584.2005.00158.x Gams, I. 1971: Pod tal ne kraške ob li ke. Geo graf ski vest nik 43. Ginés, A., Ginés, J. 2007: Eo ge ne tic karst, gla ci o eu sta tic cave pools and anc hia li ne en vi ron ments on Mal lor ca Is land: a dis cus sion of coa stal spe leo ge ne sis. In ternatio nal Jour nal of Spe leo logy 36-2. DOI: http://dx.doi.org/10.5038/1827-806X.36.2.1 Gri mes, K. G. 1994: The South-East karst pro vin ce of South Au stra lia. En vi ron men tal Geo logy 23. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/BF00766987 92 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih … Gri mes, K. G. 2002: Synge ne tic and eo ge ne tic karst: an Au stra lian view point. Evo lu tion of Karst: From Pre karst to Ces sa tion. Ljub lja na. Gri mes, K. G. 2005: Wet Cave, bell ho les. Med mrežje: https://www.re search ga te.net/pro ject/Bell-Ho les (3. 7. 2016). Gri mes, K. G. 2006: Synge ne tic karst in Au stra lia: a re view. He lic ti te 39-2. Gri mes, K. G., 2009a: So lu tion pi pes and pin nac les in synge ne tic karst. Karst Rock Fea tu res: Kar ren Sculpturing. Ljub lja na. Gri mes, K. G. 2009b: Synge ne tic karst. Po ster at 18th Au stra la sian Con fe ren ce on Cave and Karst Ma - na ge ment. Mar ga ret Ri ver. DOI: http://dx.doi.org/10.13140/2.1.1001.2805 Har ris, J. G., Mylro ie, J. E., Ca rew, J. L. 1995: Ba na na ho les: uni que karst fea tu res of the Ba ha mas. Car - bo na tes and Eva po ri tes 10-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/BF03175406 Hearty, P. J., O’Leary, M. J. 2008: Car bo na te aeo lia ni tes, quartz sands, and Qua ter nary sea-le vel cycles, We stern Au stra lia: A chro no stra ti grap hic approach. Qua ter nary Geoc hro no logy 3. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1016/j.qua geo.2007.10.001 Hearty, P. J., Ol son, S. L. 2011: Pre ser va tion of tra ce fos sils and molds of ter re strial bio ta by in ten se storms in mid-last in ter gla cial (MIS 5c) du nes on Ber mu da, with a mo del for de ve lop ment of hydro lo gical con duits. Pa la ios 26. DOI: http://dx.doi.org/10.2110/palo.2010.p10-132r Her witz, S. R. 1993: Stemf low inf luen ces on the for ma tion of so lu tion pi pes in Ber mu da aeo lia ni te. Geo - morp ho logy 6-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/0169-555X(93)90050-C Jen nings, J. N. 1968: Synge ne tic karst in Au stra lia. Con tri bu tions to the Study of Karst. Can ber ra. Klad nik, D., Lo vrenčak, F., Orožen Ada mič, M. (ur.) 2005: Geo graf ski ter mi no loški slo var. Ljub lja na. Knez, M., Sla be, T. 2001: Ob lika in skal ni re lief ste brov v Nai gu kam ni tem goz du (JZ Ki taj ska). Acta Car so lo gi ca 30-1. Knez, M., Sla be, T., Šebe la, S. 2004: Karst un co ve red du ring the Bič-Ko re nit ka mo tor way con struc tion (Do lenj ska, Slo ve nia). Acta car so lo gi ca 33-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v33i2.292 Kranjc, A., Liu, H. 2001: Lu nan »shi lin« (sto ne fo rest) hu man im pact and pro tec tion of (even tual) world he ri ta ge site (Yun nan, Chi na). Acta Car so lo gi ca 30-1. Li par, M. 2009: Pin nac le synge ne tic karst in Nam bung Na tio nal Park, We stern Au stra lia. Acta Car so - lo gi ca 38-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v38i1.134 Li par, M., Ferk, M. 2011: Eo ge ne tic ca ves in con glo me ra te: an exam ple from Udin Boršt, Slo ve nia. Inter - na tio nal Jour nal of Spe leo logy 40-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52101 Li par, M., Webb, J. A. 2015: The for ma tion of the pin nac le karst in Plei sto ce ne aeo lian cal ca re ni tes (Tama - la Li me sto ne) in south we stern Au stra lia. Earth-Scien ce Re views 140. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1016/j.ears ci rev.2014.11.007 Li par, M., Webb, J. A., Whi te, S. Q., Gri mes, K. G. 2015: The ge ne sis of so lu tion pi pes: Evi den ce from the Midd le-Late Plei sto ce ne Brid ge wa ter For ma tion cal ca re ni te, sout hea stern Au stra lia. Geo morp - ho logy 246. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.geo morph.2015.06.013 Li ving ston, W. 1944: Ob ser va tions on the struc tu re of Ber mu da. The Geo grap hi cal Jour nal 104, 1-2. Lo wry, D. C. 1973: Ori gin of the Pin nac les, Nam bung, WA. Au stra lian Spe leo lo gi cal Fe de ra tion New - slet ter 62. Lund berg, J., Tag gart, B. E. 1995: Dis so lu tion pi pes in nort hern Puerto Rico: an ex hu med pa leo karst. Car bo na tes and Eva po ri tes 10-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/BF03175402 Mar si co, A., Sel le ri, G., Ma stro nuz zi, G., San so, P., Walsh, N. 2003: Cryp to karst: a case-study of the Qua - ter nary land forms of sout hern Apu lia (Southern Italy). Acta Car so lo gi ca 32-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/ac.v32i2.344 Mc Na ma ra, K. 1995: Pin nac les. Perth. Moo re, P. J., Mar tin, J. B., Screa ton, E. J. 2009: Geoc he mi cal and sta ti sti cal evi den ce of rec har ge, mixing, and con trols on spring discharge in an eo ge ne tic karst aqui fer. Jour nal of Hydro logy 376. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.jhydrol.2009.07.052 93 Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi Mo ra wiec ka, I., Walsh, P. 1997: A  study of so lu tion pi pes pre ser ved in the Mio ce ne li me sto nes (Staszów, Po land). Acta Car so lo gi ca 26-2. Mylroie, J. E., Ca rew, J. L. 1995: Karst de ve lop ment on Car bo na te Is lands. Un con for mi ties and Po rosity in Car bo na te Stra ta. Tul sa. Mylro ie, J. E., Jen son, J. W., Mi kla vič, B., Ta bo roši, D. 2012: Sur fa ce and va do se im pli ca tions of kar sti - fi ca tion in eo ge ne tic carbo na tes. Geo lo gi cal So ciety of Ame ri ca Ab stract Pro grams 44-7. Mylro ie, J. E., Jen son, J. W., Ta bo ro si, D., Joc son, J. M. U., Vann, D. T., We xel, C. 2001: Karst fea tu res of Guam in terms of a ge ne ral mo del of car bo na te is land karst. Jour nal of Cave and Karst Stu dies 63-1. Mylro ie, J. E., Mylro ie, R. A., Nel son, C. S. 2008: Flank mar gin cave de ve lop ment in te lo ge ne tic li me - sto nes of New Zea land. Acta Car so lo gi ca 37-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v37i1.157 Oto ničar, B., Buz jak, N., Mylro ie, J., Mylro ie, J. 2010: Flank mar gin cave de ve lop ment in car bo na te talus brec cia fa cies: an ecam ple from Cres Is land, Croa tia. Acta Car so lo gi ca 39-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/ac.v39i1.114 Pa si ni, G. 2009: A ter mi no logi cal mat ter: pa ra ge ne sis, an ti gra vi ta ti ve ero sion or an ti gra vi ta tio nal ero - sion?. In ter na tio nal Jour nal of Spe leo logy 38-2. DOI: http://dx.doi.org/10.5038/1827-806X.38.2.4 Pa si ni, G. 2012: Spe leo ge ne sis of the »Buco de Vinc hi« inac ti ve shal low hole (Mon te Croa ra karst sub- area, Bo log na, Italy), an out stan ding exam ple of an ti gra vi ta ti ve ero sion (or »pa ra ge ne sis«) in se le ni tic gypsum. An out li ne of the »post-an ti gra vi ta ti ve ero sion«. Acta Car so lo gi ca 41-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/ac.v41i1.45 Pavšič, J. (ur.) 2006: Geo loški ter mi no loški slo var. Ljub lja na. Pic ci ni, L. 2011: Re cent de ve lop ments on morp ho me tric analy sis of karst ca ves. Acta Car so lo gi ca 40-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/ac.v40i1.27 Re nault, P. 1958: Eléments de spéléomorp ho lo gie kar sti que. An na les de Spéléolo gie 13, 1-4. Re nault, P. 1968: Con tri bu tion à l’ étude des ac tions méca ni ques et sédi men to lo gi ques dans la spéléogenèse. 3e par tie: Les fac teurs sédi men to lo gi ques. An na les de Spéléolo gie 23-3. Smart, P. L., Bed dows, P. A., Coke, J., Doerr, S., Smith, S., Whi ta ker, F. F. 2006: Cave de ve lop ment on the Ca rib bean coast of the Yu ca tan Pe nin su la, Quin ta na Roo, Me xi co. Geo lo gi cal So ciety of Ame - ri ca Spe cial Pa pers 404. DOI: http://dx.doi.org/10.1130/2006.2404(10) Staf ford, K., Mylro ie, J., Ta bo roši, D., Jen son, J., Mylro ie, J. 2005: Karst de ve lop ment on Ti nian, Com - mon wealth of the Nort hern Ma ria na Is lands: con trols on dis so lu tion in re la tion to the car bo na te is land karst mo del. Jour nal of Cave and Karst Stu dies 67-1. Ta bo roši, D., Jen son, J. W., Mylro ie, J. E. 2004: Kar ren fea tu res in is land karst: Guam, Ma ria na Is lands. Zeitsc hrift für Geo morp ho lo gie 48-2. Ta bo roši, D., Kázmér, M. 2013: Ero sio nal and de po si tio nal tex tu res and struc tu res in coas tal karst lands - ca pes. Coa stal Karst Land forms. Dor drecht. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/978-94-007-5016-6_2 Tar hu le-Lips, R. F. A., Ford, D. C. 1998: Morp ho me tric stu dies of bell hole de ve lop ment on Cay man Brac. Cave and Karst Scien ce 25. Twi da le, C. R., Bour ne, J. A. 2000: Do li nes of the Plei sto ce ne dune cal ca re ni te ter rain of we stern Eyre Pe nin su la, South Au stra lia: a ref lec tion of un der prin ting? Geo morp ho logy 33. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1016/S0169-555X(99)00112-9 Vac her, H. L., Mylro ie, J. E. 2002: Eo ge ne tic karst from the pers pec ti ve of an equi va lent po rous me - dium. Car bo na tes and Eva po ri tes 17-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/BF03176484 West, I. M. 1973: Car bo na te ce men ta tion of some Plei sto ce ne tem pe ra te ma ri ne se di ments. Se di men - to logy 20. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-3091.1973.tb02047.x Whi te, S. 2000: Synge ne tic karst in coa stal dune li me sto ne: a re view. Spe leo ge ne sis: Evo lu tion of Karst Aqui fers. Hunts vil le. Whi te, S., Gri mes, K. G., Mylro ie, J. E., Mylro ie, J. R. 2007: The ear liest time of karst cave for ma tion. Pro cee dings of the Time in Karst Con fe ren ce. Po stoj na. 94 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih … Wa ter strat, W. J., Mylro ie, J. E., Owen, A. M., Mylro ie, J. R. 2010: Coa stal ca ves in Ba ha mian eo lian cal - ca re ni tes: dif fe ren tia ting bet ween sea ca ves and flank mar gin ca ves using quan ti ta ti ve morp ho logy. Jour nal of Cave and Karst Stu dies 72-2. DOI: http://dx.doi.org/10.4311/jcks2009es0086 6 Sum mary: A con tri bu tion to Slo ve nian ter mi no logy of karst and its featu res de ve lo ped in eo ge ne tic Qua ter nary cal ca re ni tes (tran sla ted by the aut hor) Slo ve nian terms of karst types and re la ted geo morp ho lo gi cal fea tu res are pro po sed, pre sen ted and des cri bed. Some Slo ve nian terms are the exact tran sla tion of En glish terms, whe reas ot hers are rat her a des crip tion of terms as the exact transla tion could not be made due to over lap ping with ot her Slovenian terms or their mi slea ding mea ning. Ne vert he less, it is still im por tant that when using cer tain terms, a short ad di tio nal des crip tion is ad ded to avoid con fu sion. The va ria tion of lan gua ge struc tu res (Slovene as well as En glish) may al low a wide ran ge of ex pres sion, yet it can be li mi ted by inc lu ding ot her karsto- logical fac tors, such as ge ne tic, morp ho lo gic or re sul ting com po nents of the fea tu res. The type of karst de ve lo ped in eo ge ne tic Quater nary cal ca re ni tes is ter med eo ge ne tic karst (Slovenian eogenetskikras), which re fers to the early dia ge ne sis (eo ge ne tic sta ge) of re la ti vely young, soft and po rous car bo na tes (e.g., cal ca re ni tes). Me so ge ne tic (mezogenetski) sta ge starts af ter the se diment is bu ried, of ten in vol ving furt her ce men ta tion and re-cry stal li sa tion, whe reas te lo ge ne tic (telogenetski) sta ge is a fi nal sta ge and oc curs af ter the up lift when the li me sto ne be co mes pro ne to sur fa ce (me teoric) ero sion. The term synge ne tic karst (singenetskikras) is used when kar sti fi ca tion oc curs more or less simul- taneously with the se di ment lit hi fi ca tion, which over laps in most si tua tions with the term eo ge ne tic karst, but in vol ves dif fe rent view points. The de ve lop ment of ca ves and ot her karst features in the early sta ge of synge ne tic karst is li mi ted as the rock is not lit hi fied enough and sub si des at once into any incip- ient ca vi ties; the ce men ta tion in this sta ge is most ap pa rent around roots (for ming rhi zo liths; rizoliti) and on the sur fa ce (forming cal cre te; kalkret). Late synge ne sis be gins when the rock is suf fi ciently hard- ened to sup port a roof. The term soft rock karst (krasmehkihkamnin) is used for soft and po rous rocks (mostly the ones in eo ge ne tic sta ge), but it is rat her col lo qu ial and should be the re fo re li mi ted to the ca ving li te ra tu re and omit ted in the scien ti fic pa pers. The most di stinc ti ve sur fa ce geo morp ho lo gi cal karst fea tu res in eo ge ne tic Qua ter nary cal ca re nites are so lu tion pi pes and pin nac les. So lu tion pi pes (korozijskecevi) are ver ti cal tu bu lar karst voids in epikarstic zone, typi cally 0.3 to 1 m in dia me ter and up to 20 m deep, for med by fo cus sed ver ti cal va do se flow through the per meab le se di ment with ma trix po ro sity. Their walls may be bet ter ce men ted than the sur roun ding cal ca re ni tes. The ex tre me so lu tio nal wi de ning and coa les cen ce of so lu tion pi pes can lead to the for ma tion of pin nac les (stolpiči); they are ge ne rally so lu tio nal rem nants of the ori gi nal host rock, or ce men ted in fills of so lu tion pi pes, whe re so lu tion in la ter sta ge still con tri bu ted to their ori gin by re mo ving the sur roun ding ma te rial. Nu me rous types of ca ves are re la ted to eo ge ne tic/synge ne tic karst, and the most com mon are: • Synge ne tic maze ca ves (singenetskelabirintnejame) with low, branc hed, ho ri zon tal pas sa ges; • Li near stream ca ves (linearneepifreatičnejame) for med by a fo cu sed un der ground flow due to topog- raphy, high inc li na tion of the im per meab le sur fa ce un der neath the cal ca re ni tes, or fis su res, in which case they are ter med fis su re ca ves (razpoklinskejame). This kind of ca ves with an ac ti ve stream in them can be also be ter med stream ca ves (hidrološkoaktivnejame). • Flank mar gin ca ves (vzdolžnorobnejame) of ir re gu lar forms of in ter con nec ted cham bers in coa stal en vi ron ments due to mi xing cor ro sion along the sho re; 95 Geografski vestnik 88-1, 2016 Razgledi • Break down ca ves (podornejame) whe re so lu tio nal cham bers are com ple tely mo di fied by col lap ses; nar row spa ces are of ten present around the si des of the col lap sed do mes ter med inc li ned fis su res (nagnjenareža); • Shal low ca ves be neath cap-rock (plitvejamepodkalkretom) that can form as the first type of ca ves in early synge ne tic sta ge; • Ba na na ho les (plitvepodornejame) with shal low, thin-roo fed and partly col lap sed pas sa ges at tri buted to so lu tion at a shal low wa ter tab le. Bell ho les (zvonastevdolbine) are per haps the most uni que fea tu res wit hin the cave cei lings of the synge ne tic and eo ge ne tic karst, yet their for ma tion is still not well un der stood. 96 Ma tej Li par Pris pe vek k slo ven ski ter mi no lo gi ji kra sa in kraških ob lik na eo ge net skih kvar tar nih …