P »mmen« Henrike: Navada« Dia —*7S, •k aedel|ah Dia 1*—. UREDNIŠTVO m mM> v :»«», j»»iwii» »Km a i. L« UPRAVA ■. -1—1- A.4, pridig« Am. T«ie-'m M. M. - SMS taln H.7M. **• —«Wi km dami« ** ■» osnasim sraev. »ra v—- TABOR Leto Vlil, Maribor, nedelja 6. februarja 1927. Posamezne številke: N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR- irhaju vsak dan, rarrvco nedelje m prašnikov, ob IS. on a (iatereora naslednjega dne ter stan« mesečno po poiti D 10'—, za inozemstvo D 18* , dostavljen na dom D 11*—, aa izkaznice D 10' nzaorati po dogovoru. Maftroča s« pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčič«*« ulica »t«v. i ismsamsNsm Steviika: 29 Dr. Liudevit Pivko: Kako rastemo II. Srez Brežice. Celotna udeležba volilcev je bila letos za 336 Klasov manjša nego leta 1925. Takrat j© bilo oddanih glasov: 5105, letos samo 4769. To izgubo si delita SLS in SKS. Slovenska Ljudska stranka je nazadovala za 143 glasov (leta 1925 je dobiia 2447 glasov, letos 2304)- V srezu je njenih 48.3% glasov, torej nima polovice Vseh volilcev. SKS (Pucelj, Radič, Hartner) je dobila 1925 1782 glasov, letos pa samo 1256 in je padla za 526 glasov, t. j. od 35.1% na 26.3%. Ako ji prištejemo. 68 disidentskih glasov, se s tem njen položaj ne izboljšuje. Saniostaini demokratje so dosegli 1925 417 glasov, letos 7l7, torej 300 več, hi so narasli v srezu od 8.2% na 15%. Največji napredek naših glasov izkazale volišče R a j h e n b u r g, kjer smo narasli za 163 glasovi (od 47 na 210. Še bolj se jo odlikovala Blanca, kjer so se naši možje podevetoriii in narasli od 9 glasov na 81. t. i. za 72 glasov. Časten napredek je tudi v V i d m u za 48 glasov tod 13 na 61), v Sevnici za 31 gla-sov (od 40 na 71). Artiče izkazuje 8 glasov napredka (9:17). Dobova 7 glasov (33:40), Gorica 5 (1:6!!). R1 a-nina 4 (7:ll), Brežice 3 (125:128), Sre-mlje 1 (3:4). Poleg navedenih 10 volišč, na katerih Stno narasli za 342 glasov. Pa moramo imenovati pet volišč, kier so naši glasovi nekoliko nazadovali. V Z a bukovju smo nazadovali za 2 glasova (11:9) Pišecah za 2 (9:7), v K a p el a h za Id! (37:22), v: Globokem za 12 (14:2), na Bizeljskem pa kar za 3S (59:21) , Ako bi se bili tudi v teh občinah dvignili .v istem razmerju kakor v ostalih, bi imeli samostojni demokratje brežiškega sreza tudi svojega Poslanca v oblastni skupščini. III. Srez Murska Sobota Stoje 25 volišč. Oddanih glasov je bilo za vse stranke 8246, torej za 1940 mani nego leta 1925, ko se je nabralo 10186 glasov. Slov. Ljud. stranka je v tem srezu ma-J° uanredovala. Proti 2622 glasovom leta I925je dobila sedaj 2991, t. j. 369 gin sov vec. Ta prirastek gre deloma na ra. cun Nemcev v občinah ob avstrijski maji (Sv. Jurij, Pertoča itd.). ki so dali svojih 126 glasov ,y skrinjico SLS. Glasovi SLS tvorijo 36% v srezu, torej dobro tretjino. Ogromno število glasov je izgubil Radič. Ako so te-le volitve značile za Radiča plebiscit, v katerem naj se Prekmurje izjavi za priključitev h Hrvat,skl, potem Je Radič izubil bitko. Od Prejšnjih 4385 glasov, mu je ostalo le še 2756. Nazadoval je za 1629 glasov. Ra-dičevci so imeli prej 43.1% vseh glasov, Rkupaj s Hartnerjevhni in Pucljevimi glasovi pa celo 57-4%, kar znači, da so *meli v: okraju absolutno večino. Ob letošnjih volitvah so Padli na 33.5%, kar značk da je vsak t r e t j j Prekmurec v sooockern srozu vold radičevce. Slo«. Kmečka Stranka je postavila svoje skrinjice. Leta 1925 sta imela Hartner 1438 in Pucelj . 22 glasov, ]etos Pa imata skupaj 648 in »ta nazadovala r/n dobro polovico, za 812 glasov. , Pudikal! so Poskušali svojo srečo kor /©gorski in so nabrali v celem srezu 3 glasov, Zagorski pa 40- Samostojni demokratje so imeli 1925 samo 9.3% glasov, namreč 948. Tekom dveh tet so napredovali 7,a 756 d a so v in tvori.10 danes s I704 glasovi ~20-6% vseh volilcev. Nosilec liste g. Godina je lahko zadovoljen- z zaupanjem, ki mu ga Jo dajo domače volišče Gor. • Petrovč] kjer je dobil 305 glasov! Vse druge stranke skupaj nimajo tukaj niti 200 glasov. Na ndedinih. voliščih smo napredovali tako: Bodonci m 26 (17:43). Can- kova za 37 (19:56), Domanjšovci za 7 (14:19), Gederovci za 15 (15:30), Gor. Lendava za 66 (28:94), Gor. Petrovci za 291 (14:305), Krog za 22 (12:34), Kupšinci za 7 (52:59), Krupliv-niik 7 (0:7), Ku z d obijanje za 92 (9:10l), Markovci za 7 (48:55), Marti-janci za 19 (10:29), Pertoča za 48 (18:66), Pečarovci za 6 (11:17), Predanovci za 48 (28:/0), Sv. Jurij za 140 (18:168), Šalovci za 86 (3l:U7). Volišči KaPčovcl (10) in Murska Sobota (98) sta sd ohranili prejšnje število. Srez Dolnja Lendava. Na 13 voliščih je bilo oddanih 6245 glasov, -za 907 manj nego 1925. leta, ko je srez oddal 7152 glasov. S 1 o v. L j u d s k a S t r a nk a je v srezu močna. Letos je dosegla 4072 glasov, za 404 več nego leta 1925. Njena moč predstavlja 65.1%, skoro dve tretjini vseh glasov. Gospod Klekl je svojega okraja siguren. Žalostno pa je z R a d i č e m, ki drči v srezu nevzdržno navzdol- Ako bi ne imel Madžarov, ki stalno njega volijo, bi ne bilo vobče glasov zanj. A tudi na madžarskih voliščih je nazadoval. Od oreišniih 2064 glasov (28.8%) mu je ostalo letos še 1308 (20.9%). Tudi v lendavskem okraju ni nič s plebiscitom! Hartner in Puceli sta imela zadnjič še 352 glasov, tokrat jih imata 82- Vradikalsko skrinjico se je zrno tilo 108 kroglic, za 92 manj kot zadnjič, ko jih je bilo točno 200. Samostojnidemokratiso Porasli od 551 na 676, to je za 125 glasov, a ta napredek od 7.7%na 10.8% nas ne zadovoljuje. Organizacije -v srezu so mlade in »rezko vodstvo v Dol. Lendavi ne zmaguje svoje velike naloge. Popolnoma po nepotrebnem smo nazadovali na nekaterih občinah, v Beltincih za 64 glasov (111:47), v Bogojini za 18 (29:9), v Dol. Lendavi za 22 (70:48), v Gaberju za 1 (46:45), v Turnišču za 23 (30:7), v Vel. Poljani za 2 (13:11). Napredek pa kažeio sledeča volišča: Centiba 3 (76:79), Črensovci 18 (9:27). Dobrovnik 181 (72:253), Gomilica 3 (5: 8), Kobilje 44 (33:77). Odranci 6 (33:44). Bratonci so dali naših 21 glasov kakor zadnjič. V. Srez Ptuj. V tem velikem srezu, obsegajočem okraja Ptuj i,n Ormož, je bilo leta 1925 oddanih glasov 12028, letos pa 9352, torej 2676 manj. S I o v. L j u d s k a S t r a n k' a je dobila zadnjič 7733 glasov (64.3%), tokrat je pa nazadovala za celih 1029 glasov in ima samo še 6704 glasov, kar znači ob letošnji slabši udeležbi, 71.6% vseh glasov, dobri dve tretjini. Kako pa je k R a d i d e m in P u c-1 J.e m? Zadnjič sta dobila še 2299 glasov (18.1%), letos sta Pa takorekoč izginila. Rešila sta jedva eno tretjino, nam reč 792 glasov in sta izgubil torej 1507 glasov. SKS predstavlja y ptujskem srezu danes samo 8.4%. S o c i j a 1 i s t i so napredovali od 309 na 530 glasov, toda v ogromnem srezu ne znači njihovo število baš mnogo. Samostalna Demokratska stranka ic kljub slabši udeležbi napredovala od 982 glasov na 1326, to je za 343. Leta 1925. je značilp naše število samo 8.1% vseh oddanih glasov, letos pa že 14.1 %, kar znači, da ie leta 1925 prišel po eden demokrat na 12 drugih, letos pa ie vsak sedmi voldec volji Petovarjevo listo. Malo jo volišč, na katerih smo nazadovali. To so: Breg 3 (36:33), Dornava f0(lto8), Leskovec 7 (18:11). Polenšak - (-0:3). Ptuj 4 (177:173), Ptujska gora 10 (33;23), Sv. Lovrenc na D. P. 1 (16:15), Sv. Lovrenc, v.si. g. 2 (7:5), Sv. Urban 2 (6:4). Trnovska vas 5 (<16:U), Vurberg 10 (17:7), Sv. Vid 3 (42:39). (Dalje prib-) Dogodki v Beogradu Skupščina odgodena. — Smernice nove vlade. Beograd, 5. februarja. Skupščina je odgodena do četrtka 10. t- m. Medtem pa bo državni proračun z vsemi v finančnem zakonu predvidenimi korekturami dotiskan. iMasi parlamentarci p©-šalijo Prago Beograd, 5. februarja. Danes dopoldan se je vršila konferenca voditeljev strank, na kateri se je razpravljalo o sestavi delegacije naših parlamentarcev, ki bodo vrnili poset Pragi. Izvoljenih je bilo 8 radikalov, 4 demokrati, 2 samostojna demokrata jn 2 klerikalca. Delegacijo bo vodil predsednik finančnega odbora. Sel© ministrskega sveta Beograd, 5. februarja. Uzu-novič bo nocoj sprejel novinarje in jim razložil smernice vlade za gospodarsko in socijalno ozdravljenje težkih razmer- Danes dopoldan je imel ministrski svet sejo, na kateri se ie razpravljalo o nadalnjem delu. SmrS odličnega ssne-rala Beograd, 5. februarja. Včeraj je umrl armijski komandant v SkoPlju, general Janko Vukotič, črnogorski _ vojvoda in kraljev sorodnik. — K"nlj je rodbini Pokojnika izrazil sožalje. CURIH. (Avala) 5. februarja. (Izv.) Beograd 9.13 , London 25.22. Ne\vvork 5.20. Pariz 20.45, Bruselj 72.30. Milan 22.25, Kodanj 138.60, Amsterdam 207-95, Berlin 123.22, Dunaj 73.30, Proga 15.40, Bukarešta 2.94, Budimpešta 90.90. Kako g© Nemci ©omagaSš klerikalcem d© mandatov Nemški volilci po deželi so dobili tik pred volitvami pisma od Nemškega pol. društva, datirana z 16. jan. 1927 v katerih se iih je pozivalo, da naj glasujejo za prvo Skrinjico t.i. za »krščansko-so- cijalno ljudsko stranko«, katera je _ tako trdijo v tom pismu — zasigurala Nemcem mandat v Mariboru. Glasovanje Nemcev po deželi za klerikalne liste naj bo »hvala itn odškodnina« za to, da SLS omogoči Nemcem mandat v Mariboru. Pismo je pozivalo .vse Nemce, naj skličejo po občinah sestanke innaJ' pozovejo vse voMlce, da glasujejo za ljudsko stranko, v Prvo skrinjico. — To objavljamo vi večen spomin. niti glasov za klerikalne liste na okoli 5000 v ceh oblasti. Dalje konštatira ve-lik padec radičevcev in Pucljevcev, zlasti v srezih Maribor desni breg, Maribor levi breg, Ptuj itd. Glede slove naukih radikalov konštatira, da sploh niso ra-zun v dveh srezih mogli nastopiti. Značilno je, da radikalsko glasilo konštatira porast Samostalnik demokratov v Procentih in v številkah. Konštatira, da st Porast SDS opaža manje po mestih tembolj pa Po velikih kmečkih srezih« Ako bi se bile — pravi »Samouprava« — vršile tokrat volitve v Narodno skupščino, bi bile dobile stranke od 15 mandatov v mariborskem volilnem okrožju: SLS 9, SDS 3, Radič 2, soc:jaldemokratje 1 mandat. To znači, da bi bila SLS zgubila dva, Radič eden mandat, SDS bi dobila dva in soci ialdcmokratje 1 mandat. Značilen članek racfikal-ske „Saretou©r&we“ o oblastnih volitvah v mariborski oblasti Radikalno glasilo »Samouprava« je Prineslo v svoji številki od 2- t. m. obširen članek o izidu volitev v oblastno skupščino mariborske oblasti. Konštatira pred vsem znatno abstinenco zlasti clerikalnih volilcev ter unadek klerikalnih glasov. Konštatira dalje, da so klerikalci dobili veliko število nemških glasov^ iz^ razloga, ker so se v Mariboru in v Colju vezali z nemško stranko in so 'Jemci vsled tega tudi po deželi glaso-vali za klerikalne liste. Istotako konštatira, da so zlasti v Mariboru in Celin glasovali radikali za klerikalce. »Samouprava« računa teh nemških m radikal- Klerlkald v feossdi šsi defanlM Poslanci SIS Vesenjak. Pušenjak’, dr. Kralovec, Strtim dr. Gosar. §ku!j, dr. Modžan in Kremžar so 6. novi 1926 na g. ministra financ vložili ostro interpelacijo glede izoremembe »Zakona o taksah«. Zahtevali so v tej interpelaciji zlasti: Znižanje Prenosnih taks, črtanje gostilniških taks in vžitnin za Sloveni'o in Dalmacijo, znižani© sodnih taks, odpravo takse za davčne prijave, odpravo takse za izpričevala na osnovnih, šolah ter taks Pri Plčevnju kazni radi šolskih' zamud,^oprostitev prosvetnih in humanih društev od vsakoršniU taks zn prireditve, ki imajo vzgojni in zabavni značaj iti ^se vrše brez plesa, oprostitev od plačania. taks od vseh vozil na deželi, ki služijo gospodarskim svrham ali ki jih imajo lastniki za lastno unorabo, znižanje taks za izpričevala babicam, za proglasitev polnoletnosti, za Proglasitev! um oboi n ega, otvoritev testamenta, brisani© taks za vpogled v zemljiško knjigo, znižanje taks za pregledovanje kotlov, odpravo taks v vojaških zadevah, znižanje kazni, ki iih določa zakon o taksa hitd. Te zahteve so stavili gg. poslanci od SLS. ko so bili Ijuti opozicijski tigri. Te dni pa. ko bi bili imeli, v finančnem odboru Narodne skupščine Priliko te svoje zahteve uveljaviti, so molčali' ter so celo sami s svojimi glasovi poko-nali vse Predloge, ki so se glasili enako, kakor njihovi svoječasni tu gori navedeni. Ljudstvo si naj napravi svojo sodbo! — Hutn pri Ormožu. Izprememba posesti. Takozvani »Kraljevčak« — vinograd in njivo — severno od cerkve sv. Ivana, ki je bil last Podgorelčeve Tilike, Je kuPil gospod Alojz Potočnik, ravnatelj blagajne Pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. i DrOETKES- JEViM P •W ~ J., k /'Start. wrxuTTire V Mariboru, tfnc C. feJiruana !!>5t Mariborske vesti Poziv bojevnikov za osvobojeni« Maribora ob preobratu leta 1918. Druga točka v prvem členu zakotna o Dobrovoljcih pravi: »Dobrovoljac je i o na j, koji je do rata 1952. godine, ili u ratovima od 1912. go-dine do 11. novembra 1918 go- dine ’ osvojevalnim učeščem skopčanim sa požrtvovanjem pomagao ostvarenju narodnog oslobodjenja i ujediinjenja.« Z ozirom na to določbo bom se potru dil, da dosežem priznanje dobrovoljstva za one, ki so ob preobratu dejanski pripomogli k osvobojeni u Maribora ali drugih krajev naše tukajšnje severne meje. V poštev pa Prihajajo le one vojaške in civilne osebe: 1. ki so se v Mariboru Prostovoljno javile med 1. in všteto ll. novembrom leta 1918 v mojo službo in to vršile ne-pretržno do 17. novembra leta I9I8, in 2. one, ki so se v gori navedenem času kje drugod na naši severni narodni meji samostojno in uspešno postavile za Pravice naše države. Za dosego moje namere moram pred ločiti ministrstvu vojske in mornarice točen seznam za to priznanje upravičenih oseb in pregled njihovega delovanja. — Za sestavo tega, seznamo naj mi pošljejo vsi, ki se jih tiče in ki jim je na tem, da bi dobili priznanje dobrovoljstva —- a) oni, ki so bili ob Preobratu vojaki: od vojaške oblasti izstavljeno potrdilo o njihovem službovanju vi preobratnem času. — Če Pa tega potrdila nimajo, naj navedejo imena treh vojaških predstojnikov in sovrstnikov, g katerimi so v gori označenem času skupno opravljali službo. Točen popis službe z navedbo kraja. b) civilne osebe: seznam vojaških in civilnih oseb, s katerimi so skupno delovale in označbo kraja in časa delovanja, ter popis delovanja samega. Vse te listine naj se mi pošljejo do 15. marca t. j. Pripominjam, da bo vse poslane do-kazilne listine presojala komisija, ki se Ibo sestala vi to svrho pri meni. Vsak Pošiljatelj naj pripiše svoj natančen naslov. Opozarjajte drug drugega na ta poziv! Rešitev g. ministra in nad arina navodila bom razglasil po časopisih. Div. gen. v .p. R. Maister Maribor, MaJIstrova ul. 17. m Novinarski klub. V pondeljek, dne 7. t. m. ob 17. uri se vrši v Grajski kleti zelo važen sestanek. Na dnevnem redu so zadeve, ki se tičejo slehernega člana, tlčno šolo. Pogoji: starost najmanj 16 Maribor, 5. februarja. lin radi tega opozarjam člane, da se polnoštevilno udeleže sestanka. — Predsednik. m Proslava Beethovenove smrti v Glasbeni Matici. Meseca marca se bo po vsem kulturnem svetu slavila 100-letnica Beethovenove smrti- Naša Glasbena Matica bo v znak počaščenja njegovega spomina proizvajala njegovo najtežjo in obenem tudi najslovesnejšo 9. sinfonijo. Orkester in zbor sta s polno paro na delu. Koncert se bo vršil nepreklicno koncem marca. m Beethovenov večer. Dne 14. t- m. bo nastopil Ševčikov kvartet, ki je Pov-sodi vzbudil največje Priznanje in zanimanje. Zasluži vso našo pozornost ter obilen poset. Da bo dostop mogoč vsakomur, so se odredile izredno nizke vstopnine. m Ljudska univerza v Mariboru. V Pondeljek 7. februarja se vrši preloženo predavanje g. Prof. Ribariča o hrvaški liriki, katere potek bo zaslodoval od prvih Početkov narodovega liričnega snovanja pa do najnovejših pojavov hrvaške lirike. Svoja izvajanja bo gosp. profesor vedno podprl in okrasil z recitacijo najlepših umotvorov, v označbo njegovih lepih recitacijskih zmožnosti spomnimo samo na lanskoletni Kettejev večer! Ravnajmo se Po geslu; Kulturno spoznanje je edino pravo in trajno zbližan je in združenje! Uporabimo to izvanredno priložnost, da spoznamo v hrvaškem ciklu dušo naših bratov Hrvatov ! m Oduševlfenje erotike. Snoči se je vršilo v Ljudski univerzi jako zanimivo Predavanje g. ravnatelja graške UranUe o »Oduševljenju erotike«. Predavatelj je uvodoma poda' bistvene znake erot-skiih nagonov in čustev ter razvoj istih od najstarejše pa do današnje dobe. Od prvih začetkov zakona, pa do današnjih oblik skupnega življenja. Nabito polna dvorana je pazno sledila njegovim izvajanjem, veliko zanimanja pa so vzbudile skioPtične slike skulptur in del najstarejših umetnikov: in vzorna razlaga g. ravnatelja, ki je s Pomočjo slik utemeljil svoja izvajanja in docela Poljudno po dal čustvenosti v posameznih dobah in karakteristiko erotskih nagonov, jej so jo označevale, umetnine. — Predavatelj je žel za svoja izvajanja obilo pohvale in priznanja. m Ljudska univerza. V pondeljek 7. februarja se vrši preloženo predavanje g. prof. Ribariča o hrvaški liriki. m Zdravniško društvo v Mariboru ima jutri dne 6. t. m. ob 17. uri v hotelu Me-ran redni občni zbor. Udeležitev je za mariborske zdravnike obvezna. 210 m Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme 15. marca 1927 praktikante (vajence) za enoletno Prak- let, dovršena najmanj ljudska šola, telesna sposobnost. Sprejemajo se kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. — Praktikanti dobivajo stanovanje in hrano v zavodu brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko 1. 1927-28 kot redni učenci kakor tudj pri podelitvi brezplačnih mest za redne u-čence v slučaju ubožnosti. Bivši Praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 + 20 je 25 Din) za sprejem praktikantov je pošiljati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. marca 1927 s sledečimi prilogami: 1. kr§tnj list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti, v slučaju ubožnosti pa tudi 5. Premoženjski izkaz ali spričevalo ubožnosti- Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Še potrebna pojasnila daje direkcija. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor Andrej Žmavc. m Zahvala, Odbor pevskega društva »Jutranjica« v Melju se zahvaljuje g. notarju Ašiču za darovanih 100 Din- m Reduta ISSK Maribora. Na pustni torek dne 1. marca bo ISSK Maribor priredil Pri Gotzu veliko Pustno maske-rado, ki bo glede originalnosti dekoracij, kakor tudi glede originalnosti Programa popolnoma svojevrstna pustna prireditev. Predpriprave so v polnem teku in ISSK Mariboru lahko docela zaupamo, da razne obljube jn namigava-nja, ki jih je vse polno slišati p0 mestu, niso le vaba, kajti »Maribor« je javnosti z vsako Prireditvijo nudil vedno Prav obilo. Originalnost idej, ki jih .je ob Podobnih prilikah ISSK Maribor iznesel, so bilo naravnost presenetljive In se ob sleherni priložnosti kopirajo (otroške maškerade). Že to dejstvo nam je porok, da tudi letošnja prireditev ne bo zaostajala za drugimi, temveč po velikopoteznosti Predpriprav sodeč, da jih m Čitanje pravljic hi zabavni nastopi za našo deco bodo v nedeljo 6. t. m. ob 3. uri pop. v či tal niški dvorani studijske knjižnice v Kazini. Pravljice čita ga Ribaričeva, nastopita pa iz prijaznosti gdčna Tratnikova in mala Bračkova. Opozarjamo cenjene stariše na Prireditev in prosimo, da pripeljejo svojo deco. Vstopnina 2 Din. —■ Mariborsko slovensko žen. društvo. m Vpisovanje v volilne imenike. Od 3. februarja do 7. marca t. 1. bo mestni magistrat v smislu določb člena 2. zakona o volilnih imenikih popravil uradoma stalne volilne imenike za mestno občino mariborsko. Vsi oni, ki imajo volilno pravico, pa niso vpisani v volilni imenih se pozivajo, da se zglasijo do 10- februarja v Konskriocijskem uradu mestnega magistrata s Potrebnimi listinami. Posebno se pozivajo, da sq zglasijo vsi oni, ki so postali po 1. jan- 1926 Polnoletni pa še iz katerega koli vzroka niso vpisani v volilni imenik. m II. Jugoslovanski Ples. V soboto, 12. t. m. se vrši veliki ples Jugoslovanske Matice v dvorani pivovarne Union (Gotz). Radi velikega navala se Priporoča cenj. občinstvu, da si nabavi vstop nice že v predprodaji Vstopnice se prodajajo v sledečih tobakarnah in trgovinah: Svetek, Gosposka ul., Weiss, Trg svobodo, Golež, Aleksandrova ulica, Slanic, Slovenska ulica, Koprna, Kralja Petra trg, Glavna trafika. Glavni trg, Mlekuž, Slomškov trg in v trgovinah: Zlata Brišnik, Gosposka ulica, Uprava »Tabora« ter uprava »Jutra«. m Veliki pustni korzo priredi Olepševalno društvo za magdalensko predmestje 1. marca v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Konkurenca mask z darili. m Pevsko društvo »Luna« ponovi svo j o predpustno prireditev, ki jo dne ?• januarja glede koncertnega nastopa izborno uspela, dne 12. februarja v gostilni »Pri Taferni« (g. Wombek. prej Kramberger). Spored: petje, godba, ples. 2Q5 j občinstvo opozarjam, da sem dobil eno najboljših šibeniških vin iz kleti gospoda Botiniča, katero vsakomur priporočam da ga Pride pokusit. — Cena. 1 a 10 Din. Vetrinjski dvor — Kosič. 190 m Žrebanje Drž. raz. Joteriie za II-razred se vrsi ze 7. februar ja 1927. Tudi za II. razred se j; upu j e jo srečke samo v prodajalni drž. raz. loterije Anton Golež, Marubor, Aleksandrova c- 42 v kateri je. bilo dosedaj največ in največjih dobitkov v Mariboru izplačanih. _______ Vse srečke, katere se kupijo do 7. t. m. igrajo pri II. razredu. Srečke II. razreda zadenejo toliko lažje, ker srečke, ki so bile izžrebane pri I- raz. ne igrajo Pri II. razredu. Kdor noče živeti v denarnem pomanjkanju, ta poskusi z eno srečko. Cena za II. raz. z donlačilom cela Din 200, ioo in K Din 50. Vsaka druga srečka mora zadeti. 198 m Ne smejte se! Nasmejali se boste dovolj nedeUo, 6. t. m. Pondeljek. torek in sredo v Kino »Union« kjer pride najboljši Harry Liedke šlager te sezije »Gospa sl ne želi otrok«. m Podoficirski ples. Mariborska podružnica podofic. Podpomog društva priredi 5- februarja t- 1. plesni venček pod pokroviteljstvom komandanta mesta hrigadn. generala g. Petra V. Kosiča, v vseh gornjih prostorih Narodnega Doma, h kateremu se cenjeno občinstvo najvH„rl.ne*e vabi. v nred- Prodaji 10 Din,.na blagajni 15 Din. _ um IIIjuLiUUjlju □ mrn n »xtinnpm LJUDSKA KNJIŽNICA V MARIBORU (Narodni dom) posluje četrtek od 18_20- ure soboto od 18—2o. « nedeljo in praznikih od J410.—11. ure optikj tvranoa a amjU-jLimoDLJu H. Ž. Mago: Sumnia Skozi okno salona, ki je bilo obrnjeno na polja in njive, kjer so se odražale v mesečini temne vrsto hlodov, je gledala Gilberta Šarmon, kako so odhajali povabljenci. Automobili so brzeli, dajali znamenja in razsvetljevali brazde med drevesi. Mlada žena je s pogledom spremljala dve človeški senci, ki 6ta peš odhajali Proti vasi. — Dva, ki sta zaljubljena v mene! se je poTogljivo_ nasmehnila. Toda ker jo vdova bila že v letih, ko se ne more več dolgo čakati na možitev, so jo napotile gorenie besede k resnemu razmišljevanju. Uporno je s pogledom sledila sencama. En«, širša .v plečih in višja, je nadkri-Ijevala drugi, ki je komaj dohitevala orvo. Gilberta je z istim naglasom zaše petala dvoje imen: —Bertran Darnak . . . Andre Moru . . . Elegantni Darnak . . . Plašni Moru . . . Njene misli so begnie druga za drugo, spremljane s prezirljivim smehom. Kako ju je mogla zadeti z enakim nazi veni. Moja za!iubljenca; ko sta ti dve bitji tako različni, ko Ju vse razdvaja in nič ne približuje? Njena zaljubljenca! Brez dvoma, bila sta enako zaljubljena. Darnak je kazal to s neprestanim dvor-jeniem in s prepričanjem,'da bo zmagal, a Moru ponižnim oboževanjem, ker se je preveč sramoval in je bil preveč samotarski, da bi priznal tudi najmanjše Pretenzije. Ona se je zanimala samo za strast Bertrena Darnaka, bednega Moruja pa je zabeležila samo radi spomina v seznam svniih oboževalcev. Da voli izmed njiju? Nasmejala bi se v obraz vsakemu, ki bi jo zaprosil. Smešno je izglodal mali, nerazviti Andrej. Moral je biti res slučaj, da sta skupno odhajala, da ju je mogla istočasno opazovati. — Vendar tekmujeta, je _ pripomnila Porogljivo. Samo da ne ubije eden drugega! Zavrgla je slednjo misel že samo radj tega in ni miti zdaleko pomislila, da bi mogla postati resnica. Kar najbolj resno je gledala za njima in neobičajno vzdihnila: :— Ne ljubita me dovolj, da bi storila kaj takega! — je zašepetala. In nenadoma je, kakor razočarana, zaprla okno. Zaprto okno je oviralo, da bi slišala oddaljen strel- Strel je vendar ne bi vznemiril, ker bi ga Pripisala kakemu nočnemu lovcu na tujem imetju. Vendar je takoj zadrhtela — instinktivno — ko se je naslednji dan raznesla vest z veliko naglico. Darnak jo bil preteklo noč ubit na polju . . . Kako ubit? . . . Razburjena Gilberta je pred vsemi skušala skriti svoie vznemirjenje. vendar pa nikogar ni vprašala. Kaj je njeno spontano prepričanost Podnrlo. da je Darnak zadet s strelom v glavo ter da je zločin odet v neorodirno tajnost, ki je zapuščala malo nade. da se bo našel ubijalec? Za zločin ni bilo priče. Zakaj rti Gilberta, ko so ji vse povedali, vzkliknila: — Vi se varate!... Tu Je morala Mt! priča... Andrej, ki je spremljal Darnaka... Kal pravi on?... Kaj trdi?... Zakaj molči? Molčala je in mislila. — To je on!... Zgodilo se !e torej, k?- v šali prerokovala? Ljubosutn-' je je pretvorilo ovco v tigra? In to radi mene... Radj mene ... To Prepričanje ji je grizlo vest in bilo vzrok njenega molčanja. Mar bi mogla izvršiti strašno dolžnost in izdati človeka, ki je ubijal iz ljubezni do nje. V resnici, uvidevala je strahoto zločina in si začetkoma iskreno Prizadevala, da bi se ji zagnusil in da bi ga mrzila. Joda v razburjenju, ki jo je prevzelo, je sočustvovala z njim, gotovo prvi znaki simpatij do morilca in sicer predvsem radi dveh besedi, ki sta ka-rakterizirali dramo: — Radi mene!... Za mene!. .. To ni bil umor, temveč epilog borbe, ki Je izvirala fe rlvalitete v ljubezni- — Mar_ se mu ne more oprostiti dejstvo, da jo zaslepljen od strasti, prevzet od obupa trenutno začutil slast po krvi? Njegov glas je dokazoval občutke in njegovo veliko bol. • — Kako me Je ljubil! — je vzdihovala Gilberta. V njenih očeh ni bila žrtev nesrečuik, temveč morilec. Zato je pričakovala Andreja, ki se je vrnil toplega Pogleda, ki jc izražal naklonjenost. Vznemirjen in zmeden je naPi^il litin strahopetca, ki se S ne upa približati. Skrivoma je prežal motreč, dol®®* u* mikaioč se njenim pogledom. Ona ga ie motrila neprestano. Opazila 3e, da se Je spremenil in Da je postal smelejši. Toda upirala se je želji, ki Jo je silila, da bi mu dala priliko, da bi jj potrdil sum ari da bi ga napeljala k Priznanju- — Nočem izvedeti... nikdar! nikdar! je govorila sama sebi. Naj ostane to njegova tajnost in tajnost njegove vesti. Vendar se ni mogla vzdržati, ne da bi mu ponudila roko na tako nov in po- ■ ' 111 1 8 memben način, da je pričel drhteti od upanja. Nista bila sama. Moral je čakati na Priložnost, da ji je šepnil: — Želel bi z vami govoriti na samem .. ■ zaupal vam bom neko tajnost... — Ne, ne! ga je prestrašena prekinila, tega ne maram izvedeti. — Mar ste uganili? — Mogoče! — le tiho priznala Jn sklonila glavo misleč: — Kaka starhoPetka sem! Mar še imam pravico ga odkloniti? Sai jo vendar radi mene to storil. —- Negotovost jo mučila samo teden dni, ki Dih je Prebila v samoti in si izpraševala vest. Toda namesto vesti ji je odgovarjalo njeno romantično srce, ki je izzvalo v njej ponos, ker ie izzvala krvoločni instinkt pradedov v slabotnem od ljubezni pUanem Andreju. Ni se mogla več upirati tajni želji, ki jo je mučila, želji, da bi mogla slišati tragično priznanje. In ona je Prva pristopila k njemu in mu ponudila obe roki prodirajoč z mrzličnim Pojedom globoko v njegove sramežljive ooi. — Kdo ie ubil Darnaka? ga je resno vprašala. — Zadrhtel je, toda le radi iskrenega Presenečenja, ki ga je naivno izdajalo njevovo lice polno nežnosti hi upov. — Mar ne veste? je odgovoril sramežljivo stiskaje ponujeni mu roki. Že zjutraj se j© o tem raznesla po okolici vest. Morilec je prijet..* nek potepuh, ki je Priznal zločin* — Neprijetno presenečena je začutila, kako jo prevzema grenkoba resnico in je zašepetala: — Potepuh?... Ah!... bolje.* Toda istočasno, ko ii je Pogled postajal hladan fn neprijazen. r» Iztrgal* roki ta močnega prijema. OfariboFu1, cfne' 6. MffffarJ# 192?.' ,£T A BO R i, Stran 3. Ker ne nemogočo dostaviti vsakemu vabilo, se cenjenemu občinstvu naznanja, .ya^da in vstopnico dobijo v: predprodaji pri jr_ Zlati Brišnik v Gosposki V",0,1- ■— Za obilen obisk se Priporoča — Odbor. 'n Kino Union. Danes, soboto se predaja zadnjikrat veleznameniti svetovni slager »Smrtna vožnja podmornice 777« v Krnu Union. 215 rn Kupujte knjigo o Koroški! Pisarna . enske Matice v Mariboru ima v zalogi knjige »Na Koroško« (cena 16 vilariev) in «Koliko je Slovencev na w\ ° lcem« (cena 7 Din), ki se dobe vsak 3. °b uradnih urah od 17. do 19. ure y slovenski ulici št. 2.. prvo nadstropje. . — Drago meso. Kuhajte v bodoče v JHhi manj _ mesa in pridenite vsaki porciji A čajne žličke Jnhana. Čudili se D°ste redilnosti in okusu. Dobiva se povsod Alimenha d. z o. z- Ljubljana, Zgornja Šiška 17. 2493 Halo! KAVARNA »EVROPA« Halo! Jutri v nedeljo 6. t. m. od 4—7. ure pop. 'Koncert s Popolnoma novim kabaretnim Programoaril,nrski trgovci. Zrebanip se Im vršilo dne 12. febru-aria o nnlnn,«; ft^vur-P cro?!V m i-nn0 Z"det^ ra-—1-isto noš ob 1, lTn. r*rj'TrinTr' jpp Oo^-L^riri ir li^fllr, 5» k-n Ip^Vo rl.vi rvrplf) fpVr»i inrrn^lp- VHnc.Vcrn pinoti pli r\^ n o cdp.^tvo TJ 1 V Ty<3prr»t TMfrpo1ovoTlc;Vp MrifVr* V S*OV6M-P.Vj Jff q fiT1fvv.T,0 pipr] 17^ ir[ lo. |p*o In „co b°do š« razpolago, na plesni V-ecor no polnoči. Kor se feizGto lR o«^n storilo nt-1 • T rn°rT .y'rav°č?sen nakup, pob-’-, bodo razstavljeni zadnje dni po Izložbah. LEIPZIGER MESSE Najugodnejši evropski kupni trg Pomladanski sejem: 6.—12. marca 11.000 rastavljalcev iz 21 držav, 15^.000 kupcev iz 44 držav, 1600 vrst blaga naj-različnejš.h branž. Od igle pa do najtežjega stroja. Natančnejša pojasnila se dobe pri zastopniku W, Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19. — Tržna posredovalnica velesejma v Leipzigu za Balkan — Beograd, Cubfina ulica 8. junmioHntiiBnia Narod«® gSada&ifil« repertoar. Sobota. 5. februarja ob 20. uri »Veroni, ka Desepiška«. Kuponi. Gostovanje g. Levarja iz I ibljanc. Zadnjič v sezoni. Nodelia, 6. februarja ob 15. uri »Revček AndreJček«. KuPoni. _ Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi. Znižane cene. Pondeljek, 7. februarja. Zaprto-Torek. 8. febr. ob 20. uri »Manon« ab. A. Kuponi. Sreda, 9. februarja. Zaprto. Četrtek, 10. februarja ob 20. »Cigan baron«. Slavnostna predstava. 25letnicn S°sp. Rasbergerja. nedeu^c,ja^ v mariborskem gledališču. v dno zelo februarja, se ponovi p0p0i-ček Andrej ^b,jena Dudska igra »Rev. MfSSSčzvc£er w ,0rlm” <* Mariborski gjeda,Išk; abonent! sena. do°12 tebruari. obr<,lt v“ai Mariborska oPera st„dlra »Cigana barona« (za proslavo 25 letnice gosp. Rasbergerja) m prekrasno Pucciniievo opero »Madame Butterfly«. Dranm m pripravlja efektno moderno dramo »Čeha Langeirja »Periferija« (v režiji g. Drof Šesta) ter Strindbergovo komedijo »To- fiCMtera gn imeteost Mariborsko gledališče Nušičev Navaden človek in udruže-nje Napredek. Di.iaško udru žen j e Napredek je predstavljalo dne 24. januarja 1927 v mariborskem gledališču Nušiče-vo veseloigro: Navaden človek, ki smo .io na tem odru že pred leti videli podano v srbohrvaščini; radi tega je bila prireditev tem bolj opasna, ker sili opazovalca, da primerja obe predstavi U-druženje sta doleteli obe skrajno možni sodbi, katerih ena je mlade umetnike dvigala nad poklicne igralce in diruga. ki .ie obsodila vse igralce Povprek im jim komaj priznala trohico dobre volje. — Zadnji ocenjevalec je moral biti pač lmdo slabe volje a]j pa kakoržekoh osebno prizadet, da mu ni ugajala niti godba pomnoženega dijaškega orkestra, ki je proizvajaj naravnost izborno moder-']c komade z eksotičnimi naslovi; Bagdad. Ca ir m Shaiigai i. dr., da mu ni ugajal domači sin Dušan in hčerka Zorka« dalje Petrovič. Žarko, Nikola, ki so vendar igrali tako presenetljivo dobro, da jim mo-o vsakdo_ Prisojati velik talent poleg dobre volje, ne glede na to, da je že samostojno delo in udejstvovanje le hvalevredno v naših za take stvari prav nerodnih časih. Kakor smo jih bili veseli prvič, tako bi jih radi skorai zonet pozdravili, sai so Pihmirji ienše dobe, poglobljenega narodnega dela, vodic bodočih diletantskih odrov, ki pa ne bodo ponujali več rodoljubi# mesto umetnosti. Geraldy; Aime. Drama v treh dejanjih. v Vafsrih rn ms^r-njo le 3 osebe, ne bo našla mnogo publike v Mariboru rp-h rt--0 pt.pvf,nrfl 7,mnnjf>o«n do^aia-nja, zato pa ima več notrapjega doživetja. Gre sever!n 7n rodbinski trikot, ki Jo_ bil pač že tolikokrat obdelan a ne °v nikoli izčrpan. Pa je škoda, da »e nasa rubljkn za take dram« tako malo zaoiima saj h j marsikdo bil prisiljen, da razmjšl.ia o sebi in se poglablja v dušo drugih, predvsem svojih najbližjih. Res-muJ°. ie-__ kar čujemo v drami, da sta mož m žena drug za drugega odvovor-na. Gerajdyieva drama hoče rešiti vse zapletliaJe kar najenostavneje, za to ima tudi samo tri osebe, radii česar se ne more ognjtj nepriiičnim in žalosti-polnim samogovorom. Končno pa mora vendar-Ie trem osebam na Pomoč še spomin n#,.umrlega štiiri-letnega sinčka, ki kot naiiaoji movens preokrene ves tok dejanja, saj sta mu oče in mati po-s °vi!a v svojih srcih spomenik, le da se ga zavesta šele takrat, ko že hočeta Pozabiti vso preteklost... Nastopili so ga Bukšekova, gg. Železnik kot soprog in Grom kot prijatelj. Predvsem so ie uvelJavji g, Železnik, ki nam je podal novo osebo, kakršne še pri n Jem nismo viden. Gospa Bukšekova je j^da prav težko nalogo, saj ni Prišla iz žalostnega ganotja vsa tri dejanja, g. Grom je bil s svojo Postavo vreden interpret hišnega prijatelja. Povdariti pa jo treba, da se ravno pri takih finih dramah posebno občuti, če so igralci Preveč navezani na školjko pred odrom; morda bi sicer drama mplivala še bolje. Ljudska Igra Revček Andrejček pa menda naj izpopolni Ie prazno verzel ob nedeljah; ni naštudirana predobro im navizlic sijajni igri gdč. Kraljeve in g. Železnika ne pritegne občinstva, kar je naravnost tragično, če Pomislimo, da imajo dirugod ravno ljudske igre občinstvo za _sabo. Bo pač treba tudi ljudsko igro gojiti z isto vnemo kakor druge. — Dr. P. St. Lepa Helena- Gostovanje ge Poličeve iz Ljubljane. V vlogi glavjje ženske partije Helene je včeraj že drugič nastopila ga Poličeva. V Pevskem, kakor igralskem oziru je prišla do popolne veljave. Omeniti moramo osobiio njeno vzorno vokalizacijo in izgovarjavo, kakor tudi dobro premišljono, učinkovito igro. — Obisk gledališča jo bil dober. — H. D. Združenje sSovensKih tabornikov Kaj ie taborstvo in kaj hoče združenje Slovenskih tabornikov? Taborništvo je stremljenje po prero-jeiuu človeškega rodu s Pdmočjo Priročnega življenja, od katerega Ra je oddaljila zavožena civilizacija. Taborništvo Predstavlja popolnoma novo, univerzalno metodo priročne telesne im duševne vzgoje. Taborništvo ni noben šport pa tudi ne gimnastika, temveč je samostojna panoga, obsegajoč oboje. — Glavno sredstvo te nove vzgojne metode je taborenje v prosti prirodi na po-dlagj ^najenostavnejših življenskih potrebščin, odtod ime taborništvo. Da se doseže prorojenje bodočih rodov je namenjeno taborništvo v Prvi vrsti mladini. . Polog vsakoletnega več tednov trajajočega taborenja v Prirodi goji taborništvo turistiko po ravnem in po gorah, goji vse Primerne in dostojne športe ter spopolnjuje telesno vzgojo z enostavno praktično gimnastiko ter lahko atletiko. Taborništvo vežba mladino v spretnostih, ki so za življenje v prirodi potrebnem koristne, goji ročno delo v taboriščih in svojih delavnicah, goji smisel za družabnost, vzajemnost, skupnost, red, disciplino, Prirodme krasote, slikovitost in zdravo romantiko. Taborništvo odvaja mladino od slabe okolice, grdih navad. Posebno pa od pija alkoholnih Pijae _ in Pušenja, kar je pod kaznijo izključitve prepovedano. Taborništvo daje mladini priliko, da izživi svojo dobo romantike in pustolovskih nagneni v organizirani obliki pod vodstvom odraslih. Odraslim pa nudi blagodejno okrepilo in romantično razvedrilo. 1 aborniški pokret stremi uveljaviti geslo »nazaj k naravi«, katero je vrgel na tire zavožene civilizacije Rousseau, ne da bi ookazal praktično Pot k uresni-ceniu tega gesla. To pot je našel šele slavni prirodopi-sec in pisatelj Ernest Thompson Seton, je ustanovil I. 1902 v Ameriki mladinsko organizacijo gozdovnikov. Na Podlagi Setonove ideje je ustanovil 6 et pozneje, t.j. 1. 1908. angleški general Robert Baden Povvell, ki je bil v začetku sotrudnik Setona pri ustanavljanju go-zdovniške organizacije v Angliji, svojo Posebno organizacijo izvidnikov (Boys Scouts), ker mu Sotonova, s priročno filozofijo in simbolizmom podprta ter z indijansko romantiko odeta oblika kot vojaku ni ugajala. Skavtizem (scouting) iore.1 ni originalna tvorba, temveč predstavlja le po vojaškem vzoru prikrojeno m Pristriženo izdajo gozdovništva Uvoodcraft). Z ustanovitvijo skavtizma se je začel taborniški pokret cepiti. Po vojni je nastal v Evropi močan m uspešen pokret. ki stremi za tem. da 8e vrne taborniška ideia, v kolikor se .'c oddaljila v obliki skavtizma od prvotne smeri. zoPet nazaj na pot, katero Je^ zarisal Seton. Glavno zaslugo ima Pri tem Anglež John Hargrave, psta.no-vitelj angleške gozdovniške organizacije »Kibbo Kift*. Pod vplivom tega po-kreta sprejemajo skavti vede alj nevede, hote ah nehote posamezne točke im oblike gozdovništva, katere so Pred vomo odklanjali jn smešili. Združenje slovenskih tabornikov, katerega pravila so bila od ministrstva notranjih del potrjena ped štev. 81. 3voo 2 dne 8. julija 1925. sloni na podlagi Se-tonovega gozdovništva. SvojV fme je povzela organizacija p0 oni točki, s katero stoji in pade ta uova vzgojna me- toda, t.j. taborenje. Brez taborenja ni taborništva. Kar najodločneje Pa odklanja ZST označbo izvidnik (scout), ki_ je tudi za današnje skavte same skrajno neumestna, kajti namen te nove vzgojne metode ni izviidništvo. Gozdovništvo, ki tvori idejno Podlago ZST, stremi za idealom človeka, ki je napolnjen s plemenitim čustvovanjem, ki je vedno Pripravljen pomagati bližnjemu, ki je radosten pri del«, samostojen, prijazen in strpen napram vsem ter navdahnjen z vero v boljšo bodočnost. Gozdovništvo, steza priročne modrosti, nima namena vzgajati strokovne učenjake, atlete in akrobate, temveč le plemenite in dobre ljudi. Gozdovništvo ne vzgaja avtokratično in katedersko, temveč igraje, usmerjajoč priročne nagone v koristne in dobre smeri. Simbolično središče gozdovništva je taborni ogenj, kajti Pri ognju je nasta)a najbrže Prva človeška organizacija, jezik, veda, umetnost in religija. Gozdov-ništvu ^ je ogeui simbol Velikega Duha vsega človeštva in življenja, iz katerega izhajajo štirje žarki, štiri komponente človeškega razvoja: duha, telesa, misli in dela. Vsak izmed štirih žarkov vodi k manjšemu plamenu. To so; moč, lepota, resnica in ljubezen. Plameni v zvezi z žarki dajo sledeče gozdovniške ideale: močan duh, lepo telo, resnicoljubno mišljenje iin udejstvovanje z ljubeznijo. Iz vsakega izmed teh štirih plamenov izhaja troje žarkov, ki dajo zaporedno 12 gozdovniških zakonov, in sicer: 1. Bodi odločen: 2. Bodi skromen! 3. Bodi poslušen! 4. Bodi čist! 5. Čuvaj svoje telo! 6. Živi priročno! 7. Govori resnico! 8. Bodi pošten! 9. Bodi moder! 10. Bodi prijazen! 11. Bodi požrtvovalen! 12. Bodi radosten! Gozdovništvo je za oba spola in za vse starostne dobe. Gozdovniške organizacije temelje na načelu samouprave. Vsi Predstojniki in voditelji se volijo na podlagi enake volilne pravice. Obačspola sta popolnoma enakopravna. Iz zdravstvenih in psiholoških razlogov uvaja gozdovništvo mesto tekmovanja natečaje, pri katerih ne gre za to, kdo je prvi, temveč za to, kdo doseže na tem ali onem polju določeno stopnjo glede znanja, spretnosti, moči a]j vztrajnosti- Program ZST se izvršuje v okvirju samostojnih ediinic, rodov, ki združujejo 20 do 60 članov. Vsi rodovi v Sloveniji tvorijo Združenje slovenskih tabornikov. Vsa združenja v državi tvorijo Ligo. Znak ZST je okrogel bel ščit z modrimi robovi ob straneh. Pozdrav gozdovnikov se glasi: Mir s Teboj! oz. Mir z Vami! ZST je z ozirom na svetovna politična nazirania strogo nevtralno; zato ne vsebuje Program ZST ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječimi Političnimi smermi. Član ZST je lahko vsakdo brez ozira na starost, spol in stan, ki je v moralič-nem oziru neoporečen, ne pije alkoholnih pijač in ne puši, dokaže, da. so mu znani nameni in bistvo taborništva ter je pripravljen slediti stezi gozdovništva. Madžarske Ječe in aristokracija Madžarska se ie za zapore in ječ# malo brigala. Šele ko so bile na zaporno razen obsojene visoke osebnosti m. družbe so se službeni krogi, kakor tudi širša javnost, pričeli zanimati za stanje v jetnišnicah. Sestavljena je bila uradna komisija, ki je imela nalogo, da pregleda budimpeštanske zapore- Povodom inšpekcije se ie ugotovilo, da centralna kurjava snloh ne greje in da so Posamezne celice docela prazne. Kaznjenci so zmrzavalj. Slamnjače, na katerih jet-nikj spe, niso bile nikdar razkužene in se^je čestokrat dogajalo, da si je novo-došli jetnik nakopal bolezen svoiega Prednika. Jetniški ekonom je bil v zvezi z dobavitelji, ki so pošilja’i v zapore blago najslabše kvalitete. Kuhinje so docela nehigiienske. Jetnišnica nima bolnice, a celice so prenapolnjene- — SdIoIi vladajo v budimneštanskih zaoo-rih strašne razmere, ki ne odgovarjajo niti srednjeveškim. Ugotovitve komisije so Presenetile javnost, kl.iub temu. da sc ie vedelo, da so jetnišnice skrajno za nemarjene. Komisija ie Izdelala obširen nrotokol in predloge za nujno preureditev. kaiti izgledi kažejo, da bodo sle-di*f Win-diischrfitzu io sntrudnikom še druH odlični člani madžarske viso’ e družbe, ki se zardetajo vedno v nove m naravnost ostudne afere. Vsii za teke bo treba priprovitj nekaj udobnejših in konortnihnejših celic, scor bi mad žarsko plemstvo tehi.-o pnstelo žrtev slabih razmer v zanemarjenih ječah. sno rast- Zahteva se ti a -J izrecno sleherno čiščenje las z »Legatinom«, najnoveišim prirodnim izdelkom, in opremlja se naj vsak umivalnik, kjer si -bodi, s steklenico »Legatina«. Varovalna znamka: »Ko- lumbovo jajce«. Zahtevajte ali »Legatin« ® rožno vonjavo, ali »Lysofonn Legatin«. Slednji se priporoča -zlasti zdravnikom, bolniškim strežnicam in babicam, ker učinkuje tudi kot razkužilo. Cena steklenici je 25 Din. Navodilo o porabi se nahaja v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku ter tudi v cirilici na vsaki okusno oPrem]ieni steklenici. Preparat se dobi za enkrat samo v Mariboru. Izdelovanje, iznajditeljica in imejiteljica patenta je tvrdka »Legatin«, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. in ohranijo Polt v; svojem obrazu in svoje roke vedno snažne, zdrave in bleščeče bele. »Legatin« je edini prirodni izdelek, ki odpravlja vsako nesnago ah hrapa- KINO »UNION« »Oiockop«) predvaja od nedelje 6. do torka 8. febr, »Gospa si ne želi otrok«. Moderna komedija iz modernega zakopa v šestih činih. Danes v soboto. 5. februarja zadnji-krat »Smrtna voznia podmornice štev. BoMcartnAnlc I. Vardistn Sisak Hrv. 61. priporoča ko stara delavnica svoje najboljše j TAMSURE! vseh vrst. Na željo se pošlje cenik zastonj, j je se išče za tukvj. Mlada in hitra moč, zmožna slov. in nem. jedka so pozneje stalno namesti. Ponudba na upravo lista pod „Slahhvcrk“. 206 rinhriia že čez 20 let ob-stoječa z 1 sobo se takoi odda. Naslov v uoravi lista. ‘ 209 itn sk ali slažkinio I /. vse. Naslov v upravi. 201 rs7lll!triin vimjemoddaste H ’ LfJSKiLuU prosta stanovanja, prazne sobe, lokale ,.a obrt. in trgovine ddavniee. ,Mar.,t.an“. Lekarniška ul. 2. fčSlčlIn 1 Bivši lesni trgovce VMSatiCJS Franc KURALT ni opračen zastopati in sprejemati denar za posredovalnico „Mar slan* ali sicer na taoun Franjo Pirca kot oblastveno znanega lastnika „Marstann“. 131 S17ŽIP ! !l)isana tvrdka po-UžtMtl f življa vse upnike tvrdke Fianio Zngar v Slov. Bistrici, da ji epoiočijo obrat« no višino svojih terjaiev z navedbo razlogov o dosedanji neiztirljivosti istih ter s pr lo-žitvijo tozadevnih morebitnih izjav g. Franja Žagar, da se lahko pokienejo nadaljni koraki v svrho zaščite terjatev vseh upnikov in prepreči tiho likvidacijo radi favoriz ranja samo enega upnika. — Slaven-ska amar kanska petrolejska družba z o. z.. Maribor, Trg svobode 3. 208 SHaBo! GRAJKLET Vsako sredo in soboto «£> se sprejme s 15. febr. IliltM ali 1. marcem na stanovanje in hrano k boljši obitebi. Poiive »e v upravi lista 200 zn vsako prireditev je na rai polago. Goiilna luntigam Mlinska ul, 23. 198 Čevlji ročno delo! Moški in ženski vi