mestni višji dekliški šoli v Ljubljani. V LJUBLJANI. Samozaložba. — Natisnil A. Klein & Comp. A. Obvezni predmeti. I. Veronauk. Smoter in podroben načrt določi knezoškoiijski ordinariat. II. Slovenščina. Učni smoter: Ne le slovnična pravilnost, nego tudi stilistična lepota in spretnost v izražanju mislij z besedo in pismom. Znanje glavnih pesniških oblik in vrst slovenskega pesništva in izU^uzba pravega ukusa s predavanjem pesniških sestavkov stalne vrednosti. — Pregled glavnih dob slovenskega slovstva in natančnejše znanje pesniških izdelkov od Vodnika pa do današnjega dne. I. letnih. (3 ure na teden.) a) Slovnica. Oblikoslovje slovenskega jezika s posebnim ozirom tudi na glasoslovje; najvažnejše iz stavkoslovja. b) Pitanje vzglednih prozaičnih spisov s stvarno, jezikovno in stilistično razlago. Vaje v pravilnem in spretnem ob¬ navljanju vsebine in v razvrščevanju glavnih mislij pre¬ črtanih sestavkov. Na podlagi primernih pesniških beril razlože se osnovni pojmi stihotvorstva in bistvo ter glavne vrste epskega pesništva. Vaje v predavanju. c) Pismene naloge. S prva pripovesti, potem popisi in orisi, naposled različna pisma. Polagoma naj se vadijo učenke tudi v izdelovanju kratkih izpiskov iz daljših se¬ stavkov. Kolikor je možno, naslanjajo se naj naloge pismenim izdelkom na prečitana berila ali na predelano pripravno tvarino drugih šolskih predmetov. Vsakih 14 dni premenjema jedna šolska ali domača naloga. 1 * - 0-3 4 II. letnih. (B ure na teden.) a) Slovnica. Najvažnejše iz slovotvorja in poglavitne točke imenske in glagolske skladnje. b) Oitanje nadaljuje se z razlaganjem kakor v I. letniku. Vrhu tega se na podlagi primernih pesniških sestavkov razloži bistvo in glavne vrste lirskega in dramatskega pesništva. Prečitanim in vsestransko razjasnjenim sestavkom se do¬ dajajo kratke životopisne in estetično-kritične opazke o do¬ točnih pisateljih, katere si učenke beležijo, da se pozneje na nje osnavlja slovstvena zgodovina. Vaje v predavanju. c) Pismene naloge kakor v I. letniku, toda z dalje se- zajočimi zahtevami. Vrhu tega naj se vadijo učenke tudi v opravilnih spisih, navadnih v vsakdanjem življenju. Vsakih 14 dni premenjema jedna šolska ali domača naloga. III. letnih. (3 ure na teden.) a) Slovnica. Na slovnico ozira se le pri čitanju, kadar in kolikor je potreba. b) Oitanje. Na podlagi primernega kronološko uravnanega cvetnika, n. pr. Sketove „slovstvene čitanke" seznanijo se učenke v kratkih potezah z glavnimi dobami slovenskega slovstva, a od Vodnika dalje pa do današnjega dne se imajo natančneje poučiti o vseh odličnejših pisateljih in o njih važnejših delih. V ta namen je citati in razložiti primeren izbor Vodnikovih, Prešernovih, Veselovih, Levstikovih, Stritarjevih, Jenkovih, Gregorčičevih, Cimpermanovih in Aškerčevih poezij, Jurčičevih in Erjavčevih povestij z ne¬ katerimi odlomki estetičnih spisov Stritarjevih. Tem spisom naj se pridevajo životopisni in slovstveno zgodovinski po¬ datki, ves nauk ta pa zvrši s preglednim opisom, kako sc je razvijalo slovensko pesništvo od Vodnika do današnjega dne. V to se porabita pa le po dve učni uri na teden, v tretji pa naj se seznanijo učenke tudi z bistvenejšimi po¬ sebnostmi srbo-hrvatskega narečja ter čitajo nekatere kla¬ sične primere srbo-hrvatskega slovstva. Vaje v predavanju. c) Pismene naloge kakor v II. letniku, pridruži se le še izdelovanje obširnejših dispozicij in razprav o predmetih, o katerih se je popreje razgovarjalo. Vsakih 14 dni premenjema jedna šolska ali domača naloga. Pripomnja: V vseh treh letnikih naj učenke poleg čitanja v šoli po navodilu učiteljevem marljivo čitajo tudi doma. III. Nemščina. Učni smoter. Slovnično pravilna in spretna raba nem¬ škega jezika v govoru in pismu. Poznanje poglavitnih del nem¬ škega slovstva po vsebini in obliki. Znanje nemške slovstvene zgodovine s posebnim ozirom na najodličnejše klasike XVIII. in XIX. stoletja. Slovnično in slovstveno zgodovinsko znanje pa se ima pri¬ dobivati ne toliko s sistematičnim proučavanjem slovnice v vseh njenih posameznostih in s celotnim predavanjem slovstvene zgodovine, nego v prvi vrsti na podlagi intenzivnega čitanja i jezikovno i umetnostno dovršenih del nemškega slovstva. I. letnik. (3 ure na teden.) a) Slovnica. Pregled oblikoslovja po predpisani šolski slovnici. b) Pitanje. Vaje v čitanju in razlaganje vzglednih sestavkov po vsebini in obliki. Vaje v pripovedovanju in logičnem razvrščevanju glavnih mislij prečitanih sestavkov. Na podlagi pesniškega berila in na podlagi že v slo¬ venščini pridobljenega znanja se razloži najvažnejše iz prozo- dije in stihotvorstva, potem pa glavne vrste epskega pesništva. Pri čitanju prozaičnih sestavkov ozirati se je posebe še na slovnico in stilistiko, pri razlaganju vezane besede pa je paziti skoro izključno na pesniški jezik in pesniško obliko. Vaje v predavanju. c) Pismene naloge. S prva pripovesti, potem opisi in orisi, pripovedovanje kratke vsebine prečitanih sestavkov, pisma. Vsakih 14 dni premenjema po jedna šolska ali domača naloga. s 6 s II. letnih (3 ure na teden.) a) Slovnica. Najvažnejše iz slovotvorja, poglavitne točke iz skladnje: Spopolnjevanje oblikoslovja, zlasti krepkih glagolov. b) čitanje. Vaje v čitanju in razlaganje kakor v prvem letniku. V zvezi s čitanjem primernih sestavkov najvaž¬ nejše vrste lirskega in dramatskega pesništva. Kratek pregled starejših dob nemškega slovstva do XVIII. stoletja in nekateri klasiki (n. pr. Klopstoek, Wie- land, Lessing, Herder) iz XVIII. stoletja. Vaje v predavanju. c) Pismene naloge, kakor v I. letniku, le z dalje sezajočimi zahtevami in z ozirom na tvarino , ki se je pri doma ali v šoli prečitani tvarini pridobila. Vsakih 14 dni premenjema po jedna šolska ali domača naloga. III. letnik. (2 uri na teden.) a) Slovnica. Na to se bode ozirati le prilično pri čitanju. b) Citanje. Večinoma dramatična pesniška dela Schillerjeva in Goethejeva, eventuelno kak igrokaz Shakespearejev. Citanje nekaterih prozaičnih odstavkov iz Lessinga (n. pr. iz Laokoonta ali iz Hamburške dramaturgije). Slovstvena zgodovina XVIII. in XIX. stoletja s posebnim ozirom na Schillerja in Goetheja. Pri tem naj se sezna¬ nijo učenke vsaj z vsebino nekaterih izmed najodličnejših del, katerih ni bilo možno prečitati. Vaje v predavanju. c) Pismene naloge kakor v II. letniku, pridružijo se le še razprave o zadanih predmetih; toda v razmerju s številom učnih ur le po šest v polletju. Opazka: Vzporedno s čitanjem šolskim naj čitajo učenke v vseh treh letnikih po vestnem navodilu učiteljevem tudi zasebno take pesniške proizvode, ki so ženskemu spolu in starosti nji¬ hovi primerni. 7 IV. Francoščina. Učni smoter. Znanje slovničnega ustroja francoskega jezika, primerna spretnost v lehkejši konverzaciji in pisavi; na podlagi pripravno urejenega cvetnika nekoliko znanja o najod¬ ličnejših pisateljih francoskih. I. letnik. (3 ure na teden.) Pravilno čitanje po vodilu učiteljevem, obnavljanje in pre¬ davanje krajših v šoli prečitanih in razloženih sestavkov, lehka konverzacija. V zvezi s čitanjem porabno urejene čitanke najpravilnejše oblike francoske slovnice, in sicer najprvo vežbanje pomožnikov „avoir“ in „etre“ v trdilni in nikalni, vprašalni in vprašalno- nikalni obliki, dalje pravilna sprega glagolska v glavnih časih, slednjič oblikoslovje samostalnika, pridevnika, števnika in zaimka. Vzporedno z ustnim poukom naj se družijo vedno kratki pismeni izdelki na podlagi prečitanih sestavkov. Vsake 4 tedne po jedna šolska naloga za red. II. letnik. (3 ure na teden.) čitanje po predpisani čitanki in po zgoraj omenjenem načinu. Iz slovnice popolna sprega pravilnega glagola, nepravilne oblike samostalnika, pridevnika, prislova. Predavanje prozaičnih in lehkejših pesniških sestavkov. Pismene vaje in šolske naloge kakor v prvem letniku. III. letnik. (3 ure na teden.) Predpisani šolski čitanki se pridruži primeren slovstveno zgodovinski cvetnik z životopisnimi razlagami. Bazen tega na čitajo gojenke po navodilu učiteljevem tudi zasebno, četudi le iz omenjene čitanke, več primernih sestavkov iz francoskega slovstva, katerih v šoli ni citati mogoče. Iz slovnice sprega nepravilnih glagolov, predlogi, najvažnejša pravila francoske skladnje. Pred avanje, pismene vaje in šolske naloge kakor v prvem letniku. Pripomnja: Učiti je ta predmet po takozvani empirično- analitični metodi, ki je za žive jezike že skoro splošno priznana; po tej naj si gojenke z mnogim čitanjem, obnavljanjem ali predavanjem prečitanih sestavkov, z neprestanim vpraševanjem in odgovarjanjem in z lahko, živahno konverzacijo tuji jezik takorekoč po nevedoma prisvoje. V. Matematika. Učni smoter: Eazumevanje aritmetičnih operacij s posebnimi in splošnimi števili, kakor tudi nauka o jednačbah prve stopinje. Spretnost v računih, ki so potrebni za praktično življenje, in v računanju na pamet. Eazumevanje najvažnejših naukov iz planimetrije in stereo- metrije. Vajenost o razreševanju bolj lelikih nalog za načrtovanje. Najbolj naj se pazi na spretnost v računanju s posebnimi števili; računanje s splošnimi števili naj se goji le z ozirom na prvi namen. I. letnih. (3 ure na teden.) Aritmetika: Dekadični številni sistem. Eimske številke, četvero osnovnih računov s celimi, ulomljenimi, posebnimi in občnimi števili. Eazmerja in sorazmerja. Vaje v računanju na pamet. Geometrija: Črte, koti, trikotniki, četverokotniki, mnogo- kotniki. Podobnost in skladnost premočrtnih geometrijskih likov. Vsak’ teden jedna domača vaja, vsak mesec jedna šolska naloga. II. letnik. (2 uri na teden.) Aritmetika: Bazreševanje jednostavnih regeldetrijskih nalog po sklepih in s pomočjo sorazmerij. Procentni in jednostavni obrestni računi, z ozirom na praktično uporabo. Kvadrovanje in potezanje kvadratnega korena. Vaje v računanju na pamet. Geometrija: Ploščina premočrtnih likov. Najvažnejše o krogu, elipsi, hiperboli in paraboli. Vaje in naloge kakor v prvem letniku. III. letnih. (2 uri na teden.) Aritmetika: Jednačbe prve stopinje z jedno in več ne¬ znankami. Kubovanje in potezanje tretjega korena. Najpotrebnejše o jednostavnem knjigovodstvu s posebnim ozirom na gospodinjstvo. Geometrija: Najvažnejše o stereometriji. Vaje in naloge kakor v prvem letniku. VI. Fizika. Učni smoter: Poznanje bolj važnih fizikalnih in kemijskih pojavov in njih zakonov na podstavi nazorovanja in poskusov. I. letnik. (2 uri na teden.) Občna svojstva teles. Nauk o toploti, magnetizmu in elektriki. II. letnik. (2 uri na teden.) Najbolj važni nauki iz neorganske in organske kemije, pri čemer se jemlje ozir na pojave vsakdanjega življenja, posebno pa na gospodinjstvo. III. letnik. (2 uri na teden.) Najbolj važni nauki iz mehanike. Akustika. Optika. Doda naj se fizikalnemu pouku, sosebno v mehaniki, opis prikaznij na nebesnem obloku glede na nepremičnine; mene in obhod lune v teku jednega meseca; letno gibanje solnca. Navedene prikazni in pa razlike dnevnih časov na krajih različne zemeljske širine in dolžine naj se razlagajo iz vrtenja zemlje okoli njene osi v jednem zvezdnem dnevu in iz njenega letnega gibanja okoli solnca v teku jednega leta. Solnčni in lunini mraki. VII. Zgodovina in Zemljepisje. A, Zgodovina. Učni smoter: Najvažnejše pripovedke starega veka. Pre¬ gledno znanje najvažnejših dogodeb iz občne zgodovine s posebnim ozirom na kulturno-zgodovinske čine. Zgodovina Avstrijsko-ogerske države. I. letnik. (2 uri na teden.) Najvažnejše pripovedke starega veka. Zgodovina starega in srednjega veka do Eudolfa Habsburškega v celotnih slikah s posebnim ozirom na kulturnozgodovinske osebe in dogodbe. * 10 s II. letnik. (2 uri na teden.) Konec zgodovine srednjega veka od Kudolia Habsburškega počenši. Zgodovina novega veka do denašnjih dni s posebnim ozirom na kulturno-zgodovinske dogodke in osebe. III. letnik. (2 uri na teden.) Zgodovina Avstrijsko-ogerske države s posebnim ozirom na notranje avstrijske dežele. B, Zemljepis, Učni smoter: Citanje in razumevanje zemljevida in zemeljske krogle. Glavni nauki iz prirodoznanskega in zvezdo- znanskega zemljepisa; pregled zemeljskega površja po naravnih in političnih skupinah s posebnim ozirom na izvenevropske kulturne države. Natančneje znanje Evrope, zlasti srednje Evrope in avstrijsko-ogerske države, s posebnim ozirom na Kranjsko in sosednje pokrajine. Taje v risanju zemljepisnih obriskov in v čitanju zemljevidov. I. letnik. (2 uri na teden.) Zemeljska krogla in matematične črte na njej, v kolikor je potrebno za razumevanje zemljevidov. Citanje in razumevanje zemljevidov. Zemljine in oceani po svojih mejah in velikosti. Pregledno znanje Azije in Afrike. Vzhodna, južna in zahodna Evropa. II. letnik. (1 uro na teden.) Natančneje znanje srednje Evrope. Amerika in Avstralija. Pregled avstrijsko-ogerske države. Evropa kot celota. Vaje v čitanju in razumevanju zemljevidov in v risanju zemljevidnih obriskov. III. letnik. (1 uro na teden.) Zemljepis avstrijsko - ogerske države s posebnim ozirom na Kranjsko in sosednje pokrajine. Glavni nauki iz zvezdoznanskega zemljepisja. Vaje v čitanju in razumevanju zemljevidov in v risanju zemljevidnih obriskov. VIII. Prirodopisje. Učni smoter: Uvod v sistematiko. Sigurnost v spoznanju in določevanju najvažnejših predmetov iz vseh 3 oddelkov pri- rodopisja. Poznanje.njih pomena za življenje človeško. Najvažnejši podatki iz človeške somatologije in geologije. I. letnik. (2 uri na teden.) Botanika. Karakterizacija najvažnejših skupin rastlinstva na podlagi njih morfologiške in anatomiške sestave, pri čemer ni popolnem izključiti najvažnejših nakitnih rastlin. Glavni pojavi rastlinske fizijologije s posebnim ozirom na koristne in škodljive rastline. II. letnik. (2 uri na teden.) Mineralogija. Kristalografija. Sistematiški opis najvažnejših mineralij, osobito onih, ki so merodajne za vsakdanje življenje. Opis najbolj znamenitih hribin, kratka skica o njih postanku in njih vplivu na sedanje lice naše zemlje. III. letnik. (2 uri na teden.) Zoologija. Sistematiški opis najvažnejših skupin živalstva s posebnim ozirom na koristne in škodljive živali in njih pomen v človeškem gospodarstvu. Somatologija. IX. Vzgojeslovje. Učni smoter: Poznanje najvažnejših naukov o razvoju duševnih in telesnih sil človeških na versko-nravni podlagi. II. letnik. (1 ura na teden.) Uvod v vzgojeslovje in njega pojem. Najpotrebnejši podatki o dušeslovju. i 12 t III. letnik. (2 uri na teden.) Telesna vzgoja, posebno v det.inski dobi, na podlagi soma- tologije in higijene. Duševna vzgoja na podlagi dušeslovja, vero- nauka in estetike. Poznanje najbolj važnih pedagogov in njih načel, do najnovejšega časa. X. Gospodinjstvo. Učni smoter: Poučiti učenke o načelih za opravljanje dobro uravnanega meščanskega gospodinjstva in podati jim za to potrebno znanje. III. letnik. (2 uri na teden.) Pouk o svojstvih dobre gospodinje; pouk o stanovanju; pouk o poznavanju raznih tkanin; pouk o najvažnejših živilih. XI. Risanje. Učni smoter: Izuriti učenke v upodabljanju ornamentalnih in posameznih figuralnih tvorov po predlogah in modelih; vzbuditi in popolniti jim lepočutnost. I. letnik. (3 ure na teden.) a) Prostoročno risanje. Geometriški in stilizovani rastlinski ornamenti in njih kombinacije. Konture s svinčnikom, pozneje s tušem in peresom. Eisanje črk in monogramov. b) Geometrijsko risanje. Eazne risarske priprave in njih svojstva. Preme in krožne črte; delitev črt. Načrtovanje pravokotnic, potezanje vzpo¬ rednic. Narisovanje tri- in četverokotnikov ter pravilnih mnogokotnikov. Delitev kotov in kroga. Tangenta in normala. II. letnik. (3 ure na teden.) a) Prostoročno risanje. Vaje, kako započenjati nariske, kako obrobljati dno ali ornament z različnimi barvenimi toni. Načela ploskovne razdelitve. Ornamenti raznih stilov. Osnovni nauki iz barvoslovja. 13 I -c-- b) Geometrijsko risanje. Načrtovanje elips in spiral. Kombinacije priučenih oblik v meandre, biserne trake, musiviške uzorce i. t. d. Temeljni nauki perspektive in senčenja. III. letnik. (4 ure na teden.) Nadaljevanje v risanju raznih ornamentov. Kisanje po gipsastih ornamentalnih modelih. Stilizovani in naturalistični ornamenti s popolno izpeljavo v raznih barvah. Kisanje po uzorcih umetnega vezenja. Pravilna glava in nekateri figuralni vzgledi. XII. Ženska ročna dela. Učni smoter: Temeljito znanje ročnih del, potrebnih v meščanskem gospodinjstvu. I. letnik. (4 ure na teden.) 1. Kvačkanje. (Sem spadajo le moderni izdelki. Učenkam se daje navodilo, pravilno posnemati vzorce iz modnih žurnalov.) 2. Jednakostranska tehnika za okrasbo in zaznamovanje perila. 3. Kudeče vezenje, vozlanje in pramanje za okrasbo ročnih in drugih prtičev. (Zvršuje se prosto v roki ali pa fineje v okviru.) II. letnik. (4 ure na teden.) 1. Mreženje in prešivanje mreže z raznimi ubodi (Filet- guipure). 2. Belo vezenje s posebnim ozirom na monograme, kateri se uporabljajo pri zaznamovanju perila. III. letnik. (3 ure na teden.) 1. Prikroj in šivanje ženskega, moškega, posteljnega in namiznega perila ter ob jednem krojno risanje vseh objektov, katere učenke v šoli šivajo. Vaje na šivalnem stroju. 2. Krpanje starega perila in nogovic. s -o- 14 B. Neobligatni predmeti. I. Lašeina. Učni smoter: Sposobnost laški jezik rabiti ustno in pismeno. Nekoliko znanja iz literarne zgodovine. II. letnih. (2 uri na teden.) Pravilno izgovarjanje s pomočjo naprednih vaj v govorjenju, branju in pisanju, pri čemer se genetično izvaja oblikoslovje in množi zaklad besedi. — Vsak mesec 1 šolska, vsak teden 1 domača naloga. lil. letnik. (2 uri na teden.) Nadaljevanje vaj kakor v drugem letniku. Pitanje Pello- grinove „Antologia italiana" s slovničnimi opazkami in vajami na pamet. O pisateljih in spisih, kateri se čitajo, vpletajo se životopisne in literarne črtice. Naloge kakor v II. letniku. II. Petje. Učni smoter: Dvoglasno petje po notah. I. letnih. (1 ura na teden.) Znanje not in vseh tonovskih načinov v duru. II. in III. letnih. (1 ura na teden.) Tonovski načini v molu in razloženi trizVoki v duru in molu. Dvoglasne zborske vaje. III. Telovadba. Učni smoter: Telesna utrditev, gibčnost in okretnost v telesnem držanju in gibanju. Pospešitev duševne in telesne čilosti. (Telovadba se poučuje za vse tri letnike skupno po 2. uri na teden.) I. letnik. I. Redovne vaje. Ponavljanje vrstit ve I. reda. Vrstit ve II. reda. Zavoji okoli istoimenskih kril. Zavoj na zvezda. Protihodi. Razmak in sklep iz srede in proti sredi. Proste vaje. Nadaljno razvijanje korakanj. Premena hoje in tekanja. Premena koraka. Gibanje trupa lokoma. Vaje z lehtmi. Skakljanje z večjimi okreti. Trajni tek od 8—5 minut. 3. Vaje s palicami. V zvezi z gibanjem beder, z ustopi, s hojo in skakljanjem. 4. Kolebna vrv: a) Kratka: Skakljanje z 1 / s okreta na mestu, na jedni nogi v premeni leve z desno na mestu in z mesta s podmetom vrvi od spredaj nazaj in naopak, isto v teku. b) Dolga: Podtekanje in preskakanje posameznih ali parov. 5. Gredi. Hoditi po gredi s primernim gibanjem beder: odnoževati, kolena vzdigovati, podkoleno dvigati; postopna hoja naprej in nazaj s prijemom ali brez prijema. 6. Prosti skok. Skok na daljavo in višino z odskokom obeh nog z mesta in z natekom; na višino do kolen, na daljavo do lastne dolgosti. 7. Naskok. Uporablja se kot skok na globoko do 1 m. 8. Eazovne lestve. Veskanje, polagoma se prehaja k težavnejim prijemom, premena prijemov do 1 ] i zasuka lehtij. 9. Navpične lestve. Stopati gor in dol istostranski, o zmerni višini, različne vese z gibanjem beder. 10. Poševne lestve. Stopanje gor in dol vznak, isto- in raznostransko. II. Plezala. Stegnjena in skrčena vesa kot trajna vesa in v zvezi z gibanjem beder in sukanjem trupa. Kolebovanje v stegnjeni vesi. 12. Nihalni krogi. Nihanje v vesi na zgornjih in spodnjih lehteh in vesa na rokah. Kroženje v stojni vesi. 13. Telovadne igre. Tekmovalni in trajni tek. — Zono biti. Jastreb in koklja. II letnik. 1. Redovne vaje, Protizavoji in valčni zavoji. Okreti in vrstitve v zvezi. Veriga, Vežbanje v jednostavnem kolu 2. Proste vaje. Stoj na jednem bedru kot nastop, koračna in prekrižna vrtača, zibalno skakljanje. Uporabljajo se vmes topotni in drsalni stopi. 3. Vaje s cin ki. Z 1—1 ’/* kg težkimi cinki. - o-t 16 - 4. Gredi. Premena ustopa z J / 4 in l / 2 okreta. Hoja s kolenom krčistežo naprej, nazaj in v stran. 5. Prosti skok. Z 1 / i in 1 / i okreta po doskoku. 6. Naskok. 1 1 j i m višine. Doskok v stran 1 / i — 1 / 2 okreta po doskoku. 7. Eazovne lestve. Vesa in veskanje v zmernem kolebu. Tezalno veskanje na mestu. Krčisteza lehtij iz skrčene do skrčene vese. Premena prijemov z ’/ 2 zasuka lehtij. 8. Navpične lestve. Stopanje vznak z vsemi prijemi, kvišku stegnenimi lehtmi, s poprijemom ali preprijemom, s postopom ali prestopom, istostransko ali raznostransko. 9. P o š e v n e 1 e s t v e. Stegnjena in skrčena vesa na lestvinah in klinih s palčnim, s spodnjim in dvojnim prijemom in s premeno prijemov do l / 2 zasuka lehtij v prečni vesi. 10. Plezala. Veskanje na dveh drogih. 11. Nihalni krogi. Nihanje s korakom o skrčeni vesi. Krožno kolebanje o vesi. 12. Krogotek. Tekanje brez okretov in z okreti, tudi v mešani vesi (na eni sp. d n j i lehti ali zgornji). 13. Telovadne igre. Borenje na gredi. V krogu žogo biti. Trajni in tekmovalni tek. Žoga, stoj! Svinjko biti. III. letnik. 1. Eedovne vaje. Bazmak in sklep v dveh pravcih ob jednem. Zavoji vrstnih zborov. Kolo. 2. Proste vaje. Mnogovrstne premenne sestave in poredi vaj. Nadaljevalno razvijanje korakanj. Pristopna, zibalna, šotska, galopna, poskočna vrtača, vrtača v koračni premeni. 8. Vaje s cinki. Poredi vaj do štiridobnih. 4. Vaje s palicami. V zvezi s skakljanjem v ustope z */ 4 okreta. Vaje v dvojicah. 5. Gredi. Ponavljanje in nadaljno razvijanje, previsna bftja z okreti in z umikanjem. 6. Prosti skok. Skakanje z obema nogama in z ’/ 4 okreta pred doskokom. 7. Naskok. Z 2, 8 koraki do 1 , / 5 m. 8. Eazovne lestve. Krčisteza lehtij. Tezalno veskanje. Sukalno veskanje. 9. Navpične lestve. Kakor v drugem razredu. 10. Poševne lestve. Veskanje gor in dol na lestvinah in klinih v vseh prijemih. 11. Plezala. Veskanje na mestu in v višek z zmernim kolebanjem, tezalno veskanje navzdol, kolebanje v skrčeni vesi. 12. Nihalni krogi. Krčisteza lehtij v stran v skrčeni vesi. Premena vese z okreti. Nihanje s krčistezo lehtij in 2 1 /, okreta. 13. Krogotok. Galopno skakljanje. Krožno kolebanje z galopnim odpahom. Tek nazaj. 14. Telovadne igre. Igra z obroči. Trajni in tekmovalni tek. Domače igre. IV. Lepopisje. Deni smoter: Kazločna in lopa pisava. I. letnik. (1 ura na teden.) Oblike črk latinske in nemške kurentne in okrogle pisave v genetični vrsti in zvezi. Vaje v teh pisavah. Št. 2320. d. š. sv. Potrdil! C. kr. deželni šolski svet kranjski v Ljubljani dne 17. septembra 1896. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Za c. kr. deželnega predsednika: Schemerl.