List 17.
Gospodarske stvari.
Za povzdigo sadjereje.
C. k. ministerstvo za kupčijstvo in narodno gospodarstvo je lani vsem kmetijskim družbam razposlalo statističen izkazek, koliko je sadnega drevja zasajenega po Ceskem, in s tem je željo izreklo , naj bi tudi po druži h deželah našega cesarstva se taki izkazki napravljali, da se zmiraj ve, koliko sadnega drevja saj po priliki je po deželi zasajenega, koliko izmed tega ga je v drevesnicah, ki jih imajo ljudske šole v poduk mladini, koliko ga je drugod na vrtih, na pašnikih itd. Ako se taki izkazki vsako leto narejajo, se po njih izve: ali sadjereja napreduje ali ne, in v kterih krajih ne; tako pa se morejo potem pomočki iskati pa tudi najti za njen pospeh.
To isto pot je nastopila c. kr. deželna vlada tudi na Kranjskem in c. kr. okrajnim gosposkam ukazala, naj po dobljenem formularu napravijo za svoj okraj tak izkazek (ausweis). Kmetijska družba pa je bila naprošena, naj je pri tem delu po poddružnicah svojih na pomoč okrajnim gosposkam. Kranjska kmetijska družba je 29. sušca vse poddružnice naprosila, naj podpirajo koristno to delovanje, ker potrebno je res to, da vemo število drevja, ki ga imamo v svoji deželi. Ako število to narašča, veselo znamenje je, da sadjereja napreduje; ako število pada, znamenje je žalostno, da gre rakovo pot. Gotovo je to, da vsak dober gospodar vć, koliko ima živine, koliko oralov zemlje, pa tudi koliko sadnih dreves, če tudi prav do enega, vendar saj po priliki. Tako mikavno je gotovo tudi vedeti, koliko sadnega drevja je v tej ali uni vasi, — koliko v tej ali uni soseski, in prav tako tudi v celi deželi.
Vemo sicer, da se bojo pa zopet nekteri naših posestnikov bali gosposki naznaniti število sadnih svojih dreves, Češ, da pride le nov davek čez nje. Ce tudi je res, da se po vseh kotih išče , kako bi se naredilo po davkih več dohodkov državni kasi, vendar je pa tudi to gotovo, da pri tem številjenji dreves vlada nima in ne more imeti kakega davkovskega namena, ampak da je namen ta prav pošten, le napredku sadjereje namenjen. Gotovo je to sramota, ako se ne ve: koliko (saj po priliki) je v vsaki deželi sadnega drevja zasajenega.