Ano (Leto) XIV. (9)
No. Štev. 9.

“ESIOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
23. FEBRUARJA (FEBRERO) 1957

Mednarodnost kr«
šeanske demokracije

BOOOCNOST Z. N. NA KOCKI

V prihodnjih mesecih bo storjen nov,
velikansti korak v organiziranju krščan¬
sko demokratske internacionale: v smi¬
slu sklepov novembrske konference v
Parizu, kjer so se prvič sestali predstav¬
niki posameznih kršč. demokratskih
skupin, se bodo letos aprila meseca
zbrali v Rimu zastopniki odn. predstav¬
niki kršč. dem. strank z več kontinen¬
tov, da tako skupno postavijo temelje
novi kršč. demokratski internacionali.

Medkontinentalnemu odboru kršč. de¬
mokracije bodo na prvi seji rimske kon¬
ference dali še poseben poudarek pred¬
sedniki naslednjih 34 kršč. dem. strank
iz vsega sveta:

EVROPA: Avstrija — kancler Julius,
Raab, Oesterreichische Volkspartei;
Belgija — dr. Theo Lefebvre, Parti So¬
cial Cretien; Francija — poslanec Pie-
rre Pflimlin, Mouvement Republicain
Populaire; Italija — senator Adone Za¬
li, Democrazia Cristiana; Luksemburg

— poslanec, predsednik parlamenta E-
mile Reuter, Parti Chretien Social;
Nemčija — kancler dr. Konrad Ade¬
nauer, Christliche Demokratische Union;
Nizozemska — dr. M. Berghuis, An ti
Revolutionnaire Partij, in guverner J .J.
Schmal, Christiche Historische Partij,
ter dr. K .Van Doorn, Katholiek Volk-
partij; Norveška — poslanec Erling
Wikborg, Christliche Folkspartij; San
Marino — poslanec dr. Lufgi Bigi, De¬
mocrazia Cristiana; Španija — dr. J. A.
de Aguirre, Partido Nacionalista Vasco;
Švica — svetnik di\ Jean Burgkecht,
Parti Populaire Conservateur;

CDUCE — kršč. dem. zveza Sred¬
nje in Vzhodne Evrope v emigraciji:
češko-Slovaška — prof. Adolf Procha-
ska, Lidova Strana; Jugoslavija - Slove¬
nija -— dr. Miha Krek, Slovenska ljud¬
ska stranka; Latvija — škof Joseph
Rancans, Latvijas Kristago Zemnieku
Partija; Litva — Pranas Vainavskas,
Lietuvu Krikscionniu Demokratu Sajun-
ga; Madžarska — msgr. Joseph Kozi
Hcrvath, Magyar Kereszteny Nepmoz-
galom;Poljska — Karol Popiel, Stron-
nictwo Pracy.

AMERICA: Argentina •— prof. dr.

Juan Lewis, Partido Demoerata Cris-
tiano; Bolivia dr. Benjamine Miguel Par¬
tido Social Cristiano; Brazil ■— zvezni
poslanec msgr. Arruda Camara, Parti¬
do Demoerata Cristao; Costa Rica —
poslanec ing. Rafael Pariš Steffens,
Partido Liberacion Nacional; >čile —
Pedro Undurraga, Partido Conservador
Social Cristiano ter poslanec Rafael
Gumucio Vives, Falanje Nacional; Hon¬
duras — poslanik dr. Ra.mon Vlleda
Mcrales, Partido Iiberal Social Cris¬
tiano; Mexico — poslanec ing. Alfonso
Ituarte Servin, Partido Accion Social;
Peru — senator dr. Mario Polar Ugar-
teche, Partido Demoerata Cristiano;
Uruguay — poslanec dr. Terra Arocena,
Partido Union Civica; Venezuela —- dr.
Pedro del Corral, Partido Social Cris¬
tiano (trenutno v emigraciji.)

AFRIKA — AZIJA: Togo — dr. Her¬
man Fumey, Parti Togolais du Progres;
Indonezija — poslanec A. J. Kasimo,
Partai Katholiek in poslanec dr. Lelme-
na, Parkind; Libanon — dr. J. Gemalyel,
Falanges Libanaises; Vietnam — pred¬
sednik republike Ngo Dinh Diem, Revo¬
lutionnaire Populaire.

Stalni odbor za povezavo bodo sestav¬
ljali štirje glavni tajniki posameznih
mednarodnih organizacij kršč. demokra¬
cije: poslanec Alfred Coste Floret,
Nouvelles Equipes Internationales —
zah. evropska zveza, Konrad Sieniewicz,
Christian Demccratic Union of Central
Europe — srednjeevrospska kršč. zveza
v emigraciji, dr. Tomas Reyes Vicuna

— kršč, dem. organizacija Amerike in
Auguste Degimbe — zveza kršč. dem.
mladine.

Pri tej konferenci bo poudarek, ka¬
kor so to želeli predstavniki različnih
strank, ne toliko na ideološko-teoretič-
nih osnovah, kakor na praktičnih politič¬
nih problemih, posebno kar zadeva vse
točke, nanašajoče se na nujnost takšne
kršč. demokratske internacionale, ki
naj bo široko gibanje za vse mase tako
na političnem kakor socialnem področ¬
ju. Na konferenci bodo prav tako skle¬
pali o ustvaritvi Svetovnega tiskovnega

Vprašanje ponovne otvoritve sueške¬
ga prekopa ostaja še vedno odprto.
Judovski predlogi in severnoameriški,
kanadski, britanski in francoski proti-
predlogi za ureditev problema Gaze in
zaliva Akabe niso privedli do nobenega
rezultata. Medtem Egipt sabotira čiš¬
čenje prekopa za velike ladje, tako da
bodo samo majhni tenkerji mogli zaplu¬
ti z juga na sever in obratno po preko¬
pu šele v enem mesecu. Toda politični
zapleti aji, ki so glavni vzrck zapoie,
so gordijski vozel za zapadne sile. Vo¬
zel se vsak dan bo’j zapleta. Zapadne
vlade, ki so računale, da bodo dobile
srednjevzhodni petrolej v nekaj mese¬
cih, stoje pred nevarnostjo, da se bodo
zepet znašle brez njega po porabi po¬
šiljk z zapadne poloble.

Judovski pritisk na Washington

Ameriški poseg v spednjevzhodno kri¬
zo daje upanje na rešitev, tako ali ta¬
ko, toda čas hitro teče. Eisenhower je
v kongresu v defenzivi, namesto v ofen¬
zivi. Njegove in Dullesove prošn'e in
rotenje Izraela, naj se vendar podredi
moralni sili ZN in umakne svoje čete iz
Gaze in Akabe, so doslej naletele na
gluha ušesa. Govorice o moralnih in go¬
spodarskih sankcijah iz Bele Hiše so
naletele v kongresu na odpor, tako da
nekateri kongresniki grozijo z ostavko, j
če ZN sankcije odobrijo. Pritisk, finan- j
čpi in. organizacijski, iz judovskih kro¬
gov v USA je na kongres in na Belo hi¬
šo ogromen.

Moskva v Kairu

Osrednji problem vse zadeve je zasi-
guran'e svobodnega prehoda skozi sueš¬
ki prekop za britanske, francoske in iz¬
raelske ladje. Nasser se tega zaveda in
igra svojo igro. Sovjetska roka iz Mo¬
skve je položim svojo dlan na Kairo in s
tem na sueški prekop. Tako dolgo, do¬
kler bo položaj tak, bo težko priti do
trajne rešitve tega problema. Judovske
zahteve po garancijah morejo biti za¬
konito dvomljive, toda za to deželo je,
vsaj po njenih trditvah, to vprašanje
življenjskega pomena.

Evropa izgublja upanje

Kakršen koli nov direkten sovjetski
poseg v to področje, kamor znova priha¬
jajo velike pošiljke letal, tankov in dru¬
gega orožja iz ZSSR, bo dal Nasserju
nov izgovor za zavlačevanje. Moskovski
vpliv na Kairo je izredno močan, med¬
tem ko doktrina “moralne sile”, ki jo
propagirajo iz Washingtona, izgublja
tla pod nogami. Evropa, ki je pri vsej
stvari najbolj prizadeta, izgublja upanja
na to, da bi v doglednem času samo z
moralnim pritiskom zopet odprli prekop.

Dvomljivost Ibn Saudovega obiska
v USA

Ibn Saudov obisk v Washingtonu so
mnogi tolmačili z ameriško željo po izo¬
laciji Nasserja iz ostalega arabskega o-
kolja. Uspeh cbiska tako za Washington
kakor za Ibn Sauda je to upan e pove¬
čal. Toda iz nekaterih Ibn Saudovih iz¬
jav po odhodu iz Washingtona je razvid¬
no, da vsa zadeva ni tako enostavna in
jasna. Taki napori in poskusi zapadnega
sveta morejo privesti samo do utrditve
afro-azijskega bloka v ZN, ki sčasoma
lahko postane prevladujoča sila v tej
svetovni organizaciji. Med seboj je ta
blok še mučno deljen, toda je enoten v
sovražnem razpoloženju proti Zapadu
in prUateljsko nastrojen za Nasserja.
Za tem blokom se širi senca rdeče Kitaj¬

ske, ki vztrajno sili raztegniti svoja
temna krila v ZN.

Pogubni duh Lige Narodov
Bodočnost ZN je na kocki, tudi če teh¬
nično gledamo nima drugega izhoda,
kakor priporočiti sankcije proti Izraelu.
In če v tem slučaju ZN ne bodo mogli
prisiliti Nasserja, da takoj odpre pre¬
kop, bo njihov padajoči prestiž zdrknil
najnižje v zadnjih dvanajstih letih.
Pogubni duh Lige narodov še vedno
straši okoli ZN. Evropa, že dolgo razo¬

čarana, bo iskala rešitev drug e, USA
pa se more znajti v položaju, iz kate¬
rega so trije izhodi: izolacija, ki pa je
v današnjem svetu hidrogenskih bomb
in raket, otročja naivnost; sporazum z
ZSSR in delitev sveta: ZSSR z EvTOpo,
Afriko in Azijo ter USA z obema Arne
rikama in morda Avstralijo, z ogromno
gospodarsko, vojaško in finančno pre¬
močjo prvega bloka nad drugim in s tem
samomor drugega; spopad med USA,
brez zagotovljenih zaveznikov in ZSSR
z njenim blokom satelitov in komunistič¬
nih petih kolon po vsem svetu.

TRIJE PROBLEMI

urada kršč. demokracije ter Osrednje
pisarne bodoče internacionale.

Takoj za rimska konferenco bo v bra¬
zilskem Sao Paulo II. mednarodni kon¬
gres kršč. demokracije, katerega se bo¬
do udeležili vodilni predstavniki kršč.
dem. strank iz Evrope-, da tako pokaže¬
jo vsemu svetu enotnost ideje, ki je e-
dina zmožna ustvariti no.v socialni red
na temeljih sedanjega sveta, ki tiči za¬
vit v okove komunizma in privlačnosti
kapitalizma.

Nemčija

Združitev obeh Nemčij je osrednji
problem vlade v Bonnu in eden najre¬
snejših problemov vsega sveta. V Krem¬
lju z zaskrbljenostjo opazujejo vel-k
gospodarski in socialni dvig Zapadne
Nemčije in bližajočo se oborožitev ter s
tega vidika vodijo svojo politiko napram
Zapadu in sate.itom. Fanatično se okle¬
pajo svoje obrambne cone s sateliti, če¬
prav vedo, da ni vojaško zanesljiva, go¬
spodarsko pa v veliko breme.

Poskusi gospodarskih stikov med sa¬
teliti in zapauom, zlasti Poljske- in Ma¬
džarske z USA, ustvarjajo v Moskvi tre¬
nja med kremeljskimi veljaki. Podoben
poskus vzhodnonemške vlade je naletel
v Moskvi na mrzel odmev, ker Kremelj
ve, da bi vzpostavitvi rednih gospodar¬
skih stikov sledile kulturne in tem poli¬
tične zveze med obema Nemčijama, še
večji vpliv bonske vlade nad vzhodnim
delom Nemčije in s tem večja možnost
upora vzhodnih Nemcev proti rdečemu
režimu. Beg vzhodne Nemči e izpod sov¬
jetske knute bi dvignil Poljsko, Češko
in Madžarsko in tako pokopal kitajski
zid satelitov okoli sovjetskih meja.

Francija

Težave, ki jih imajo ZN s problemom
Alžira, se vlečejo v nedogled. Uporniki,
ki jih Francozi kosijo kakor travo, ra¬
stejo hitreje kakor deluje o francoske
strojnice. Arabsko-azijski blok v ZN za¬
devo vztrajno drži v napetosti, tako da
Francija ne more izmotati problema iz
palače ZN v New |  Yorku in ga mirno
prenesti v Pariz, kjer da so edini odločil¬
ni faktor za Alžir, kakor trdi Mcllet.
Stvarnost alžirskega položaja dokazu¬
je, da samo direktni razgovori med a-
rabskim svetom in Francijo morejo pri¬
peljati do neke vrste rešitve tega proble¬

ma. Arabski nacionalisti in komunisti, z
močnim zaledjem v Kairu in Moskvi, po¬
stavi, ajo zapreke takim razgovorom.
ZN so, nehote, postali orodje v tej tek¬
mi, iz katere hočejo izstopiti čim prej.

Francija še vedno sanja o imperiju.
Te sanje so dobile novo obliko. Gospo¬
darske zveze pričenjajo nadomeščati
politične. Paziš zatrjuje, da bo morala
v slučaju, da Francija ne bo mogla
vzdržati teh zvez, to storiti Evropa ;
“Eurafrica” postaja bodoči cilj franco¬
ske pol tike napram črnemu kontinentu.
Ta zveza bo navezala evropski skupni
trg na prekomorska tržišča držav čla¬
nic in kombinirala industrijski kompleks
s surovinskimi viri.

Japonska

Japonska si črta svojo pot na Dalj-
Vzhodu z naraščajočo neodvisnostjo od
USA. To je Washington pričakoval in
delno tudi podpiral. Toda hitrost in
smer poti, ki jo hodi Japonska, povzro¬
čata zaskrbljenost v USA. Največji
strah v Washingtonu je predvidena mož¬
nost japonskega priznanja rdeče Kitaj¬
ske. USA priznava, da tega problema
ne bo mogoče zavlačevati v nedogled,
hoče pa ga rešiti kadar bo njej to pri¬
jalo. Dullesova prepoved obiska ameri¬
ških časnikarjev rdeče Kitajske je v, te¬
sni zvezi s to ameriško politiko. Japon¬
ska pa pošilja tja ne samo svoje časni¬
karje, pač pa tudi trgovce in poluradne
delegacije. Trgovina med obema drža¬
vama hitro narašča. Zato je v kongresu
že prišlo do napadov proti vladni poli¬
tiki gospodarskega podpiranja japon¬
ske industrije. Nekateri kongresniki
trdijo, da se more Japonska vzdrževati
sama, pomagati ji je treba le v toliko,
da se povsem ne bo mogla izmotati iz
gospodarske odvisnosti od USA.

LA VISITA DEL PRESIDENTE
GENERAL ARAMBURU A LAS
PROVINCIAS DEL SUR

La semana pasada el presidente de la
Nacion, general Aramburu visito varios
lugares en las provincias del Sur, sien-
do recibido siempre por el pueblo con
entus.asmo y j ubilo.

Los aetos despues de la visita de las
ciudades Trelew, Puerto Madryn y Co-
modoro Rivadavia se realizaron en esta
forma: En Rio Grande permanecio el
miercoles pasado. El jueves 21 y vier-
nes 22 general Aramburu con su comi-
tiva visito a var'os lugares en Uohuaia.
El šabado 23 la comitiva salio de
Ushuaia con destino a Rio Gallegos,
donde al general Aramburu rindieron
honores a su llegada los efectivos de la
base naval y del regimiento 24. En el
mismo dia el general Aramburu inau-
guro la Exposicion Rural internacional.
El domingo 24 partio el primer magis-
trado para Rio Turbio y Puerto Desea-
do. Desde ese puerto empezo el regreso
a Buenos Aires, donde arribo despues
de las 23. horas y fue recibido por el
vicepresidente provisional contraalmi-
rante Rojas y Ministros del Poder Eje-
cutivo.

Durante su permanencia en las ciuda¬
des de las provincias del Sur el preoi-
dente provisional general Pedro Euge-
nio Aramburu eoncedio numerosas au-
diencias a delegaciones y representan-
tes de los partidos politicos democrati-
cos y vecinos representativos de las ac-
tividades de las zonas interesandose mi-
nuciosamente por las necesidades de la
laboriosa poblacion de esas provincias.

SZ T E B N A V T E m EN

Mi Slovenci ob te :  konferenci in kon¬
gresu moremo ugotoviti samo eno: v
družbi najodličnejših predstavnikov
kršč. demokracije vsega sveta se bo sli¬
šal tudi naš glas. Tako ho spet enkrat
SLS po svojih predstavnikih mogla po¬
vedati svetu resnico o Titu in njegovem
komunizmu ter njega posledicah v Slo¬
veniji in tudi Jugoslaviji.

USA in Izrael sta bila v preteklem
tednu središče svetovnega zanimanja.
Med obema državama je potoval izrael¬
ski veleposlan'k v USA Ebaij in prena¬
šal predloge obeh predsednikov za re¬
šitev vprašanje Gaze in Akabe, ki ju
Izrael noče izprazniti Egiptu. Organiza¬
cija ZN je čakala na izid razgovorov in
napovedala sestanek skupščine za sre¬
do, 27. t. m., na kateri bodo ZN raz¬
pravljali o zadevi in morebiti izglasova¬
li arabsko - azijski predlog o sankcijah
proti Izraelu. Nasser mirno čaka v Kai¬
ru, od koder vodi sabotiranje čiščenja
sueškega prekopa in se je sestal na kon¬
ferenco z arabskim Ibn Saudom, ki je
pred kratkim obiskal Washington, dalje
z jordansk'm Husseinom in sirijskim
Kuwatlijem. Ibn Saud je delni pristaš
Ikove doktrine, Nasser koleba med
ZSSR in USA, Jordan in zlasti Sirija pa
sta sovražni napram zapadnim načrtom.
Judovske organizacije v USA so izvedle
velik pritisk na ameriški kongres in na
Belo Hišo proti ZN sankcijam proti
Izraelu.

V Washington je prišel na uradni o-
bisk franc, preds. Mcllet, kjer se bo z
Eisenhowerjem razgovar'al o splošnem
svetovnem položaju in posebej o zade¬
vi Alžira in arabskega sveta. V USA
bo 2. marca odpotoval tudi nemšk' zu.i.
minister Von Brentano, medtem ko bo
moral nemški preds. Heuss ostati doma
zaradi bolezni. Von Brentano bo imel
konferenco z Dullesom o vprašanju
združitve Nemčije in splošnem svetov¬
nem položaju. Iz 'VVashingtona bo odpo¬
toval v Canberro v Avstralijo, od tam
pa preko New Delhi v Indiji nazaj v
Bonn.

Amer. podpreds. Nixon pa odpotuje
28. februarja v Maroko, od tam na slav¬
nosti ob priliki proglasitve neodvisnosti
brit. kolonije Zlate obale v srednji Af¬

riki, nato pa v Urango, Abesinijo, Su¬
dan, Tunis, Libi'o in Italijo ter se bo
vrnil v USA ok. 28. marca. Nixon se
bo na potovanju po Afriki sestal z vo¬
dilnimi osebnostmi črnega kontinenta in
utrjeval ameriški vpliv v bivših franco¬
skih in britanskih kolonijah.

V ZN je ZSSR \ e ti ra la sklep skup¬
ščine, da pošlje svojo delegacijo v Ka¬
šmir, zaradi katerega sta sprti Ind : ja in
Pakistan. ZSSR se je s tem znova posta¬
vila na stran Indije proti zapadu. Ne¬
hru je napadel Anglijo, da ovira uredi¬
tev odnosev med Pakistanom in Indijo
in napovedal možnost izstopa Indije iz
britanskega Commonvealtha.

Španski general Franco je preosno-
stil svojo vlado in je zamenjal veči¬
no ministrov. O krizi vlade špansko
prebivalstvo ni bilo poučeno. Franco je
ob tej priliki napovedal “začetek nove
dobe španske zgodovine”, ne da hi na¬
tančneje razložil svoje načrte.

PREDSEDNIK GENERAL ARAMBU¬
RU NA OBISKU V JUŽNIH
PROVINCAH

NOVI KAmmiNALI

Zadnje čase se redno pojavljajo v li¬
stih novice, da bo papež vsak čas sklical
konzitsorij in imenoval nove kardinale,
medtem ko druge novice pravijo, da no¬
vih kardina’ov še ne bo, ker 1.) papež
ne želi sklicati konzistorija, ker ve, da
je Terezija iz Konnersreutha povedala,
da bo po tretjem imenovanju kardinalov
Umrl in pa 2.) ker pripra\lja popolno
reorganizacijo kardinalskega kolegija. V
zvezi s tem pravijo dobropoučeni krogi
v Rimu, da so raz’ogi za neimonovanje
drugod: predvsem v silni svetovni zme¬
di, v kateri je dolžnost vsakega kardina-
! la vztrajati na svojem mestu, ne pa po¬
tovati v Rim, da morda ne bo smel več
nazaj (n. pr. Wyszynski ah Steninac)
potem pa v dejstvu, da je trenutno sa-
; mo deset praznih mest. Ker od teh 10

Prejšnji teden se je predsednik gene¬
ral Aramburu mudil na obisku v raznih
mestih v južnih argentiusk'h provincah.
Ljudstvo ga je povsod navdušeno spre¬
jemalo in pozdravljalo.

Po obisku mest Trelew, Puerto Ma-
dryn in Comodoro Rivadavia, se je pred¬
sednik v sredo prejšnji teden podal v
Rio Grande. V četrtek dne 21 in petek
dne 22. t. m. je bil na obisku v mestu
Ushuaia. V soboto je s svojim sprem¬
stvom iz tega mesta odpotoval v Rio
Gallegos, kjer so mu izkazali predpisa-
sane časti oddelki tamošnje pomorske
posadke ter 24. polka. Istega dne je
predsednik general Aramburu odprl tu¬
di mednarodno poljedeljsko razstavo. V
nedel‘o je bil na obisku v Rio Turbio in
v Puerto Deseado, odkoder se je vrnil
v Buenos Aires, kamor je prispel po 23.
uri zvečer. Na letališču ga je pričakoval
podpredsednik republike kontraadmiral
Rojas z nrnistri zvezne vlade.

Med obiskom raznih mest v južnih
argentinskih provincah je predsednik
general Aramburu povsod sprejemal
številne delegacije in predstavnike raz¬
nih ustanov ter demokratskih političnih
strank. Pri vseh se je podrobno zanimal
za potrebe posameznih krajev ter prebi¬
valstva.

mest že imajo kandidate za tri mesta,
in sicer •vvestminsterski Griffin (Angli¬
ja), duna'ski Konig iu milanski Monti-
ni, ostane samo še sedem kandidatov,
kar je pa za sklicanje konzistorija pre¬
malo. Nekdo v Rimu je ob tej številki
celo dejal, da “je precej kardinalov že v
visoki starosti in kljub največjim upa¬
njem, ki jih gojimo za n'ih zdravje, ven¬
darle ne bodo mogli dolgo časa vzdrža¬
ti”. Kljub temu pa stalno z vsega sveta
prihajajo želje, naj bi imenovanja čim
prej izvedli. Pri tem ho Vatikan upoš¬
teval naslednja dejstva: v novem kole¬
giju ho manj Italijanov. Japonci bodo
ver'etno debili prvega kardinala v ose- 3,.^
bi tokijskega škofa Petra Tatsuo DoL
prav tako Filipinci, katerih škof v %

nili Rufina Santos ni bil imenovaj

leta 1953 zaradi mladosti — tedaj A j^

imel 44 let). Tudi Afrika bo p^vfž
stopana v kolegiju: Jožef Kiwap5&5a,<£jr-A ^
ni škof iz Masake v Ugand i,-g.  1
najbolj resen kandidat. Tudj 'ib

obeta kardinalski klobuk iu*. a$2 $>i *

ga dobil škof glavnega
Dano Miranda. V USA #a
da bodo med novimi l^diijali^

ski nadškof R : chard ^

tanski pomožni škof APmfrarfr  ,fs>,Sl%ee». 'v

* $ * * *

^ V’ č.

&

v

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires. 28. II. 1957

NARODNE MANJŠINE V AVSTRIJI
ZA SVOJE PRAVICE

Obisk škofa dr. Gregorija Rožmana v Mendozi

Dne 15. jan. t .1. so se na Dunaju Se¬
stali zastopniki Narodnega sveta ko¬
roških Slovencev in Zveze slovenskih or¬
ganizacij na Koroškem ter zastopniki
Hrvaškega kulturnega društva za gra¬
diščanske Hrvate. Po temeljiti presoji
celotnega vprašanja člena 7. avstrijske
mirovne pogodbe, ki govori o ureditvi
manjšinskega šolstva, so sklenili na ta
problem opozoriti diplomatske predstav¬
nike Združenih Ameriških Držav, Ve¬
like Britanije, Francije in Sovjetske
zveze z naslednjo vlogo:

Po členu 34 državne pogodbe bo rok
za uradno interpreta«.o državne po¬
godbe, ki pritiče štirim veleposlanikom,
potekel na koncu tega meseca. Iz tega
razloga si dovoljujemo štiri veleposla¬
nike opozoriti na dejstvo, da do danes
niso bile izdane nobene izvršne odred¬
be k členu 7 avstrijske državne pogod¬
be, ki zadeva pravice slovenskih in hr¬
vaških manjšin. V izčrpnih spomenicah
smo 11. oktobra 1955 in 5. novembra
1955 avstrijski zvezni vladi, v šolskem
vprašanju še v posebni vlogi na pristoj¬
no ministrstvo ža pouk predali konkret¬
ne predloge za uresničitev člena 7 av¬
strijske državne pogodbe. Iste spomeni¬
ce so bile izročene tudi omenjenim šti¬
rim veleposlaništvom. Ob obletnici pod¬
pisa državne pogodbe dne 15 maja 1956
smo urgirali rešitev naših vlog.

Naša zvezna vlada je za realizacijo
člena 7 določila poseben odbor ministrov
pod predsedstvom zunanjega ministra.
Do sedaj ta odbor ministrov, razen po¬
svetovanje o šolskem vprašan.u in na¬
ročila gospodu ministru za pravosodje,
da pripravi izvršne zakone za odstavek
3 člena 7 državne pogodbe, ni ničesar
drugega ukrenil. Pač pa razvijajo tako-
zvani “čisterreichischc Schutzverbande”
kakor “Kartner Schulverein Siidmark”
na Koroškem, “Alpenlanderischer Kul-

turverband” na Štajerskem in razne
“Landsmannschaften” in “Elternverei-
nigungen” neovirano dejavnost, ki ima
za namen, da hrvaški in slovenski manj¬
šini vzamejo svojstvenost in njune pra¬
vice. Za to so se celo povezale v “Ar-
beitsgemeinschaft der osterreichischen
Schutzverbande”. To delovanje močno
podpira precejšnji del deželnega tiska
na Gradiščanskem in Koroškem.

Omeniti moramo tudi, da so sodišča
sodnih okrajev s slovenskim, hrvaškim
ali mešanim prebivalstvom do sedaj na¬
čelno odklanjala vse posamezne vloge v
slovenskem ali hrvaškem jeziku, ki se
jih je poskušalo vložiti.

Ker je realizacija člena 7 avstrijske
državne pogodbe za naše manjšine živ-
ljenskega pomena, smatramo za svojo
dolžnost, da prosimo štiri veleposla¬
nike v smislu člena 34 avstrijske držav¬
ne pogodbe, da še pred potekom osem-
najstmesečnega roka posvetijo svojo
pozornost uresničitvi člena 7 avstrijske
državne pogodbe.

Prepis te vloge so predložili v ved¬
nost in nadaljnje ukrepanje tudi avstrij¬
ski vladi.

Vse naročn ke Svobodne Slovenije,, ki
za lansko leto še nimajo plačane na¬
ročnine, prav lepo prosimo, da jo ne¬
mudoma poravnajo. To lahko store oseb¬
no v upravi lista v Slovenski hiši Ra-
mon Falcon 4158, ali pa po pošti z gi-
ro postalom ali bančnim čekom.

Mendoza, 19. februarja.

Škof dr. Gregorij Rožman je prispel
v Mendozo v sredo 13. t. m. z opoldan¬
skim letalom iz Bs. Airesa v spremstvu
g. dir. Oreharja. Živahen, in kot vedno
prijazno nasmejan, se je pojavil na vra¬
tih letala in nam prisrčno mahal s stop¬
nic v prvi pozdrav. Na letališču El Plu-
merillo se je zbralo k sprejemu zastop¬
stvo mendoškh rojakov, med njimi duš¬
ni pastir g. Jože Horn, ravn. g. Marko
Bajuk, predsednik Društva Slovencev g.
Jože Bajda in drugi.

Prevzvišeni se je s spremstvom odpe¬
ljal na dom k č. g. Hornu, kjer je
stanoval vse dni svojega bivanja v Men¬
dozi.

Prvi pozdrav

Po poldanskih urah počitka je Prevz¬
višeni prišel prvikrat med nas ob pol
devefh zvečer pri bratih maristih v ko¬
legiju San Jose. Podal se je najprej v
kapelo, kjer so se zbrali številni rojaki
in ga je ob vstopu naš zbor pod vod¬
stvom ravn. Marka Bajuka sprejel z
mogočno “Marija, skoz življenje”. G.
Hom je opravil litanije M. B. in vsa
cerkev je iz globine srca zapela “Hvala
večnemu Bogu” v prisrčno zahvalo Vse¬
mogočnemu za veliko milost, da smo se
zopet združili ob svojem nadpastirju.

Brž po končani cerkveni slovesnosti
smo se zbrali vsi v dvorani pod kapelo.
Med glasnim ploskanjem navdušenih
rojakov, ki so napolnili dvorano, je pev¬
ski zbor zapel Prevzvišenemu, za do¬
brodošlico “Zadoni nam, zadoni!”

Prevzvišeni govori mendoškim
Slovencem

Po besedah Grintalovega Janezka:
“Prevzvišeni !Naša vdana srca sprej¬
mite s temi cvetkami” je Nemaničeva
Božena visokemu gostu izročila šopek
rdečih nageljnov. Sledil je pozdrav g.
Horna i.n predsednika Društva Sloven,
cev g. J. Bajde, nakar je zbor zapel ob¬
čuteno “Oj hišica četova”. K pczdrav-
n ; m besedam se je dvignil nato Pre¬
vzvišeni. Njegova dragocena naročila je
polnila ljubeča skrb za rozkropljene ovce.
Poudarjal je kot glavno misel, da slo¬
venski narod mora obstati. Vse žrtve
moramo temu posvetiti, da narod osta¬
ne slovenski, svoboden in na svoji zem¬
lji. Skozi stoletja je Bog že vodil naš
narod in ga ohranjal; tudi zdaj ga ne
bo zapustil. Naložil mu je žrtve, ki bo¬
do minile in bodo v korist našim du¬
šam.

PROSLAVA 39 OBLETNICE
LITOVSKE NEODVISNOSTI

je bila v soboto 15 februarja zvečer
v litovskem domu v mestu Lanus Oeste
blizu Slovenske vasi. Od Slovencev so
se je ude’ežili lazarist g. Buh ter gg.
Nace Glinšek, Janez Lužovec, g. Maks
Jan in g. Lcvro Berčič. Zastopane so
bile tudi druge emigrantske narodnostne
skupine. Med temi Hrvati in Ukrajin¬
ci. Navzoč je pa bil tudi zastopnik ar¬
gentinske mladine. Na sporedu je bilo
pet e mešanega zbora, deklamacije in
govori. Od Slovencev je govoril g. Maks
Jan. Pred njegovim govorom so pa pre¬
brali pozdravno pismo Narodnega odbo¬
ra za Slovenijo. Za g. Janom so imeli
pozdravne govore: predstavnik argentin¬
ske mladine ter zastopnika Hrvato in
Ukrajincev.

Naš narod v tujini umira; to boli. A
še bolj boli, da umira tudi doma. V tu¬
jini moramo gledati na to, da ohranimo
čim dalje svoj jez k in pa tisto zavest,
da bodo naši otroci vedeli, odkod so,
kdo so bili njihovi predniki in kakšne
dobrine so prinesli s seboj. Ta zavest
se mora ohraniti vsaj še v petem rodu.
In sramovati se naih ni treba ničesar.
Slovenski narod ne osta'a za nobenim
drugim narodom; to je važna in nujna
zavest, ki jo moramo imeti.

Skrb staršev mora biti, da tukajšnji
otroci čim dalje gladko slovenski jezik
obvladajo. In temu namenu mora pred¬
vsem služiti goj : tev branja. Materin je¬
zik je naš narodni jezik. Otroci se tukaj
uče tu'ega španskega jezika. A to je le
nj'hov občevalni jezik. Njihov narodni
jezik pa je slovenski. Ljubiti ga mora¬
jo kot svojo lastno mater; prav tako
svoje slovenske tečaje in šo’e. Otroci,
radi se učite slovenskih pesmi, branja,
pisanja in petja. Od tega je odvisna
rešitev slovenskega narodnega čuta in
narodne zavesti.

Po teh besedah je zbor zapel še do¬
morodno “Kdor ima srce”, s čimer je
bila prisrčna pozdravna slavnost kon¬
čana. Prevzvišeni se je še pomudil s
kramljanjem z navzočimi.

Škof dr. Rožman na božji poti s pevci

Naslednji četrtek je pevski zbor po¬
hitel s Prevzvišenim na mendoške
Brezje — El Challao. Ob zelo ugodnem
vremenu je mogel Prevzvišeni ob vznož¬
ju mogočnih And od blizu spoznati tu¬
di posebnost “bodičaste lepotije” kak¬
tusovih pobočij.

Ob prepevanju zbora je nato daroval
sv. mašo. Po končani daritvi je bil zanj
in za pevce pripravljen zajutrek, nakar
je ob čakanju na avtobus preostalo še
dovolj časa za slikanje in prepevanje
naših domorodnih pesmi. Z nami so bili
tudi slovenski duhovniki iz sanluiške ško¬
fije, ki so prihiteli pozdravit svojega
škofa ter so v gostoljubnem domu g.
Homa preživeli ob njem nekaj prav le¬
pih dni .Dva dni je bil med njimi tudi
g. Tomažič, župnik iz Santa Rose.
Prevzvišeni na obiskih pri škofu Bute-
ler'u in slov. družinah

Opoldne istega dn,e je Prevzvišeni o-
biskal tuk. škofa Msgrk Alfonza M. Bu-
lerja. Ves preostali čas pa je posvetil
osebnim stikom z našimi družinami.
Obiskoval jih je osebno na vseh koncih
obširne Mendoze, ker je izrecno želel,
da vidi, kje in kako žive, koliko so zra¬
sli naši otroci od njegovega zadnjega
obiska in koliko je bilo po družinah pri¬
rastka.

Škofova maša za slovensko mladino

V soboto zjutraj je Prevzvišeni ugo¬
dil z veseljem prošnji naših najmanjših
in je prišel maševat k sestram frarči-
škankam, kjer se je zbrala vsa men-
doška slovenska deca in pri sv. daritvi
sodelovala s prav lepo ubrano ljudsko
zborno mašo. Otroci so sv. mašo daro¬
vali za Prevzvišenega in za slovensko
deco v domovini ter v ta namen tudi pri¬
stopili k skupnemu sv. obhajilu. Dogo¬
dek bo našim malim prav gotovo ostal
v trajnem spominu za vse življenje .Mi¬
slim, da nič ne pretiravam, če rečem,
da bo moral iti ta sobotni dan v našo
mendoško kroniko kot poseben dan slo¬
venske dece.

ZAMUJENA PROPAGANDA

Ves svobodni svet je nedavno občudo¬
val junaštvo madžarskega naroda, s ka¬
terim se je boril proti domačim in so¬
vjetskim komunistom za svo^o svobodo.
Vse je tedaj obsojalo in obsodilo bru¬
talno in krvavo nasilje, ki ga je sovjet¬
ska vojska izvajala nad svobodoljubnim
madžarskim ljudstvom.

Krvavega madeža, ki je po zadušeni
revoluciji ostal na sovjetih in na vod¬
stvu svetovnega komunizma, bi se se¬
daj radi oprali. V ta namen se zopet
poslužujejo svoje stare preizkušene tak¬
tike: laži in prevare. Tako so v Buenos
Airesu sovjetski diplomatski predstavni
ki izdali brošuro z naslovom “Remica o
Madžarski” V njej med drugim pravi¬
jo, da se ria Madžarskem ni uprl narod,
“ampak samo nekateri hortisti, nacisti
in fašisti”, da bi “zrušili oblast delavcev
in kmetov v tej resnično ljudsko demo¬
kratski republiki”.

V isti brošuri so komunisti tudi eno¬
stavno slikam, ki jih je o komunistič¬
nih zverstvih med zadnjo revolucijo na
Madžarskem objavi alo svetovno časo¬
pisje, dali druge naslove in jih pripisuje¬
jo nasprotnikom “resnično ljudske de¬
mokratske republike”.

Omenjena brošura je izšla kot priloga
revije, “Novedades de la Union Sovie-
tica” ki jo izdaja tuk. sovjetsko ve¬
leposlaništvo.

Prvo sv. obhajilo in birma slov. otrok
v Mendozi

Višek visokega obiska pa je bila ne¬
delja. Zjutraj ob devetih je Prevzviše¬
ni pri sestrah frančiškankah prišel iz
samostana v spremstvu prvoobhajancev,
birmancev ter fantov in deklet v na¬
rodnih nošah v nabito polno cerkev, kj^r
ga je pozdravil zbor z mogočno Foer¬
ster je v o “Ecce sacerdos magnus”. Med
sv. mašo je Prevzvišeni imel pomembno
pridigo o našem zadnjem cilju, ki je
nebeška domovina in o dveh najpomem¬
bnejših zakramentih, ki nas poleg sv.
krsta k temu cil u vodita: o sv. birmi
in sv. Rešnjem Telesu. Svoja izvajanja
je zaključil z besedami :“Ohranimo ve¬
ro, živimo po njej, gojimo redno dnev¬
no molitev! če bo naše življenje tak¬
šno, bo teklo mirno v Bogu. Kajti sidro
naše ladje bo tedaj v božjem naročju in
n'ti peklenske sile ga ne bodo iztrgale.
Zatorej zaupajmo v Boga. Tako si bo¬
mo lahko z gotovostjo voščili: Na svi¬
denje v naši pravi domovini”.

Med sv. mašo, med katero je prepeval
naš zbor, je Prezvišeni obhajal tudi
prvoobhajance. Po sv. maši pa je podelil
zakrament sv. birme. V svoji neutrud¬
ljivi živahnosti je ostal sredi med deco
ob n 'enem zajutreku in se z njo slikal
skupno in posamič,

(Nadaljevanje na 3. strani)

PRAZNIK ESTONSKE
NEODVISNOSTI

Estonci so tudi slavili 39. letnico osvo¬
boditve Estonije. V nedeljo 24. t. m.
so v Buenos Airesu imeli v Radio
Excelsior svojo oddajo, kjer so se spo¬
minjal tega dogodka. Prav tako pa je
bila v Bs. Airesu v estonskem domu
slavnostna akademija. Tudi njim je taj¬
ništvo Narodnega odbora za Slovenijo
poslalo ob tej priložnosti pozdravne če¬
stitke.

ARGENTINA

V mestu Cordoba se je v poned. 25.
t. m. zgodila velika žel. nesreča. Vlak
z nad 650 turisti, ki je prihajal iz zna¬
nega argent. planinskega letoviškega
kraja Capilla del Monte, je imel 20 mi¬
nut zamude. Da bi jo zmanjšal, je stro¬
jevodja vozil z večjo brzino kot je pa
predpisana na tej progi, ki je zaradi pla¬
ninskega sveta, polna nevarnih krivin.
Z veliko hitrostjo je vozil tudi že v me¬
sto Cordob. Toda v mestnem predelu El
Paraiso je na ostrem oviku iztiril prvi
vagon, za njim pa še šest drugih. Iztir¬
jeni vagoni so se istočasno tudi prevrni¬
li. Pri tej nesreči je bilo na mestu ubih
14 potnikov, nad 120 pa ranjenih.

V Argentini bodo stanovanjsko zašči¬
to podaljšali še za naslednje leto.

Na pobudo Argentinskega Antartič-
nega zavoda sta prispela v Bs. Aires
dva francoska alpinista in strokovnjaka,
ki bosta poskušala v bližini vrha Aeon-
cague postaviti postajo za razizkovanje
biologije, meteorologije, fiziologije, vi¬
šinskega merjanja in radioelektričnih
vprašanj.

Po vrnitvi iz Čila se je v Bs. Airesu
ustavil pariški župan ing. Pierre Ruais.
Ves čas bivanja v Argentini je bil gost
buenosaireške mestne občine.

Politični skupini Centros populares in
Partido laborista Cristiano sta se zdru¬
žili in bosta v bodoče enotno nastopa¬
li. Nekateri bi radi videli, da bi prišlo
do združitve navedenih političnih skupin
še z Union federal, ki je zatočišče de¬
sničarskih katoličanov.

V Buenos Aires je prispela nova sku¬
pina madžarskih beguncev. Med njimi
je bil tudi pisatelj in časnikar Juan
Miklos.

Prvaki radikalnih skupin dr. Balbin,
Laralde, dr. Zavala Ortiz, San Martin in
dr. Sabattini so se združili ter enotno
nastopajo proti predsedniku stranke dr.
Frondiziju. Vsi ti so proti kandidaturi
dr. Frondizija za predsednika. Frondizi-
jevo skupino nazivajo “radikalne mark¬
siste”. Očitajo jim, da so v zadnjem ča¬
su prišli do velikih vsot. dr. Cattaneo
je omenjal znesek enega milijona pesov
— s katerim sedaj vrše propagando za
“prezgodnjega kandidata” Frondizija.

Za argent. veleposlanika v Venezueli
je imenovan general Carlos Toranzo
Monte ro.

Na sodišču v Bs. Airesu so te dni
znova zasliševali dva vodilna funkcio¬
narja prejšnjega režima, t. j. podpred¬
sednika Alberta Taisaire-a in biv. Pero¬
novega osebnega tajnika Renerja. Za¬
sliševanje je bilo v zvezi z raznimi po¬
neverbami in zločini, ki jih je zagrešil
prejšnji režim.

Čilski araukanski Indijanci so na meji
argent. province Neuquen s Čilom napad¬
li argentinsko vo'aško patruljo, ki je v
obrambi morala seči po orožju. Pri tem
je bil ubit indijanski poglavar. Po tem
dogodku so se na čilski strani araukan¬
ski indijanci pripravljali za novi napad
na argentinsko stran, da bi “maščeva¬
li” smrt svojega poglavarja. Bilo jih je
kakih 60, ki so bili oboroženi z najraz¬
ličnejšim svojim orožjem, čilski orož¬
niki so jih pa zadržali pred to namero.

PORAVNAJTE NAROČNINO
SVOBODNE SLOVENIJE!

BOMBIIEI

če bi ameriški general Curtis Lemay
v glavnem stanu v Omaha v Nebraski
pritisnil na poseben rdeč gumb, bi se
že nekaj sekund za tem začel do zad¬
njih potankosti premišljen protinapad
severnoameriških strateških bombnikov.
Ta pritisk na gumb je, ki straši Sovjete
m jih drži v šahu. Vsa ogromna orga-
-ija, ki je na neštetih nitih konč-
-žena ob tem edinem gum¬
asti ščit, ki nudi svobod¬
no varnost, ki jo uži-
’kor jo je po člo-
•tvariti v dobi
hm v sen-

I

NA  STRAŽI

80 leti še fantaziral o potovanju okrog
sveta v 80 dnevih.

Najvažnejše povračilno orožje za ne¬
naden napad na Združene severno ame¬
riške države so prav strateški bomb¬
niki, ki j:h ima ameriško letalstvo. Po¬
samezne enote teh strateških bombni¬
kov so razmeščene na najrazličnejših
mestih zemeljske oble, med tem ko je
letališče Castle najbrž najvažnejše le¬
tališče na ameriškem kontinentu. V dol¬
gi vrsti najrazličnejših letal, zgrajenih
za poseben namen in z določeno nalogo
in orožjem, je prav Boeing “Stratofor-
tress” — B-52 največji ponos izkušene¬
ga poveljnika generala Lemaya. In kdor
koli v Ameriki zasleduje tek dogodkov
; n vsaj malo razume o letalstvu, ta
- tako nad vše ceni te najmodernej;
trdnjave. Zakaj letala te vr¬
tu so pred kratkim izvrši’a
,ta v manj kakor dveh
bi pristala .Bombniki
ičastni jekleni ptiči. Raz-
ovih kril meri 60 m in na
.ilu so 4 reaktivni motorji, to-
jrji brez vijakov. Pogonska sila,
.a od teh motorjev odgovarja
J konjskim silam. Leteča trdnjava
2 zmore torej 80.000 konjskih sil.
polno težo bomb in polnimi zalogami

goriva tehta B-52 okrog 200 ton, toliko
znaša tovor desetih velikih železniških
vagonov. Da napolnijo eno samo tako le¬
tečo trdnjavo z gorivom, morajo izpraz¬
niti, kar tri železniške cisterne! S tem
gorivom leteča trdnjava B-52 preleti
razdaljo 12.000 km, torej več kakor
četrtino ekvatorja. Ure'ena je tako, da
ji nadoknadijo porabljeno gorivo kar
med poletom s pomočjo posebnega leta¬
la tankerja, ki na določenem mestu v
zraku pričakuje trdnjavo, se ji nato
približa in ji začne natakati po posebnih
ceveh med poletom gorivo. V pičlih
treh minutah je leteča trdnjava na no¬
vo založena z gorivom. Mala elektrarna,
ki je vgra'ena v trdnjavo, proizvaja to¬
liko električnega toka, da bi zadoščal
za povprečno porabo v 70 severno ame¬
riških stanovanjskih hišah, kjer res ne
varčujejo s tokom. Leteča trdnjava
B-52, lahko doseže 18.000 m višine in
zmore največjo hitrost 900 km na uro.
Seveda je leteča trdnjava B-52 presneto
drago letalo in stane vsako okrog 8
milijonov dolarjov.

Ti bombniki so doslej navečja in naj¬
mogočnejša letala, kar jih je ustvarila
človeška roka. Zato je upravljanje teh
letal že dokaj drugačno, kakor smo si¬
cer navajeni pri drugih. Ko je letalo na
tleh in ko mu pežehejo vseh 8 reaktivin
motorjev, da se ogrejejo pred poletom,

nastane za letalom tak vroč vihar, da
niti 300 m za letalom človek ne more
obstati zaradi vročine in piša. Da na le¬
tališčih ta vroči žar in piš ne pomete
hangarjev in drugih zgradb, morajo po¬
sebni traktorji odvleči te bombnike či-.
sto na konec betonirane proge na kra¬
ju letališča, kjer ni stavb. Šele tam
bombniku zaženejo motorje. Njihovo bu¬
čanje je tako strašno in prodirno, da
morajo nositi vsi mehaniki in pomožno
o,seb e na tleh posebne čelade, ki jim
varujejo ušesa. Tako za odlet kakor tu¬
di za pristanek potrebuje B-52 betoni¬
rana progo, dolgo 3 in pol do 4 km. Po¬
sadka sama pa ni tako številna, kakor
bi kdo pričakoval. Vsega skupaj streže
bombniku šest oseb: dva pilota, opazo¬
valec, radiotelegrafist, odmetovalec
bomb in topničar v repu trdnjave.

Toda ves napor, vsa organizacija in
vsi velikanski stroški ne bi bili upravi¬
čeni, če ne bi organizacija strateških
bombnikov bila tudi v stalni pripravlje¬
nosti ali bolje v stalnem alarmu. Za stra¬
teške bombnike ni nobene tihe ure. A-
larm je pri njih običajno stanje skozi
24 ur na dan. Kaj to pomeni, razumemo,
če upoštevamo, da je 15 odstotkov
vseh B-52 stalno noč in dan v zraku.
Šestina vsega severno ameriškega stra¬
teškega letalstva sestoječega iz B-52 je
vedno v zraku in s pritiskom na rdeči

gumb v glavnem stanu bi te leteče trd¬
njave v nekaj sekundah dobile povelje
naj se odpravijo proti svojim ciljem. Ne
bo treba vleči bombnikov in hangarjev,
ne bo treba sklicevati posadk in pri¬
pravljati avijonov za polet, saj so že v
zraku. In če tudi bi lepo število atom¬
skih bomb padlo ob nenadnem napadu
na Severno Ameriko, te na straži v
zraku krožeče trdnjave ne bi bile priza¬
dete, prav tako tudi ne organizacija, ki
jih vodi in preskrbuje. Vsak od bombni¬
kov na stražnem poletu nosi polen to¬
vor atomskih bomb, vsaka posadka toč¬
no ve za svoj cilj, če bi šlo za res. Me¬
sece so se urili piloti, vsak posebej za
svoj določen cilj. Vedno znova morajo
naučeno ponavljati in dobivajo najnovej¬
še informacije in popravke. Namen vse¬
ga tega pa je, da bi postal ta povračil¬
ni polet, za katerega upajo, da ga pač
nikdar ne bo treba leteti, skoraj nekaj
čisto avtomatičnega, kar so že vadili sto
ali celo že tisočkrat. To velja za pilota,
za opazovalca, radio-telegrafista in od-
metovalea bomb. Tako živi vsak pripad¬
nik letečega osebja pri strateških bomb¬
nikih noč in da z zapečateno kuverto v
žepu. Prvi bombnik ima morda za cilj
določeno Moskvo, drugi Leningrad, tret¬
ji Vladivostok ali Stalingrad. Vsi pozna¬
jo do podrobnosti smer svojega poleta,
vedo natančno, kakšne so vremenske

Buenos Aires, 28. II. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice iz Sfovenije-

Na predlog Turistične zveze Slove¬
nije so z mesecem januarjem uvedli
menjalnice na mednarodnih vlakih, ki
vozijo v Jugoslavijo iz Avstrije in Ita¬
lije.

Dr. Vojeslav Mole, profesor umetno¬
sti slovanskih narodov na krakovski uni¬
verzi na Poljskem, je decembra lanske¬
ga leta slavil 70. letnio svojega življen¬
ja. Dr. Mole je goriški rojak. Rodil se
je v Kanalu, študiral na Dunaju, Kra¬
kovu in Rimu. Bavil se je tudi s pesni¬
štvom. Izdal je 2 pesniški zbirki: Ko so
cvele rože in Tristia ex Siberia. Napisal
uvod v zbirko Cankarjevih del, ki jih je
v poljščino prevedla njegova žena Ela
Mole. Lani se je mudil v domovini zara¬
di zbiranja gradiva za veliko zgodovi¬
no umetnosti jugoslovanskih narodov.
'Moletove številne znanstvene študije
so raztresene po raznih slovenskih in
poljskih revijah.

“Svet okoli Triglava - svet kontrastov”
je nov slovenski kratkokilometražni tu¬
ristični film, ki ga je na pobudo Turis¬
tične zveze Slovenije in ob finančni pod¬
pori podjetij “Petrol” ter “Moto Uni¬
on” izdelalo nemško podjetje “Debena
film” iz Miinchena. Film ima predvsem
namen propagirati lepote domovine v
tujini.

Umrli so: V Ljubljani: Nežka Perko,
roj. Drenik, Marija Hribar, roj. Knez,
upok., Angela Korošec, vdova pošt. us¬
lužbenca, Jožefa Mežnaršič, roj. Pla¬
več, Marija Eršte .uslužbenka Komunal¬
ne banke, Janez Lavrenčič, revizor

Frančiška Žvelc, Ivana Svete, roj. Kor¬
bar, upok. Karmela Remškar, Matilda
Povalej, roj. Hvastja, Marija Tomažič,
Justina Pertot, Karel Tanko, gospodar¬
ski poslovodja v. p., Jakob Avguštin,
postrešček v p. Rozalija Sternen, roj.
Klein, vdova po akad., slikarju Sterne¬
nu, Anton Grobolšek, strojevodja v p.,
Karolina Korošec, roj. Križaj, Viktor
Trček, uslužb. radijske postaje, Brigi¬
ta škrabelj, Marija Dominko, Vladimir
Čakša .učenec, Ivana Resnik in Pavla
Hladnik, roj. Rupnik v Lomeh, Franjo
Stadler, v. davčni upravitelj v p. v Celju.
Leopold Inkret, inštalaterski mojster v

Celju, Stane Škof v Brežicah, Mihael
Ipavec, delovodja v obratu salonita v
Anhovem, Ivana čepelnik, roj. Kajzer
v Vižmarjih, Terezija Klemen v Stoži-
cah, Alojzij Peterlin iz Vel. Lašč, Iva¬
na šibic, roj. Ambrož v Slov. Javorni-'
ku, Milan "Weber, mojster orodjarne v
Železnikih, Matevž Baloh, mežnar v Zg.
Tuhinju, Anton Klemen, pos. v Klečah,
Nikola Pavlinič, gradbeni tehnik v p. v
Zagorju, Franc Zajc, pos. v Šmartnem
ob Savi, Stanko Rotar ,v. rač. inšpektor
v p. Guncljah, Frančiška Kern. roj.
Eržen v Prim&kovem, Ivana Zemljič, roj.
Iiastehc v stepanji vasi, Martin Vrze-
lak, duhovnik v p. v Mariboru, Ivana
Kirchner, roj. Štebi, pos. v Domžalah,
Antonija Veber v Celju, Jože Selan, pos.
v Notranjih goricah, Pia Magdič.v Krš¬
kem in Franjo Artič v Mariboru.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Škof dr. Rožman

se bo po obisku rojakov v Čilu zopet
vrnil v Buenos Aires. Tu se bo udeležil
akademije, ki jo njemu na čast priprav¬
lja tuk. slov. mladina.

V Argentini bo Prevzvišeni ostal
predvidoma do konca aprila, nato se
bo vrnil za en mesec v Sev. Ameriko,
odkoder bo zatem odpotoval z letalom
v Zahodno Evropo. V Severno Ameriko
se bo verjetno vrnil do meseca julija, ko
bo praznoval svoj zlatomašniški jubilej.

Vabilo na peti socialni dan,
ki bo v nedeljo, 17. marca dopoldne
v cerkveni dvorani v Ciudadeli. Spored:
Ob 9. uri sv. maša, ki jo bo daroval
prevzv. škof ljubljanski dr. Gregorij

BRALI SMO _

'TITO — REAKCIONARNI DIKTATOR"

V “Information Service”, št. 21, 15.
2. 57, ki ga v New Yorku izdaja Kr¬
ščansko demokratska zveza za Srednjo
Evropo, je objavljeno naslednje poroči¬
lo o pomenu in razlogih nameravanega
Titovega obiska v USA:

Ko je bilo objavljeno poročilo o na¬
meravanem Titovem obisku v USA, se
je plaz protestov ameriških državljanov
slovenskega, hrvatskega in srbskega iz¬
vora sprožil v Washington. Množične
organizacije, kakor Srpska Narodna Od¬
brana (Serbian National Defence).) Li¬
ga hrvatskih katoliških duhovnikov
(The League of Croatian Catholic
Priests) in mnoge slovenske organizaci¬
je, kakor tudi škof Dionizije, pogiavar
pravoslavne cerkve za USA in Kanado,
so poslali ostre proteste, ki so bili objav¬
ljeni v ameriškem dnevnem časopisju.

Razna mnenja o pomenu in razlogih
Titovega obiska v Washingtonu sloven¬
skih, hrvatskih in srbskih osebnosti, ki
žive v USA, je mogoče strniti v nasled¬
njo celoto:

Tito ima težave. Privlačnost njegove¬
ga narodnega komunizma je v zadnjih
mesecih trpela tako hudo, da je v zapad-
nem svetu izgubil svojo vrednost. Ti¬
tovo stališče do madžarske protikomu¬
nistične revolucije je razgalilo beograj¬
skega diktatorja kot brezobzirnega ko¬
munista, ki zagovarja uporabo zunanje
sile za zadušitev slehernega gibanja,
ki bi bilo nevarno komunizmu. To je sto¬

ril kljub dejstvu, da je velika večina
jugoslovanske mladine bila in je še pri¬
jateljsko razpoložena napram madžar¬
skim borcem za svobodo in nasprotuje
Titovemu zadržanju. Aretacija in obsod¬
ba Titovega bivšega tesnega komuni¬
stičnega prijatelja in podpredsednika
vlade Milovana Djilasa (ki je napove¬
dal, da madžarska revolucija pomeni za¬
četek konca komunizma) je dokaz, da
so tudi med jugoslovanskimi komuni¬
sti, različna gledanja na madžarski pro¬
blem.

Politični razvoj na Poljskem uhaja s
tira Titove vrste “demokratizacije”:
poljski kardinal Wyszynski je znova
svoboden in ponovno vrši svoje cerkve:
ne funkcije, medtem ko je kardinal Ste-
pinac še vedno konfiniran in mu je na¬
silno onemogočeno izvrševanje njegovih
cerkven : h in drugih dolžnosti. V očeh
Poljakov in Madžarov je Tito reakcio¬
narni diktator. V očeh zapadnega sveta
je še slabše zapisan. Njegov zgled na¬
rodnega komunizma ni več privlačen. Iz¬
gubil je prestiž. Sedaj ga hoče na kakr¬
šen koli način znova pridobiti s tem,
da bi prišel v USA, kjer naj bi mu pod
noge položili rdečo preprogo in kjer bi
se mogel rokovati z Eisenhowerjem ali
celo govoriti v kongresu.

Titovi načrti so se izjalovili. Vendar
še obstojajo sile, ki na obeh straneh
Atlantika delujejo za to, da bi Tito pri¬
šel v USA.

Rožman. Takoj po sv. maši zborovanje
z naslednjimi referati:

1. Prof. g. dr. Ignacij Lenček: Gospo¬
darska podjetnost in morala;

2. Avgust Horvat: Krščansko pojmo¬
vanje dela;

3. G. dr. Julij Savelli: človeški odnos
v modernem obratu.

4. čitanje in sprejem resolucij ter

5. Slučajnosti.

Zborovanje se bo predvidoma končalo
okoli 12. ure.

Na ta jubile 'ni socialni dan, ki ga
bo počastil s svojo navzočnostjo naš
Nadpastir, vabimo vse S’ovenke in Slo¬
vence, vse podjetnike in delavce, vse
fante in vsa dekleta, vse, ki streme za
tem, da bi na svetu, zlasti pa med
Slovenci, zavladali socialni nauki Cer¬
kve.

Slovenska mladina svojemu škofu

Po vseh slovenskih tečajih se sloven¬
ska mladina z vso vnemo pripravlja
na slavnostno akademijo, ki jo bo pri¬
redila dne 10, marca t. 1. v pozdrav svo¬
jemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu.
Pred akademijo bo ob štirih najprej sv.
maša, med katero bo skupno obhajilo
vseh slovenskih otrok. To sv. obhajilo
bodo slov. otroci podarili svojemu ško¬
fu.

Po službi božji bo slavnostna akade¬
mija, na kateri bodo vse točke izvajali
otroci. Slovenska mladina se s to aka¬
demijo hoče na eni strani zahvaliti ško¬
fu za vso njegovo veliko lubezen, ki je
je z njegove strani vedno deležna, na
drugi strani mu pa tudi zagotoviti svo¬
jo vdanost in voljo, da se bo ravnala po
njegovih nasvetih, se pridno učila, ta¬
ko da bodo iz nje zrastli verni, dobri in
pošteni Slovenci.

Podrobnosti o prireditvi, kakor tudi
kraj, kjer se bo vršila, bomo še objavili.

Vsakoletni izlet

je preteklo nedeljo priredila Slovenska
dekliška organizacija. Skazalo se je, da
je “dekliška” imela letos v vremenu ne¬
primerno boljšega in bolj zaupnega za¬
veznika kot pa “fantovska”. Saj t ak
dan bi si edinole po želji mogli zamisli¬
ti. To dejstvo spričuje lepo število ude¬
leženk, ki so polno zasedle dva omnibu¬
sa. Pesem in smeh sta bila zvesta
spremljevalca vso pot do izletniške toč¬
ke v Rio Cascallares. Pa prav zares v

“rio”, kajti razen redkih izjem so bila
vsa dekleta kaj urno pod vodo in na čol¬
nu. Zdaj si je pa res že kar težko mi¬
sliti izlet na suhem.

Kadar se gre na “rajžo”, je razumlji¬
vo, da se tudi želodčku nekoliko boljše
postreže. Tudi to doprinese svoj delež k
splošnemu zadovoljstvu in izletniškemu
razpoloženju, ki je bilo to nedeljo zares
na višku. Morda je omeniti še to, da to¬
krat ni bil registriran kak težji primer
sončnih posledic, ki bi naslednji dan za¬
hteval bolniški dopust v službi. Tem bo¬
lje tako. Zato bi o našem izletu z enim
stavkom takole povedali: z malenkost¬
nimi stroški smo se vse bogato okori¬
stile. M. B.

OSEBNE NOVICE
Poroka. V soboto dne 23. februarja
1957 sta se v župni cerski v mestu San
Justo poročila g. Jože Lovšin, in gdč.
Angelca Moder. Mladi par je poročil g.
dr. Lojze Starc, za priči sta pa bila: že
ninu g. Ivan Prijatelj, nevesti pa nje¬
na sestra gdč. Katica Moder. Mlade¬
mu paru ob stopu v novo življenje iskre¬
no čestitamo ter mu želimo vso srečo
in obilo božjega blagoslova.

tKarol Ilc. Iz Goriče vasi pri Ribnici
je prišlo žalostno sporočilo, da je 20.
februarja 1957 umrl g. Karol Ilc. Poko¬
pali so ga naslednjega dne na pokopa¬
lišču Hrovača. Rajni Karol Ilc je bil
znana osebnost v svojem kraju. Bil je
odločen krščanski mož, ugleden posest¬
nik, gostilničar in trgovec. Njegovo de¬
lo v občini kot občinskega odbornika je
bilo koristno, politično je pa bil navdu¬
šen pristaš Slov. ljudske stranke. Bil
je tudi krajevni zastopnik Vzajemne za¬
varovalnice. Med kom. revolucijo je bil
odločno na protikomunistični strani.
Angleži so dva njegova sina domobran¬
ca vrnili iz Koroške. Komunisti doma so
ju ubili .To sta bila Janko, uradnik
Vza'emne zavarovalnice in 17 letni Loj¬
ze. Za rajnim žaluje doma njegova vdo¬
va ga Helena Ilc ter sin Jože, ki so ga
komunisti po prevzemu oblasti 6 me¬
secev vlačili po ječah v Novem mestu.
Sin Anton deluje kot duhovnik med slo¬
venskimi izseljenci v Belgiji, med nami
v Argentini pa žalujejo za svojim oče¬
tom njegov sin g. France Ilc z družino
ter hčerki Francka, por. Lavrenčič in
Helena, por. Kiželič. Rajni Karol Ilc naj
počiva v miru v domači zemlji, vsem
njegovim preostalim pa izrekamo iskre¬
no sožal'e in sočutje.

Družinska sreča: Krščani so bili:

Alojzij Drenšek, sin Štefana in Irene,
roj. Knavs, Alfred Marko Peršuh, sin
Janeza in ge Zalke ter Marjeta
Sonja Kožar, hči Staneta in Lojzke, roj.
Adamič. Srečnim staršem naše čestitke.

LANUS

V soboto zvečer 23 t. m. je bila v no¬
vi vikariji v slovenski vasi prva poroka.
V začasni kapelici sta stopila pred oltar
ki je bil za to priPko lepo okrašen,
ter sklenila sveti zakon g. Japelj An¬
ton, doma z Vrhnike in gdč. Mehle Ma¬
rija iz Grosupeljske občine. Vsa sose¬
ska se je v večerni uri zbrala pred slo¬
venskim domom ter vstopila za mladim
parom v dvorano, kjer je z zanimanjem
sledila poročnemu obredu. Želimo mla¬
dima poročencema vso srečo na novi
življenski poti.

Vsak teden ena

Lahko noč bi ti jaz voščil..,

Lahko noč bi ti jaz voščil,
pa se dela beli dan.

Oh, adijo, ljubca moja,
jaz pa moram iti dam.

Lahko noč bi ti voščila,
pa se dela beli dan.

Dober dan bi ti voščila,
pa te nič več ne poznam.

razmere na njihovi progi in s kakšnimi
vetrovi lahko računajo. Natančni zem¬
ljevid ozemlja, kjer leži njihov cilj, jim
je tako poznan, da bi ga lahko narisali
z zavezanimi očmi.

Vsa ta dejstva so morda razlog, da
v zadnjih letih še niso začele iznenada
padati atomske bombe na Severno Ame¬
riko. Seveda se skušajo Sovjeti zavaro¬
vati pred tem povračilnim poletom in
grade vedno močnejšo in vedno bolj go¬
sto zračno obrambno črto. Prav zaradi
tega pa se pripravlja tudi ameriško le¬
talstvo na nadaljni razvoj. Poveljstvo
strateškega letalstva se ni ustavilo pri
B-52, današnjem standardnem bombni¬
ku za velike razdalje, pač pa pripravlja
še nadaljnje modernejše nosilce bomb.
Najbolj izrazit in pomemben bombnik za
strateške naloge bo srednje veliki bomb¬
nik Hustler B-58, ki ga bodo v kratkem
začeli izdelovati v serijah in ki bo, kar
kaže njegova številka, leta 1958 že v
rokah ameriških letalcev. Kaj prida
podrobnosti o tem bombniku seveda ni
znanih. Pri poizkusnih poletih nad poiz¬
kusnim letališčem Edvvards v Kaliforni¬
ji je ta novi bombnik menda kar ušel
najmodernejšemu severno ameriškemu
lovcu Super - Sabre F-100, ki pri odle¬
tu z zemlje potrebuje celo čisto prave
rakete. To dejstvo bi torej pomenilo, da
bo bombnik Hustler 58 hitrejši kakor so
MIG 21, osnova sovjetske lovske obram¬

be. Dalje je znano, da so samo trije a-
meriški lovci hitrejši kakor ta novi
bombnik. Prvi tak lovec je Lockhaed
F-104 Starfihgter, ta doseže 1200 km
na uro in ga že grade v serijah. Drugi
lovec bo Republic F-195 Thunderchief.
Za tega naročilo v serijski izdelavi še
ni izdano. Tretji lovec: North Ameri-
kan F-107 sedaj še preizkušajo in torej
o njegovi serijski izdelavi še ni govora.
Bombnik Hustler ima krila v obliki kli¬
na, valju podoben trup s stožčasto ostro
konico. V tej konici je elektronska opre¬
ma z elektronskim računskim strojem.
Reaktivni motorji so pod krili. Ne gle¬
de na to, da je Hustler bil zgrajen za
prevoz atomskih bomb, je ta bombnik
konstruiran tako, da ga lahko oboroži¬
jo na šest različnih načinov. Najbolj po¬
memben se zdi način, da zmore ta
bombnik izstreliti bombo že kakih 50 do
100 m ; lj, preden doseže cilje. Ta izstre¬
ljena bomba — imenujejo jo po njeni
obliki “Fairchild. Goose” (Goose gos)
doseže najvišjo hitrost skoraj 2.000
km uro in se zdi, da jo je praktično ne¬
mogoče sestreliti v zraku. To se pravi
daleč pred ciljem bi mogel bombnik
Hustler izstreliti bombo, ki je današnja
protiletalska obramba ne bi mogla pre¬
streči v zraku. Zadela bi torej brezpo¬
gojno v cilj. Dirka v oboroževanju gre
torej naprej, prav tako kakor stražijo
letala noč in dan.

Obisk škofa dr. Gregorija Rožmana v Mendozi

(Nadaljevanje z 2. strani)

Tuk. dnevnik El Tiempo je v petek pri
nesel o našem škofu in njegovem obi¬
sku v Mendozi članek ter priobčil njego¬
vo sliko. Napovedal je tudi nedeljsko
svečeno akademijo, ki je bila zares kro¬
na in višek zunanjega izraza vsega te¬
ga, kar Slovenci v Mendozi za našega
škofa in vladiko čutimo.

Slovnostna akademija v čast
škofu dr. Rožmanu
Ob sedmih pop. se je kar hitro napolni¬
la dvorana pri br. maristih. Prišli so tu¬
di zastopniki tuk. hrvaške skupine, za¬
stopstvo Madžarov, številni bratje mari-
sti s svojim direktorjem, ukrajinski du¬
hovnik iz Tunuyana, gvardijan franči¬
škanskega samostana, predstojnik reda
Avguštincev, č. g. Fioroni z zastopstvu
mendcškega škofa, ki je obljubil svojo
udeležbo, pa se je zadržal z birmanjem
izven Mendoze, in ptevilni drugi naši
mendoški prijatelji |er znanci ob polno¬
številni udeležbi slov. rojakov; saj je ce¬
lo iz dalnjega Malargiie prihitel dr.
Luskar s svojo družinico. Tudi iz san-
luiške škofije so prišli slovenski rojaki
s svojimi slov. duhovniki.

Prevzvišenega so sprejeli v kolegiju
fantje in dekleta v narodnih nošah, po¬
zdravili pa so ga zastopniki tuk. cerkve¬
nih oblasti. Ko so visoki gostje zasedli
svoja mesta, je zbop pričel slovesno a-
kademijo s Sattnerjevo “V peju oglasi¬
mo”.

Sledil je organično povezan spored, ki
je v okviru razlage v slovenščini in
španščini, prepleten z recitacijami, de¬
klamacijami in petjem predstavil lik
Prevzvišenega in njegovo zgodovinsko
poslanstvo. V drugem delu je na isti na¬
čin nudil Prevzvišenemu poklonitev na¬
ših najmlajših, naše doraščajoče mladi¬
ne in vse naše mendoške skupine. Svoj
višek je dosegla poklonitev z duhovnim
šopkom, ki sta ga fant in dekle v narod¬
ni noši izročila škofu v imenu mendo¬
ške slovenske skupine. Od praznika Brez¬
madežne so slov. ro aki nabirali molitve
in žrtve po stanovih za naše rojake v
domovini. Tako možje in žene, fantje
in dekleta ter otroci.

Naj bi bil ta duhovni šopek Bogu
po volji, Vam, Prevzvišeni pa v to¬
lažbo in pričakovanje, da slovenska
čredica v Mendozi čuti in živi z brati in
sestrani tam v ljubljeni domovini”. V
španščini je življensko pot in pokloni¬
tev duhovnega šopka v kratkih in je¬
drnatih besedah orisal g. Horn.

Besedo je povzel nato zastopnik tuk.
škofa č. g. Fioroni, ki je razvijal slede¬
če misli: “Prevzvišeni! Predragi bratje
Slovenci! Nisem razumel vsega, a misel
prireditve sem pa dojel: Zbrali ste se,
da počastite škofa. In to je nekaj veli¬
častnega. Narod, ki spoznava, kar je
božjega; prepeva v čast božjo; čuti s
Cerkvijo; živi v složni medsebojni po¬
vezanosti. Za nas je ta narodna skupi¬

na prav posebno lep vzgled. Prišli so
semkaj med njimi tudi zastopniki izo¬
braženih stanov in poklicev z najvišjo
izobrazbo, Pa so brez pomisleka popri¬
jeli za najtrše in najpreprostejše delo.
Prevzvišenemu je ta skupina zares pla¬
čilo v njegovem trpljenju. Mi pa mora¬
mo biti hvaležni Bogu za lep zgled. Prev¬
zvišeni, Vi ste jih vzgajali tako, kakor
jih mi sedaj gledamo in spoznavamo,
že jutri bom sporočil naši Kat. akciji,
kar sem tu danes doživel. Kot Ameri-
kanci in Argentinci pa vam vsem ob¬
ljubljamo našo pomoč in sočutje!”

Zbor je v naslednjem Prevzvišenemu
zapel v pozdrav iz njegovih rodnih kra¬
jev večno, lepo “N’mav čez izaro”, ki
je tudi na domačine napravila najglob¬
lji vtis.

Škofova zahvala in prošnja
K besedi se je dvignil Prevzvišeni in
nam govoril tele misli:

“Takle obisk med vami je res vsaj
delna uresničitev plačila za breme kri¬
ža. Pravkar smo čuli besede zastopnika
tuk. škofa o vašem zgledu, ki ga tuk.
javnost sprejema in posnema. To je za
vas in zame nekaj tako pozitivnega, da
moramo reči: trud, ki ga žrtvujete z
namenom, da se ohranite v naših ver¬
skih in narodnih tradicijah vi sami in
da takšni ostanejo tudi vaši otroci, je
s tem bogato poplačan. Nimamo ne zla¬
ta, ne srebra in ga tudi ne potrebujemo.
So trajnejši in vrednejši zakladi.

Nocojšni spored so vam narekovala
vaša srca. Svoja srca je slovenska sku¬
pina odprla in odkrila. Ostanite še vna¬
prej taki. Kar imate, ohranite ,da se ne
porazgubi.

Zbrali ste zame duhovni šopek v do¬
ločene namene. Povrnil Vam bo Bog. Ve¬
sel sem vaše skrbi za domovino. Vsako
izmed naštetih daril v tem duh. šopku
je žrtev.; vsaka maša, vsako obhajilo,
vsaka molitev. In v tem je tista veli¬
ka vrednost.

Nas kristjane veže vez, ki je tudi pe¬
klenske sile ne pretrgajo. Tudi z domom
nas veže ta vez vkljub zapori meja. In
veže nas tudi z onimi, ki so že v več¬
nosti. In ta vez je molitev. To je nekaj
stvarnega, ni nikaka domišljija. In prav
to hočem k vašemu duh. šopku pouda¬
riti. V tem je velikanska pomembnost
in v tem nadaljujte. Naj ostane ljube¬
zen med vami!”

In v španščini se je obrnil tudi na
prisotne mendoške goste ter jim po
zahvali izrekel iskreno prošnjo, naj bi
ljubi Bog ne dopustil, da bi nad to de¬
želo prišlo zlo, ki je zadelo milijone
nesrečnikov na zemlji. Naj bi v tej zem¬
lji vladali mir, ljubezen in bratstvo.

Levji del svečanega sporeda je nosil
naš zbor, ki so mu izrekali nad vse la¬
skave pohvale vsi navzoči tukajšnji do¬
mačini; najtoplejše in najdragocenejše
pa je bilo gotovo za pevce in pevovodjo
visoko priznanje Prevzvišenega. Zbor
je na svojem programu zapel lepo vrsto
bogatih pesmi. Najbolj je Prevzvišene¬
mu segla v srce “N’mav čez izaro” in
pa Adamičeva “Tožba” (Kaj ti je, Moj¬
ca?). Svečanost je zaključila Volariče¬
va “Slovenski svet” v Bajukovi prired¬
bi za mešani zbor.

Po končanem sporedu se je Prevzvi¬
šeni še dolgo pomudil v razgovoru z
navzočimi in imel za vsakega prijazno
besedo vse do fantov in deklet, ki so po¬
spravljali oder.

Škofova maša za slov. dijaštvo

V ponedeljek zjutraj pa so se naši
dijaki zbrali k recitirani maši, ki jo
je Prezvzvišeni daroval prav zanje. Gan¬
ljivo je bilo videti, kako je ta skupini¬
ca 15 slov. dijakov in dijakinj glasno in
zbrano sodelovala s svojim škofom pri
najsvetejši daritvi in pristopila k skup¬
nemu sv. obhajilu. Po končanem opravi¬
lu so se študentje zbrali k prijetnemu
razgovoru, v katerem jim je Prevzviše¬
ni dajal navodila za njihovo izvenšol-
sko‘ versko izobraževanje in jim razla¬
gal mladinske razmere v Sev. Ameri¬
ki .Ko so se z njim slikali, so za slovo
prejeli še blagoslov.

Odhod v Čile

V torek zjutraj se je Prevzvišeni

z avtomobilom v spremstvu dir. Orehar-
ja in in g. Horna odpeljal preko And v
čile. XY.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 28. EL 1957

V

SLOVENCI PO SVETU

USA.

V Hawthone, N. Y., je umrl dne 12.
februarja t. 1. Slovenec zdravnik dr.
Otmar Majerič. Zadnje mesece svojega
življenja je prebil v omenjenem mestu
pri tamošnjih dcminikankah, ki imajo
svoje zavetišče za pomoč neozdravljivo
bolnim na raku. Rajni dr. Otmar Maje¬
rič je bil v domovini znan pred II. sve¬
tovno vojno po svojem elektrofizioškem
zdravilišču v Ormožu in po svojem okre¬
vališču v Preddvoru nad Kranjem. Zara¬
di njegovega načina zdravljenja, so ga
imenovali “slovenski Zeileis”, njegovo
zdravilišče pa “slovenski Galspach”. Bd-
lan je bil od 20. oktobra 1956. N. p. v m.

AVSTRIJA

Na Dunaju sta se poročila Miro
Krek, sin pok. vseučiliškega profesorja
dr. Gregorja Kreka v Ljubljani, in gdč.
Mojca Rutar 'eva, koroška rojakinja. G.
Miro Krek je po vojni študiral na du¬
najski univerzi, kjer se je spoznal s svo¬
jo nevesto. Pozneje je odšel v USA, od¬
koder se je sedaj vrnil v Avstrijo in se
poročil.

KANADA

Poroke. V slov. župniji v Torontu sta
se v zadnjem času poročila para G. Mar¬
tin Zver iz Beltincev in gdč. Marija Sin¬
ko iz Cankove ter g. Anton Vrškovnik
iz škal pri Velenju in gdč. Vida Janc iz
Celja. , I

VRBOVA PIŠČAL

je prva pesniška zbirka bralcem Svobod¬
ne Slovenije in Zbornika-Koledarja Svo¬
bodne Slovenije že znanega severno-
amerikanskega pesnika Marijana Jako¬
piča. Zbirko je uredil dr. Milan Pavlov¬
čič, opremil in z močnim podoživetjem
pa, ilustriral akad. slikar Božo Kramolc.

Jakopičeve pesmi so globok izraz nje¬
gove, od domotožja in mladostnih spo¬
minov na ljubljansko Posavje razbolele,
duše. Močno občutje razodevajo tudi nje¬
gove ljubezenske pesmi, zlasti pesmi,
posvečene stari osameli materi, domo¬
vini in okolju, ki ga spremljajo na nje-
govoj poti in v katerem sedaj živi v Cle¬
velandu.

Nekaj izvodov te lepe pesniške zbirke
je š ena razpolago po 30 pesov pri Dru¬
štvu Slovencev in pri Pavlu Homanu.

Družinska sreča. Krščeni so bili: Ire¬
na Martina Kavčič, hčerka Ivana in
Frančiške, roj. Martinčič; Nada Škrlj,
hčerka Adolfa in Pavle, roj. Šajn; Alek¬
sander Urbanc, sin dr. Petra in Lee
Marije, roj. Seljak; Frank in Leo Glac,
sinova — dvojčka Ludvika in Zofke, roj.
Gomzi; Terezija Jožefa Žlender, hčerka
Jožefa in Vere, roj. Pfister; Marija E-
mily Hudovernik, hčerka Leopolda in
Silve, roj. Paznar.

Slov. župnija Marije Pomagaj lepo na¬
preduje. Po stanju dne 15. januarja t. 1.
ima 1485 župl anov, od tega števila je
1030 odraslih in 475 otrok. Družin je
374. Katoliške osnovne šole obiskuje 80
otrok, državne osnovne šole pa 13. V
kat. srednje šole hodi 14 učencev, v
drž. srednje šole pa 2. Ob koncu januar¬
ja 1956 je ta župnija imela 1117 žup-
ljanov. Od tega število je bilo 777 odra¬
slih in 340 otrok do 16. leta starosti.
V istem času je župnija imela 266 dru¬
žin. V kat. šole je takrat zahajalo 70
otrok, v državne pa 6.

Pravna posvetovalnica
Svobodne Slovenije

Vprašanje: -V tovarni sem se pone¬
srečil. Zdravil sem se osem tednov. Po
tem času so se rane zacelile brez po¬
sledic in sem zopet nastopil prejšnje
delo. Delodaja’ec je plačal vse stroške
zdravljen'a, toda dal mi je samo polo¬
vično plačo. Ali nimam pravice do cele
plače ?

Odgovor: Do nedavnega se je prak¬
ticiralo .tako, da so ponesrečeni delavci
dobili le polovično plačo in to za vse
dneve (tudi za nedelje in praznike), ko

niso delali. Tako namreč določa zakon
štev. 9688. Toda delavsko sodišče (sod¬
nik dr. Santiago E. Fcute!) je sedaj raz¬
sodilo, da veljajo pri določitvi plače po¬
nesrečencu določila čl. 1555 zakona štev.
11.729. To določilo pa pravi, da ima
ponesrečeni delavec, ki se je pozdravil
brez posledic, pravico do polne plače,
toda samo za delovne dneve, ne pa tudi
za praznike in nedelje.

Svetujemo, da zahtevate od deloda¬
jalca, da Vam izplača razliko.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Poziv dobrim srcem

V odkviru Društva Slovencev se je
osnovala bolniška kuj : žnica. Iz te kni'ž-
n'ce se bodo poso'ale knjige slovenskim
bobkom, ki se zdravijo v raznih bol¬
nišnicah v Velikem Buenos Airesu. Mno¬
gi — zlasti tisti, ki nimajo svoj-e^ —
“nmevaio tedne in meseno v bol^šnicnh.
Tem bodo slovenske knjige v veliko ute¬
ho.

Pros : mo vas roiake, da žrtvujem po
eno ali dve knjigi za bolmško knjižnim,
ki bo nekaka potovalna knjižnica. Soea 1 -
ni referent Društva Slovence- bo pre¬
vzel skrb. da bodo dobili bolniki knj'ge
iz +e kujižmce.

Knjigo morete oddati pisarni Društva
Slovencev, Dušnopaslirski pisarni ali od¬
bornikom Društva Slovencev.

Društvo Slovencev

LANUS

Slovenska Marijina cerkev v Lanusu
postaja dejstvo. V preteklih dneh so gg.
lazaristi, upravitelji slovenske vikan¬
je v vasi, pripeljali preko dvestotisoč
opek za zidavo Marijine cerkve in mi-
sijonišča. Pri razkladanju materiala so
pridno pomagali možje, žene kakor tudi
mladina. V najkrajšem času nameravajo
zastaviti delo za kopanje temeljev.

SLOVENIJA,

ki kot glasilo Slov. krščanske de¬
mokracije izhaja v prilogi Ameri¬
ške Domovine v Clevelandu, ima v prvi
štev. letošnjega sedmega letnika tole
vsebino: Mi in svet (Janez Arnež); Po
zadoščenju vpi e kri (Dr. Miha Krek);
Socialistično antijugoslovanstvo (XY);
Tito in Jugoslavija; Dr. Krek s’avnost-
ni govornik na kongresu krščansk'h de¬
mokratov v Parizu; Lastna država ideal
vsakega naroda (Dr. Ivan Ahčin)^jjoli-
tične stranke — instrument demokraci¬
je (R. Smersu).

Gallusove plošče

lahko dobite pri kateremkoli članu Gallusa ali na naslednjih naslovih:

Capital: Dušnopastirska pisarna v “slovenski hiši” na Ramon Falcon 4158

Ciudadela: Dr. Julij Savelli, Libertador Gral. San Martin 137

Florida: Prijateljevi, Gral. Urquiza 3850

Ramos Mejfa: Štefka Žonta, v “sanatoriju”, Necochea 440

San Justo: Urarna Lipušček, Provincias Unidas 3616

San Martin: “Foto Oscar”, Belgrano 84

Villa Eslovena (Lanus): pri Virantovih

Villa Libertad: trgovina Mavrič y Cia., Almeyra y 3 de Febrero
Villa Madero: Malovrhovi, Blanco Escalada 229

ZADNJI ROK ZA ZAMENJAVO STARIH PLOŠČ JE TO NEDELJO;
prinesite stari plošči na kateri od zgornjih naslovov kjer prejmete novi!

Dr. lAhrm  HERCJE

kirurg in zdravnik Instituta za
prebavne organe in jetra, ordini-
ra vsak torek in četrtek 'od pol
šestih do osmih in ob sobotah od
treh do šestih popoldne
v kliniki Once,

RIVADAVIA 3434. CAPITAL

Roengten in laboratorij

Telefon ordinacije 62 - 5004

Kakor vsako leto, tako naj tudi letos
SLOVENSKI DAN, ki bo v nedeljo, 28.
aprila t . 1. na Piistav', združi vse Slo¬
vence v eno veliko družino.

OBVESTILA

VIII. redni letni občni zbor Slovenske
fantovske zveze bo v nedeljo dne 3. mar¬
ca ob 16. uri popoldne na Pristavi v
Moronu. Za vse člane je udeležba častna
zadeva. Opozarjamo na točnost. Odbor.

Izlet SKA v San Miguel v nedeljo 3.
marca f?e bo vrš : l ob \sakem vremenu,
ker je tudi za s’učaj.deževja dnvol Po¬
kritih prostorov razpoložljivih. Ponavlja¬
mo, da bodo izletniki ob pol enajstin 'lah¬
ko pri sv. maši v kapeli na kinti “dveh
levov”, ki je naš cilj. Popoldne r.ekaj za
pustno nedeljo.

Peti socialni dan bo v nede’jo 17. mar¬
ca 1957 dcpoldne. Predavali bodo dr.
Ignacij Lenček, Avgust Horvat in dr.
Julij Savelli.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracidn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires-
Argentina

O

o 5®

W fr- —

« X £

“ w t

® O v

<

FRANQUEO PAGADO
Concesion N7 5775

TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 3824

Registro Nacional de la Propiedad
Intelecual No. 527777

-J ®ahete w oliko.

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadram - I*ak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA  K A L E C A K
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

PRODAMO:

Despensa-bar v Dock Sudu s stano¬
vanjem, mes. promet 25.000, na-
jemn. 300.—, 4 letna pogodba.
Idealno za zakonski par.

Dvosobno stanovanje, Cordoba 2000,
tel.

Stavbišče 400 m 2  v Llavallol, na mes.
obr. po $ 100.—

KUPIMO:

Trisobno stanov, ob Rivadavia do
Liniers.

Enodružinsko hišo v mestu ali okoli¬
ci z dobro prometno zvezo.

Imamo več nakupnih naročil za hiše
in stanovanja. Poverite nam Vaše
prodaje.

a Janko Širovnik

Realitetna pisarna. Matr. Prof. 1321
Uruguay 955 - 1? p.

T. E. 41-2217 — 44-2967

Dorrego 2645 - 1? D - T. E. 71-1223

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascante

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 -1605 Buenos Aires

Svojim rojakom sporočam, da
sem preselil svojo krojaško
delavnico v

LOMAS DEL MIRADOR

Cerrito 2403 esq. Salta, Ramos Mejia

Dohod s kolektivom štev. 2 s postaje
Ramos Mejia po Avenidi San Martin
do višine 2400, nato eno kvadro
na desno.

Se priporoča

Vlado Telič

W

Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne
20. februarja 1957 umrl v Goriči vasi pri Ribnici

{gospod KAMEL ML€

posestnik, biv. gostilničar in trgovec.

Pokopali so ga dne 21. februarja 1957 na pokopališču v Hrovači pri
Ribnici.

Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v molitev.

Žalujoči  :
sin France Ilc z družino
ter hčerki Ivanka, por. Lavrenčič
in Helena, por. Krželič v Argentini,
sin Rev. Anton Ilc v Belgiji
• ter ostalo sorodstvo.

Buenos Aires, Bruxelles, Gorica vas, Maribor, Ljubljana, Beograd

PAKETE ZA DOMOVINO

pošiljamo po najugodnejših tržnih cenah iz Trsta. Vse blago je prvovrstno.
Paketi so zavarovani, pošiljke pa prispejo v roke naslovljencu v roku
od 20 do 25 dni ter so oproščene carine.

CENE STANDARD PAKETOV

Štev. 1: 1 kg kave, 2.00 kg riža, 1.50 kg sladkorja . $ 152.—

Štev. 2: 3 kg kave, 1.50 kg riža . $ 253.—

Štev. 3: 3 kg kave, 1.50 kg sladkorja ... $ 248.—

Štev. 4: 3 kg kave, 3.00 kg riža, 3 kg sladkorja. $ 330.—

Štev. 5: 3 kg kave, 0.50 kg čaja, 0.25 kg popra, 0.75 kg kakaa $ 358.—

Opozarjamo, da so cene odvisne od dolarskega tečaja. Zato cene Standard
paketov, kakor tudi posamezne cene za predmete, niso obvezne. Določene
so namreč bile v času, ko se je tečaj dolarja gibal okoli 35 pesov za dolar.
Naročila, denar, poštne ali bančne “giro” ali čeke pošiljati na
AGENCIJA DALMACIA (Vukota, Kadič & Cia.)

25 DE MAYO 140, Piso 2?, of. 17 — BUENOS AIRES — T. E. 30 - 8191
Uradne ure od 9. do 12.30 in od 13. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (25)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

“Tega sem izbral za zvezdo vodnico v
obravnavanju političnih vprašanj”, je
priznal. “Nikdar ne sme neka oblast
podvzeti koraka, ki bi preveč jasno od¬
kril namen, če boste zaprli dohod do
Massabielle, bodo verni pričeli govoriti,
da se bojimo svete Device. In neverni
bodo isto rekli. Na ta način bi se torej
na obeh straneh osmešili. In tudi če bi
eno pot zaprli, ostanejo še tri, o kate¬
rih nihče ne more trditi, da so posebno
življenjsko nevarne... Treba je zakon,
o katerem sem govoril, bolj resno vze¬
ti. Mogoče veste, na kaj mislim, dragi
Jacomet?”

“Moj Bog, jaz sem samo policist, go¬
spod državni tožilec...”

Vital Dutour je potegnil s prsta svoj
pečatnik in potrkal z njim po mizi:

“Gospoda vendar vesta, da je franco¬
sko cesarstvo sklenilo s Sveto stolico
konkordat. Včeraj sem se zelo trudil,
da sem preštudiral tekst. Deveti člen
določa, da s cerkvene strani ne smejo
odpreti nobenega svetišča, ne da bi do¬
bili prej formalno pritrditev cesarskega
ministrstva za bogočastje. . . Razumeta,
draga gospoda?”

“In ta člen hi se dal uporabiti, kakor
mislite?” vpraša previdno Lacade, ki se
ni hotel znova osramotiti.

“Da in ne gospod! To vse odvisi od
Cerkve.”

“Za vso to afero brez dvoma tiče su-
tane,” reče Jacomet.

“Menim tako, moj dragi,” pravi dr¬

žavni tožilec. “Toda Peyramale ni ne¬
umna glava.”

Adolf Lacade se glasno zasmeje.

“Če človek premisli, kaj vse je ta ma¬
la neumnica spravila v gibanje! Kon¬
kordat sta cesar in papež osebno pod¬
pisala. ..”

Pri teh besedah pomoli Courreges
plašno glavo skoz vrata.

“Ali imate še kakšen zmenek, gospod
župan?”

“Kaj me vprašujete, Courreges? Saj
vendar belje poznate moj beležni kole¬
dar kakor jaz...”

“Govoriti želi nekdo, napisan je...”

“Počemu ti ovinki? Nimam nobenih
skrivnosti...”

Obisk je tukaj,” stisne tajnik iz se¬
be. “Gospod dekan Peyramale osebno.”

Lacade se je dvignil in naglo, kolikor
so mu le dopuščali debelušnost, častit¬
ljivost in starost, odšel v predsobo. Sli¬
šati je bilo njegov glas, ki je bil topel,
kar se je ls dalo.

Duhovnik Marija Dominique Peyra-
male je nenavadno velik, košat gospod
pri sedeminštiridesetih letih, s čudno
žarečim obrazom, ki je zavoljo gub in
brazd videti starejši. Zavoljo kožuhovi-
nastega plašča in astrahanske kape sli-
či na prvi pogled bolj drznemu razisko¬
valcu kakor vikarju lurškega kanto
na. Med duhovščino in oblastmi v južni
Franciji vlada ponavadi neka napetost.
Izvira iz preizkušene politike cesarske

vlade, ki se nikoli ne počuti prav goto¬
va, zato izigrava sile med seboj, da na
ta način oboje drži v šahu. Južna Fran¬
cija je trdno katoliška in duha tam¬
kajšnjega ljudstva se je nihilizem komaj
kaj dotaknil. Zavoljo tega pa so bili v
mnogih uradih “mladi Voltairesi”, ka¬
kor so jim lepo rekli.

Lurški dekan seveda ni mož, ki bi
se bal teh “mladih Voltaireov” ali da
bi ga bilo sram pred njimi. V nasprot¬
ju z večino teh mladih uradnikov je
Voltairea v resnici bral. Strah in sram
nista slaba stran tega moža. Ob prilož¬
nosti se pokaže celo v kavarni Progres,
v levji jami liberalizma, kjer popije ko¬
zarček Calvadosa, če se premražen s
podeželskega potovanja vrača domov.
Prav prijazno je videti, kako se levi
drenjajo okoli tega Danijela, da bi bili
vredni prejeti udarec od njega. Peyra-
male je tako neizrečeno potrpežljiv, ka¬
kor so neizrečeno zagnani nepotrpežlji¬
vi. To se pravi, samo omahljivec, člo¬
vek, ki se da pretentati, pokaže svojo
nestrpnost tudi na zunaj.

V vseh mogočih ognjih skovana Pey-
ramaleeva osebnost se ne da več zmesti
od nasprotujočih se naziranj. Peyra-
male ve, resnica je resnica in te resni¬
ce ni v svojem precej dolgem duhovnem
življenju enostavno osvojil, temveč si jo
je dobesedno priboril. Pripadal je ti-
tistim, ki jim sodobni dvomi niso bili
preveč trd oreh. Zdavnaj je že vse mir¬
no. Levi ga ne razgre ejo več, pač pa
gotove ovčice med uradniki, ki se boje
vsake mrzle sapice. V ostalem pa zna
postati Peyramale pod gotovimi okoli¬
ščinami nevaren sod smodnika. To se
zgodi takrat, če se kdo predrzne vtika-
vati se v njegovo uradniško poslovanje

ali v njegovo skrbstvo za ubožce. Pa
najsi bo to sam njegov predstojnik. Po¬
sebno skrb za ubožce je boljši svet, ki
je bil utelešen v veliki družini Lafite,
ostro kritiziral. Dekanova skrb za nižje
razrede ljudstva bi ne smela biti tako
zagrizena, se reče, ne bi smela biti ta¬
ko surovo usmerjena proti boljšim kro¬
gom posebno zavoljo tega ne, ker Pey-
ramale sam izhaja iz tako odlične, uče¬
ne družine. Ne prosi bogatih za milo¬
ščino, temveč zahteva od njih davek.
Abbe Pomian, lurški aferistik, ga je
nekoč imenoval petrolej usmiljenosti.

“Prehladili se boste, prečastiti,” je
svaril Lacade, ker se je Peyramale bra¬
nil, da bi odložil suknjo. “Poglejte sa¬
mo našega ubogega državnega tožil¬
ca..

Dekan ima globok glas, ki pa zveni
malce hripavo. Ta glas vzbuja občudo¬
vanje vseh lurških žena. S hripavim
prijaznim zvenom napolni sedaj župa¬
novo pisarno.

“Kar imam povedati, bom brž pove¬
dal. Vem, gospodje skupaj glodajo trd
oreh. Prišel sem torej osebno, da jim
pri tem pomagam. Zelo se motite, če
nfislite, da moji kaplani in jaz pripisu¬
jemo tako imenovanim massabiellskim
prikazovanjem kakšno versko pomemb¬
nost. .

“Vi torej zanikate možnost nadnarav¬
nih pojavov, prečastiti?” mu vpade v
besedo Vital Dutour.

“Počasi, dragi gospod. Ne zanikam
možnosti nadnaravnih pojavov. Ne zdi
se mi pa verjetno, da bi nas Bog odli¬
koval s čudeži. Da se nam nadnarava
odkrije, je glavni predpogoj, da so du¬
še za to nadnaravo odprte. Od te pri¬
pravljenosti smo pa mi še zelo daleč.

V tej zvezi si veličastne besede čudež
niti ne upam izreči. Massabiellske zgod¬
be, ako že niso samo visoko sleparstvo,
kakor domnevam, spadajo v področje
spiritizma, okultizma, vedeževanja in
podobnih starih vražarij, ki jih Cerkev
s studom odklanja.”

“Kako zanimivo, kako razveseljivo,”
kima priznavajoče Ladace. “Ali malo
Soubirous poznate, gospod dekan?”

“Ne poznam je in je tudi ne želim
spoznati.”

“Ali bi ne bilo zelo svetovati,” vpra¬
ša državni tožilec, “da bi prečastiti de¬
klici sam bral levite?”

“To ni moj namen, gospodje. Ne mu¬
čite me s tem. Stvar oblasti je, da ure-
de zadevo z mladoletno kriminalko ozi¬
roma psihopatinjo.”

“Toda gospod dekan bi oblastem lah¬
ko pomagali,” pripomni Jacomet.

“To sem pravkar storil. Vsej duhov¬
ščini v mojem kantonu sem prepovedal
hoditi k votlini in sploh kazati zanima¬
nje za ta slučaj. Glede tega sem poslal
poročilo tudi gospodu škofu. Poleg vse¬
ga sem posvaril tudi šolske sestre, pred¬
vsem učiteljico sestro Vauzous, da za¬
stavijo ves svoj vpliv in strogost, da ta
zadeva zgine. To je vse, kar morem
storiti.”

“Vaša oblast nad ljudstvom je zelo
velika, gospod dekan,” se prilizuje La¬
cade. “Vi ste apostol preprostih ljudi.
Ali bi ne kazalo, da bi sami povzdignili
svoj glas?”...

“Nimam namena, da bi z lastno roko
ta pustni pljunek še naprej razmazal,”
odvrne Peyramale in povezne kučmo za
mogočno glavo. “Tako, gospodje, želim
vam prijazno nedeljo.